Poštnina plačana v gotovini. leto 1X1 itev. 185 0 LlDhUonl. v teren 14 augusta 19Z8. Ceno Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304* Zadnja seja okrnjene Narodne skupščine Vladna večina je tudi danes kar na brzo roko sprejela celo vrsto predlogov in zakonov - Popoldne se poslanci razidejo na počitnice. Zemljoradniki se pritožujejo, da so bili ogoljufani — Beograd, 14. avgusta. Kar se je v javnosti vse do zadnjega smatralo za ne* mogoče, to se je zgodilo. Koroščeva vlada in njena večina v okrnjeni Narodni skup* šcini sta sinoči pozno zvečer ratificirali nettunske onvencije ob navzočnosti 158 poslancev, razen klerikalcev, izključno Sr* bijancev, ker so se celo radikali in de* mokrati, izvoljeni v prečanskih krajih, skoro vsi odtegnili glasovanju, ki ga zlasti zapadne pokrajine smatrajo za izdajstvo svojih življenjskih interesov. Manjkala sta rudi oba hrvatska ministra dr. Angjelino* vič in Barić. S to ratifikacijo je nadela Ko* roščeva vlada krono svoji pogubni politiki in bo morala zato nositi tudi vse posle* dice. Na včerajšnji popoldanski seji, ki je pričela ob pol 6., je vladna večina najprej sprejela še nekatere nujne predloge zem* Ijoradnikov in par od vlade predloženih zakonov, nakar je ob 8. zvečer začela raz* pravo o nettunskih konvencijah. Razpravo je otvoril zastopnik zunanjega ministra dr. Šumenkovič z daljšim ekspozejem, ki je kulminiral v dokazovanju, da nettunske konvencije niso nič novega in zato ne pri* našajo nikakih novih bremen ali škodlji* vih posledic za državo., marveč izvirajo vse obveznosti že iz prej sklenjenih po* godb. V debai sta zemljoradnika Joca Jo* vanovič in dr. Tupanjanin ostro kritizirala postopanje vlade in zahtevala pojasnila, zakaj hoče vlada baš sedaj ratificirati konvencije, ko v Narodni skupščini ni za* stopnikov onih krajev, ki so na tem naj* bolj zainteresirani in po konvencijah naj* bolj prizadeti. N to vprašanje je ostal dr, Šumenkovič odgovor dolžan. Pred glaso* vanjem so zemljoradniki v znak protesta zapustili \arodno supščino, nakar je vlad* na večina ob 11, zvečer s 158 glasovi neU tunske konvencije ratificirala in jih s tem uzakonila. Seja je bila nato zaključena. Današnja seja — Beograd, 14. avgusta. Seja Narodne skupščine, ki je bila napovedana za 10. dopoldne, se je pričela z veliko zamudo. Vladni poslanci so se namreč močno za* kasneli, ker je včerajšnja seja trajala poz* no v noč, še dlje pa proslava sprejetja nettunske konvencije ob navzočnosti 158 seja pričela šele ob 11. dopoldne, čeprav je to zadnja seja v sedanjem zasedanju, ker bo danes Narodna skupščina odgođena in poslana na počitnice. Po prečitanju zapisnika je posl. Voja La-zić protestiral, da izjave zemljoradnikov proti nettunskim konvencijam niso dobesedno zabeležene v zapisniku. Razen tega je posl. Lazić napadel tudi vlado, ker pošilja parlament na počitnice, ne da bi sprejel prej zakon o razdolžitvi seljakov, čeprav je vlada sama priznala njegovo nujnost. Povdarjal je, da vlada noče delati za rešitev narodnih potreb, in da ni mogoče ničesar pričakovati od vlade, ki sprejema v odsotnosti vseh hrvatskih poslancev nettunske konvencije, ki se tičejo v prvi vrsti hrvatskih krajev. Zatem je prišel na razpravo nujni predlog zemljoradnika dr. Tupanjanina o likvidaciji begluŠkih odnošajev v Bosni in Hercegovini. Pred tem je bil predložen Narodni skupščini predlog1 zakona o odvetnikih, ki je bil včeraj sprejet v zakonodajnem odboru. Sledila ie razprava o nujnem predlogu nos lanca Tunac Janina glede likvidacije agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini. Poslanec Tupanjacin poziva v svojem predlogu vlado, naj v roku dveh dni predloži Narodni skupščini načrt zakona, ki ga Vlada se ne more odločiti, kako taktiko naj vodi proti KDK Okrnjena Narodna skupščina odhaja na počitnice. — Razna mišljenja v vladnih vrstah o načinu postopanja proti KDK in njeni akciji« — Beograd, 14. avgusta. Narodna skupščina bo danes končala svoje zasedanje, nakar bo odšla na počitnice, s katerih se najbrž ne bo več vrnila, ker tudi v Beogradu vedno boli u videvajo, kako nevrdržna in nevarna je sedanja si-tuacija. Vlada je seveda sestavila že tudi za "počitnice svoj program, ki obsega sestavo raznih zakonskih načrtov, ki naj jih odobri ministrski svet do jeseni. Največja oozornost vlade pa je posvečena akciji KDK in nadaljnim sklepom njenega vodstva. V Zagrebu je cela četa detektivov in drugih vladnih *zaupnikov», ki imajo nalogo, da čim več izvedo izza kulis vodstva KDK. Včeraj popoldne je iimela vlada dolgotrajno sejo, na kateri je razpravljala o situaciji in o ukrepih, ki bi jih bilo treba podvzeti, za slučaj da bi KDK «šla preko zakonov*, kakor se izražajo v vladnih krogih. Po dosedanjih poročilih iz Hrvatske vlada povsod najlepši red in mir. Nikjer ni prišlo do kakih incidentov, dasiravno je narod skrajno ogorčen in ne more preboleti mučeniške smrti svojega voditelja. Vladni krogi pa računajo s tem, da bo vodstvo KDK še te dni razpravljalo o nadaljnih korakih in začelo izvajati svojo že napovedano akcijo. Zato je tudi vlada pridno na delu. da že naprej pripravi vse, da bo to akciio parirala. Glede taktike proti KDK vladajo v četvorni koaliciji različni nazori. Vuki-čevičevci, klerikalci in baje tudi del muslimanov so za to, da bi vlada nastopila proti KDK z najostrejšimi odredbami in na ta način že od vsega početka preprečila vsako njeno akcijo proti sedanjemu režimu in sistemu. Prepričani so, da bi to uspelo, dočim bi vsaka popustljivost jačala vpliv KDK med narodom, kar bi rodilo za vlado slabe posledice. Le del demokratov in radikalski centirum s paši-ćevci smatrata, da je treba z največjo obzirnostjo presojati položaj ter da bi bila največja pogreška, nastopiti proti KDK z nasilnimi ukrepi, češ da bi to pozicije KDK le še bolj učvrstilo in rodilo reakcijo, ki bi položaj Še poslabšala. Glede na ta različna naziranja se vlada še ni mogla definitivno odloČiti. Ostrejšim ukrepom se baje upirata tudi oba hrvatska ministra, ki se bojita svojih volilcev, ako bi pristala na to, da se uvede na Hrvatskem in v prečanskih krajih nekdanji Bachov režim v KoroŠčevi izdaji. Pač pa so slovenski klerikalci zelo vneti za «odločen» nastop s kakoršnim je dr. Korošec po njihovem mnenju že večkrat rešil situacijo. V njihovih vrstah ne prikrivajo bojazni radi vedno naraščajočega vpliva KDK v Sloveniji. Očividno na še čaka vlada na to, kaj bo ukrenilo vodstvo KDK. —"iiimmimiiiiiiM- 300 letal nad Londonom — London, 14. avgusta. Včeraj popoldne so pričeli nad Londonom veliki manevri angleške zračne f lotil je. Manevrov se udeležuje 18 zračnih eskadril. Za bazo je vzet nočni zračni napad z zapada na London. Angleško zračno brodovje ima nalogo, da ta napad zavrne. Manevri se vrše v višini nad 1000 metrov, da ne moti brnenje motorjev spanja londonskih meščanov. Vso noč je bilo v zraku nad 300 letati in mnogo zrakoplovov in opazovalnih balonov. Številni reflektorji so razsvetljevali ozračje. Po ulicah so tisoči in tisoči opazovali zračne »boje«, ki so trajal? do ranega jutra. Manevri se bodo jutri nadaljevali. Zadušnica za Stjepanom Radićem v Beogradu Beograd, 14. avgusta. Danes dopoldne se je vršila v katoliški cerkvi zadušnica za Stjepanom Radićem. Udeležili so se je številni politiki, med njimi tudi Ljuba Davi-dović in skoraj korporativno zemljoradni-ški poslanski klub. Navzoči so bili tudi vsi višji uradniki - Hrvati. KDOR 0(3 ASU JE, TA NAPREDUJE! naj Narodna skupščina reši takoj, na vsak način pa pred odhodom na počitnice. V svoiem govoru ie Tupanjanin napadal vlado radi mene politike favoriziranja begov ter zatrjeval, da obstoja v tem pogledu tajen pakt med muslimani in radikali. Radi tega očitka je prišlo med zemljoradniki in muslimani do ostrega prerekanja. V hnenu vlade je ministter socijalne politike Barić, ki je imel danes »dežurno« službo v Narodni skupščini, pristal na nujnost, nakar je bil Tupamjaninov predlog soglasno sprejet. Tudi naslednji nujni