umreti! Senator Reed je končal zaališe- vanje. Pravi, da ne mere do-gnati nléeaar. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški in •M7 8. Uwadals Ah Office of rotiieatiea: t fW Souta UwadaU Ava. ToUi.hone. RooWvil 4904/ Subavr l|»( Ion Chicago. Ill pondeljek, 25. oktobra (October 2ft), 1926. STEV.-NUMBKK 250 Chi pnomenti ■ ob Debsovi ratal Tisoči ao nulega ie poslovili od premi-eocialistlčnega vete-je bilo njegovo truplo spremenjeno v prah in pepel. Tena Haute, Ind„ 23. okt. — Ena želja ao Debau ni izpolnila — želja, da bi bil njegov pogreb, kadar se vleže k zadnjemu počitku, kolikor mogoče enostaven in brez množic. Njegova ~ rodbina bi bfflf rada 'izpolnila to njegovo Željo, a ni bilo mogoče. Množice so prišle, množice delavcev iz vseh bližnjih in mnogih daljnih krajev, Množice, ki so napolnile vae prostore skromnega Debaovoga doma in stale zunaj na cesti in daleč naokrog, ko ni bilo več prostora. Sorodniki so bili v veliki zadregi, ko niso imeli kam djati vseh vencev. i" » k Okrog. 5000 ljudi je korakalo mimo raiove v delavskem domu, kjer je pokojnik ležal v petek. Število onih, ki so prišli v soboto po zadnje slovo, je ps bilo še večje. Obredi so bili enostavni. Toliko je bilo Debsu zadoščeno. Verskih obredov ni bilo, ker Debs ni spadal k nobeni Cerkvi. Govorniki, ki ao ae v imenu stranke, unij in delavstva sploh poslovili od mrtvega sodruga, so govorili z mostovža pred hišo, toda množice, ki so stale blok in pol daleč, so se zaman drenjale, da bi bile ujele vsako besedo. Hillquit, Berger, Stedman in Cunnea so bili glavni govorniki. Medtem so solze prišle v oči, ko so govorniki poklicali v spomin marsikatero epizodo Iz Debsove-ga mukotrpnega življenja. Več kot tri ure je trajalo slovo, nakar so se množioe počaal razšle. Debs je bil še tisti dan upepeljen. NjegoVpepel bo pokopan na terrehautskem pokopališču. — Pilila aa raiati radi praiikvlaje halji vrste Akcijo proti policiji je podvaela < unija v zvezi z Unijo sa ame-t riške civilne svobodščine. Saeco In Vanzettl Tako je odloČil aednik Thayer, ki je zavrgel apel za novo obiafoav*. Sodnik pravi, da Mzadoatuie nova Zdaj sledi apel vrhovno eediftče. na drlavno navo na podlagi evldenoe, katero je dal Celestino Madeiros, ki je priznal krivdo. Sodnik je z* vrgel prošnjo z utemeljenjem, da on ne verjame Madeirosu. S tem je sodnik potrdil smrtno obsodbo omenjenih dveh itall- Boston, Masa. — Sodnik Webster Thayer je v soboto nazna-nil svoj jansklh delavcev. ZagovornUcSacca in VanzettWctv izjavljajo^ je vse skupaj New tork, N. Y. — Unija za ameriška civilne svobodščine je pod vzela akcijo proti policiji Passaicu. da dokaže, da se ja policija poslužils preislculnje tretje vrste napram delavcem, ki so bili aretirani zaradi bombnega napada. Ta preizkušnja tretje vrste obstoji v tem, da se aretirancu ne da hrane, se mu odjemi je špane?, pretepa .ali muči na drug način, dokler ni pri volji izpovedati to, kar policija Šelft da aretiranec izpove. Unijo z ameriške civilne svobodščine bo zastopal John Larkin Hughes, newarškl odvetnik. A-ko preiskava dožana, da ae je policija poslužils silo, da izaili Izpoved lz aretiraneev, tedaj Unija sa ameriške civilne svoboščine povzame postavno akcijo proti policiji. Sodnik Joseph Delaney v Pa-tersonu dozdej^še ni podal odloka v zadevi, da se zniža poroštvo za aretirance, ki so pod visokim poroštvom. Unija tekstUnih delavcev ne more položiti poroštva $100,000, $76,000 ln $26,000, ki bi ga morali položiti aretirane!, da se ispuste na svobodo do sodnijske Obravnave. Obravnava je bila aajprvo določena za dne 26. oktobra, a bila je preložena do dne 19. novembra. Pet delsvcev sedi v zaporu, ker ne morejo položiti poroštva. Odborniki unije tekstilnih delav- janse ífStíBKSi > vrnevuD soc ¡HHPfyaaMoeUe in omro- II TEKSTILNI ISTERESI SE SELE NA JUG na dr- - Tam ni unijo In delavci še molče] 1 prenašajo Izkoriščanje. — Tsko razmere ao pa idejalne za privatne bisnišifc interese. Passaic, IS?. J. — Acheson Harden Handkerchief koropani-ja, ki ima največjo tovarno te vrste v Passaiccu, je oddala delo za zgradbo nove tovarne v Bluefieldu, W. Va. — V prvi tovarniški enoti bo zaposljenih 200 oseb, večinoma delavk. Ko bo tovarna dograjena, bo v njih Malo do tisoč ali še več oseb. V mesecu februarju je dnevnik New York Times prinesel "trla», ki je Imel namen obuditi «nimsnje med tovsrnarji za jug. Ta oglas je pripovedoval, da »c lahko v Bluefieldu dobi dO dobili solo poceni 1,600 delavk za izdelovanje pletenin, ženskih kril, delavske o-bleke ali pa fekstilnega blaga iz svile sli druge sirovine. Mesto ima 28,686 prebivskev ln v njem ni industrije, ki bi zapoelils delavke v srcu zapednovirginjske-ga teritorija. Povedano je bilo, da se najboljši premog dobi v bližini.x Pod oglssom je pa bilo doetavljeno, da se gaj piše trgovski zbornici za Informacije. • Razmera na tam neunijskem teritoriju so slabe. Rudarji niso 'organizirsni, a kljub temu delajo le po par dni ali pa nič v tednu. Oni ne zaslužijo toliko, da bi prehrani! i svoje družins. Privatni interesi porabijo take prilike in zgrade tovarne, zavedajoč se, da bodb delavske moči "Kralji kralji»« 400 mfm f avmbIJ! Paires nadejal Carigrad, 24*okt. — Strašen potres je včeraj porušil mesto Lenintrakan v armenski sovjetski republiki in vaai v okolici. Po prvih vesteh je 400 mrtvih, na tieoče ranjenih in 100,000 brez strehe. Go\orila torn v New Yalta. Kralji ae zadovoljne kbaaM. N>W York. — Jeklarski magije so zadnji petek zvečer pri-¡*dili rumuaski kraljici sijajen v hotelu Commodore. Navdih j« bilo 2000 gostov. E. H r'»ry. predsednik jeklarskega t rusta, jo kraljico predstavil ameriškim jeklarskim kraljem. pri tej priliki se ja spodobilo. lk krsljfca reče besedo ali dve. je, da Amerika potrebuje kralje kakor Amerika potrebo-J« predsednike. "VI zastopste **»inses In denar," je aadalje-Ml v Evropi smo revni, toda K v ropa vas kaj nau Jeklarski kralji so navdušeno h- Jsz ne morem govoriti o bos- pkJOkall. Saj so prepričani, da I-denarju le jeklu. Prišlo j ms kraljica prev. Evropa potre-k vsm, da spoznam Ameri- buje kronane aralje — in Ame-k" '» da Amerika po meni «po-1 rike potrobuje jsklsrake in dru-moj!» *gr denarne kralje! — Senator Reed je v petek zvečer abrupt-no zaključil preiskavo o apolitični korupciji v Indiani, o kateri js dežela polna