č novoles LETO XVIII Številka 12 novoles 29. avgust 1980 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA S seje SDK DO V prvi polovici avgusta se je sestala samoupravna delavska kontrola DO Novoles, ki je obravnavala periodični obračun za prvo polletje 1980, plan dohodka in izvrševanje stabilizacijskih ukrepov. V prvi točki dnevnega reda je Jože Pirc navzočim obrazložil oceno periodičnega obračuna in poudaril, da nobena temeljna organizacija ni poslovala z izgubo. Povedal je tudi, da smo v prvem polletju povečali dohodek za 37%, osebne dohodke pa za 27,6 % v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, kar je sicer za 0,9 % več kot to dovoljuje dogovor. Vsi stroški na ravni delovne organizacije so se gibali v okviru planskih predvidevanj. Po razpravi je bil sprejet naslednji SKLEP: potrdi se periodični obračun za prvo polletje 1980. Tov. Pirc je v drugi točki dnevnega reda na kratko obrazložil plan dohodka za tretje trimesečje 1980 in poudaril, da je za DO ugoden. Za obdobje I. — IX. predvidevamo rast dohodka glede na leto 1979 za 35 %, osebni dohodki bi bili višji za 24 %, po republiškem dogovoru pa bi bdi osebni dohodki lahko večji za 26 %. Na osnovi naših sporazumov si tako lahko povečajo vrednost enote dela TOZD TAP, TES, TPI, TGD, SIGMAT, TKO, BOR, LIPA, BLP in DSSS. Ista vrednost ostane za TOZDTDP, TSP, TPP in Žago, vendar s 1. 7. 1980 uvedejo faktor izkoriščanja kapacitet. Za TOZD TVP se predlaga delitev osebnih dohodkov po zaključnem računu iz leta 1979, za kar so bila sredstva razporejena, ne pa izplačana, in sicer se opravi Pogjed na temelje podaljška proizvodnih prostorov v Sotedci. Več o tem na tretji strani. Pionirji — brigadirji iz KS Straža na PDA Hruševec 80. O akciji poročamo na drugi strani. delitev v devetih mesečnih obrokih. Po razpravi je bil sprejet naslednji SKLEP: sprejme s plan za tretje trimesečje 1980. Na prejšnji seji samoupravne delavske kontrole je bilo dogovorjeno, da delavska kontrola TOZD spremlja izvrševanje stabilizacijskih ukrepov in jih posreduje pismeno SDK DO, TOZD TES, SIGMAT in TKO so to že naredile, ostale TOZD pa naj to narede čimprej. Glede izvrševanja stabilizacijskih ukrepov naj bi na prihodnjo sejo SDK DO vabili tudi vodstvo TOZD, ali pa naj delegati sami prenesejo poročila. V zadnji točki dnevnega reda so bila v razpravi izrečena tudi sledeča stališča in mnenja: — Delegat iz TOZD TPP je povedal, da so imeli do sedaj problem za nabavo iveric, zdaj pa je problem za skladiščenje. Povedal je tudi, da je veliko odsotnosti zaradi bolniškega dopusta, zato predlaga, da se obvesti službo varstva pri delu, da poostri kontrolo. — Delegat iz TOZD TG Dvor meni, da bi bilo manj bolniškega dopusta, če bi delavci iz TOZD TGD za manjše poškodbe lahko obiskovali zdravnika v Žužemberku. O tem se obvesti služba varstva pri delu. - Delegat TOZD TES je postavil vprašanje glede izkoriščanja odpadnega lesa v decimi-mici in sicer, da je potrebno proučiti možnost, da se ta surovina uporabi za manjše elemente. — Delegat iz TOZD TKO je postavil enako vprašanje glede odpadnih iveric. Potreben bi bil dogovor med TOZD TPI, TVP, TKO, TPP in TSP. — Delegat TOZD TES je opozoril, da je okolje naših TOZD zelo zanemarjeno; direktorja TOZD se obvesti za ukrepanje glede čistoče. Samoupravna delavska kontrola je sprejela sklep, da o tem pismeno opozori direktorja TOZD. w Brigadirska oglasna deska V vasi Hruševec so pionirji postavili tabor, ki jim je v času od 10. 8. do 17. 8. 1980 predstavljal drugi dom. Pomenil jim je celo več, saj so v tem tednu dobro poprijeli za krampe in lopate in s svojim delom dokazali, kaj zmorejo pionirji. Tabor — brigadirsko naselje — je bil postavljen z namenom, da se v njem naselijo pionirji, ki so prišli na PIONIRSKO DELOVNO AKCIJO (PDA) HRUŠEVEC 80. PDA je imela več namenov. Poleg tega, da so se pionirji KS Straža med seboj zbližali, so se v času akcije izobraževali in v aktivnem družbenem življenju, ki je na akciji bilo, spoznavali pionirsko in mladinsko organi- zacijo, brigadirsko življenje, pomen SLO ter pomen mladinskih delovnih akcij (MDA). Vsekakor je bila akcija razen naštetega tudi ekonomsko upravičena, saj so pionirji brigadirji opravili na cesti Straža — Zalog nujno potrebna popravila. Delali so tudi pri pripravljalnih delih za železniško postajo (za potniški promet) v Hruševcu. V petek, 15. 