Leto 1905.
301
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LIV. — Izdan in razposlan dne 7. septembra 1905.
Vsebina: (Št. 142 in 143.) 142. Zakon, s katerim se vlada pooblašča začasno urediti trgovinske in prometne razmere s Švico in Bolgarskim. — 143. Razpis o ustanovitvi samostalne graverske in medaljerske šole na Dunaju, izpreminjaje Najviše odobreni pravilnik akademije obrazovalnih umetnosti na Dunaju.
149.
Zakon z dne 21. avgusta 1905. L,
s katerim se vlada pooblašča začasno urediti trgovinske in prometne razmere s Švico in Bolgarskim.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
§ 1.
Vlada se pooblašča trgovinske in prometne razmere s Švico in Bolgarskim ukazoma začasno urediti, najpozneje do 28. dne februarja 1906. 1.
§ 2.
Izvršiti ta zakon, kateri zadobi moč z dnem, ko se razglasi, je naročeno Mojemu celokupnemu ministrstvu.
V Išlu, dne 21. avgusta 1905.
Franc Jožef s. r.
143.
Razpis ministrstva za bogočastje in nauk z dne 22. avgusta 1905.1.
o ustanovitvi samostalne graverske in medaljerske šole na Dunaju, izpreminjaje Najviše odobreni pravilnik akademije obrazovalnih umetnosti na Dunaju.
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je z Najvišjo odloko z dne 8. avgusta t. 1. najmilost-liveje blagovolilo dovoliti, da se na akademiji obrazovalnih umetnosti na Dunaju obstoječa posebna šola za graversko in medaljersko umetnost z začetkom prihodnjega šolskega leta opusti in se od tega časa počenši ustanovi kot posebna samostalna graverska in medaljerska šola na Dunaju, in to z visokošolskim značajem.
Nadalje je Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo blagovolilo podeliti Svoje Najvišje odobrilo naslednjemu pravilniku za to graversko in medaljersko šolo, ki se ustanovi, in pa s tem pogojeni izpremembi pravilnika akademije obrazovalnih umetnosti na Dunaju.
Hartel s. r.
Gautsch s. r. Hartel s. r. Piçtak s. r. Itanda s. r. Schönaich s. r.
Bylandt s. r. Call s. r. Kosel s. r. Buquoy s. r. Klein s. r.
Wrba s. r.
Pravilnik
za graversko in medaljersko šolo na Dunaju.
§ 1.
Šola ima namen, obiskovalce izobraziti za samostalno umetniško delovanje na polju graverske
(Slovonlach.)
76
in medaljerske umetnosti, drobne plastike in pa za praktično izvrševanje tehničnih del, zvezanih s tem poljem (litje, oblikovanje, cizeliranje, patiniranje).
§ 2.
Šola podstoji c. kr. ministrstvu za bogočastje in nauk.
§ 3.
Pouk na tej šoli obseza dobo štirih let največ.
§ 4.
Za vzprejetje v to šolo je potreba :
a)	dokaza, da so se z dobrim uspehom dovršile študije spodnje gimnazije, spodnje realke ali pa šole, enakoveljavne s temi zavodi;
b)	da se je redno dovršila obča kiparska šola kake avstrijske umetnostne akademije ali pa kak nji ustrezajoč oddelek avstrijske umetnoobrtne šole.
§ 5.
Na tej šoli se uči:
a)	Kot glavne stroke: modeliranje, graviranje in pa s temi zvezana tehnična dela.
b)	Kot pomožne stroke: anatomija, perspektiva in nauk o slogu.
c)	Kot pomožni znanstvi: obča zgodovina s posebnim ozirom na kulturno zgodovino, umetnostna zgodovina.
§ 6.
Na čelu temu zavodu stoji po c. kr. ministrstvu za bogočastje in nauk postavljen vodja, kateri je odgovoren za umetniško izobrazbo in za vodbo upravnih opravil.
Po meri potrebe mu c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk lahko pridodâ pomožne sile.
§ 7.
V kolikor se na zavodu samem ni poskrbelo za to, morajo njegovi učenci potrebne pomožne
nauke obiskovati na akademiji obrazovalnih umetnosti na Dunaju in tudi pomožni zavodi té akademije so jim prosti za porabo.
§ ».
Natančneja določila obseza učni red, ki ga je izdalo c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk.
§ 9.
O podeljevanju nagrad in ustanovin razloča po nasvetu vodje te šole c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk.
Pravilnik
za c. kr. akademijo obrazovalnih umetnosti na Dunaju.
§ 1-
G. kr. akademija obrazovalnih umenosti na Dunaju je visoka šola in ima kot taka nalogo akade-mično mladino izobrazovati za samostalno umetniško delovanje v velikih strokah obrazovalne umetnosti in hkratu učiti tiste pomožne stroke in pomožna znanstva, katera so sposobna pospeševati ta namen.
§ 2.