govoric, defini-tivno razkrinkana, je zopet splavalo po vodi. Reed je dejal pred odhodom, da ni izvedel ničeear bistvenega, kar bi opravičevalo nadaljno preiskovanje. Same neumne govorice. Zaslišal je senatorja Wat-sona, ki ponovno kandidira, a ta js odločno zanikal, da je v najmanjši zvael s kukluksi ln da sploh ve kaj o organizaciji. Absolutno je t^jil, da ve kaj o ponudbi klsnovcev, da mu bodo zdaj pomagali do izvolltvs, če bo on ifilhov kandidat za predsednika čez dve leti. Raed je zaslišal šs nekaj dru. gilh političarjev, toda Izvlekel ni nič lz njih. To ga je ujezilo In obrnil je hrbet Indiani. . kraljica kadi. ' Milwsukee. — Tukaj so se ženske nekegs klube ali krožka javno zgratale in protestirale, ker so zvedele, da kraljica Marija rada kadi To je strešno! so dejale ženice To je peč slab tgiad mladenkam ia bo slabo vplival* na mladino Nekatera so hotsU. da se spiše protest M P roh i b kija aem ualčuje pa-hlštvoP Msdison. Wis. -r Prohibicijs ja kriva, da nam gosti pokvarijo sobne opr«»m«' v naših hotelih, ja dejal tukaj jI. R. Lana lz lowe, ki jo prišel na zborovanje hotelijov severozapadne zvoze. Pravi, da so laetnlkl prisiljeni, kaj ukreniti, kar sicer jim bodo gosti pokvarili vse pohištvo. Več kot 96 odetotkov gostov pije v sobah hotelov ln ker nimajo drugega sa odmašenje steklenic, ps rabijo stois In drugo opremo tabo. da odrgnejo In poškodujejo lastnino Na vsak način moramo postaviti v vsako sobo. četudi nekateri protestirajo proti temu. etekioaJčoe odpiroče. da se na ta način sa varujemo proti po-Plje s* kar na debato SILE PMLA MEHTARNIH ZAttUSMKOV Električni privabi Interesi snujejo parlamentarno zakaUs-nlško 4 ¿pino. Waahinktoá, D. C.'—Strokov-no glasilo električen»«\ je prineslo članek pod Malovom "Con-gress, Wstch Cuftt". v katerem opozarja fia fakt da ata ee R-lectric Power Club. Aaaoclatod Manufacturera of Electrical Supliea in Electrical Manufacturen' Council združili v organizaciji za parlamentarno zaku-lisništvo, ki nosi ime Narodno društvo elektrišarsklh tovarnarjev. Glaailo pnvi, da je videti v novi organiaactyl, formiranje nove in močne paHamentarns is-kulisniške skupine. Predsednik te organizacije je Oerard Swope, predsednik General E-lectric kompanije . . Swope se seveda, da se bo boj v bodočnosti izvojeval v hodnikih in spnjemnlcah v narodnem kapi-tofu. Namen n0\e organizacije js očivldno ia, da naatopi v interesu svojih članov pred legi-Elativntmi odseki, vladnimi biroji ln drugimi teleti. Njen protitip jp Narodno društvo tovarnarje?* ki vzdržuje urade in števlleb štsb v glavnem mestu, kar stane precej denarja. ^ JJ1 Privatni interesi, ki so najbolj nasprotni delavski organizaciji, ae organisinjo. Po aa-1 čelih teh Iptereiov ss ddevclttie r/«K Átzu tst gsnizacija je po njih mnenju le njih privilegij. ■f <<*> ■ iilizniolw Mask) •wSwOPstsve w w vwwwiiv 2elesnlce v Alaski Imajo defldt. Faktl govore jaaim, kaj je vsrek temu deficitu. Washlagtaa, D. C. — Tajnik M notranje zadeve je izdal zopet poročilo, v katerem naglaša izgubo, ki jo ims vlada s obratovanjem Železnice v Alaski. Ta šelesnica je dolgs 470 milj in toče od južne obšli pri Sswardu do Fairbankss v notranjost dežela. Kongres je sklenil zgraditi to železnico, da se ljudstvo naseli v Alaski. Ampak>Wllsono-va, Hardlngova In v, d aa i ravno sa Sevemo-ame-rlška protifašistična alljanca . trudi, da biroj isrečs pravilo, po katerem bo lahko aaetopltl. sa obrambo vsakega političnega beguna. POTRES V 8AN FRANtmU. Sen Prancisco, Cal. —» Štirje potrosili sunki so v potek zmajali mesto In deželo daleč naokoli. Razen počenih šip In razpok v stenah nI bilo druge škode. Grealsadija as pegrsea v morje. Kopenhagen, 26. okt. — Danske gaologlčna skspsdleijs poroča, dš se Gronlsndijs pogreta v morje/ Vsakih sto let so tnlža last čevljev le šest peleev. Ekssjserjevs siashs ss Js res- - |M>r oriia. Berlin, 26. okt. V rodbini blvšegs nemškega kajterja nI areče. Zeoa drugega VUJemovo-ga sina, Eitels Friedrichs, je včeraj Iftošlls ločitev zakona. Izmed šestih slaov bivšega cesarja so že trije ločeni In četrti so je ustrelil vsled nesrečnih zakonskih razmer, Viljem js sam izbral vss Že6s svdjlm sinovom redi assspaslsasetl. Chicago — Loo Kellbanla se js os svojem domu obssU, ker dl mogel dobiti dolo. Ster je bil a 1st. &>pet doksz sedsnje pro-spent ete! THOMAS NR sme govoriti v pahhaiSkik Šolah. Tkem a» je sodattet Ia ta pejae- ^^aJtjjB Passak, N. J. — Norman Thotnas, socialist Ia rsvnatelj Lige sa Industrijsko demokracijo, ns more govoriti v šolah tukajšnjega meeta. Joeeph M. Gsrdner, tajnik tukajžnjega šolskega odbora, ss Jst akllesvsl, češ, ds so Thomaau prepovedali govoriti tudi v New Yorku. Ta isgovor Js sevsda Jalov. Thoma-su so res prepovedali govoriti v newyorikih šolskih'avditorijih, a Thomas §s Js postavit po robu tudi proti ukasu passalškogo šolskega bore Thomas js govoril večkrat v Pasaslru pred stavkarjl In je bH tudi aretiran, ko so sakon o nemirih tako tolmačili, kot so šrlell tekstllai tovsrnarji. PEOSVETA PONDEUEK, OKTOBRA.^ P R O SVE GLASILO S LOTEN SKB NA SODNE PODPOKN BJEDNOTB LASTNINA SLOVENJ« NARODNE PODPORNE JEPNOTB Cm* ofliMV P» Narodnim Židinj«« drlar. (Ismo Chlw) Ç00 sa ^'Jf-* » ïbtototlî» " tH m*Me<; ChteszîTln Clssre »J0 iWMN Eu, u trim«**«. ia «s Inof nutTo jS.00. ^JM NmWv m tu, Ur bi« Sik i Matesu "PROSVPT A Mednarodni kongres PaMvrop« J457-5S S». LsW»dsls CUni«, the enlightenment OrcM «r ts« SWvsas Natisaal BmmTU MS7. N.tkmml Bcarflt MSf. Subscription: UaiUd Ststss (W*Pt Chicago) snd C ; Chic.ro f^.ftO, and forriga «osatriss -T T**' -MEMBER of THE FEDERATED PRESS" -MM IM Dstaa * sfepsjs •• Pr. O** j. vsa Jo • U» 4MVMI potskls aarofeias. PaasvlU Js M MlkTI T.M M Mteft U«t- PRIÔLO JE! Preden je bila uvedena prohibicija so mnogi časniki svarili pred njo, češ, da bo prohibicija izpod jedla moralo in ustvarila nebroj vphunov, ki bodo zaradi denarja pri volji vohunariti okoli svojih sosedov. Zgodilo se je, kot §6 ti svareči glasovi napovedovali. Kako je prohibicija izpodkopala moralo^ je bilo že stokrat in stokrat v listih pribito na steno, i* o spodkopavanju morale zaradi uvedene prohibicija bi se dalo še malo dodati, da je slika popolna. Ampak zgodilo wje nekaj novega. Kaj?. Dnevniki poročajo,, (la je prohibicijoniški ravnatelj E C. Yellowley v Chicagu najel vohune, katerim