8., so odšli pomagati brigadirjem na MDA SUHA KRAJINA 80. V soboto pa so v Vavti vasi sodelovali pri urejanju nogometnega igrišča. PDA HRUŠEVEC 80 je uspela v celoti. Kako so jo pionirji nestrpno pričakovali, je zapisala Marija Grošelj v naslednjem sestavku. Pričakovanje odhoda v brigado Večkrat sem mamico spraševala in prosila, če bi me pustila v brigado. Nikoli mi je ni uspelo pregovoriti. Vedno znova mi je odgovarjala: „Tebi sploh ni treba hoditi v brigado, ti imaš brigado doma, na njivi.” Kmalu sem ji s svojim povpraševanjem postala tečna. Rekla mi je: „Ne, in pika!” Iz leta v leto sem si bolj želela iti v brigado. Pred nekaj meseci pa nam je Drago Krštinc predlagal, da Naselje je bilo vzorno urejeno Mladost in veselje ob delu ustanovimo PIONIRSKO ORGANIZACIJO. Ta organizacija je bila kmalu ustanovljena, za predsednika pa je bil izvoljen Slavko Može. Kmalu po nastanku organizacije smo pričeli z delom. Urejali smo okolico (največ smo popravljali cesto in nekoč smo bili posneti za televizijo). Na nekem sestanku nas je Drago Krštinc presenetil z novico, da bomo imeli med počitnicami v Hruševcu PDA. Zopet sem mamico prosila, če grem lahko v brigado, ki bo v Hruševcu. Rekla je: „No, sedaj si že malo večja in ker je brigada v Hruševcu, greš lahko!” Mislila sem, da bom kar počila od veselja. Uredili smo pravo brigadirsko naselje. Postavili smo šotore, napeljali elektriko in vodovod. Prišli so tudi brigadirji iz Vavte vasi, Prapreč, Straže in Sel. Sedaj samo še čakamo, da se bomo imeli prijetno.” In tako je tudi bilo! Ob zaključku PDA HRUŠEVEC 80 so si bili vsi edini, da se bodo prihodnje leto zopet udeležili akcije, kajti na letošnjo so ostali lepi spomini. — ic Obisk v TOZD TPI in ŽAGA Soteska Minuli teden sem obiskal našo TOZD v Soteski. Tu stoji vsem dobro znana soteska žaga. V sklopu TOZD je tudi tovarna plastificirane iverice. Namen obiska je bil, da v pogovoru z vodilnimi delavci izvem za naše bralce, s kakšnimi težavami in kakšnimi uspehi se srečuje kolektiv TOZD TPI in Žaga pri svojem delu. Žal pri pogovru zaradi odsotnosti ni sodeloval direktor TOZD. Domine Kralj, vodja proizvodnje plastificiranih iveric,j« dejal: proizvodnja na žagi teče v eni izmeni in to predvsem zaradi pomanjkanja hlodovine. Plastificirane iverke pa delamo v dveh izmenah. Fizični obseg letnega plana v TPI ne bo dosežen predvsem zaradi pomanjkanja naročil. Mislim, da je do tega prišlo iz preprostega razloga. V začetku proizvodnje plastificiranih predalov smo bili v Jugoslaviji edini proizvajalci. Nato je bila postavljena še ena proizvodna linija v TOZD TVP. Tretja je bila zgrajena v Apatinu in četrta v Nazarjih. Slednja nas najbolj „žuli”. Tu gre namreč za sledeče: v Nazarjih proizvajajo iveme plošče, ki so osnova za plastificirane predale. Kot proizvajalci iverk imajo takšno prednost, da imajo še sedaj take cene predalov, kot smo jih imeli mi lansko leto. Če vemo, da se je na primer za nas podražila ivema plošča za 125 %, potem je vsakemu lahko jasno kdo je tu potegnil kratki konec. Težava je tudi v tem, da teče pri nas (v Novolesu — op. pisca) proizvodnja enakega proizvoda na dveh različnih mestih, Soteska — Straža, čeprav moram povedati, da se delo na teh dveh linijah usklajuje. V TOZD TVP izdelujejo tudi predale po elementih, česar pri nas v Soteski za enkrat še ne moremo. Letos smo se že srečali s problemom pomanjkanja iverk; potem je bilo za nas težko vprašanje pomanjkanja folije in lepila in ne nazadnje je tu še slaba kvaliteta teh materialov. Veljalo bi povedati, da so ti materiali domače proizvodnje, kar hkrati pomeni, da za našo proizvodnjo ne uvažamo ničesar. Prav gotovo bo