Na tej visoki šoli se torej uči, in to:
a)	kot glavne stroke: arhitektura, plastika, slikarstvo in grafične umetnosti;
b)	kot pomožne stroke (v zvezi s praktičnimi vajami): anatomija, perspektiva in nauk o slogu;
c)	kot pomožna znanstva: obča zgodovina s posebnim ozirom na kulturno zgodovino, umetnostna zgodovina, nauk o barvah in barvena kemija.
§ 3.
Na akademiji obstojé za glavne stroke, navedene v § 2a:
1.	Obča slikarska in obča kiparska šola in
2.	več posebnih šol, in to za: slikarstvo, kiparstvo, arhitekturo; grafične umetnosti.
Uredba obče slikarske in obče kiparske šole in pa posebnih šol se pridržuje uravnavi s posebnimi določili.
O pomožnih strokah in pomožnih znanstvih, navedenih v § 2 suh b in c se imajo na akademiji v primernih dobah posebna predavanja.
§ 4.
zemstvu, ki so poklicani podati enako stopnjo izobrazbe, ali da so si po kakem drugem potu pridobili predizobrazbo, enako temu, kar se tu zahteva.
§ 6.
Katere pomožne stroke in pomožna znanstva naj obiskujejo učenci obče slikarske in obče kiparske šole in posebnih šol, določajo dotični šolski redi.
Naloga obče slikarske in obče kiparske šole je, akademičnemu učencu dati priliko doseči tisto stopnjo umetniške tako obče kakor tehnične omike, katera ga dovolj pripravlja za samostalno gojenje ene izmed glavnih strok obrazovalnih umetnosti.
Za vstop v občo slikarsko in v občo kiparsko šolo, ki praviloma obsezate štiri leta učne dobe, je potreba :
a)	Dokaza, da so se z dobrim uspehom dovršile študije spodnje gimnazije, spodnje realke ali kake s tema zavodoma enakoveljavne šole, ali dokaza znanja, ki je enako tistemu, kar se zahteva na teh šolah;
b)	dokaza izobrazbe, ki gre čez prvine obrazo-valne umetnosti, predloživši poskuse in opra-vivši vzprejemno preskušnjo, katere uspeh kaže, da ima kandidat določen poklic za študijo kake v § 2 navedenih glavnih strok obrazo-valne umetnosti.
§ 5
Naloga posebnih šol je izobrazba akademične mladine za samostalno umetniško delovanje v tisti stroki umetnosti, ki je posebni predmet strokovne šole.
O vzprejemu v posebne šole razločajo samo in edino vodje teh šol.
Razen tega je v to potreba ali dokaza, da so se z dobrim uspehom dovršile študije na obči slikarski ali obči kiparski šoli ali pa dokaza, da kandidat predloživši poskuse in jopravivši vzprejemno preskušnjo o svoji tehnični zmožnosti in svojem znanju da poroštvo, da je že dosegel smoter, na katerega se meri v imenovanih šolah, pri Čemer samoumevno izmera obče omike ne sme zaostajati za zahtevanim dokazom za vzprejein v obé obči šoli.
V arhitekturne šole se morejo vzprejeti samo tisti kandidati, kateri dokažejo, da so z zadostnim uspehom dovršili stavbno šolo kake tehnične visoke šole v monarhiji ali podobnih zavodov v ino-
§ 7.
Za predmete, navedene v § 2 su b a so sisle-movani redni profesorji.
Profesorji obče slikarske in obče kiparske šole morejo z dovoljenjem naučnega ministra tudi odpreti posebne šole za učence, ki so jih izobrazili, kolikor dopušča prostor.
Za predavanja, navedena v § 2 sub b in c se skrbi s tem, da se pokličejo nagradovani docenti ali pa, ako treba, da se imenujejo izredni profesorji.
§ ».
V obči slikarski in obči kiparski šoli in pa v arhitekturnih šolah more, ako so šole prenapolnjene, ali če se drugače dokaže potreba, naučni minister od primera do primera dovoliti, da se vzprejmč asistenti.
§ 9-
Akademij pripadajo kot pomožni zavodi:
1.	Knjižnica in z njo združena zbirka ročnih • risanj, bakrorezov in fotografij,
2.	galerija slik,
3.	muzej sadrovih odlivov in
4.	sadrova livarna.
Ti zavodi imajo nalogo pospeševati namene akademije; poskrbeti je, da bodo kolikor moči koristni umetnikom in občinstvu. Za vsakega teh zavodov je narejen poseben pravilnik.
§ 10.
Z akademijo so v zvezi samostalne akademične delovnice, ki morejo tudi biti zunaj akademijskega poslopja.
• Služijo naj v to, da dajö odličnim umetnikom ali nadarjenim, že samostalno delajočim učencem posebnih šol za slikarstvo in kiparstvo priliko izvrševati večja dela.
Kako je uporabljati te akademične delovnice, to ureja poseben pravilnik.
§ 11.
Akademija obrazovalnih umetnosti ima pravico može, katere namerava vzprejeti v akademično zavezo sebi na čast, imenovati za častne ude. Volitev potrebuje potrdila cesarjevega.
§ 12.