predlog zemljoradnikov glede podpore bihaškemu oblastnemu odboru v znesku 2 mi-lijona dinarjev je bil sprejet. Ravnotako je vladna večina na hitro roko sprejela predlog demokratov glede rešitve invalidskega vprašanja, v kolikor se tiče člena 108 invalidskega zakona. Šele okrog poldneva je prišla Narodna skupščina končno na dnevni red, in je po kratkem ekspozeiu ministra pravde in zastopnika ministra zunanje politike ratificirala pravne in konzularne konvencije s poljsko in trgovinsko pogodbo z Grčijo. Na dnevnem redu je samo še sklepanje o izročitvi obeh osumljenih sokrivcev Pu-niše Račića, radikala Toma Popovića in demokrata Jovanovića-Lune. nakar bo zasedanje Narodne skupščine zaključno in skupščina odgođena za nedoločen čas. Beograd, 14. avgusta. Med zemjloradni-škimi poslanci vlada veliko ogorčenje proti vladi, kateri očitajo, Hla. se ni držala sklenjenega kompromisa. Vladna večina je sicer res priznala nujnost vsem od zemljoradnikov vloženim predlogom, a ker odide Narodna skupščina na počitnice že danes, postanejo vsi ti predlogi iluzorni in so odgođeni najmanj do jeseni. Zemlicradniki se zato ogorčeno pritožujejo, da so bili grdo izigrani. Vodstvo KDK Prihodnji četrtek bo seja vodstva v Ljubljani Zagreb, 14. avgusta. Na današnji seji poslovnega odbora KDK, ki je trajala od 11. do 13. je bilo sklenjeno, da se poslovni odbor odslej naziva «Vodstvo KDK». Nadalje je bila sprejeta na znanje izvolitev dr. Mačka za predsednika kluba HSS, s čemer je dr. Maček stopil obenem na mesto Stjepana Radića kot predsednik KDK poleg Svetozarja Pribičeviča. Končno je bilo sklenjeno, da ~e vrše v sredo, dne 22. avgusta po vsej državi zadušnice za Stiepano mFadićem, dne 23. avgusta pa se bo vršila seja vodstva KDK v Ljubljani. Dne 26. t. m. se bodo vršila komemorativna zborovanja organizacij KDK po vsej državi. Netočno reproducirane Pribiće-viceve izjave Zagreb, 14. avgusta. »Neue Freie Presse« je objavila intervju s Svetozariem Pribiće-vićem. v katerem pa je njegove izjave glede bodoče ureditve države tako netočno reproducirala. Seveda so jih začeli sedaj beograjski hegemonisti eksloatirati proti Pri-bičeviću. (Razume se, da ne sme zaostajati tudi Korošcev »Slovenec«, ki danes na dolgo in široko piše o Pribičevićevi dvoličnosti in »spreobrnjenju« Op. ured.) Pri-bićević je danes izjavil novinarjem, da je »Freie Presse« netočno reproducirala njegove izjave ter da je o tem brzojavno obvestil redakcijo in zahteval primeren popravek. Gramofonske plošče z Radiće-vega pogreba — Zagreb, 14. avgusta. Zagrebška gramofonska firma >Edison Bell« je posnela povodom pogreba Stjepana Radića govore Sve-tozarja PribiČevića, dr. Mačka in dr. Trum-biča, nadalje sviranje godb, zlasti tudi cigansko godbo, nadalje sokolsko fanfaro in zvonenje v zagrebški katedrali. Plošče bodo v kratkem izgotovljene. ......MIH lili Močno bruhanje Vezuva — Milan, 14- avgusta. Vezuv je začel zopet bruhati. Včeraj je nastala nova odprtina, iz katere bruhajo ogromne množine lave. Lava je zalila že dve tretjini dolinice Interno in se z veliko naglico pomika dalje. Iz ognjenika se dviga orjaški steber dima, ki pokriva vso okolico. Človeških žrtev doslej ni bilo, ker izbruh ni prišel nepričakovano. Kaj pravi vlada o Radicevem pogrebu Zanimiv komunike službene «Avale». — Komunike priznava silni vtis, ki sta ga naredila grandijozni pogreb in discipliniranost množic* — Beograd, 14. avgusta. Službena agencija «Avala» je izdala povodom pogreba Stjepana Radića sledečo uradno poročilo, namenjeno seveda pred vsem za inozemstvo: ♦Dostojni po'tek Radićevega pogreba v Zagrebu, ki je vsega spoštovanja vredna manifestacija nacijonalne sloge in politične discipline hrvatskega naroda, je napravil v Beogradu najgloblji vtis. Brezprimerno zadržanje stotiso-čev seljakov, ki so prišli na pogreb svojega voditelja v Zagreb, se smatra kot garancija, da se hrvatski narod ne bo dal zavesti k nobenim nepremišljenim činom, a iz številnih posmrtnih govorov, ki so bili izrečeni v Zagrebu na pogrebu v sicer odločnem, toda dostojnem tonu, se da sklepati da so voditelji prišli do prepričanja in spoznanja, da je absoluten mir in red v državi prvi pogoj za uspešno nadaljevanje politične borbe za ustvarjanje idealov hrvatskega seljaka, ki jih je postavil Stjepan Radić. V tem pričakovanju gleda Beograd popolnoma mirno na nadaljni razvoj notranjepolitične situacije.* Revizija mirovnih pogodb ni aktualna Važne izjave čsL zunanjega ministra dr. Beneša o položaju v Srednji Evropi. Praga, 14. avgusta. Na nek ©ti shodu narodne socijalistične stranke je v nedeljo govoril tudi zunanji minister dr. 3er»eš, ki je med drugim naglasi!, da :«e notranjepolitični položaj Češkoslovaške povsem zadovoljiv. Tudi zunanjepolitični s; nacija le za CSR ugodna. Deset let češiOs.ovaške republike pomeni deset let boja 71 mir. ki še vedno ni dovolj osiguran. Za rnir se je treba vedno znova boriti. Delo Društva na- Po poletu Male antante Praga, 14. avgusta. Včeraj se je vršila svečana razdelitev nagrad za zmagovalce v poletu MaJe antante. Prvo nagrado je dobila Češkoslovaška, drugo pa Rumunija. Avto v prepadu. Pariz, 14. avgusta. Pri Sorbilanu Santu se je prevrnil potniški avto v 40 metrov globok prepad. Dva potnika sta bila na mestu mrtva, dva težko ranjena, dva pa sta odnesla samo lažje poškodbe. Avto je popolnoma razbit. rodov se še vse premalo cem. Tudi pomeni Kelloggovega pakta ni po-i:er.jevati. Politični problemi, o katerih se trenutno največ razpravlja, sta priključitev Avst-ije k Nemčiji in madžarska kampanja za revizijo trt-anonske mirovne pogodbo. Oba prob:cma se bosta vedno znova vrečah na dnevn; red, vendar pa se teh vprašanj vsaj za enkrat ni treba bati. Na uresničenje enega ali drugega danes nihče resno ne misli. Golman z revolverjem Praga, 14. avgusta. Pri nogon.etni rekmi, ki se je odigrala včeraj v nekem predmestju Prage, je prišio do nenavadnega incidenta. Sodnik je odredil enajstmetrovko. Ko je hotel napadalec nasprotnega moštva pognati žogo proti golu, je potegnil vratar samokres in oddal proti njemu več strelov. K sreči so streli zgrešili svoj cilj. Na igrišču je nastala velika panika. Policija ie fanatičnega vratarja aretirala, igra pa je blia takoj prekinjena. Male senzacije ljubljanske kronike Tragična smrt mladega delavca. — Policijska racija v Tivoliju. — Pc o ^oskušenem samomoru. — Neprijetni poseti mladega tatica. Ljubljana, 14. avgusta. Današnja, odnosno včerajšnja policijska kronika je potekla v znamenju raznih nezgod, nesreč in drugih več ali manj zanimivih dogodkov. Že včeraj smo poročali o po-skušenem samomoru neke mladenke, ki se je dopoldne pognala v Grubarjev prekop, zvečer se je pa po mestu naglo raznesla vest o tragični smrti, ki je doletela nekega mladega delavca na stavbišču Poštne hranilnice na Aleksandrovi cesti. Gre za 24-letnega Vinka Maznika, delavca, pristojnega v Rako pri Krškem, ki je bil pri stavbni tvrdki zaposlen kot pomožni strojnik za nadziranje strojev. Mladenič je snoči okoli 20. pregledoval električno napeljavo v notranjosti stavbe. Na dosedaj še nepojasnjen način je prišel v stik z električnim tokom. Sunek je bil tako močan, da je Maznik v loku odletel in padel v sedem metrov globoko klet. Električni tok in padec sta bila smrtna in čeprav je bil takoj pozvan dr. Rus, je bila vsaka pomoč prepozna. Kmalu je prišel na stavbišče tudi policijski zdravnik dr. Avramovič, ki je odredil, da so truplo ponesrečenega mladeniča prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Tragična smrt mladega delavca je vzbudila med njegovimi tovariši in delavci splošno sočutje. Zadnje Čase se je v mesto priklatilo in preselilo iz okolice več sumljivih tipov, de-lomržnih elementov in slične sodrge, ki rada živi na tuSlovenecc spričo tega dejstva, da bo vlada vzdržala svojo dosedanjo pot in iskala stikov in pomirjenja s Hrvati, ker potem lahko rečemo, da po dosedanji poti stikov in pomirjenja s Hrvati ne bo nikdar našla. Z izzivanjem ne bo