potrebno ob morebitnem stopnjevanju težav, ki sem jih omenil, razmisliti tudi o novih proizvodih. Sicer pa s strojno opremo ni posebnih težav. Res je, da smo malo na tesnem s prostorom, kar pa bomo rešili s podaljšan- Kdišče v Soteski bo dobilo asfaltno obleko Domine Kralj Jože Fink Zdravko Bradač jem proizvodne hale za 20 m. Ta dela so že v teku.” Franc Bukovec , vodja proizvodnje žagalnice, je nadaljeval: „Na žagi je občutiti pomanjkanje surovin. Že pri obnovi žage je bilo planirano, da letna proizvodnja ne bi smela biti manjša od 20.000 m3 razreza letno. To je nekako meja za njeno rentabilno poslovanje. Sedaj pa že lahko ugotavljamo, da te proizvodnje v letošnjem letu ne bomo dosegli zaradi pomanjkanja hlodovine. Gozdarji imajo na razpolago približno 36.000 m3 hlodovine. Po 16.000 m3 jo dobimo v Novoles, 16.000 m3 IMV, ostalo pa PIONIR. Mi bi lahko naredili precej več, če bi imeli dovolj hlodovine, tako pa je prav v pomanjkanju lesa največja težava. Prav gotovo bo potrebno najti ustrezno rešitev. Na naši žagi to pomanjkanje obvladujemo z zmanjšanjem proizvodnje. Pretežno delamo le v eni izmeni. Če se pokaže potreba po razrezu hlodovine za privatni sektor, delamo tudi v popoldanski izmeni. Načrtovali smo, da bo delo na žagi potekalo v letošnjem letu v dveh izmenah deset mesecev, dva meseca pa v eni izmeni. Žal se to ne bo uresničilo. Toliko o teh težavah. Rad bi rekel še nekaj besed o storilnosti. Predvsem mislim, da bi morala biti delovna disciplina boljša (č.as prihoda na delo in odhoda z dela). S tem v zvezi smo pričeli z izvajanjem nekaterih ukrepov in upam, da se bo tudi ta zadeva uredila. No, pri samem tehnološkem postopku je težava z urejenost- (Nadaljevanje na 4. strani) 1 Z s 4 5 8 7 8 8 ':C< 11 tžja.vs 1S- m r? ts m 22. £3 34 ZS2&T? ZBz^:m « Franc Bukovec 4 N OVO L ES Obisk v TOZD TPI in ŽAGA Soteska (Nadaljevanje s 3. strani) jo sortirnice desk. To vprašanje bo potrebno čimprej rešiti. Trenutno smo naredili le improvizirano streho, kar pa je samo izhod za silo. Omenim naj še naše krlišče, ki ga bomo modernizirali z asfaltom. S tem bomo posredno povečali storilnost žagalnice. Kajti način oziroma tehnologija, ki jo imamo, zahteva za nemoteno delovanje bolj čiste hlode kot jih imamo sedaj na našem krlišču. Večkratno menjavanje žag vsled kamenčkov na hlodu pomeni izgubo časa in padec storilnosti. Dvakratno menjanje listov pomeni za 10 m3 manjši razrez.” Predsednik 00 ZS v TOZD Zdravko Bradač, sicer pa delavec, ki opravlja dela in naloge vzdrževalca električarja, je o delu osnovne organizacije povedal naslednje: „Osnovana organizacija se s svojim delom vldjučuje v delo konference DO Novoles. Sicer pa je našla mesto svojega delovanja v TOZD. Res je, daje pri nas 10 nekoliko mlajši po stažu in da je sedaj čas dopustov, a smo kljub temu že nekaj naredili. Omenim naj le nekatere akcije. Organizirali smo strokovno ekskurzijo po ostalih TOZD v Novolesu, o tem ste v glasilu že poročali. Akcija, ki nam je sedaj časovno najbližja, pa je ogled grobnice tov. TITA v Beogradu. To bo 29. avgusta. Sodelovali smo tudi pri organizaciji letovanj delavcev naše TOZD in pri delitvi oziroma razporejanju upravičencev za drva. Sindikat je zavzel stališče, da lastniki gozdov, se pravi tisti, ki si lahko uredijo preskrbo kurjave v lastnem gozdu, niso upravičeni do drv, ki so bila na razpolago v TOZD. To seveda marsikomu ni bilo pogodu. Sprejeli smo prioritetno listo in mislim, da smo vprašanje rešili dobro. Vodja splošne službe Jože Fink seje v razgovoru dotaknil najprej vprašanja števila zaposlenih v TOZD in povedal: „Število zaposlenih v TPI je normalno, tako da poteka delo nemoteno. Morda bi lahko Delavec na krožni žagi Iz proizvodnje v TPI rekel, daje še celo nekaj rezerve za manjša nadomeščanja. Pri enoizmenskem delu v proizvodnji žaganega lesa tudi ni težav glede števila zaposlenih, ki pa se pokažejo pri dvoizmenskem delu, ki ga občasno uvajamo. Težave se kažejo predvsem v tem, da v času dvoizmenskega dela v žagalnici