plača po pet dolarjev na dan. Ti vohuni nimajo izkazov, da eo V službi prohibicijoniškega urada. Instruirani so, da se nikdar ne zglasijo v poslopju, v katerem se nahajajo uradi prohibicije, ampak poročajo na drug način, ki je seveda tajen in je znan samo prohibicijoniškemu uradu. Kakina perspektiva se zdaj odpiral Dozdaj so pomagali profefbicijdniškim uradnikom le ljudje, Jd 90 ttli fanatični prohibicijonisti.' Delali so tako, ker jim je tako narekoval njih fanatizem. V bodočnosti bo seveda drugače, kajti vohuni bodo plačani. Ti vohuni bodo vohunarili zaradi denarja. Za denar bodo pripravljeni,ovaditi vsakega, ki je po njih mnenju grešil zoper Volsteadovo j>o- •tavo. \ * • k Prvi uspeh tega vohunstva je £e tukaj! Zasežen je bil žitni alkohol, vreden $125,000! Vohunu je bilo plačanih le petnajst dolarjev.' Kaj prinese ta nova institucija? "Butlegarji," ki na debelo tržijo z opojnimi ¿ijačami si ne dajo kar mcniaič tebinjč iztrgati mastnih ttobičkov. V vojni, ki traja med "buuegarji" zaradi dobička, je bilo od novega leta sem umorjenih in ubitih že Okrog petdeset oseb. Ni dolgo taga, ko se je vršila bitka s strojnicami v sredi Chicaga. V tej bitki sta bili umorjeni dve osebi in tri so bile ranjene. V neki prej&nji bitki, ki se je tudi vršila s strojnicami, je bil ubit pomožni državni pravdnik McSwiggin. Na podlagi teh dogodkov se da sklepati, ako so •'butlegarji" /ped sabo drug drugemu n^vošljivi dobička v taki meri, da se ne strašijo umorov, se ne bodo ustrašili vojne prot vohunom, ki nimajo nobenega izkazila od prohibicijoniškega urada, da so prohibicijoniški uradniki Organizirali* bodo protišpijonažo, skušali najprvo podkupiti te vohune z boljšo mezdo, tako da bodo vleki plačo na dveh mestih, in sicer od prohibicijoniškega urada ih "butlegarske" organizacije. Nov§ vohunska metoda mogoče tudi tako učinkuje na "butlcgarje," da pokopljejo bojno sekiro med sabo in se složno obrnejo proti skupnemu sovražniku, L j. proti plačanim vohunom, ki ni majo izkazila od prohibicijoniškega urada, da so v njegovi službi. In če butlegarji" ne bodo dosegli uspeha s podkupovanjem te nove vrste vohunov, je sklepati naj hujše. In sicer bodo skušali najbrž odpraviti te vohune t grozovlado, kot se skušajo svojih tekmecev v "butle-gsrskr industriji, odkriiati s strahotnimi čini. Tako perspektivo za bodočnost odpira nova vohun ska metoda. _ ______„ • Vprašanje je pa pred nami, ali bo to podkrepilo mo-|*'v>™> v kapitalistični družbi, «io ameriškega U-latva in dvignilo med ameriškim ■Mfttvom spoštovan;« do ihetojetih postav? Najbrž ne! ^^ t«injam In borbam s* . Človeško Življenje m bo v mino piškavega oreha. In ka- različi» interesne sfere, dar vrednost človeškima ,.uienja pade tako nizko, da ni Pristaši faaevroi» «mat rajo vredno piškavega oreiu», Uilaj se je javna morala ppgrez-nila v blatu korupcije, kajti človeško življenje je najdražji zaklad na svetu. Ljudje bi prenehali delati, ako bi ne cenili svojega življenja, svet hi postal pust In prazen. V to vodi najnovejša vohunska metoda! Kadar naetanejo take razmere, je treba, da po zbudi javna vest preje, priden je prepozno, in zakteva tako p*«wd* noti m «Usno modificiran je postave, ki je vzrok, da Je nastal uk ** Ns Dunaju s« vrši kongres Psnevrope, to Je onega mednarodno precej razširjenega paci-t is tičnega gibanj«, kateremu ns^eluj« znani dunajski pisatelj In mislec €oudenhove. Kongresa so se udeležile mnoge znane osebnosti iz raznih držav in dežel, med drugimi tudi rim 'o civilizacijo. Vsa povojrttf politika kapitalističnih držav J^ vodila naš svet le v novo katastrofo, in šele po Locarnu se o-paža neko iztreznjenje v vrstah mednarodne "velike" diplomacije. Ne bomo sedaj tu raziskovali, koliko zta omogočili ta pre-okret vladi Herrlota in Mačdo-nalda po zm^gl francoskih in angleških socialistov; izgledz, da se končno i asm Polncare začenja zavedati, da se s politiko šuganja in pesti ne pride daleč ia da je sporazum med Francijo in Nemčijo i za Francijo mho-go bolj koristen, kakor pe eventualna Še etrašnejša nove vojns z Nemčijo, ki se Je Še nsjprej ŠS silo konsolidirala. S sprejemom Nemčije v Društvo narodov sa veleelle še bolj pokazale svojo uvidevnost, in če bl bilo kapitslističnim državam ros mogoče izhajati brez vojne ln nasilja, bl danes lahko peli ho-zans in slelujo . \ . Toda •. . . Staro marksistično načelo pravi, da ao gospodarska nasprotje, ki vodijo svet in odločajo o njegovi usodi. Ts gospodarska nasprotja se slasti v kapitalistično urejeni družbi od dne do dne večajo in potencirajo in ts nasprotja so zlasU danes tako velika, da Je skozaj utopijs misliti, da bi se. dokler proletarfttu, najbolj zanesljivega nosifelja in tvorca miru. Mi-*limo nadalje, da fcto v naših evropskih rlzmerah pnogot* resno govoriti o trajnem miru med narodi in državami, ko bo svet goepodarsko in etično so-cializiran. * 8 tem pa nočemo niti najmanj zmanjšati pomen pacifističnih stremljenj 1n gibanj, ker vidimo v tem prevažno razvojno fazo. Wilsonova gledanja ps ureditev evropskega spora to bi-a nedvomno v marsičem pra vilna, in te bi bili «diplomati 4*-dill njegovim naukom, bi izgledala dane« Evropa v gospodarskem, političnem in etičnem pogledu povsem drugače. P$n-evropeko gibanje stopa v stvari po Wilsoiiovih stopinjah, |In zmotno bi 6ilo, utajevati r" ——————-J delodajalec umre, bankrotira ali zmanjševati pomen mm vseh takih in enakih pokretoy zk člove^ napredek. ( lp|l| Za delavstvo pa ostaja slej ko prej tudi v pogledu dela za mir in sporazum med naredi kot temeljno vodilo socialistično političn6 realno načelo, da je borba proti kapitalizmu za #0-cialistično družabnp uredbo «obenem bojba za mir in bratstvo med narodi. "Delavska pplitika." drugače ne more plačati mezd. Od kazanje mezde na drug« osebe. Indiana, šlassachus^tts in nekatere druge države prepovedujejo ali omejujejo nakaze-nje mezd na drufce osebe (SS- ki zsslužl si more plačilni čilo 10 8 ali več na teden, v upnik zagotoviti za neprestano pla- _____tkov teii mezd. Ako mezde znašajo več kot $1000 na Jeto. je odstotek višji. ~ % V gržavl Illinois imajo meade ŽARKOMET signment), zlasti še ne zasluše- prednost pred drugimi terjatve nih mezd. V ¿ržlvah Maiy-Jmi. Ko delodajalec umre, land, Alabama in nekaterih dru- hajajo mezde navadnih delav- gih se tak odkaz smatra zakonitim* ¿e*> delojemalci so od-rasui ki so zmožni upravljati svoje'interese in ne^ potrebujejo varstva države. V državi Mfs-sachusetts je odkaz mezde, f; J-nalog, naj se mezda Izplača komu drugemu, Veljaven le tedaj, ako delavčeva žena pismeno pri voli. V večini držav . neki gotovi | ra znesek ali odstotek mezde ni cev in hišnikov poleg stroškov zadnje bolezni takoj na vrsto za pogrebnimi vstroški. Pogodbe, ki določajo kak delni ali od&tpipi odbitek od zaslušen mezde, so neveljavne. Nikak del delodajalčeve osebne laetni-ne ni grp$t eksekucij, ako gre za mezdno. terjatev. V sluča- Nabijte pištole! Uradno poročajo, da so gen* j rali čikaških pobojnikov rKjdPi saii ppjmirje. Pravilno Je, ij se prsfiffje dostojno proslavi 1' — strojnicami.'"