našla stikov s Hrvati, tem manj, ker odklanjajo Hrvati odločno vsake stike i vlado, ki ni hotela dati niti najmanjšega zadoščenja za prelito kri in ki sedaj po svojih listih zatrjuje, da hoče hoditi po — dosedanji poti. Samo 6 tisto vlado bodo stopili Hrvati in ostali deli KDK v 6tike, ki bo izšla iz svobodno izvoljenega parlamenta. Glavni pogoj je še vedno ta, da se odstrani okrvavljena vlada dr. Korošca in Narodna skupščina, v kateri so padli trije najboljši predstavniki hrvatskega naroda. Kakor je videti iz pisanja vladnih listov, slasti pa iz dr. Koroščevega glasila, klerikalnega ^Slovenca«, režimovci upajo, da pride po Radičevi smrti do razkola v KDK in da bi bilo v slučaju, ako bi se posrečilo ločiti Sv. PribiČevića od HSS, mogoče pridobiti Hrvate za nižjo ceno, kakor pa jo zahtevajo. To je kratkovidnost, ki ne računa z degstvi. Vse intrige v tem pogledu so se izjalovile in se bodo tudi nadaljne. Takoj po Radičevi smrti so razširjali vesti, da se bo KDK razbila na vprašanju Radićevega nasledstva. Ko se je pokazalo, da je to vprašanje v KDK prav postranskega pomena, I ker ne gre za osebe, ampak za ideje, hočejo izkonstruirati nekako idejno nasprotstvo med Sv. P ribičev i ćem in HSS. V tean so seveda skrajno nerodni, kakor dokazuje >Slovenec«, ki skuša to idejno nasprotstvo dokazati s trditvijo, da je postal Sv. Pribiče-vić — federalist. Če je to res, kar trdi >Slovenec<, ali ne sledi iz tega, da je vez me dHSS in SDS postala še čvrstejša? Vprašati se je samo treba, kaj je na drugi strani s tisto avtonomijo, ki so jo klerikalci istovetili s federalizmom in ki jo sedaj »ustvarjajoč z beograjskimi hegemonisti? Smešni so režimovci v svojih intrigah in še bolj smešni postanejo, ako bodo nadaljevali dosedanjo pot, kakor napovedujejo. Vsakega poštenega človeka bi bilo sram vloge, ki jo igrajo in ki je doživela obsodbo v vsem kulturnem svetu Evrope. Naših klerikalcev ni sram njihove efijaltske vloge. Če bi jih bilo, bi se izneverili samim sebi. KDK se prav dobro zaveda, da bi služilo le v korist sedanjemu hegenTonisrJčnerrru režimu, ako bi se pojavilo kakršnokoli nesoglasje v njenih vrstah. In ker se tega. dobro zaveda, bo znala tudi v bodoče storiti vse za soglasnost svojih sklepov, kakor je doslej storila in kakor je to tudi že dokazala. Ne gre za osebe, temveč za idejo, ki jo druži. Njen boj je naperjen proti he-gemonizmu, ki ga predstavlja sedanji režim in ki ga podpirajo slovenski klerikalci, njen boj gre za enakopravnost vseh državljanov in za dosego tega cilja bo znala najti v svojih vrstah vedno kompromisno rešitev. To je tem bolj gotovo, ker je med Hrvati vsaka stranka nemogoča, ki bi se hotela družiti z beograjskimi hegemonisti, z onimi, ki so zakrivili smrt treh njegovih najboljših predstavnikov. To dokazuje razpadanje ne samo Davidovićeve in radikalske stranke v precanskih krajih, ampak celo zemijo-radniške, ki je ostala v sedanji Narodni skupščini, čeprav nastopa v njej proti režimu dr. Korošca. »Slovenec« piše, da je Sv. Pribičevič samo iz gole taktike v KDK. Naj imenuje njegovo sodelovanje v KDK kakorkoli, jasno je, da mu ga narekujejo razlogi zdrave pa* meti, ker mora biti vodja naroda vedno tolmač njegovih želja in zahtev. Na drugi strani moramo ugotoviti, da predstavniki klerikalne stranke v sedanjem okrvavljenem, hegemonističnem režimu ne predstavljajo volie slovenskega naroda, ki gotovo ne želi in ne zahteva, naj bi hrvatske poslance streljali v Narodni skupščini in ki prav tako zahteva, na] se uveljavijo v naši državi načela enakosti, ravnopravnosti, svobode in poštenosti, proti katerim se klerikalci z dr. Korošcem na čelu z vsemi silami bore. Dejstvo je, da usmerja KDK svoje delo po željah in zahtevah naroda, naši Klerikalci pa delajo nasprotno, kaT dokazuje tudi včerajšnji spreiem nettunskih konvencij, zaradi katerih je pustil dr. Korošec prebivati kri naših ljudi na ulicah. Zato bo KDK prej ali slej zmagala. Vprašanje časa ne igra tu nobene vloge, ker gre njen boj za uresničenje idej, ki se morajo prej ali slej oživotvoriti, ako nočemo, da bo naša država propadla. Ker se zaveda svoje zmage, KDK tudi ne potrebuje nobenih kompromisov s sedanjim okrvavljenim režimom in zato so že v naprej obsojene vse intrige režimovcev in njihovih pomagačev na Žalostno in sramotno propast. je orožnikom izjavil, da se piše Danflo Rikard in da prebiva stalno v Zagrebu. Pri podrobnem zasliševanju pa so ugotovili, da imajo opraviti s starim grelnikom, ki ima na vesti nešteto večjih in manjših tatvin. V zagrebškem predmestju Peščeni-ca se je v nedeljo zvečer okrog polnoči sredi ceste odigral zelo razburljiv prizor, katerega je opazovala velika množica pasantov. Med večjo gručo pijanih delavcev je nastal hrupen prepir, ki je končal s splošnim pretepom. Govorile so med drugim tudi gor jače in končno še noži. Na bojišču je obležal košarski delavec Josip Renko težko ranjen na glavi. Dobil ie močan udarec z nožem na glavo. Nemudoma je bil prepeljan z rešilnim avtomobilom v bolnico, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Policija ga je kmalu nato zaslišala in je Renko izpovedal, da sta ga na cesti napadla dva neznana moška in ga poškodovala z nožem. Policija pa tej izpovedi ni verjela in je po natančnejših poizvedbah ugotovila, da se je vsa zadeva odigrala popolnoma drugače. Renko se je ves večer zabaval v družbi dveh prijateljev in dveh delavk. V veselem razpoloženju so napravili celo turnejo po zagrebških predmestnih beznicah. Ko so ga okrog 23. ure imeli že dovoli pod kapo, so se pričeli na cesti prepirati radi žensk. Kmalu so se v svitu plnovih svetiljk zasvetili noši. Tudi Renko je potegnil nož in z njim zabodel nekega svojega tovariša v vrat. Ta mu je vrnil milo za drago in ga z nožem ranil na glavi. Policija je vse udeležence pretepa že včeraj dopoldne aretirala in jih po za-lišanju izročila sodišču. * V soboto zvečer je v bližini kolodvora v Nišu izvršil tamkai nameščeni poljski paznik Vidan Conič strašen zločin. Popoldne je prignal po poljski cesti trop ovac pastirček posestnika Milana Rinčiča. Ker je bil truden, je sedel na trato ob poti, dočim so ovce polegle okrog njega. V tem je prišel mimo Conič, ki je zahteval od pastirčka Vladka kruha in mleka. Ker mu deček ni hotel izročiti koščka kruha, ki ga je imel še v roki, ga je Conič pograbil in ga pričel nečloveško pretepati. Končno se je dečku z velikim naporom posrečilo iztrgati se iz Coniče-vift rok in pobegniti domov. Doma je pastirček seveda povedal svojemu gospodarju, kaj se mu je na poti pripetilo. Gospodar je proti večeru odšel k Coni-ču, katerega je radi popoldanskega dogodka pozval na odgovor. Coniča je pa Rinčićev nastop tako ujezil in raz-žalil, da je potegnil iz žepa samokres in ustrelil posestnika. V bližini so se nahajali Rinčićevi sinovi, ki so pričeli bežečega Coniča zasledovati. Ta je oddal nanie še dva strela, ki pa k sreči nista nikogar zadela. Slučajno so se ob istem času vračali iz bližnje tovarne številni delavci. Ti so bežečega Coniča ujeli in razorožili. Prihitelo je tudi več bližnjih kmetov, ki so zverinskega paznika linčali z motikami, kosami in krampi. Orožništvu je s težavo uspelo iztrgati razjarjenim kmetom Coniča iz rok in ga rešiti sigurne smrti. Conič je bil težko ranjen prepelian v bolnico, dočim so RinČićevo truplo oddali v bolniško prosekturo. * V zrakoplovnem tehničnem zavodu v Petrovaradinu ie služil Rudolf Suntešič, rodom iz Zagreba. Pred dnevi je ukradel iz skladišča usnjat šoferski suknjič. Voiaka so takoj prijeli in vtaknili v vojaške zapore. V noči od petka na soboto pa ie Suntešič pobegnil iz zapora. Zapustil je za seboi edini sled na oknu, kjer je s pomočjo močnega orodja, ki mu ga je moral nekdo uri-hotapiti v zapor, izdrl železne križe in mrežo. V soboto zjutraj pa je preielo vojaško poveljstvo iz Kamenice sporočilo, da se je tam usmrtil neki vojak. Preiskava je ugotovila, da je samomorilec pobegli Suntešič. Zanimivo je, da je imel Suntešič odslužiti