ni možno računati na dopust odnosno vsaka odsotnost zaposlenih izredno moti potek dela. Ker se zaradi pomanjkanja hlodovine dela pretežno v eni izmeni, je v žagalnici določeno število ljudi preveč, kar smo rešili s tem, da se je nekaj delavcev vozilo na žago v Stražo, kjer so pomagali pri zlaganju bukovih desk. Za enkrat to ni tako pereč problem, ker je čas dopustov in se število zaposlenih da ustrezno urediti. Pri tem je zanimivo, da bodo naši delavci letos prvič lahko izkoristili ves dopust do konca leta, kar v prejšnjih letih ni bilo možno. Kljub temu, da je v naši TOZD sorazmerno veliko število režijskih delavcev, kar 21 %, nam sedaj močno primanjkuje administrator. Kar se tiče vzdrževalcev moram reči, da je zasedba dobra in tudi delo, ki ga opravljajo, poteka v reku. Obisk v TOZD TPI in ŽAGA Soteska Družbena prehrana je organizirana v TOZD. Prav v zadnjem času smo na željo zaposlenih izboljšali kvaliteto obrokov in mislim, da so po kvaliteti in kvantiteti kar v redu. V zvezi z absentizmom in delovno disciplino naj povem, da smo letos že izrekli nekaj disciplinskih ukrepov, kar v zadnjih letih v naši TOZD ni bilo v navadi. Mislim, da se bo delovna disciplina izboljšala. Za zaključek naj rečem še nekaj o delovnih pogojih. S podaljšanjem hale v TPI in ureditvijo krožne ceste okoli proizvodne hale se bodo izboljšali tudi delovni pogoji v tem delu TOZD. V žagalnici so pogoji dela dokaj dobri, če ne upoštevamo že omenjeni problem sortirnice. V celoti gledano imamo naj slabše urejeno vprašanje skupnih prostorov, jedilnica in sanitarije v starem delu. Prepričan sem, da bomo morali tudi za to vprašanje najti ustrezno rešitev. Poleg naštetih stvari bi želel poudariti še vprašanje čuvajske službe. Pri nas namreč v dopoldanskem času nimamo vratarja Daje nekdanje „odlagališče” plastične folie spremenilo svojo podobo dokazuje tudi ta posnetek. — čuvaja, vsled česar se nam dogaja, da nekatere stranke vnašajo tudi alkoholne pijače, kar seveda slabo vpliva na delovno disciplino," je ob koncu dejal Jože Fink. Tekst in foto: V. K. Kratke zanimivosti Stroj ne privošči oddiha Sušenje s svežim zrakom ali kondenzacijsko sušenje Diplomska naloga na univerzi na Dunaju je nakazala naslednje izsledke: Kondenzacijsko sušenje ima pomen značilnosti: sušenje poteka z odvajanjem toplo—vlažnega zraka iz zložaja lesa v sušilni komori in kondenzacijo na izparjevalnih rebrih toplotne črpalke, ki se imenuje kondenzacijska naprava. Pri tem je potrebna energija 0,6 do 0,7 kWh za 1 kg kondenzirane vode (2100 do 2500 k J/kg). Voda odvaja iz lesa zrak. Pri sušenju s svežim zrakom (klasično) je potrebna energija 0,9 do 1,5 k\Vh/kg odvedene vode (3200 do 5400 kJ/kg). Za pridobivanje toplotne energije za kondenzacijsko sušenje ni potrebno graditi kotlovnice. Zato je investicija cenejša in gradnja hitrejša kakor pri sedanjem sušenju (klasično). Zaključki. Kondenzacijsko sušenje je primernejše za srednje in manjše obrate, ker je na razpolago lastna vodna energija. Posebne pomanjkljicosti kondenzacijskega sušenja pa so: draga električna energija (visoka priključna vrednost); uporaba lesnih ostankov za energijo je možna le v primeru dodatnega ogrevanja; sušilni časi so nnogo daljši kakor pri klasič-lem sušenju; pri tem rastejo časi in poraba energije nepro- porcionalno, če gre za sušenje pod 15 % do 12 %. Kondenzacijsko sušenje je primernejše za listavce, kjer je itak obvezno sušenje z nizkimi temperaturami. Praktično je podaljšano sušenje s kondenzacijo za listavce ena do trikrat, pri iglavcih pa dva do petkrat. Les: beton V Švici so na posebno željo prebivalstva premostili z lesnim mostom reko Glatt. Prekrit lesen most jim bolj odgovarja, kakor čez to reko zgrajena betonska mosta. Most je širok 4,2 m nosilnost 16 t; je pa lesena izvedba za 21 % dražja od betonske. Toda za lesen most žrtvujejo občani tudi to! Prihodnji Celovcu 30. lesni sejem v Odleta 1981 dalje bo sejemski čas skrajšan od deset na šest sejemskih dni; in sicer od petka, 14. avgusta do