* • • ♦ Slabo znamenje. Francoski frank se dviw. Zakon narave je tak, da v*, kar leti, navzgor, mora enkrit; pasti dol. T ■ j Najlepše*še pride. . Vest se glasi, da je šejk Vi. ju razsodbe proti delavcu mo- lentjno zapustil tisoč Ijubavsih isti $16 na teden, ako je pisem, ki jih je prejel od svojih pc^lavar družine. Kadarkoli] oboževalk. Pisale so mu ženske zarubljiv vsled terjatev upni-1 nameščenec toži za dolžno mu vseh dežel in vseh stanov. piM. kov; ta določba zakona ima na- plačo, mu sodišče sme pripozna- le so mu ^ffcvnflhe delavke in men zagotoviti družini dolžnika tf poleg plače tudi neki znesek] prineese vsaj tak del mezde, ki zadostu7 z* odvetniške strošje*. Je za najnujnejše*življen8ke po- ry državi Maeeachuaetts za-trebščine. kon zahteva izplačevanje mezd Iztirjanje mezde. Sodbeno | tekom delovnega časa. Odbitki samice in zakonske žene, plesalke in nune, mlade in stare. Založnik, ki plača največ, lah-ko ta pisma objavi--in nihče postopanje v tožbah za izterja- (radi počasnega dela, kakor tudi | ne bo pižd krizi njegove nje mezde je bilo jako stavjjeno v mnogih poeno-1 gjobe za nepopolno tkanje ali i knjige, za čas, zgubljen vsled zastoja] • • • Vsa društva za brezplačno prfv- itrojev v svrho popravkov, so no moč (Legal Aid Societies) prepovedani. V slučaju, da mo-1 1|S0| ali enake organizacije rade pre- ra nameščenec dati odpoved pod protestira in ae zgraža, ker se -----v npkft-1«™^ Arner^o zgubi del 4 II. Zakoni o mezdah v nekaterih vjjpičnih državah. V državi New Torka so v ve-| KNJIŽICA 0_^ATURAUZA-| P1^Ddon, 21. okt. - "Weafl minster Gaze.tte" je prejels vest od rev. Jal Singha iz Midnapur* Tekom svojega zadnjega za-1 ja> da gta bili dve "volčji dekli- CI1SKEM POSTOPANJU. prerane| sedanja je kongres sprejel tri nove do|očbe kjurturalizarijske-j Bengalu, Indija. opozorili Singha Cl" najdeni v volčjem brlogu v Domačini «0 na nek zapu- V slučaju bankrota im^Jo pla-1 mu zakonu. Prva izmed teh ^ ..... če in mezde namešencev pred- določa, da prvi papir, izdan ^"t ižon krai7 v kater emstraiijo ^ ________.nost pred vsako drugo terjatvi- koih tridesetih dni pred volitva-1 duhovi", Preiskava je od- določbe, da je treba plačati vse jo, toda nikdar čez vsoto f300 ^a mi je veljaven Drenova do-1 krila volčiji ¿rl(?g ln v iatefa dvej dolžne mezde ob odpustitvi in to vsakega nameščenca.- ločba daje federalnim sodnikom navadno takoj, dasi,nekje to plačilo zapade iele ob prihodnjem plačilnem dnevu (pay dajr). Mezde je treba plačevati gotovini; plačilo potom čeka dovoljeno, ako delodajalec V državi Arkansas' se ta zatfon daje zadosten dokaz o svoji nanaša samo na železniške druž-lnancijalni odgovornosti. v kravico da smejo eprostitikan- d ' osem let. Domneva je didata in njegove priče od iz- ^ ^ u , M J rKt 'Izprašani&od ¿^ka, nakar ju je na^la vo, «:3hl kulja in adopt irala. Obe siroti ; ■a be ln določa« sko 4elodajatec ne Nihče, ki se tàvi z gradnjo LJe ' vojakom sve.tovnel sU P° V8eh étirih in !ajaii f plača tako) ns zetovo, mora javnih del, ne sme držati proda- družba za kazen plačevati mez- jalne (coptpany store) v bliži de tudi nadalje, dokler se ne po- ni dveh milj do kraja, kjijrM bota z delavcem, toda nikdar gradnja vrši.^M| preko 60 ^nl/ Kaliforniji se Ako si je* kak upnik iztožil 11926. sllčen zakon razteza na vse in- sodnijsko razsodbo (judge-| Vsled vojne iste ugodnosti za pridob tev državljanstva, ki so jih uži volčje. Govoriti sploh ni«U znali. Z veliko težavo so ju od- tev uiAttvijniiBtvn, ivi nu jjii u^i-i--^ — _ . . . • vali tekom vojne, ako zaprosijo vedli med ljudi. Mlajša je tak za državljanstvo do 26. maja, umrla,^'starejšo — ki se^nahaj» v sirotnišniei — pa skušajo na- __________________________________I5_T.............____teh važnih sprememb o&ti človeških navad. Izpn» dustrije, ali omejuje na 80 dni m«nt) proti delavcu, ki zasluži in drugih sprememb v postopa- eo imeli z njo velike muke. Oble-dobo. do katere nadaljuje mez- tedensko mezdo $12 ali več, on nju, uvedenih tekom zadnjih let, ko je sproti strgala s sebe m jede za kazen. V državah Idaho4 -dajainiee meelo gotovine. Mnogo držav omejuje sli prepoveduje rabo nakaznic na druibine toviti odkaz deset odstotkov tion Service Izdal nivo izdalo) je šla z ustmi v skledo. Kon^ dolžnikove* mezde tako dolgo, knjižice. "How to become a] dokler ni ves dolg izplačan z citizen of the United States" 10% te- (Kako posUnem državljan! ¿odvržene | Zdruenih dršv)/ Ta nova iz-1 dsjs vsebuje vsa nova pravila, izmed]kakor tudi vzorec vprašanj in drugimi besedami, le denSke mezde je eksekuciji. ■ New Jersey ,Je ens obleko. Deklica ne laja več, nia se ne smeje. .Otrok in ljudi sploh ne trpi pri sebi, srečna pa je. čei ima okoli sebe živali, s se najrajši igra. onih držav, kjer nameščenec iz- odgovorov ob naturalizedJskem | gubi del svoje mezde, ako zapu šti delo, ne da Si dal predhodne izpitu. Kdorkoli želi dobiti tako knji- od poved i, ako je bilo tako dogo- Žico, naj piše na: Jugoslav vorjeno. Mezde imajo Prednost Bureau, Foreign Language Izpred drugimi terjatvami proti formation Service, 222 Fourth delavci imajo Avenue, New York City. Knji-pravioo (first žica stane 25 centov, ki se lahko 4 I . ' ' 1." _ -7* .. rTV r delodajalcu in prodajalnlee (company etorsš) prv0 zasUvno ^......................... mesto gotovine ob plačevanju na aktiva bankrotne druž- pošiljajo v znamkah mezd. Tak način delnega pla- bé za delo, storjeno tekom dveh I _ poloiaj, ds ee slttl j}*» te vzbujene javne vesti na HénmkVk kjer delajo nove postave, modificirajo ia preklimjejé| ^ j stare. _ I 9 ds jt sporazum med pu <1 ris v ami mogoč, da Je mo- g<« a eelo skupna zvess vseh «>ntpsl)li .Irtav po amrriškrm •poru Za «v»so svropskïll dr- "iSv borimo .tadi Morimo so sa mir in n ««H+bojne sodelovanje, le V .