samo še 40 dni. Tramvajske težave na Dolenjski cesti Da jo stari ljubljanski izrek: -»Če ho* češ zamuditi vlak, pel ji se na postajo s tramvajem«, res popolnoma utemeljen, nam nihče ne bo oporekal. Je pač tako, da je tramvaj v Ljubljani samo za tiste ljudi, ki se jim nikamor ne mudi. To velja v splošnem, toda prav posebej pe še za vse nas, tiste reveže, ki stanujemo tam doti pod Sv. Florijanom. Tako smo n. pr. včeraj popoldne čakali na zvezo pred mestnim magistratom nič manj kot 20 mi* nut in smo se vozili od glavne pošte do vojaškega strelišča reci in piši 45 minut. Id odkod ta počasnost? Krivda je deloma na tramvajski upravi, deloma pa na želez* niški. če bi namreč po dolenjski tramvaj* ski progi vozili namesto treh Štirje vozo* vi, bi se bilo mogoče izogniti vsem tem nevšečnostim. Ker je križišče pri vojaškem strelišču, bi se voz, ki bi se zaradi slučaj* no zaprtega železniškega prehoda moral ustaviti pred prehodom, mogel vrniti že od tam in bi tako ne bilo 2grešavanja zveze pred mestnim magistratom. To bi mogla urediti tramvajska uprava. Ravno tako p* bi morala tudi železni* ška uprava urediti zapiranje prehoda na Dolenjski cesti tako. kakor je urejeno na Gosposvetski cesti, kjer je železniški pro* met pač malo večji kot pa na dolenjski strani, pa vendar ni cesta nikdar zaprta dlje kot dve minuti, ne da bi se dogodila kaka nesreča. Na Dolenjski cesti pa se za* pira prehod, ko n. pr. dolenjski vlak niti še ni na dolenjskem kolodvoru, in ostaja tako zaprt po pet, sedem, da celo deset minut. Potem se seveda pred mestnim magistratom zgreša zveza za zvezo, po dve, po tri, in popolnoma po nepotreb* nem. Ta stvar bi se pač dala urediti tako, da bi občinstvo ne imelo večnih neprilik, in stroški bi menda tudi ne bili tako ve* liki, da bi se ne dali zmagati Naši Sokoli se vračajo Nocoj ob 19*30 se vrne naša zmagovalna vrsta iz Amsterdama, ki jo moramo bratsko sprejeti. Poživljamo članstvo ljubljanskih in okoliških sokolskih društev, da prisostvujejo s prapori v kar največjem številu sprejemu na glavnem kolodvoru. Zbirališče članstva v kroju ob 19* pred Narodnim domom. Apeliramo pa iztočasno tudi na vso Sokolstvu naklonjeno javnost, da se nam pridruži in sodeluje pri tem sprejemu. Zdravo! Starešinstvo Jug. Sokolskega Saveza* E. Gangl, Dr. Riko Fux, starosta. tajnik. * Vsi češki in drugi svetovni listi poročajo o telovadni tekmi na letošnji Olimpijadi v Amsterdamu ter povdarjajo izvanredno telovadno višino iugoslovenskih Sokolov. Dokaz termi so doseženi uspehi. Velike kulturne države kot Francija, Italija, Amerika, Angleška so daleč za nami... štirikrat je bila dvignjena jugoslovensta trobojnica na olimpijadskem stadionu ob doseženih zmagah. Že prvi dan tekme, ko je postal brat Stukelj prvak prvakov na kdogih, se je pojavila na srednjem drogu naša trobojnica ob spremi je van ju jugoslovenske himne. Levo in desno od naše zastave sta se dvignili češkoslovaški zastavi — zmaga Sokolov! Brat PHmožič, ki se je plasiral na drugo mesto na bradlji in brat Derganc na tretje mesto pri preskokih na konju. Med 88 tekmovalci! — Po doseženih uspehih vršit je Švica na I. mestu 1717.625 točk, Češkoslovaška na II. mestu 1712.25 točk, Jugoslavija na III. mestu 1648.50 točk. Za nad 50 točk je za nami Italija in Angleška, ki je na zadnjem mestu za 443 točk! Po doseženih uspehih poedincev (SS) sta na prvem in drugem mestu Švicarja Mies 247 točk in Hanggi 246.645 točk, takoj na tretjem mestu je Jugosloven Stukelj 244.845 točk. Le malenkostna razlika ga loči od prvih dveh. — Uspehi naših Sokolov so častni; naše Sokolstvo in Jugoslavija jim izrekata bratsko zahvalo! Skladatelj Janaček umri Vso češkoslovaško javnost, zlasti pa glasbene kroge, je v nedeljo presenetila vest, da je nenadoma preminul slavni češki skladatelj in eden največjih sinov češkoslovaškega naroda Leon Janaček. Umrl je v nedeljo zjutraj v zasebnem sanatoriju v Moravski Ostravi. Pred dnevi je dobil napad pljučnice in ker je imel slabo srce. je veliki mojster v starosti 74 let za vedno zatisnil oči. S smrtjo Leona Janačka je zadel češkoslovaško glasbo težak udarec. Izgubila je eneza najboljših predstavnikov, sovrstnika nesmrtnega Bedficha Smetane in Dvofaka. Iz vseh Janačkovih del ie zvenela pristna slovanska duša. v dramatizaciji svojih del je dosegel Smetano, sočutje in ljubezen je zvenela iz njegovih pesmi. Eno njegovih najbolj znanih del je opera »Jenufa«, ki so jo tudi že pri nas igrali s precejšnjim uspehom Jen ufa ie opera iz življenja moravskih kmetov. Skladatelj s tem delom dolgo ni mogel prodreti. Premijera je bila sicer že leta 1904 v Brnu. toda delo je naletelo na odpor kritike in javnosti. Šele leta 1916 si ie Jenefa povodom slavnostne reprize v Pragi osvojila publiko in ponesla Janačkovo ime tudi v inozemstvo. Med druga znamenita Janačkova dela spadajo niegova kompozicija iz mladih let »Sarka«, opera -Katja Kabanova«. groteskna opera »Gospoda Breucka izlet na luno«, komedija .Lisica zvitorepka,, t>o istoimenski pravljici Svatopulka Čecha, za katero je Janaček preiel leta 1925 državno nagrado. Zapustil je tudi več simfoničnih del. oratorijev (»Večni evangelist« in »Armarus«), razna klavirska dela. več kompozicij za zbor in mnogo pesmi. Tudi leta 2926 je Janaček. ki se ie sicer v starosti že nagibal h groteski in bizarnosti, predel državno nagrado za godalni kvartet in seksteit za pihala »Mladi«. Janaček ie bil rojen leta 1854 v moravski vasici liukvaldv. Študiral je v Pragi, na Dunaju in v Lipskem in dosegel doktorat filozofije. Pozneje ie v Brnu ustanovil orodjarske šolo. sedanji državni konserva-torii in začel nastoparti kot koncertni dirigent. Komponist Dvorak je bil eden njegovih najboljših prijateljev. Prejšnji teden se je skladatelj počutil zelo slabo. Zdravniki so ugotovili bronhitis, toda bolezen se jim ni zdela nevarna. Ker pa je vročina hitro naraščala, so ga prepeljali v sanatorij v Moravsko Ostravo. Njegovo stane ie bilo kritično, toda bolnik ie v svesti si. da mu ni več pomoči, odklonil vsako injekcijo. V noči od sobote na nedeljo je še spisal svojo oporoko. železnica Koledar. Sreda. 15. avgusta. Katoličani: Vnebovzetje Mar. Dev.. Veliki Šmaren, Miljana; pravoslavni. 2. avzust: Pr. m- s. Stevana. Prireditve. Ljudski kino (Matica): Ljubav v snegu (Pat in Patachon). Kino Ideal: Bratje Schellenberg. Dežurne lekarne. Danes: Piccoli, Dunajska cesta in Ba-karčič. Sv. Jakoba trs. Jutri: Banovec, Kongresni trg, Ustar, Sv. Petra cesta in Hočevar, Šiška. Spori Zaključek olimpijade v Amsterdamu Y>lsko mednarodno tekmovanje sjvrctmkov v Amsterdamu, polno senzacij, pre^&enečenj in novih rekordov, ie bilo v nedeljo zaključeno. Zadnjih 14 dni so bile oči športnikov vsega sveta uprte v severne Benetke, Amsterdam je bil središče sveta. In zo»pet se je pokazalo, da olimpijska misel bolj kakor vsaka druga propaganda, bolj k3kor vsaka diplomacija spa.ja. zbližuje in druži narode. V nedeljo je bila ollrnpiaada na svečan način zaključena. Vsi v Amsterdamu še zbrani športnik": so ponovno defilirali v stadionu, nato pa je bila razdelitev nagrad pred Častno tribuno. Kraijica Wilhelrnina je sama pripenjala zmagovalcem zl^te kolajne, princ Henrik je pripenjal srehme kolajne onim, ki so bili drugi, grof Bail-let-Latour, predsednik mednarodnega olimpijskega odbora, je pa izročil bronaste plakete onim, ki so zasedli tretje mesto. Zaključil je slavnost s pozivom na sprotnike vsega sveta, naj se udeleže X. olimpijade, ki bo l. 1932 v Los An-gelesu. Zagrmeli so topovi, olimpijski ogenj na maratonskem stofcpu, s katerega so sneli olimpijsko zastavo, je ugasnil. — Definitivni rezultati celokupne klasifikacije amsterdamske olimpijade Še niso znani, ker o tem ni bila izdana nobena uradna statistika. Po doseženih zmagah in plasmajih pa je situacija najbrž sledeča: 1. Amerika, 2. Nemčija, 3. finska. 4. Francija, 5. švedska, 6. Holandska, 7. Italija, 8. Norveška. 10. Madžarska. 11. Švica, 12. Danska. 