vključno srede 19. avgusta 1981. Zato so se odločili na podlagi analize, ki teče od 1979 in jo je opravil nevtralni inštitut. Tako so predvsem želeli razstavljavci. Težišče sejma bo na gozno— tehnični opremi, žagarski tehniki, lesno—predelovalnih strojih in varovanju lesa. (Nadaljevanje na 8. strani) Novice iz lesnopredelovalnih DO v Sloveniji STOL je odprl svojo trgovino tudi v Sarajevu. Tako se je mreža njegovih lastnih prodajaln razširila v vsa glavna mesta naših republik, razen v Titograd. Trgovino so odkupili že leta 1978 od ŽKP Sarajevo, ima okoli 700 kvadratnih metrov, vanjo pa so vložili okoli 14,000.000 dinarjev. Tudi INLES širi svojo prodajo preko lastnih prodajnih skladišč. V preteklem letu so v njih prodah 28 odstotkov celotne proizvodnje stavbnega pohištva. V njih pa imajo težave predvsem zaradi premalo celovite ponudbe kupcem. Slabša je bila oskrba s kompletnimi vrati in z vezanimi okni, ker proizvodnja ni dovolj prisluhnila potrebam tržišča. Nedavno so prodajno skladišče odprli tudi v Novi Pazovi. HOJA je v preteklem letu izvozila za 46,037.000 dinarjev svojih izdelkov, predvsem na zahodna tržišča. Nekoliko so zmanjšali izvoz žaganega lesa zaradi lastnih potreb. Uvozili so za 4,011.000 dinarjev reproma-teriala in rezervnih delov. Tako znaša razmerje med izvozom in uvozom 11: 1, s čimer, so ustvarili znatne devizne rezeve, katerih del so na podlagi združevanja dela in sredstev odstopili tudi drugim organizacijam. SAVINJA načrtuje, da bo letos prodala za 40 odstotkov več kot v preteklem letu. V izvoz bo šlo za 167 milijonov dinarjev ali 77 odstotkov več kot lani. Večji izvoz jim bo zagotavljal potrebna devizna sredstva za nakupe, tropsko hlodovino in reprodukcijski material. Na domačem tržišču predvidevajo ugodno prodajo furnirja in tropskega žaganega lesa, a slabšo prodajo masivnih oblog in ladijskega poda. MEBLO naj bi se kot temeljna organizacija priključil kolektiv TRIBUNE iz Ljubljane. Tribuna izdeluje otroške vozičke in kovinsko opremo (veliko za pohištveno industrijo). Z Meblom uspešno sodeluje že vrsto let in je le-ta tudi njihov največji odjemalec kovinske opreme. Od združitve si obetajo skladnejši srednjeročni razvoj delovnih organizacij — zlasti pri galvanski obdelavi kovinskih izdelkov. V TOVARNI MERIL se vse bolj razvija sestavljanje terminov, s čimer so pričeli pred dvema letoma. Pokazalo se je, da jugoslovanski trg terminale potrebuje in da z njihovo prodajo ni težav. LESNINA se zaveda, da je v proizvodnji strojev in opreme za potrebe lesnopredelovalne industrije, ki so jih do sedaj uvažali, še veliko možnosti, ki naj znatno zmanjšajo porabo deviz. Zabeležili so že prve uspehe, kjer sodeluje Lesnina; predvsem v SOP Krško in v Emo Celje. S svojimi strokovnjaki nameravajo razviti tudi drugo proizvodnjo take opreme in strojev; na primer stiskalnice in druge lesnoobdelovalne stroje. V SLOVENIJALESU - trgovina poudarjajo, da je njihova najpomembnejša stabilizacijska naloga — povečanje izvoza. Zato naj bi na ravni delovne organizacije združevali sredstva za razvoj predstavništev in podjetij v tujini, za izobraževanje zunanjetrgovinskih kadrov, za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, ki jih pošiljajo v tujino in za sejemske nastope v tujini. Tudi v poslovni politiki do njihovih partnerjev in proizvodnje bodo dajali prednosti tistim, ki so izvozno usmerjeni. LIP BLED bo poslal na tržišče nove izolacijske zidake. S tem se pridružuje ukrepom za varčevanje z energijo, saj bodo ti zidaki znatno zmanjšali izgubo toplotne energije v zgradbah. To zahtevajo tudi ustrezni predpisi in JUS. S poskusno proizvodnjo so že pričeli, to novost pa so na posebnem posvetu predstavili tudi gradbenikom, ki so pokazali veliko zanimanja. S tem pa se razvoj ISO-SPAN zidakov še ni zaključil. Raziskujejo možnosti za zamenjavo stiripora z drugimi visokovrednimi izolacijskimi materiali. ELAN je izdelal programsko študijo svojega razvoja do leta 2000. V njegovem sklopu je oblikovan tudi nov zazidalni