êâ ss IS v od ČevanJa mezde potom nakaznic na prod s j sinite omejuje kupo-valno svobodo delojemalca, u-stvarja monopol drušblnih prodaj alnk iš Je rrepov.-dan v državah K*atucky. indiana Mia-souri In v neketerih drugih. v Odbitki ed meid. Takorekoč v vseh dr^lvah talion predpisuje popotne piam zaSlnSenlh m«d in prepoveduje, da se od šjih odtrgajo odbitki se nezadovoljivo delo aH ¿t V7»če in dimnike, tudi tovarna IVhani & Lorber v Žalcu je ta-predmete izdelovala na de-**lo - da jo vlada sklenila, po-"tavi sporazumno § štajerakim delnim odborom 40 takih stre-lls< na južni strani Pohorjs. Zs u' namene je vdjno ministrstvo znižalo ceno smodniku na 45 krajcarjev ia kilogram. Vlno-mdniki so se morali zavezati, Mo Mami skrbeli ka smodil in strelce. Za vsako streli-** »'i ne naj postavbila lesena k"l'l a uko, da bi dimnik nad torn*'m sogii dva metra skozi Strelišča bi naj nadzoro-v®' «»Pničar. 2e do tnkrat je M-* v slov< nje-bistriškem okraju **> "koli Maribora nad 100, v l*uj*kem okraju 60, okoli Rad-'°nc' P« 30 privatnih strelišč, v-akem «trelišču se je pora- "" "krog ifto kg smodnika na Mo. f* preden ao se postavila de-Pna trpina in ko je bilo stre-LJ*nj" Privatnih strelišč na vr-,.ncu- ie zopet prihrumela ta-' *n v«e pobila. "Izumitelj" «"■'Janja Stiger je bil prvi, ki > "Pustil streljanje ter si rsje * ,/l«*niti proti toči žično r"*° ^ celim vinogradom. bila prva dovzetna Italija, zgornji Italiji ao poatavili v -letih nad 2000 atrelišČ. Vlada je dajala za ta namen podpore ter znižala cene smodniku na 16 cen-tesimov. Jeseni 1899 je bil v Ka-sali velik kongres zaradi takega streljanja. Tudi vlada je poala-la avojega zaatopnik*. Najbrž je streljanje tudi v Italiji doži velo isti fiaako kot pri naa. Le trezni Francozi so glupo početje ves čas pomilovalno gledali. Spomin na brezmiselno atreljanje zoper točd imajo danea še cerkve, ki so podedovale topiče za streljanje ob cerkvenih slav-nostih. Kakor pri streljanju zoper točo, tako tudi pri cerkvenem streljanju ne manjka nesreč, Trgatev v Dalmaciji. V severni in srednji Dalmaciji se je pričela trgatev. Mošt je izboren, pridelek pa znaša komaj tretjino lanskega, ponekod pa še manj. Mošt se plačuje po 250 do 300 Din za hektoliter. Nova klinika v Zagrebu. V Svrhp dovršenja gradbenih del na poalopju npve pediatrične klinike v Zagrebu je gradbeno ministrstvo odobrilo izreden kredit v znesku 720,000 dinarjev. Nova verzija o drami v Meyer-lingu. Princezmja Elvira Bur-bonska, zaupnica pokojne avstrijske cesarice Elizabete, objavlja v londonskem "Daily Ex-pressu" zfenimivo in doslej iie-znano verzijo o tragediji prestolonaslednika Rudolfa v Mey-erJiingu. Dama pravi, da je do-znala stvar neposredno iz ust pokojne cesarice Elizabete, ko se Je malo pred njenim umorom vozila z njo po Zenevakem jezeru. • Rudolfa je dunajski dvor, kakor se je govorilo, iz državnih interesov, ocenil» z ~ belgijsko princezinjo Štefanijo. Zakon pa je bil naravnost neznosen. Rudolf se je pritožil na papeža in je prosil, naj mu pomaga razdreti to zakonsko zvezo. Pisal je v Rim pretresljivo pismo in je rotil papeža, naj ga reši strašnega zakona, ki ga onesrečuje in mu zastruplja življenje. Vendar papež ni upošteval klica* trpečega moža. Nastopil je rajši drugo pot in je nemudoma obvestil cesarja Franca Jožefa vsebini pisma, ki mu ga je pf>-slal prestolonaslednik. Radi tega sporočila je prišlo med očOtom in sinom do ostre kontroverze. Rudolf je moral cesarju obljubiti, da se za vselej odpoveduje baronici Mariji Večeri in njeni ljubezni. Kmalu nato je Rudolf prejel pismo, ki mu je prinašalo usodno vest. V tem pismu mu je bilo sporočeno, da e Večera nezakonska hči cesarja Franca Jožefa. Ta vest je Rudolfa tako potrla, da si je sklenil vzeti življenje. Odpeljal se e s svojim izvoščkom v Meyer-Ing, odkoder se ni več vrnil llv. Tako vsaj tolnUči meyerlin-Ško tragedijo Elvira Burbon-ska, ki jamči za istinitost svo-lh podatkov. «dšiu . pVjm i Zemlja bo stali «e f99.000.000,-000,000 lét! Kakor * lu 7+ vseko praznoverje. Chicago. — Naša zemlja bo uničena, ko razpade naš planetarni sestav, ampak to ae zgodi šele čez kakih 99,000,000,000,000 et. ' Tako je daj*l Rolin T. Chamberlain, profesor geologije na čikaški univerzi, ko je v petek zvečer predaval o "Naturl zemlje in človeka.H Chamberlain je na kratko o-risal nobularno t«*orijo, katero je uatanovil francoski filncof La-plače v 18T stoletju. To teorijo večina znanstvenikov že zavrgla v prid novi In takozvani planetisclmalni teoriji, katera u-¿1, da ae planetarni sestav poroči i, kadar ee približa dvoje solne drugo driupmu tako blizu, da vsled pritiska gravitacijske *Qe eno ali obe r ar padeta, nakar ee iz kaosa razvijejo novi planetarni sistemi. Toke katastrofe ee pa dogajajo vaak* trilijon let. Predavanje Je bilo v Art Institutu. Vaak potok svofr ee vrli po eno predavanje In to bo t rs jaJo veo zimo Predavajo vee- ' - streljanje točo učiliščni spsfcorji. Vse glavne volitve v Združenih državah se vršijo začetkom .nov^nbra, in sicer v torek po prvem pondeljku tega meseca. Ta dan Je praznik ifi se zove £ lection Day. Letos pade ta dan na 2. novembra. Glavni predmet letošnjih volitev bo izvolitev novega kongir.-a Vsako drugo leto izbira ljudstvo nov kongres. Leta, ko ae vršijo kongresne volitve, so oná s sodo številke: 1924, 1926, 1928 itd. V navadni govorici rabimo besedi "Congress" in "Congress-man", da označimo pQslansko zbornico (House of Representares) ln njene člane. Tako, ako kdo vpraša: "Kdo je vfš "kon-greaman?", on miali na zastop-nika v "house". Seveda to ni natančno, kajti kongres pravzaprav ne obstoja le iz poslanske zbornice, marveč tudi iz zgornje zbornice (Upper Houae) aH ae-nata. Val Člani poslaiiske zbornice ae volijo vaako drugo leto, toda le tretjina senatorjev ae voli' vsako drugo leto, kajti máh-dat poslanca traja dve loti in oni senatorja šest let. Vsak kongres nosi zaporedno Številko. Prvi kongres Združenih držav je hj|| izvoljen 1. 1788 in sedanji 60. kongres je bil izvoljen 1. 