Na akademiji so za pospeševanje umetniške omike nagrade in ustanove, za katere so, v kolikor niso bile že urejene z ustanovnimi listi, merodajna posebna določila.
§ 13.
Akademija napravlja vsako leto šolske razstave in razen tega v primernih dobah večje razstave, katere naj tako udom akademičnega učiteljstva, kakor tudi v delovnicah akademije in posebnih šol delajočim umetniškim učencem in pa odličnim avstrijskim umetnikom (naj si bodo katere koli narodnosti) dajejo priliko uveljaviti svoja dela.
§ 14.
%
Akademija je podrejena naučnemu ministrstvu.
Vodstvo akademije je naročeno profesorskemu zboru, kateremu na čelu je rektor.
§ 15.
Profesorski zbor akademije sestoji iz rednih profesorjev glavnih strok in izrednih profesorjev pomožnih strok. Sej njegovih se v primerih, ko se razpravlja o stvareh knjižnice, sadrovega muzeja ali galerije slik, udeležujejo dotični načelniki zavodov, in ko se obravnavajo vprašanja pouka v pomožnih znanstvih, njihovi profesorji ali docenti s posvetujočim glasom.
Učiteljstvo se na rektorjev poziv zbira najmanj enkrat v mesecu.
§ 16.
V področje profesorskega zbora spadajo vse poučne in disciplinarne zadeve akademije.
Sosebno naj ta zbor šolske rede in spis predavanj ureja tako, da bodo. učenci na akademiji imeli priliko, pomožne stroke in pomožna znanstva poslušati primerno zaporedoma.
Pravico ima, naučnemu ministrstvu dajati nasvete za nameščenje profesorjev in za pripuščanje docentov in pa voliti častne ude akademije.
O podeljevanju akademičnih nagrad (daril) in pa potovalnih in umetniških ustanov naj, v kolikor nimajo ustanovni listi drugih določil, on razloča samostalno, in ima samo dolžnost o tem poročati ministrstvu.
Gledé asistentov (§ 8) ima profesorski zbor pravico ukrepati o nasvetih, ki jih je dal dotični profesor o nameščenju, in ukrenjene naredbe naznaniti ministrstvu.
Profesorskemu zboru je nadalje naročeno tudi vrhovno nadzorovanje na akademiji obstoječih zbirk, zavodov, umetniških in znanstvenih pomagal in skrb za njih vzdrževanje in pomnoževanje.
§ 17.
Rektorja voli za dobo vsakih dveh let profesorski zbor iz rednih profesorjev akademije. Iznova voliti istega rektorja v naravnost potem sledeči dobi ni dopuščeno. Volitev potrebuje potrdila ministrstva.
Rektor je najprvi odgovoren za opravilovodstvo profesorskega zbora in ima dolžnost nadzorovati izvrševanje obstoječih zakonov in ukazov, opozarjati na njih nedostatke ter jih naznanjati učiteljstvu in ministrstvu. Ako meni, da kakega sklepa profesorskega zbora ne more jemati nase, predloži stvar naučnemu ministrstvu v rnzloko. Tekoče opravilne kose in vse tiste, pri katerih je treba samo prosto uporabljati obstoječe predpise, rešuje sam in poroča o tem profesorskemu zboru v prvi seji potom, kjer je odlašati nevarno1, ukrene samostalno potrebne naredbe.
On predseduje v profesorskem zboru. Dolžnost njegova je natanko nadzorovati vse dele akademije, tudi skrbno čuvati, da se vse kar natančnejše ravna po pravilih. Njemu je službeno podrejeno vse osobje akademije. On vabi na vsa zborovanja profesorskega zbora, podpisuje vse akte, kateri se rešujejo pod njegovim vodstvom, in pa zapisnike profesorskega zbora.
Ako rektor zboli ali je drugače oviran, posluje žanj prorektor in, če je ta oviran, po činu najstarji ud profesorskega zbora.
§ 18.
Za veljaven sklep profesorskega zbora je potreba navzočnosti polovice profesorjev, ki so udje zbora. Razpravne predmete, pri katerih se gre za koristi kake posebne učne stroke, je poprej naznaniti dotičnim profesorjem.
§ 19.
Zapisnike profesorskega zbora je predložiti naučnemu ministrstvu.
§ 20.
Upravna opravila akademije oskrbuje na podlogi posebnega pravilnika stalen tajnik, kateremu
je na strani pisarniških opravil in računovodstva vešča oseba.
§ 21.
Vodstvo knjižnice in z njo zvezane zbirke ročnih risanj in bakrorezov je naročeno knjižničarju, vodstvo galerije slik njenemu kustosu.
Tajnika, knjižničarja, galerijskega kustosa, ostale knjižniške uradnike, načelnika sadrovih odlivov in pa v tajništvu poslujoče uradnike imenuje, zaslišavši profesorski zbor, naučno ministrstvo.
§ 22.
Da se bode redno postopalo v zborovanjih profesorskega zbora, za to je opravilen red, katerega naj on sestavi ter v odobrenje predloži naučnemu ministrstvu.
t
#
(Sltwnlflch.)
77