13. Jatponska, 14. Argentina, 15. Estonska, 16. Belgija, 17. in 18. Avstrija in Južna Afrika, 19. Egipt. Vidimo torej, da je tudi to pot tdumlirala Amerika. Zmagala je s precejšnjo razliko točk pred vsem: drugimi narodi, vendar pa ni odnesla toliko lavorik, kakor na pariški olimpijadi 1. 19»24. Evropa, na čelu ji Nemčija in mala finska, dalje švedska in druge države, se ji v sportu polagoma približujejo m časi, ko je bil spor-t izključna domena Američanov in Angležev, so za vedno minili Stara Evropa se je pričela zavedati gesla: «Mens sana in corpore sano>. a* — Izbirne tekme za sestavo reprezentance LNP proti Suboticl. Jutri, 15. t. m. popoldne izvede LNP na igrišču ASK Primorja izbirne tekme za sesta>vo podsaveznega teama proti Subo-•fcšci, ki je izžrebana v I. kolu tekmovanja za savezni pokal 26. t. m. za nasprotnika LNP-u. Jubrifaiji izbirni tekmi sledi 19. t. m. še medmestna tekma Ljubljana : Manbor, ki bo deii-nitivno odločila o sestavi našega teama. Jutrošnje izbirne tekme se vrše v obliki turnirja, v katerega je pozval LNP Štiri najbojše ljubljanske klube; ti klubi bodo tgrafo med seboj na način, kakor se vrše tekme za «Gosposvetsku P3kal». Vsaka tekma traja 45 minut, torej polovico normalnega časa. Klubi nastopijo v izžrebanem vrstnem redu in sicer: ob 16-30 Primorje : Hermes, o>b 17.20 Ilirija : Slovan, ob 18.10 zmagovalca v obeh prednavedenih tekmah. Nevsakdanji način tekmovanja in naglo izmenia-vanje nasprotnikov obeta biti zelo učinkovito ter bo nudilo publiki mnogo športnega užitka. — Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava« v Ljubljani priredi 2. septembra t. 1. velike medklubske kolesarske dirke na športnem prostoru S. K. Ilirije pri šišenskem kolodvoru. Z bogatim sporedom dirk naraščaja, invalidskih, damskih, sinor-skih, novincev in glavna. Po končanih dirkah se vrši srečkanje za lepe dobitke. — SK Svoboda. Jutri v četrtek, dne 15. r. m. trening s SK Svobodo - Moste. — Ob 9 % nai bodo v naši garderobi: Fugusa, Zore, Novak. Batič. Prešern. Boncl, lia-biht. Potrato. Koser. Bončar, Jereb, rez. Šušteršič in Harner. V soboto 18. t. m. prijateljska tekma s SK Grafiko. Postava ista. — Načelnik. Pisane zgodbe iz naših krajev Tri železniške nesreče. — Smrtna nesreča na Sušaku. — Sodniku ukradel suknjo. — Krvav pretep v Zagrebu. — Strašen zločin poljskega paznika. — Samomor vojaškega begunca. IV nedeljo zvečer, ko je bil še dan, jc padel iz vozečega vlaka na postaji Rajič v Slavoniji pod kolesa vojak 1. artilerijskega polka iz Zelenike Pe* ter Barič. Vozil se je z dopusta v svo* jo garnizijo v Zeleniko preko Slavon* skega Broda in Sarajeva. Kolesa so mu odrezala obe nogi pod kolenom. Ponesrečenec je bil s prvim vlakom prepeljan v bolnico v Novi Gradiški. Kako se je nesreča zgodila, še niso mogli točno ugotoviti, znano je le to* liko, da je stal Barič pri prihodu vla-ka na postajo na stopnicah vagona. Uvedena je bila takoj uradna preiska* va, ki bo dognala vzrok nesreče. — Isti dan zjutraj se je na varaždinskem kolodvoru smrtno nevarno ponesrečil ključavničar Andrej Gutman. Tik pred prihodom osebnega vlaka na po* stajo je hotel Gutman prekoračiti že* lezniški tir. Toda bil je nekoliko pre. kasen in ga je stroj zgrabil ter ga vr* gel z vso silo na stranski tir. Gutman je zadobil razen številnih zunanjih tu* di težke notranje poškodbe tako, da zdravniki dvomijo, da bi ostal pri živ* ljenju. — V noči od nedelje na pone* deljek je bil na kolodvoru v Sisku za* poslen pri premikanju vozov in ranži* ranju tovornih vlakov zaviraČ Gjuro Knežič. V trenutku, ko je hotel sklo* piti dva vagona, je prišel po nesreč* nem naključju med železna odbijača, ki sta mu zdrobila prsni koš. Vrhu te* ga so mu Še kolesa odrezala levo nogo pod kolenom. Nesrečni železničar je obležal na mestu mrtev. Kakor vse kaže, se je nesreča zgodila po njegovi krivdi. V nedeljo je bil zaposlen v suša* škem pristanišču na ogromnem lesnem prostoru z razkladanjem desk z želez* niških vagonov 18Ietni delavec Kame* nar s Trsata. Ko je skladal deske na nekaj metrov visok kup, se je kup na* gnil in je večja množina lesa padla na Kamenar ja in ga pokopala pod seboj. Takoj so prihiteli na pomoč drugi pri* staniŠki delavci. Kmalu se jim je po* srečilo odstraniti deske z mladega de. lavca, toda njihova pomoč je bila že prepozna. Vse prizadevanje obuditi okrvavljenega mladeniča je ostalo tudi po prihodu poklicanega zdravni* ka brezuspešno. Kamenar je obležal na mestu mrtev. Pred dnevi je prišel med uradnimi urami v poslopje okrajnega sodišča v Ogulinu neki tujec srednje starosti in precej elegantne zunanjosti. Odprl je vrata v več sobah in pogledal notri, kakor da nekoga išče. Končno je izginil v sobi nekega sodnika R. Kmalu se je vrni! na hodnik in zapustil sodišče. Ko se ie sodnik R. vrnil iz razpravne dvorane v svo'0 sobo, jo presenečen opazi.1, da mu jc neznan predrzen ta* ukradel skoraj novo suknjo. Sodnik ni dolgo premišljeval, temveč je nemudoma poklical orožnike, s katerimi je pričel iskati in zasledovati predrznega tatu, ki še očividno ni mogel biti daleč. Posrečilo se mu je, da je neznanega uzmoviča našel v buffetu kolodvorske restavracije. Takoj so izvršili preiskavo osumljenčeve prtljage, v kateri so med mnogoštevilno drugo obleko našli tudi sodnikovo suknjo. Neznanec ni imel pri sebi nobenih dokumentov in V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčnolj ubijeni soorog. oče, brat, stric in tast. gospod Anton Mohar magistrata! sluga v pokolu dne 13. t. m., pn dolgem in mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere. mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika se vrši v sredo, dne 15. avgusta 192$. ob ool 6. uri popoldne izpre-d mrtvaške veže splošne bolnice, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 14. avgusta 1928. Mariia Mobar, soproga Rudolf Mohar. sin in vse ostalo sodorstvo. Štev. 185. «SKO VENSKI NAROD, 'dne 14. avgusta 1928. Stran 3, Dnevne vesti. — Spremembe v naši vojski. Prevedeni so v pehoto zrakoplovni poročnik Rudolf Kumar in zrakoplovni podporočnik Josip Šolaj; v sanitetno stroko pehonna kapitana II. klase dr. Maks Pohar in dr. Drago-tm Demšar; pehotni poročnik dr. Drago-tin Hočevar, dr. Alojzij Pirnat in dr. Franc Hribar in artilerijski poročnik dr. Janko Pihlar, dr. Martin Majcen, dr. Josip Pale-ček in dr. Josip Bežek; vpokojeni so pehotni podpolkovnik Pavel Pajk, admini-strartivni kapitan I. klase ekonomske stroke Matija Petak in administrativni kapitan II. klase sodne stroke Josip Buranj. — Naš novinarski ataše v Monakovem. Te dni je bil imenovan za našega novinarskega atašeja v Monakovem znani prijatelj in zaščitnik vojvodinskih Nemcev dr. Božidar S. Nikolajevic. — Prepovedan list. Notranje ministrstvo je prepovedalo v naši državi uvažanje in razpečavanje berlinskega dnevnika »Borilne r Zeitung am Mittag^, ker piše proti interesom naše države. — Objave za polovično vožnjo dijakov. Dijakom, ki po končani osnovni ali srednji šoli prvič potujejo, da se vpišejo na srenjo ali visoko šolo, bodo po odredbi generalne direkcije drž. železnic izdajale »objave« za polovično vožnjo, ki so predpisane v zdaj veljavni potniški tarifi, upraviteljstva tistih osnovnih odnosno srednjih šol, kjer so ti dijaki dokončali svoje dotedanje šolovanje. — Usposobljenostne preizkušnje za osnovne šole se prično na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani dne 5. novembra 1928 ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji se naj predlože po službeni poti pravočasno pristojnemu sreskemu šolskemu nadzorniku, da bodo najkasneje do dne 20. oktobra v rokah izpraševalne komisije. Kdor bi ne bil pripuščen, se bo pravočasno obvestil; posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. — Državna izpraševalna komisija za osnovne in njim sorodne šole v Ljubljani. — Nalezljive bolezni v ljubljanski oblasti V ljubljanski oblasti je bilo od 22. do 31. julija 12 slučajev tifuznih bolezni, 32 škrlarinke, 7 davice, 3 šena, 52 ošpic in 4 krčevite odrevenelosti. _ Davčni urad v Vel. Laščah ukinjen. Trgovski minister kot namestnik finančnega ministra je ukinil davčni urad v Vel. Laščah. Vse občine velikolaškega okraja so dodeljene davčnemu uradu v Ribnici. Davčni urad v Vel. Laščah preneha uradovati 31. trn. — Razpisane uradniške službe. Narodna banka razpisuje natečaj za sprejem 10 uradniških, pripravnikov v njeno službo. Podrobnosti so razvidne iz »Uradnega lista« št. 7 z dne 13. tm. — Iz »Uradnega lista« »Uradni list« jlub-lianske in mariborske oblasti z dne 13. tm. št 76 objavlja naredbo o izplačilu razlike v prejemkih državnih uradnikov in ostalih uslužbencev za čas od 1. oktobra 1923 do 1. majo 1924 in natečaj za učence obrtne železniške šole v Subotici, v katero bo sprejetih v novem šolskem letu 30 učencev (vajencev). — Novi oddelki na osnovnih šolah. Skoraj vsi oblastni šolski nadzorniki so že po-s3ali prosvetnemu ministru svoje predloge glede otvoritve novih oddelkov na osnovnih šolah, kjer je bil v preteklem šolskem lemj večji prirastek učencev. Prosvetni minister je že podpisal odloke o otvoritvi teh oddelkov s tem, da je dana možnost, da se razmeste tudi oni učitelji, ki so ostali brez mest. — Redukcija nekvalificiranih učiteljev. V prosvetnem mjnistrstvju pripravljajo novo redukcijo nekvalificiranih učiteljev, ki niso absolvirali učiteljišča z maturo. Ti učitelji bodo reducirani, da dobe službe oni, ki so letos absolvirali učiteljišče. — Nov vozni red. Generalna direkcija državnih železnic je že začela zbirati in urejevati podatke za nov vozni red. Oblastnim železniškim direkcijam je naročeno, naj skličejo ankete strokovnjakov, in zainteresiranih krogov, da se ugotovi, v koliko in kako bo treba stari vozni red izpreme-niti. _ 20. letnico Narodno strokovne zveze. Letos poteče dvajset let postanka strokovne organizacije narodnega delavstva. Dolgo dobo svojega dela bo proslavila Narodno strokovna zveza z delegatskim zborom, ki se bo vršil v soboto 8. septembra ob 10. dopoldne v dvorani Okrožnega urada za zava rovanje delavcev v Ljubljani in s kongresom narodnega delavstva, ki se bo vršil v nedeljo, 9. sept. ob 9. uri dop. v ravnoisti dvorani. Letošnji jubilej, kongres vsega našega nar. delavstva obeta biti veličastna manifestacija vsega našega jugosJovenskega delavstva. — Za ta kongres so že prijavljeni Srbi in Hrvati iz raznih krajev naše prostrane domovine. Prijavili pa so svojo udeležbo tudi delegati »Českosloven-ske Obce Delnioke« iz Prage, ki je z Narodno strokovno zvezo v najtesnejših bratskih stikih. Na kongresu bodo voditelji narodnega delavstva podali svoje referate. Predsednik NSZ Rudolf Juvan bo imel referat: Zgodovina našega pokreta, tajnik NSZ dr. Joža Bohinjec bo imel referat: Socijalna zakonodaja in socijalna politika pri nas in drugod, II. tajnik NSZ Ivan Tavčar pa referat: Naša načela in cilji. Imena teh odličnih delavskih voditeljev jamčijo, da bodo referati kar najpopolnejši. Za zaključek proslave je na programu skupno ogledovanje velesejmske jesenske razstave in je uprava velesejma dovolila polovično vstopnino. Vožnja na kongres bo polovična in se bo tako vsakdo z malimi stroški lahko udeležil kongresa. Posebni odbori so preskrbeli ceneno hrano in prenočišča. Narodno strokovna zveza vabi vse narodno zavedno de-lastvo, da se pridruži tej splošni prireditvi n manifestaciji narodnega delavstva In polaže tako svojo zavednost do slovanskega iroletarijata. — Perutninska razstava. Naše permtai-narstvo donaša Sloveniji izredno vjsoke dohodke, zato je umestno, da pride tudi ta panoga enkrat do razstave. Ni sicer naj-prikladnejši čas za to, navzlic temu se bo dalo obiskovalcem Jubilejne kmetijske razstave vpogled v današnje stanje našega perutninarstva. Perutninarska razstava bo od 1. septembra v prostoru Ljubljanskega velesejma, kjer bodo razstavljene kletke za razno perutnino. Razstaviti je po enega petelina in dve kokoši. Na razstavo bodo pripuščene uudi gosi, race, purani in golobi. Priglasila za to razstavo sprejema Kmetijska družba najkasneje do 20. t. m. ŽivaM, določene za razstavo, se bodo morale poslali na naslov Ljubljanskega velesejma najkesneje do 31. avgusfca t. 1. Pošiljke perutnine ,za razstavo je na voznem listu označiti kot »razstavno blago«, s katerim je združena polovična vožnja po železnici. — Splitska društva proti nettunskim konvencijam. V petek so sklicala vsa splitska društva, okrog 50 po številu, širši sestanek povodom vesti iz Beograda, da je skupščinski odbor sprejel nettunske konvencije. Na sestanku je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri zahteva vse splitsko in sploh vse dalmatinsko prebivalstvo, da skupščina odkloni sprejem nettunskih konvencij. Ta zadnji opomin je bil takoj odposlan prizadetim faktorjem v Beogradu, ki so pa gluhi in slepi tako, da se za zahteve prebivalstva prizadetih krajev sploh ne zmenijo. — Beg Dalraatincev iz režimskih strank. V vseh krajih Dalmacije, na otokih in v Hrvatskem Primorju je opažati v zadnjem času zelo nervozno gibanje v tamkajšnjih režimskih strankah. Ljudje kar v masah izstopajo iz radikalske, Davidovičeve in Hrvatske klerikalne stranke in prestopajo v Kmečko - demokratsko koalicijo. V Makarski je tamkajšnja organizacija Davidovičeve demokratske stranke na svojem sestanku prejšnji teden soglasno sklenila in odobrila kolektiven izstop svojih članov iz stranke in vstop v KDK. Na Čelu tega pokreta stojita znana narodnjaka dr. Vela in Majstorovič. — Na smrt obsojen razbojnik pomilo-Ščen. V petek zjutraj je prejelo deželno sodišče v Sarajevu akt, s katerim je kralj pomilostil nedavno Tadi roparskega umora na vešala obsojenega razbojnika Judo Pe-sacha na 201etno težko ječo. Zanimivo ie bilo gledati obsojenca, ko mu je sodnik Brankovič sporočil vsebino kraljevega akta. Pesach je cinično in z neverjetno predrznostjo vzkliknil: »Ravno 20 let, pa dobro ... 2al mi je samo, da nisem Lipa njegovo žrtev) bolj pritisnil, da bi vsaj imel za kaj sedeti celih 20 let«. Pesach bo odsedel svojo kazen v zeniški kaznilnici. Ce bo še živ, bo izpuščen 20. februarja 1948 leta. — Smrtna kosa. Po kratki bolezni je včeraj umrla šestletna Jožica, hčerka g. Vekoslava Čeplaka v Ljubljani, Celovška cesta 42. Pogreb bo danes ob 16. iz deželne bolnice. — Včeraj je preminul po dolgi mučni bolezni vpokojeni magistralni sluga g. Anton Mohar. Pokojni je bil simpatičen, znaačjen in vesten mož. Pogreb bo jutri ob pol 6. popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice. Blag jima spomin! Težko prizadetima rodbinama naše iskreno so-žalje! — Vreme. Lepo vreme traja dalje. Včeraj je bilo jasno samo v južnih krajih države, v zapadnih in severozapadnih pa več ali manj oblačno. Morda se izpreme-ni vreme po mlaju, ki bo jutri. Zadnje dni je začela znova pritiskati občutna vročina. V Dubrovniku je bilo včeraj 36, v Skoplju 35, v Zagrebu in Splitu 33, v Beogradu 32, v Ljubljani 31.5, v Mariboru 29 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 761 mm, temperatura je znašala 22 stopinj. Vročina v Sloveniji ni posebno huda, pač pa je zelo soparno, ker se ozračje kljub lokalnim nevihtam in dežju ne more ohladiti. Deževaiti bi moralo nekaj dni, da bt dobili prijetno hladno vreme. SPARKLET, SPARKLET, SPARKLET, orig. ang. sifonska steklenica. — Nesreča železničarja. V petek je bil zaposlen na železniški postaji Karuša na progi Usora - Teslič neizprašani kretnik Lazar MaTkovič. Pri urejevanju vagonov je skočil Markovič 7 drvečega vagona na kraju, kjer se vije glavna cesta tik ob železniški progi. V trenutku, ko je skočil na cesto, je pridrvel mimo tovorni avtomobil tvTdke »Destilacija lesa v Teslicu« in ga podrl na tla. Markovič je sicer ostal živ, vendar pa ima zdrobljeno levo nogo, tako da mu jo bodo morali v bolnici, kamor so ga prepeljali, najbrže amputirati. — Samomor v ječi. V celici okrožnega sodišča v Mariboru se ie v noči od sobote na nedljo obesil 34 letni Rudolf Zakrajšek. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano, kajti mož je imel presedeti samo monjšo zaporno kazen. Zdi se, da se mu je zmešalo. Zjutraj so ga našli pazniki obešenega na hlačnem jermenu. _ Duh časa je prinesel, da za pranje dandanes ni treba rabiti nič drugega nego Radion. Tehniške visoke šole so pregledale Radion in dognale, da je popolnoma neškodljiv perilu in da je dovolj, da perilo pol ure kuhamo v raztopini Radiona pa bo docela čisto. — Trdovratno zaprtje, hemeroide, črevesne katarje, napetost, bolečine v bokih odstraniš s prirodno »Franz Josef« gren-čico. ako zjutraj in zvečer spiješ malo kupico. Znanstveniki zdravilne vede trdijo, da je »Franz Josef< grenčica uporabljiva celo pri ranjenemu črevesu, brez vsakih bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah. 26-T — Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. 53-T Iz Ljubljane —1J Nad 10.000 bolnikov ie sprejela z današnjim dnem ljubljanska bolnica. Včeraj je bilo doseženo število 10.000, danes se je pa zopet prijavilo okoli 100 novih bolnikov. To število je rekordno, kajti druga leta je bolnica dosegla 10.000 bolnikov šele v oktobru ali celo v novembru. Zato ni čuda, da je bolnica skoraj vedno prenapolnjena in danes leži kljub poletnemu času, ko je običajno najmanj bolnikov, v bolnici okoli 500 bolnikov. Pri tem pozabiti pa tudi ne smemo, da sta kirurgični in interni oddelek zaprta, ker ju Tavno prepleskavajo in sprejemata bolnike le v najnujnejših slučajih. Letos je izredno močan dotok bolnikov iz štajerske in celo iz PrekmuTJa. —lj Za podaljšanje Jenkove ulice do Masarvkove ceste. Te dni razkopavajo Kette - Murnovo cesto v svrho tlakovanja. Prebivalstvo tamošnje okolice zbira podpise za posebnoe peticijo, katero namerava poslati mestnemu magistratu. Prebivalstvo namreč želi, da se podaljša Jenkova ulica, kri križa Kette - Murnovo do Masarvkove ceste. Kette - Murnovo cesto spaja dosedaj z Masarykovo cesto samo ozka steza, ki seveda onemogača vsak večji promet. Tamošnjemu prebivalstvu bi bilo z ugodno rešitvijo tega vprašanja zelo ustreženo. —lj Odstranite planke! Pišejo nam: Pianke pri novi zgradbi mestne občine na Meksiki lepi in monumentalni stavbi niso v posebno čast, a še manj služijo v okras mesta. Mestna občina naj poskrbi, da čim prej izginejo. —lj Pri javni borzi dela v Ljubljani je v času od 5. do 11. tm. 1928 iskalo dela 512 moških in 214 žensk, skupaj 726 Brezposelnih. Prostih mest je bilo 104 moških in 6 ženskih, skupaj 110. Posredovanj 3«j je izvršilo 63 moških in 6 ženskih, skupaj 69. Odpotovalo 92 moških in 6 žensk, skupaj 98; odpadlo pa je 6 moških brezposelnih. Delo išče: moški: 2 manipuianta za lesno stioko, 2 ekonoma, 1 rudar, nadzornik, 2 rudarja, 2 vrtnarja, 1 pečar, 1 kamnosek, 3 zlatarji 8 kovačev, 7 stavb, ključavničarjev, 4 kleparji 8 železolivarjev, 9 železostru-garjev, 12 stroj, ključ t'u'Sirjev, 6 elektro-menterjev, 11 mizarjev, 5 kolarjev, 4 so-darji, 4 Žagarji, 1 graver vu.k^nizer, 4 usnjarji, 2 sedlarja, jermenarja, 1 tkalec, 2 tapetnika, 8 kro]ačev, 19 čevljarjev, 3 slam-nikarji, 2 knjigoveza, 2 m'.luarji, 3 mesarji, it> pekov, 2 ku:ia*\;cx, 1 natakar. 3 z'daiji, 3 dimnikarji, 4 tesarji, 16 strojnikov, kur-jačev, šoferjev, 14 pisar, slug, 17 trgov, pomočnikov, 6 knjigovodii, 1 takturist, 2 i1"-grv. potnika, 24 zaseb. uradnikov, 1 jrr.d-benik, 1 bolniški stre/rnk, 1 kino-jperntt-Lr, 3s hlapcev, 6 pori).:, deliv^v, 4>* dninarjev, 1 oskrbnik, 5 v rtne-sv: žensKe: 17 pisar, moči, 2 kontor'sr.i\ii,. 10 pr:;dn;aiK, 3 natakarice, 5 Šivilj, 1 SWumI perila, 14 Ši-v'-: za slamnike. 2 Š s*»a ":i. ! Č:K js'ik:ir:-ca, 8 ptetilk, 3 tkalke, 39 delavk tekstilne stroke, 12 tovar, delavk, 35 dninaric 41 kuharic, služkinj, postrežnic, 6 vajenk Delo je na razpolago: moškim: 6 kotlar jem, 5 kovinarjem, 1 mehaniku za pisal, stroje, 15 pleskarjem in črkoslikar jem. 7 mizarjem, 1 Žagarju za na cirkular., 1 sedlarju za iz-delov. torbic, 2 pilarjema, 1 kurjaču, 6 stroj, in stavb, ključavničarjem, 4 kleparjem, 1 tapetniku, 3 čevljarjem za šivano delo, 2 mlinarjema. 1 slaščičarju, 1 hlapcu. 1 vodo-inštalaterju, 12 zidarjem, 1 mlademu kuharju, 3 trgov, potnikom za razpečav. kuh. predmetov, 10 navadnim delavcem, 9 vajencem; ženskam: 4 pletilkam nogavic 1 kmečki dekli, 1 frizerki, 1 bolničarki, 1 prodajalki slaščic, 1 sobarici, 1 šivilji perila, 2 orož. kuharicama, 2 kuharicama. —lj Nova prometna sredstva v Ljubljani. V Ljubljani so se pričela pojavljati na mestnih ulicah, zlasti v poznejših nočnih urah, čudna vozila. V nedeljo ponoči okrog 23. ure so imeli Ljubljančani priliko videti na Miklošičevi cesti kaj čudno in nenavadno prometno sredstvo. V smeri od frančiškanske cerkve proti sodišču ie v ostrem tempu privozil motocikel, na katerem so sedeli kar trije moški. Za motornim kolesom je bila privezana navadna mesarska ciza na dveh kolesih, v katerih so sedele kot kokla na jajcih tri elegantne ljubljanske gospodične. Ciza je vozila v nevarnih vijugah po lepi asfaltirani cesti in le srečen slučaj je bil, da ni mimo privozil kak avtomobil, ki bi nedvomno zadel ob ta originalni priklopni vo?. Tako "lahkomiselno in prešerno početje oftestne družbe bi bilo tudi lahko usodepolno za mimoidoče pešce v slučaju, da bi voziček zaneslo preblizu hodnika. — Drugo nenavadno prometno sredstvo so občudovali ljudje včeraj popoldne na Marijinem trgu. V večji štirikolesni voziček, na katerem sfa sedela deček in deklica, je bil prav po konjsko vprežen močan, zagorel ljubljanski učenec, ki je po navodilih svojega voznika z vajeti vlekel čudno kočijo. Ce je postal preveč muhast, je pa po plečih zapel pravi pravcati bič. Pasanti so se originalnemu domisleku naše nadebudne mladine prav do srca nasmejali. —lj Sokol L vabi svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži delnega sokol-skega zleta v Dolenjem Logatcu dne 15. tm. kjeT proslavi bratsko društvo ob enem tudi svojo 201etnico obstoja. Ker je to eno izmed bratskih društev na skrajni meji, podpiramo istega v moralnem oziru in dajmo mu novega poguma za nadaljni razvoj in procvit. Polovična vožnja zasigurana. Zdarvo! — Odbor. Iz Celja —c Smrtna nesreča. V Preserjih pri Braslovčah je ponesrečil pri mlatflciem stroju 42 letni delavec Ferdinand Cebin, doma iz Kotredeža. Dobil je težke telesne poškodbe. Med transportom v javno bolnico v Celju je umri. —c Aretirana je bila v gostilni Dečman neka Ana Melhrri iz Ljubljane. Prodajala j-^ neko obleko ta druge stvari, katerih izvora ni mogla dokazati. »Vsi me imajo radi pravi razumna Mica. „Moški so pazljivi in mi prinašajo da-rove, toda eden me je ugodno iznenadila ker praktično misli: Prinesel mi je RADION!" RADIO" pere sam ! Varuje perilo/ Rousseau in njegova žena Nedavno je ves kulturni svet pro* slavil 1501etnico smrti znamenitega francoskega misleca J. J. Rousseaua. Slavni Francoz je imel ženo Terezo, ki se je pisala kot dekle Levasseur in ki je onečastila spomin znamenitega pesnika. Človek ne more razumeti, kaj je vezalo Rousseaua na to neizobrazc-no, vulgarno, grdo in okorno žensko. Najbrž pisatelj ni poznal človeškega značaja in je bil preveč zatopljen v svoja dela, drugače bi ne mogel obo* zevati svoje žene in se ji suženjsko pokoriti. Rousseau se je seznanil s Terezo v neki zakotni pariški krčmi, kjer je služila za natakarico in kjer so jo pi* janci radi zasmehovali. Najprej jo je ščitil pred neslanimi dovtipi in roga* njem gostov, potem je pa postal njen ljubček. L. 1744. sta pričela ljubavno razmerje, ki je trajalo 24 let. Šele ko je bila stara nad 50 let, se je z njo po* ročil, dasi je vedel, da ga je nepresta* no varala. Ko je Rousseau 2. julija 177S. na posestvu svojega zadnjega pokrovitelja markiza de Girardina nenadoma umrl, se je raznesla vest, da je izvršil samomor, ker ga je žena varala z markizovim lakajem Henri* jem Ballv, ki je bil 23 let mlajši. Ob* dukcija je sicer pokazala, da je podle* gel pritisku krvi na možgane, toda go* vorice o samomoru niso utihnile in ljudje so celo trdili, da je umorila Rousseaua njegova