1924. Člani poslanake zborniče se volijo po volilnih okrajih, zvenih "congresslonal dlstricts." Zbornica asma določa število svojih članov, in sicer po izidu ljudskega štetja (consus),lci ee vrši vsako deseto leto. Vsaka država dobi toliko poslancev po številu avojega prebivalstva, tako da prihaja približno po en poslanec na vsakih 220,000 prebivalcev. Toda vsaka država mora imeti vsaj po enega poslan ca, tudi če nima toliko prebl valcev. Tako je imela država Nevada po zadnjem štetju le 77,000 prebivalcev, vendar je i-mela enega zaatopnika v nižji zbornici (lower houae), kakor večkrat zovejo poslansko zbornico ali Houae ot Representativos.. Sedaj obstoja ta zbornica iz 436 članov v smislu ljudskega štetja od 1. 1910, Kongresni Se razdelil mandatov po zadnjem štetju od 1.1920. Dlstrlct of CÓ-lumbia, t. j. glavno mesto Washington, nima nikakega zastopnika v kqngreau: Teritoriji Hawai!, Alaaka in Pqrtor|co odpošiljajo po enega delegata in Filipinski otoki dva delegata, ki eo sicer člani zbornice, aH nlmijo pravice dp glasovanja. Da moro kdo biti izbran za poslanca (repreeerttativo), mora biti državljan Združenih držav vsaj tekom ztonjlh sedmih let, mora biti vsaj 25 let star ln stanovati v drža/vi, kjer je izvoljen. Mnogi tujerodd eo že bili člani kongresa. Izmed članov sedanje poslanske zbornice se nahajajo taki znani možje kot Adolph Sabath, rojen v Cehoslovaklji, M. Alfred Mlchaelson ln Kiiud Wefald, oba rojena na Norveškem, Samuel D^ksteln, rojen na Ruskem, Nathan D. Périmaa, rojen na Poljakom, Edward Volgt, rojen na Nemškem, ln Viktor L. Berger, rojen v Av Mrl ji. Vaaka politična atranka, ki ee udeležuje volitev, imenuje avoje kandidate. Volllec ima vpliv na to imenovanje kandidatov, bodi* si s tem, da v takozvsnih "primarnih volitvah" (primary) is-blra med raznimi pristaši iste stranke, ki se poteguje za kan didatstvo, ali pa, kjer ni primarnih volitev, s tam, da glasuje za enega ali vsČ delegatov, ki na politični konvenciji dotič-nega volilnega okrája imenujejo strankinega kandidata. Kakor rečeno, se letos izvoli le tretjina senata. Uetava predpisuje po dva senatorja za vaako državo. Zato najmanjša država je v senatu ravno tako zastopana po dveh senatorjih kakor as I večje država Unije. Poprej so ftetatorje izbirali indi-rektno, namreč parlament ali legisla tura vsake države Je lakirala senatorje. Toda od I. 1918 ae člani senata izbirajo direktno potom ljudftkega glasovanja. Senator mora biti vaaj 30 let atar la mora biti državljan Zdr. d rta v vsej tekom zadnjih devetih let Izvoljen je sa dobo šest let dočim je "repreeentetive" Izvoljen le se dobo dveh let. Do s strani zakonodaje. Mislili ao, da je po burnih volitvah mogoče. da bi popolnoma nov kon-grea mogel sklepati kake zakone brez zadostnega preudarka. Na tak načiu pa, kadar ae akll-00 novi kongrea, ata v aenatu Še vedno dve tretjini starih senatorjev. Za volilno prfvico ne zadostuje le državljanstvo. Vaaka drŽava določa kvalifikacije avo-jih voliloev. Predno se sme državljan udeležiti volitev, je potrebno, da atanuje gotovo dobo v dotični državi, county, mestu ln volilnem okraju. Na primer, v državi New York se zahteva enoletno blVanje v drŽavi, bivanje štirih mesecev v county, 30 dni v mestu ali vasi in 30 v volilnem, okraju. Povrh tega pa država i{ew York zahteva od novih volilcev dokaz, da ao pj-sment (takozvani literacy teat). Novi volifec mora dokazati, da je v stanu čitati z razumevanjem izvleček 50 feeecd iz ustave države New York in pisati 10 beaed Iz late. Druge države, ki zahtevajo kak dokaz o pismenosti, ao Cal IfornU, Cblorado, Con-necticut, Delaware, Massachusetts, North Dakota, Oklahoma, Waahington, Wyoming in večina Južnih držav. — f. L. I. S. UMWH Meje v zraku, gadnji čas ae je ljubiteljem rasnih aportov pridružilo Še radioamaterstvo. Ta ali oni, ki je premožnejši in si to lahko prfvoftči, ali pa cele družbe, $ nabavijo raHlo-aparat, s katerim al db večernih urah krajia Čas In h Oeno zabava i poslušanjem koncertov oddaj nih postaj y Zagrebu, Rimu, na Dunaju in v Partsu ter drugod Po vaem' a vetu je radljoama. teratvo proato. Meje Ima. zemlja, srak nima meja. Tudi pri nas v Italiji so sme pečati z radioama-teretvom, kdor ee hoče. Zato n) Ktrebno posebno dovoljenje. ača se le v to potrebna taksa in konec besedi. . To je Mk> do predzadnjega časa. Zdaj pa so adlnole v Italiji naredili izjemo. Dne 8. septembra Itt* je pod št 1622 Ušel kraljevi dekret, glanom katerega morajo v obmejnih krajljr pregledati, kdo Ima radio. Voja-ško-politlčna oblast amo odvzeti pravico do radioamaterstva vsakomur, kakor so ji poljubi ali zd| potrebno, tako so nsvadno izra- žajo. Na drugi strsni pa je ve4 društvenih tajnikov pcedložilo naše proKnje meaoca oktobra. Vse naše delnUarje opozarjam, da Jih bomo obiskali v kratkem; ker so nekateri precej z*qatali, želimo, da bi oprostili, ako jih bomo zopet nadlegovalk - Frank Kra*ar. Socialistični ahod t leveland, Ohio. - Nameni r,so nspisstl par vratlc iz te enake metropolo. Delavsko razmere so ¿uks, kakor povsod. Na delavce priti akajo izkoriščevalci vodno bolj Kaj je vzrok izkoriščanja 7 Od govor Je kratek: brezbrižnost ln zaapanost delavstva Drugi mesec ao volitve. Pokažite, bratje, delavci, da so ssve-date položaja, v katerem ae nahajamo, ter volite za kandidate, kateri so poatavljeni od delav-cev aamih. Ne glejte na mokra če in suhače, to Je aamo vada, da lovijo dolavatvo na llmanice. Eni ali drugI, so vsi ehakl, oboji so za kapitallstčno interese. Vo-lite aoclallstlčnl tikat sa tiste, ki v reanlci stoje za delavske in-terene in pravico. J Klub št. 49 J. S. #Z. stifcHk politični ahod dne 31 oktobra ob 3:30 popoldne v Kunčlčevl dvorani. Glavni govornik bo John A. Willert, državni*tajnik S. P. države Ohio. Govorilo bo več govornikov tudi v slovenskem, ka moment jih Je vodil do tega, da kor tudi angleškem Jeiriku. Klub ^T0^11 pr8d ,nrv®bl somišljenike In ssved- dosegli rekord v postavljanju He delavce, da se udeležite sho- mejs v zraku Naši ljudje imsjo obUo drugega dela ln premalo denarja, da bi sO v obill meri pečali z ra dio-konoerU. toda izjemno stanje, ki je db slednji priliki pro-glašeno nad njimi, jih boli. In ne pretiravamo, ako trdimo,<-4a uko početje ne vzgaja dršilM ga Čuvetva . .. Vodo as Trst iščejo sedaj v Oeapekl dolini In ob Rižanl In-ŽenirJI pričakujejo od Rižane na dan 10,000 kubičnih metrov vo-de. pri Orehu bi Jo dobili 0000 kub. metrov In uko bl