načrt. Na sedanjem prostoru pa ni pravih pogojev za gradnjo novih proizvodnih zmogljivosti, zato iščejo možnosti drugje. Pri tem se srečujejo s težavami pri usklajevanju urbanističnega načrta oziroma pri prostorskem planiranju v občini. (Revija LES št. 7-8) Iz proizvodnje v TOZD TPP Vsak po osem dni POROČILO O BOLOVANJU IN NEZGODAH ZA PRVO POLLETJE 1980 Poročilo, ki ga dajemo v razpravo vsem zaposlenim v Novolesu, je rezultat večih dejavnikov. Prepričani smo, da si ne boste vsi vse enako tolmačili to poročilo. Dejstvo je, da izostanki z dela zaradi bolezni postajajo problem celotnega kolektiva, vseh nas zaposlenih in družbenih institucij, kakor tudi zdravstvenih ustanov. Precej nas je prepričanih, da so zdravstveni delavci tisti, ki naj v celoti odločajo o vseh izostankih, ki jih nazivamo „bolniška” in kar se v tovarni ne da rešiti (o medsebojnih odnosih, socialnih problemih, problemi mater z otroci, alkoholizem, sezonska kmetijska dela itd.). Dejstvo je, da navedene probleme ne more obravnavati samo zdravnik, ampak da je to kompleksno timsko delo, ki mora biti strokovno obravnavano s strokovnjaki za ta področja. Vsekakor pa se vsi navedeni problemi končajo največkrat v ambulanti, seveda z bolniškim staležem. Res je, da v Novolesu nimamo ljudi niti služb, ki bi organizirano in strokovno obdelovali primere, ki niso izključno zdravstvenega pomena, a kljub temu ne smemo zadeve, ki obremenjujejo naše delavce, zanemariti. Med ukrepi za omejevanje absentizma je tudi nujno izboljševati zdravstveno varstvo delavcev po delovnih mestih. Sedaj, ko delamo srednjeročni plan, naj najodgovornejši delavci upoštevajo, da bodo morali naloge, ki zadevajo plan, izvesti delavci. Predvsem naj sestavljavci upoštevajo da ie možno doseči velike rezultate le v zdravih in varnih pogojih dela. Toliko za uvod za nadaljnje razmišljanje, ko boste prebirali tabele in se vprašali: „Zakaj taki rezultati iz dela zaradi bolovanja”? Iz tabel dajemo nekaj primerjalnih podatkov Vsak izmed nas je bil v prvem polletju letošnjega leta 8 dni doma zaradi bolovanja. Od vseh 2474 zaposlenih jih je bilo 2300 v ambulanti; to so predvsem tisti, ki so dobili bolniško. Treba je pripomniti, (Nadaljevanje na 7. strani) (Nadaljevanje s 6. strani) da je bilo letos v ambulanti pribl. 300 delavcev za „obdobni pregled”, katerega organizira Novoles. Po vrstah bolezni je bilo največ bolovanj zaradi raznih dermatoloških bolezni (kožne itd.). Na drugem mestu so bolezni dihalnih organov (respiratorni sistem), tretje mesto pa imajo nesreče na delu itd. Od lanskega leta se je precej zmanjšal odstotek nesreč, ki se zgodijo doma. Največ bolovanja je bilo v februarju, najmanj pa v januarju. Največ bolovanja na število zaposlenih ima TOZD TVP, skoraj 7 %, nato TOZD TDP itd. Zunanji TOZD so izostanke iz dela zaradi bolovanja glede na lansko leto zmanjšali. Številčno so se nezgode v poletju 1980 zmanjšale. Zmanjšala seje tudi resnost nezgod. Vsekakor pa ne moremo fc zadovoljni s številko 4,9 nezgod na zaposlenega. Najv nezgod so imeli v TOZD TE TSP, TG itd. Največ nezgod je pripetilo na ročnih delih, to več kot polovico vs nezgod. Precejšnje število r zgod je bilo na krožni žagi in celo več kot v letu 197 Povečale so se tudi nezgode : poti na delu. Največ je bi poškodovanih prstov na rol nato noge itd. Ženske so dvakrat manj poškodovale k moški. Mesec januar je bil najbi nesrečen mesec v prvi polov leta 1980. Ponedeljek pa zof nosi prvo mesto glede nesreče, ki so se zgodile m tednom. Res je, da smo število i Stankov zaradi bolovanja preteklega leta zmanjšali, v„, dar si moramo kljub temu i prizadevati, da bodo bolova zares samo bolni delavci. Zato pa je potrebno mnogo truda in dela vseh zaposlenih. Že v poročilu omenjamo, da organiziramo obdobne preglede, s katerimi smo uspeli že sedaj marsikaj odkriti. Poudariti je treba, da je precej naših delavcev, ki niso bili pri zdravniku po 10 in več let. Z obdobnimi pregledi teh delavcev bomo kontrolirali tudi njihovo zdravstveno stanje, predvsem take bolezni, ki se dalj časa razvijajo in nimajo vidnih znakov. Vsa naša javnost si prizadeva za gospodarsko stabilizacijo. Ena izmed nalog je pravgotovo tudi zmanjšanje „bolniške” in izostankov z dela. Mislimo, da bodo morale delovne skupine kritično obravnavati v svojih vrstah tiste delavce, ki se nočejo vključiti v ta prizadevanja. Bolovanje do 30 dni po vrstah bolezni in po TOZD Zap. OPIS BOLEZNI TA P TDP TES TPI TPP TSP TG TVP Žaga Sig. TKO DSSS BLP LIPA BOR Skupaj % 1. Nalezljive bolezni - 40 2 6 25 47 19 55 10 2 26 17 17 3 274 2,14 2. AAa 1 ig. in benig. neoplaz. 