žena. Sicer pa ni bilo čuda, da so se širile take vesti. Ljubavno razmerje Tereze z markizovim lakajem je bilo splošno znano. Ballv je takoj spoznal, da se mu obe* ta od zaljubljene Ksantipe gmotna ko* rist. Tereza ni znala niti dobro sešte* vati, vendar pa je bila zelo lakomna na denar. Prilastila si je vso moževo zapuščino, poleg tega pa še avtorske honorarje in celo rento v znesku 700 frankov od markiza Girardina. Mar* kiz je pa kmalu spodil brezvestnega lakaja, ki se je naselil s svojo prilež* nico v vasi Plessis*Belleville. Ko je iz* bruhnila revolucija, so začeli Francozi še bolj častiti Rousseaua. Ballv ie spretno izkoristil ugodno priliko in je začel opozarjati Narodno skupščino na bedo, v kateri je živela vdova re* volucijonarnega svetnika. Od vseh strani so se začele j stekati denarne podpore in sentimentalni revolucijo* nar j i so določili Terezi 1200 frankov letne pokojnine, dasi je zahteval samo polovico tega zneska. Ko so prenesli Rousseaujeve zemske ostanke na dr* žavne stroške v Pantheon, so zvišali Terezi pokojnino na 1500 frankov in ji izplačali razliko tudi za nazaj. Toda Parižani so dobro vedeli, kdo je vdova slavnega pisatelja. To doka* zuje dejstvo, da so ji namignili, naj se svečanega prenosa moževih zemskih ostankov ne udeleži. Kljub mastni po* kojnini se je Tereza pečala do svoje smrti z oderuštvom. Umrla je kot 80* letna starka. Štiri leta pozneje je umrl njen ljubček Ballv. KIJ i? Najboljše, naj trajnejše, zato najcenejše! Žrtev znanosti in človekoljubja V Pragi je umrl 4. t. m. znani če* škoslovaški zdravnik^internist dr. O to* kar Horak, docent na medicinski fa* kulteti praške Karlove univerze. Dr. Horak je umrl kot žrtev znanosti in človekoljubja. Svojo znanstveno kari* jero je zgradil dr. Horak na razisko* vanju tuberkuloze in je izbral po dol* gotrajnem ogromnem delu za svoj cilj rešitev najtežjega vprašanja, namreč študij o možnosti filtriranja izhodišča tuberkuloznih bacilov. Radi točnejših in natančnejših poizkusov je žrtvoval sam sebe. Na lastnem telesu je izvr* šil herojski poskus in si vbrizgal pod kožo filtrat čiste kulture tuberkuloznih bacilov. Nato je sam na sebi opazoval raz* ne simptome tuberkuloznega obolen* ja. Ko se je bolezen oziroma bacili dovolj razvila, si je dal izrezati iz ži* vega telesa inficirini kos mesa in je na lastni koži našel in odkril to, kar je hotel in kar se še nikomur pred njim ni posrečilo. O svoji najdbi je preda* val še na zadnjem kongresu slovan* skih zdravnikov, ki se je vršil nedavno v Pragi. Predavanje je vzbudilo sploš* no pozornost. Dr. Horak se je s svo* jimi znanstvenimi ugotovitvami, ki jih je pojasnil v predavanju, dvignil na vrhunec svojega znanstvenega delova* nja in na mednarodni znanstveni nivo, toda še isti dan je moral, težko bolan, leči v posteljo, ki je ni več živ zapu* stil. Že dopoldne je med predavanjem govoril z drhtečim glasom in sklepe* tajočimi zobmi. Med kongresom je imel hudo vročino, nekaj časa ga je pa tresla huda mrzlica. Svoje znanstveno delo o važnih raziskovanjih in najdbah je dal še pred predavanjem v tisk, vendar ga je pa smrt prehitela, da ni doživel veselega dne, ko je zagledalo njegovo znamenito delo luč sveta. Umrl je junaške smrti sredi svoje* ga znanstvenega dela za dobrobit in zdravje vesoljnega človeštva, kakor pade junak na bojnem polju za bln* gor in lepšo bodočnost domovine. Stran 4. • S L C) V h N S K I NAROD« dne 14. avgusta 1928. Stev 185 Edgar Wallace: TRUE PRAVIČNIKI ROMAN Gurthru je bil odlog, ki mu ga je čudila ta vožnja, zelo dobrodošel. Že zopet ga je bil polomil in rekel si je, da je bila ta poslednja polomija najusodnejša med vsemi. Vprašanje Ober-zohnove nezadovoljnosti ž njim ga ni kaj skrbelo. Bii je že davno preko one dobe, ko se je vznemrrljal zaradi takih stvari. . Toda ta polomija je utegnila imeti zanj posledice, ki bi mu mogle biti nad vse usodne. Vedel je prav dobro, kaka navodila je zadnjič dobil Pfeiffer, ko je bil izvršen napad na Rath Hali. Samo dejstvu, da je bil Gurther urnejši in da je njegova kača prej vsekala kakor Pfeiffrova, se je imel zahvaliti, da je rešil svojo kožo. Oberzohn tudi ni prikrival, da ve, kaj se je dogodilo med njima. Ce doktor iz taktnosti tega ni nikdar omenil, je imel svoje razloge in svoje namene. In eden teh razlogov ie bila ta nočna vožnja z Elijo VVashingtonom. Gurther je zaman iskal, kako bi opravičil svoj neuspeh. Nehote je z roko segel po dolgem nožu, ki ga je imel za pasom. Dotik z obrabljenim ročajem mu je vrnil občutek varnosti. Za zdaj se mu ni bilo bati ničesar. Dokler Oberzohn ne najde drugega moža, ki bi ga postavil na Pfeiffrovo mesto, bo navezan nase in ne bo mogel pogrešati uslužnosti zahrbtnih morilcev. Ura je bila že ena^t. ko je Gurther odslovil avto in prispel do vrat. ki so vodila na Oberzohnovo zemljišče. »Torej ga nisi dobil. Gurther?« »Ne, gospod doktor.« »Ne bi smel tebe poslati.« Oberzohn je govoril nenavadno »hi-evno. »Tega človeka ni mogoče ubiti... . v upravi «Slov. 1456 Zastonj stanovanje zračno, mirno, dam pohištvenega mizarstva zmožnemu, ki ima mizarsko opremo (orodje). Naslov v upravi lista. 1454 Prodajalka izurjena v mešan: trgovini, išče službo, evn. zre tudi za blagajni* Sar ko. Dopise na upravo lista pod •Dežela Wl 173. Ni zdravi® mi dobre prebave.* AU čutite pritisk m napetost v želodcu po jedi, kisej okus. v ustih? Ali trr;*e c zaprtosti omotičnosti in pomanjkanju spanja? Ali vas muči glavobol- bolečine * želodcu m dimljah? Ah imate izpuščaje, mozolje, na. stale zaradi >laKe prebave? — Prepričajte se tudi vi da preizkušena zdraviln/ specijalitet« «FIGOL»*eliksii ureja prebavo tL vam vrača zdravje. «FlGOL» se do» biva po vseh lekarnah- izdeluje sa pa m razpošilja po pošti s povzetjem z navodilom vTed lekarna dr Z SEMELIČ Dubrovnik 2 Izvirni zabojček s 3 steklenicami 105 Din. z 8 stekle« nicamj 245 Din Ena steklenica z omotom in poštnino 40— Din. Številne zahvalnice o uspešnem delovanju Fir^ « Lovske puške flobert puške, browninze, pištole za strašenje psov, samokrese to-piče, zaloga lovskih in ribiških >otrebš5in ter arne-talm ogenj F* K. Kaiser, puškar, LJubljana, šelenburgova ulic«* 6. r Dunajski velesejtm 2. — 8. septembra 1928 Na stotine vodilnih firm razstavi najnovejše in najlepše ustvaritve dunajske mode Moške in damske obleke, perilo, pletenine in trikotaže, modno blago, klobuki, dežniki, solnčni-ki, Čevlji Porabnostno, kvalitetno in luksuzno blago Salon dunajske kožuhovinaste mode. Prvovrstni materijal! Nedosežna izbira! Žlahtno delo! Cene brez konkurence! Precejšnje olajšave voznine na domačih in tujih železnicah, na Dunavu in v zračnem prometu. Brez vizuma! S sejemsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo. Pojasnila vseh vrst ter sejemske izkaznice (po Din 40.—) se dobivajo pri VViener Messe - A. G„ VVien VIL, ter pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4. Zveza za tujski promet v Sloveniji. Aleksandrova c. 8, Josip Zidar, Dunajska cesta 31. Radioaparati gratis! Nemška razpošiljalna tvrdka odda interesentom v reklamne svrhe in v nadaljno priporočilo v Jugoslaviji večje število svojih prvo-rstnih sprejemnih radio - aparatov (do 4 luči) v last. Nobene obveznosti niso s tem združene. Male stroške (poštnina, zavoj itd. itd.j mora plačati prejemnik. Interesenti naj se z dopisnico z natančnim m razločno pisanim naslovom obrnejo na Radiorazpošiljalnico E. Grab & C. Rottloff. odd. X. ierl n H, 4, Garlenstr. fOO ,,, Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. Prešernova ulica (\ lastnem poslopm* Obrekovanja vlojt. nakuc in prodat vsakovrstnih vrednostnih naoirk'v de viz in valut horzna naročila oreduin •n krediti vsake vrste eskomn* in in kaso menic te? nakazila v tu- in «no /emstvo «afe - Ud Ud rtrznfavk«*: Kredit HnhMana — I*»Ih!«.i t Win 04^7 ->f^4s nlor.jfh^r *7ftf Urejuje: Josip Zupan&L — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezeršek. — Za upravo ia mserauu del lbia; Oiou Umstut. - Vm > Ljubljani.