ta pomožni vodovod zadoščal za prvo silo. Pomanjkanje vode v Trstu Je zdaj občutno. m «v. FrančiSka so proslavljali fašlstovaki listi te dni s najbolj Izbranimi Israai. Poeabno pa ao njegovo ItaMjanstvo. Sv. Frančišek AsiškJ je najbolj tipičen italijanski »vetnJk, on je kasaJ najlepšo lastnosti Italijan- je filmi, da je ou Mjbolj italijanski med vsemi svetniki. Potem m • da; koqs. pr1p0v«*jujej" kako se je (»ljel Sv. Frančišek v Ori- se vsaki dve leti isÉrfrs le tretji- joot Hi kafte M itatfjannko v l- ns senaU. je bilo dold^eno od stvarnikov konetituef je za to, da sé tako pr«preči prenagle akcije Rime govoril prod eni ta-kot pravi faMetovski imperijaiiet! da v vlikem številu In pripeljete a seboj le druge, katerim Je nale gibanje Se tuje, da sNšijo, zakaj in koga ae bori hala stranka ln oddajo svoje glaeove /s njene kandidate pri bližnjih vo lltvah. Torej na avldenje 31. oktobra v Kunčlčevl dvorani. — Uw renče Helak. _r Ne aramsjte ne avojepa jeslka Sharen - Psiaganla. Ps. — Srečni ste Slovenci po naselbinah, v katerih vae je vaf skupaj, vsaj nekaj v#mJJ* užijrk ne na samo garanja kot jo U> na vadno tam, kjer Je nas I« po par slovenskih dr4*ln ppmešanih med drugimi nmroto. Ne mo ram reči, da tudi pri nas ni vse kovrstnih zabavnih večerov, ali ni gs bolj veselego, kadar si Slo venn sami priredijo veselico, Tako nam je bila daae prilika C malo razveseliti dne f. okt' s. Samo premam čaea jo trpelo ~ Ustih pot ur. Stov«a ski trio aae je prsv lopo poetre Ml S vsako rPtnim> komadi, tako de je bik zadovoljno ošaro la mlado Drugikrat jih še po-vabim V Imenu celega drt^tva vaem FarelČanom , in juinim ftarončanom se lepo zahvalim za .veliko udsležbo, ker so * tem pripomogli do lepih dohodkov v društveno'blagajno — okoli 80 dolarjev. Qb priliki vrnspjo. Zšl. da se naši bratje ln aeatre tako alfbo zanimajo za pleane prireditve, ena sama veselica je v celem letu, pa še tako slaba udeležba; da nam soaedje ne pri-akočijo na £o 11 . m> KaroMJm Um i* iiit praviot vliNM («rofici je bila odpovedfna vlaa njenega polnega llala na Željo državnega departmeuta, ko ae je hotela vrn it I v Ameriko ln obdržavnH prodava-nja. . New Yfrk. N. Y. — y soboto je pričela pred zveznim okrožnim sodiščem v Waahingtonu, Ds C., obravnava, da aodlč^o naroči državnemu tajniku KeUog-gu vidirati potni list grofice JCa-rolyjevo. Državni tajnik ni ho-tg podati nobene izjave ali ras-lage, zakaj noče vjdlratl gfofi-činega potnega liata. On ee sklicuje, da ima to moč v smislu ¡migracijskega zakona. lirofica Karoly je bila ras-krlčana kot radikalna Aeaska in boljševlčka, dasiravnp ves svet ve, ds to ni res. Grofici so sna« »i dogodki, ki so se odigrali na Ogrnem po vojni, ln ogrska vlada ne želi. ds bj Amerika dišala resnico o teh dogodkih Is ust ženo, ki Je te dogodke doživela. in tako postavila v pravo M Hortyjev režim. PKRPgBClTBV BOL1INI. Več kot 40 odatotkov vaeh sedanjih bolesni v Združenih državah bi se lahko preprettlo s sedanjo medlclnako znanostjo. Več |sotv polovica Ijoležnl bi ss # dalo odpraviti, ako bi so pršilo In ravnalo po sakonlh, da sa sa-varje vse nevarna naprpvf y Industrijah, da bl ee pravota*no dalo utrujenim sadootnega po-čltka. Pronašlo ae je, da je tefi-nična snanoet Io toliko napre- -dovaia, da bi, ako bl so je avsd-Io, odpravila veo uboštvo, več kot podvojila žlvljanskl standard, bl se Ishko spremenilo ss-mssana ulice In samfaana, ne-zdrava stanovanja v anažna Stanovanja ln da bl sa lahko trav tako dalo živeti v mestih Ifikor ns deželi. In kljub Umu ja |e vedno vee znanje In vsa voda velikim masam kot velikanski mlsterfj, tolike goro snanja Io uatvarjenei le mali krtinam podobni hribčki pa so v ribi. Tako prsvi Ameriška z ves a čitalnic v nekem svojem pamflo-tu. Zveza skuša pronajti, kako bl ae zainteresiralo lirik» Jav-noet, da bi ae pričela sanlmatl za neprecontjlvo vrednoto, ki jih Je najti v čitalnicah. Temu bl ae odpomaglo a propagando, ki ae bl jo Urilo ljudi ln a katero bl ae jih njalo o vrednotah znanja o zdravstvu. Zona obsojena aa emrt na giljotini. Pariz. ž», okt, — Melanio Du-vette iS Douala Je blls včeraj Obsojena na smrt na gUjotlnfrAdl zastrupljanja svojega, mola. Portugalski vojak, katerega hI bila rada poročila, Jo dobil pat let zapora kot njen sokrivce. ■ ........ Nuaa poroči starege ljublmea. ■ tla* JJedfoni, Masa - Anna U Brun, ki je bilo 85 let vTrlo-štru v Monirealu, Jo obesila u sko haljo ns klin in to d»\ znanila, da se poroči s ki Je zdaj saržent v srmadl In kateri /e bil njena prva ljubezen, J^Je bile stara 16 let. Novi izgredi t Berlinu Horlin, 85. okt. — Snoč! ao zopet bili Izgredi ns beritnakih ulicah rsdi ekakajzerjeve od-pravmae. Komunisti, ki ao se vrsčall a prot< stn^s shoda, ao se siMi|,an ker še ni bilo odgovora, ae jo alodnjid oju-načil in kratkomalo zahteval odločilnih atavkih, naj pride na sestanek. Pisal ji je: Poljuba moja Oktaviji Da, aopet Ti pišem jaz, Tvoj Gaeton, ki misli edino le na Ta in ki no more dalje prenašati ločitve. Nesrečna usoda Je doee-daj hotela, da se še niava sesU-la. Proaftn Te iz vsega avojega srca, da me prenehal mučiti in mi dovoliš sestanek vsaj za nekaj mifijut. ' ; J Ah, gtoati Te . . . govoriti s Teboj I . .j,. , Kakšna blaženost, kakšna zreča! Od onega dne, ko sem Ti povedal prve besede svoje ljubezni, ko sva akupnii čakala tramvaja, je /predla cela več noat jto l najrečjo težavo sfm odkril Tvoje itno in Tvoj na-slov, kamor sem Ti nato pisa pisma .. . toda od onega tako kratkega trenutka niti pogleda več, niti besede več! . . . Ničesar več na vem . . . Ta poiofcaj pa ne more trajati večno, kajti jaz umiram Od hrepenja »o Tebi, Ti ipoja predraga ! Pridi, oj pridi, v četftek zvečer ob pol aedmih spet na isto tramvajsko postajol Da se p* ne zmotil^ kajti videla «i me šele samo enkrat za par trenutkov, Ti hatem točno opiaatl, kar ko bom oUečen: temnorujava obleka, kjobuk, in «reviji iste barve, kravata modra, arajca in ovratnik bel. V gumbnid bom imel veliko, rdečo vrtnico, v rok! svetle rokavice. Piši mi hitro, da ne poginem od kopmfnJa. V žareči ljubezni Tvoj Gaeton. IVaaoio ivižgajo je vrgel pismo v nabiralnik. Bil xje poln zaupan jas kajti njegove alutnjo so ga redko varalo. Ko jo tri dni poznajo dobil piemo, je s navdušenjem prerezal ovitek. Ves srečen je vzdihnil: — Vendar že! In čitai Ja: Gospod! Na