12 35 10 - - 12 - 5 - - - - - - 17 91 0,71 3. Bol. metabolizmov - 4 2 - - 21 - 1 - - - 20 1 - 1 50 0,40 4. Psihične bolezni 22 147 - 47 15 108 30 150 12 27 4 - - 13 27 602 4,71 5. Soc. bol.narkom. ,alkohol .- 15 12 - 8 15 - 20 - 8 1 - - - - 79 0,61 6. Kardiocirkulame bolezni 35 96 - 27 41 42 4 60 46 4 4 33 - - 35 427 3,34 7. Revmatične bolezni 39 82 29 - 42 69 8 125 42 86 2 3 27 1 41 596 4,69 8. Otorinolaringološke bol. 57 28 2 23 23 39 - 7 72 17 24 - 7 4 3 306 2,40 9. Bol. respirator, sistema 219 242 78 106 110 287 27 138 172 107 92 67 28 132 90 1895 14,85 10. Bol. prebavnega trakta 15 205 11 5 38 114 8 63 111 26 7 55 24 41 33 756 5,92 11. Bol. urogent. organov 46 34 32 - 6 57 - 5 15 50 20 - 25 - - 290 2,27 12. Ženske bolezni 62 361 1 41 92 201 26 164 34 47 36 41 13 - 49 1168 9,15 13. Dermatološke bolezni 239 354 96 125 171 318 17 371 167 17 62 82 66 45 26 2156 16,90 14. Nezgode na delu 74 209 41 26 106 200 54 230 159 58 18 42 14 110 47 1388 10,90 15. Nezgode doma 76 127 9 15 64 239 15 165 137 3 - 7 - 90 59 1006 7,90 16. Specialistični pregledi 6 64 16 1 26 84 9 57 27 2 10 13 10 1 44 370 2,90 17. Ostale bolezni 110 153 83 88 142 148 82 36 171 61 67 23 26 27 86 1303 10,21 S K UPAJ 1012 2196 424 510 909 2001 299 1652 1175 515 373 403 258 469 561 12757 100 % Primerjava nezgod na delu v polletju 1980 s polletjem 1979 in 1970 Zap. št. TOZD Števili 1973 o zaposlenih 1979 1 980 Število 1978 nezgod 1979 1980 Dni bolovanja 1978 1979 1900 % na 1978 štev"ilo 1979 za p os. 1980 . lndex 1980/79 1. TA P 108 133 138 1 6 6 12 28 74 0,9 4,5 4,3 95 2. TDP 348 355 375 23 35 23 228 247 209 6,6 9,8 •M 62 3. TES 112 121 121 5 7 6 39 57 41 4,5 5,8 5,0 86 4. TPI 68 79 82 1 2 3 14 7 26 1,5 2,5 3,7 148 5. TPP 220 211 212 8 8 9 93 17 106 3,6 3,8 4,2 110 6. TSP 377 366 347 13 22 21 113 94 200 3,4 6,0 6,1 101 7. TG 77 7e 84 3 5 5 39 25 54 3,9 6,4 6,0 93 8. TVP 323 313 306 15 28 20 171 207 230 4,6 8,9 6,5 73 9. ŽAGA 175 164 171 18 14 11 214 32 159 10,5 8,8 6,4 72 10. SIG/vAT 95 116 113 6 12 2 53 34 58 6,3 10,3 1,8 17 n. TKO 61 91 82 3 12 4 25 72 18 5,0 13,1 4,9 37 12. DSSS 201 151 157 4 4 3 60 17 42 2,0 2,6 1,9 73 13. BLP - 94 112 - 3 1 - 57 14 - 3,1 0,9 29 14. UPA - 84 88 - 4 1 - 22 110 - 4,7 1,1 23 15. BOR - 83 84 - - 4 - - 47 - - 7,0 - SKUPAJ 2164 2439 2474 100 162 121 1051 916 1388 4,6 4>,6’ 4,9 55 Število vseh bolniških izostankov, število primerov bolnih, dni bolovanja v polletju 1980 v DO Novoles Za p. št. TOZD Število zapos. Števi lo bolnih Bol. do 30 dni % Bol. nad % 30 dni Nega % druž. član. Porod. dopust % Skupaj % izostanki 1. TA P 138 153 1012 2,75 371 1,01 87 0,24 266 0,72 1736 4,73 2. TDP 375 396 2196 2,20 1332 1,33 450 0,45 1814 1,82 5792 5,81 3. TES 121 89 424 1,31 67 0,20 68 0,21 - - 559 1,73 4. TPI 82 76 510 2,33 279 1,28 23 0,10 22 0,10 834 3,82 5. TPP 212 180 909 1,61 270 0,48 378 0,67 615 1,09 2172 3,85 6. TSP 347 410 2001 2,16 1187 1,29 475 0,51 449 0,49 4112 4,45 7. TG 84 54 299 1,38 41 0,18 10 0,04 303 1,36 653 2,92 8. TVP 306 376 1652 2,02 1318 1,62 492 0,60 2032 2,50 5494 6,74 9. ŽAGA 171 188 1175 2,58 618 1,36 63 0,14 - - 1856 4,08 10. SIGMAT 113 105 515 1,71 476 1,58 47 0,16 342 1,14 1380 4,59 11. TKO 82 96 373 1,71 - - 19 0,09 45 0,21 437 2,00 12. DSSS 157 62 403 0,96 326 0,78 113 0,27 512 1,23 1354 3,24 13. BLP 112 49 258 0,86 270 0,90 59 0,19 417 1,40 1004 3,37 14. LIPA 88 27 469 2,00 287 1,22 68 0,29 182 0,78 1006 4,29 15. BOR 