sestanek pridem točilo. De pa ne bo pomote todi s Vaše strani» Vam hočem opisati svojo obleko: pridem brca klobuka. breg ovratnika* brez suknje. s zavihanimi* rokami, a gorskimi čretUi It 46, taborno okovanimi, ia « debelo gorjačo z SLUŽBO DOBI slovenako ali hrvatako dekle ali pa priletna žena. Delo je splošna pomoč pri družini in aieer za daljšo dobo. Plača po dogovoru. Za naalov pišite na: "SLUŽBA", 2667 So. Lawndale ave„ Chicago, BI. (Adv.) KLOBASE KRANJSKE KLOBASE / ! ■jL- j- - Zopet raspoiHjem po rsi Ameriki is vratna klobaas, kakor je la tlaols rojakom znano, ti» ae bile moja klobas« izvrstne rsako leto, in l«tos pa bodo ia boljša. Denar aa vrne onim, ki niso zadovoljni. Uljudno ae priporočim mojim starim in novim odjemalcem s» obilo naročil. Cena $8c funt. Poštnina ni viteta. Denar po-šljite t naročilom ali pa vam podljem na C. O. D. Rojaki, ta j« ugodna pril&J Gaaoline Station 7 and Picnlc ground" napraviti gazoUne poaUjo k prostor za piknike. Proda ae najboljši prostor, ki J j« dobiti mogoče v sredini m«M| caga in JoUetom. Prilik» u mli4 f a človeka, ki je aposoben triitj,'] pijačo, obdriavat piknike in ¿2 gasolin postajo. Zemlja leti ob no* tlakirani cesti -Joliet Road," kJ«T velik automobilaki promet in j lina. Nahaja aa ravno 16 milj djj vc od aredišča Slovencev v ChksnJ Osem in pol akra zemlje, dreve«! štiri sobna hiša, drugo poslopje t' meri 62x60, ima veliko oken * „ lahko vredi za plesišče, in i« m drugih 10x12 malih prostorov, I Slovenski trgovei bodete rojake zelo natregli, ako bodete imeli nate klobas« v zalogi. Pilite po ceno Vaa piema in naročila pilite na: j JOSEPH LESKOVA«f!j 610—14th Street, Radne, Wia. lahko uporabijo poletu za "kampin»' garaža sa automobil in dobra pum vod nS pumpo. če katere*» ta obrt, naj ae priglasi in si prjJ ogledat prostor in kaj je vr«j3 Imati mora |7000 gotovega ■ takoj. Drugo založim jaz vfU Obresti. Ni ae treba oglašati ako ¿j mate toliko denarja. Za pojasnili] obrnite ae na: A HORWAT 339 N. Parkside Ave. Ckieage, lil.. Tel. Mansfield 395S _ — (AdrJ T"»" u KNJIŽEVNA NITKA S.N.P.J Ima v salod alede£o knjigo: AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna kraana knjiga, obsegi 682 strani, trdo vezana, vredna avojo cone, atane....|6.00 Slovenako-Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko ras-umljiva knjiga za učenje angleščino, i dodatkom rasnih koristnih informacij, stan^aamo..........................$2.00 Zakon Biogeoeaije—tolmač naravno zakone in splošni razvoj, knjiga iz katere ^amorete črpati mnogo naukov za teleano in duševno dobre..^--------------—......$1.M Pater Malaventora—V Kabaretn—zanimiva povest Iz živ-ljenja ameriških frančiškanov, in dotivljajl rojaka, Izvrstno spopolnjona a ali^ami....^.......«™—.....-------$1.50 Zajedale!—reanična povootin prava fluatradja doslej ikri-toga dola ftivljonja slovenskih delavcev v Ameriki. $1.75 Jtnmlo Hlgflna—kraana povest, ki jo jo spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poelovenil pa Ivsd Holek ..........................................................$1.00 Zapianik S. rodne konvenctJe & N. P. K2S2 strani mehko vezana, stana samo................. -..................................^ Zima ss bliža le a jo potrebe in trpljenje. PevodnJt •Iste letina, visoki davld te nadloge bodo poteebe letofajo simo več kater podvojila Kdo drugI- naj pomaga, ako ae AaurtkandT DENARNE POftlUATVE so najboljša podpora in darila. Naša banka Ima taatee «veze s pošto la hf«^» v starem kraja la sate m izvrševati denarna pešUjatve hitro te zanesljivo, pe pošti aH brzojavno, ter po nlskih cenah. Ml todi dolarja izplačujemo v Jugoslaviji. DENAR IZ aTABEGA KRAJA imajo mnogi rojaki ¿M^tedtoMs kuinja in zato vsakomur lahko oatre-lorno. ' - •'-• NOTARSKE Df ODVETNIŠKE POSLI. . . oskrbimo ml tako aa tukaj, kakor tudi v starem kraju. Pooblastila, kupne pogodba, poboteko M. lahko debite pri naa. Ako rabite v atarem kraju zanesljivo te točno odvetniško pomoč, Vam ja lahko oslabimo. OftEBE IZ STAREGA KRAJA mi hitro dobimo v Ameriko, ako jim je vstop po zakonu dovolj«. 10 > lamo izjava, proteje sa Waahlng-_.n la vae, kar apada zraven. SKUPNO FOTOIAfcfP ?A BOŽlC v stari kraj prirpdlmo aa 4. dec. i L na francoskem paniko "Paria." Potnike bo spremljal madnik druibe. Potniki naj ao priglaae Hm prej, slasti sodržavljani, da jim preakrbifeo le pred odh^iom dovoljenja sa povrnitev v Ameriko. Ako Celita potovati pred omaaje* nlm datumom, nam pilite pe vozni red. Ui sestopamo va» Unije In ssto lshko ustreieflteflmi Vsa dopiss o teh zadevah naslovita na banko ZAKRAJSEK & CESARK 465 W. 22nd Str. New York, N. T. ........... Ohls. KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE SE DOBE pri naših društvenih tajnikih in drugih zastopnikih, namreč doatdaj jih Imajo v prodaji polog društvenih V , tajnikov .tudi: WHUaai S)ter, 6404 St CUir Ave„ Cleveland, Okle. Anton Jankevich, 1171 Nonrood Rd. Cleveland, Okle. Anten BoKil, 727 E. 157th ^treet, Cleveland, Okle. mm XabeKri2aian4ič, 13111 Bentegton Avo-Weat Park, t» Andrew Vidrich, R. P. D. 7, Bo* 163, Johnatoirn, Pa, Joka Rimac, 6666 RuaoeU St, Dotrelt, Mick. Frank Stnlar, 18706 St Anbliv Dotrelt . Mick. John Golob, Bo« 144, Ročk Sprtegd, Wyo. Proletaroc, 8636 W. 26th Street Chicago, OL Ali pa pišite ponja na: KNJIŽEVNA MATICA & N. P. J. 8667 8* Lawndale Ai< Chicago, DL PQ8LU2ITE SE KAMPANJE ZA NOVE ČLANE 0 PRIDOBITE SI LEPO NAGRADO! d Vadi pa tudi, fante moj, da merim 1 mater 68 cm in da tehtam natančno 108 kg. Na svitanje tedaj v četrtek aa tramvajski postaji, kakor je zmenjeno Otoevijin ode. Mož je aanueč vsak dan brskal po torbici ovoje Marke ia je tako oal daa*afc>čajno naM v njom OeetoqMn piemo (Po frenoealtemTnr^n -4—) TISKARN A S. N. P. J. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OUT SPADAJOČA DELA «it: Talenti la poaluje meni: talentov V Mookvi kar po- uatanore je 1Woi TabOa aa fasaUea b shoda, visitnlce, tanfte, knjiga, haledarje, letake Itd. ▼ akmnakam, hrvatakan, slovaškem, ¿etkem, mmdkim* sng-Mknm jezika im dragih. VODSTVO TISKAME APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. DA TISKOVINE NAROtA V SVOJI TISKANIH CBN1 SMERNE, (JNU8KO DELO PRVE VRSTO m POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNI PHto H bdrnntmh Rt 8. N. P. J. PRINTERY < TAM »A CILIO VODI VSA CnUMA fOSABSlU