86 50 561 2,45 476 2,08 10 0,04 _ _ 1047 S K U PA J 2474 2311 12757 1,93 7318 1,11 2362 0,35 6999 1,06 29436 4,47 Daje ob delu lahko tudi veselo nam kaže tudi ta posnetek iz TOZD TPP. Kratke zanimivosti (Nadaljevanje s 5. strani) Vse bo bolj učinkovito prikazano kakor doslej. Večina se je ogrevala tudi za kombinacijo s potrošniškim sejmom, le majhen del anketirancev za specializirani sejem. Verjetno so bili odločilni stroški in njih delitev (opomba prevajalca). Program posvetov bodo vključili v nove termine. Poker s tropskim lesom Tako menijo udeleženci lesne borze v Rosenheimu. Pravijo, da igrajo poker z lesom prav tako kakor z nafto. Mnogo konferenc je bilo sklicanih, da bi povečali izkupičke dežel s to surovino. Preko EGS so izposlovali predplačila in prosto pot v EGS. Tudi FAO se pripravlja na ustanovitev posebnega svetovnega organa za lesno gospodarstvo. Polovica zemljine površine je zarasla s tropskim gozdom. Teh gozdov uničijo letno 20 mio ha, največ zaradi požarov. Glasilo' „NOVOLES" ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja delovna organizacija ,,NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto—Straža. Naklada 2650 izvodov. Stavek, filmi in montaža: DITC tozd Dolenjski list. Tisk: DITC tiskarna Knjigotisk. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421 — 1/72 z dne 31. januarja 1978. Pri klasičnih tropskih lesovih kot so mahagoni, teak, limba idr. močno zaostajajo dobave okroglega lesa, Ta se vse bolj preusmeija v polizdelke in izdelke. Cene pa so še in še dvigajo. Transporti se podaljšujejo in dražijo. Danes znašajo ti že 80 % cene lesa. Ponudba se premika iz Afrike v Azijo. Vedno več je ponuđenih še neznanih drevesnih vrst. Ogrožajo proge za drobno oblo-vino solidne žagarske obrate? Nekoč so tekstilni stroji ogrožali obstoj tkalcev. Danes se vprašujejo, če visoko kapaci-tetne linije za drobno oblovino pri velikih žagah ne ogrožajo solidnih žagarskih obratov. To zaskrbljuje tudi tovarne celuloze, ki jim z drobno oblovino odvzamejo isti kos surovinske pogače. To vprašanje spodbuja gozd, kjer se je struktura porabe povsem spremenila, iz povečanega števila odjemalcev pa je napačno pričakovati, da se bo dvignila cena. Današnji taki obrati imajo že kapacitete od 50.000 do 100.000 m3 drobne oblovine. Profilni ivetilniki predelajo v kombinaciji s krožnimi žagami na izmeno 4000 kosov 4 m oblovine 14—25 cm premera na drobnem koncu. Oblaganje rezil s trdimi kovinami prihrani delavce in izboljšuje kvaliteto obdelave. To žaganje je gospodarno že pri oblovini 10 cm premera. KRIŽANKA ZA RAZVEDRILO SESTAVIL SAM 'ZFlDEVft SPOR 10.9. MLRDIVSrJt KNJIGA IVAN TRLFP NF?Š PRVI LETE LEI Površin SKR mera LANTflN CIN V mRici RRČnn GlFiVH! ŠTEVNI K močna karta ŽVEPLO NIKOLA TESLA SAMO -GLAS NIK ooo oo Borilna vešči na Moskva TA8C v ITAL Ul KISIK M H L j K HALOGEN/ ELEMENT SkvPEK ENAKIM CEL |C REKR V AFRIKI EDI SLANA VISOKA Š01F) MOŠKO IME DRUGO IRT SOHO PECIVO — VRSTP) kamionu 80RDP7 tomo;. avto A/ftS TOT P TOPILO v južni ANGLIJI Rimska EMG KOLU LJO- PBN6AN EMA GAČNIK, Soglas- nik TOMAŽ. TERČEK pri c 2DRAV. VETIMA J 0 G. RADIO TV 0k R.7R TORA PRITOK RENA V Švici RR2LIOT SAMO -S LASNIK) ER81J POD Lrurehce OLIVIER RIMSKO IME TA CE L ^ E , PO S P O R PISALNA PRIPRBVfl NO v,9 k RUDI Nekatere velike žage že opuščajo misel na polnojarmenike, ki jih bodo nadomestili s profilnimi inverniki in krožnimi žagami, na njih bodo predelali vso oblovino do debeline 42 cm. Penasta plošča proti hrupu Zahteva po zmanjšanju hrupa v delovnih prostorih išče vedno nove učinkovite rešitve. Posebno oblikovane površine penastih plošč iz umetne mase se nakazujejo kot zelo učinkovita zapora, hrupu. Posebno pri pomanjkanju prostora za zavarovalna ogrodja je ta plošča dobrodošla. Plošča vpija visokofrekvenčne valove. Pri 1 m2 da plošča 3 m2 absorpcijske površine. Učinek se 3 krat poveča s posebno piramidasto površino. Material je požarno varen in sam ugasne. Plošče izdelujejo tudi v send-wich konstrukciji za posebne namene.