gtev. 42,
iffmt, v nedeljo II. februv«# tetfc
Tečaj XXXVII
U I'«
IZHAJA VSAri G>AJN oaa gA MfelfaJi to pTaz^Ub »b6,rt »eeafelj&fc •» «. sjetraj.
lt«T. bo prodajajo po 3 nvd. (6«?ot.) t mnogih v Trsis". in otolici. Gorici, Ktrvsju, Sfc. Petru, ^»s^jci, Sciani, £ abrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-rmrobargu itd. Zastarele Ste*, po 5 nvč. (tO stot.) SE RAOii*AJO NA MILIMETRE v čirokosfci 1 n«. O&NE: Trgovinski in obrtni oglasi po ** et. Aeie«, r.ahvale, poslanice, oglasi denarni *s<"OUOT po ib. tttti. Za ocUu.o v tekstu lista do 5 vrst 30 K, vssks vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, naj-.raorf pa 4C a to i- Oglase sprejema I^seratni ©daelek npreve — Pisanje se izključno le upravi „Edinosti . PlaiSitJO In tožfjivo v Trstu-
CSaailo poHtifoega đru*W« „Kdinosf mm Primorsko.

NAROČNINA ZNAŠA
14 K, pol ki« 13 K, 3 bmhi M »a-toA« brea dopoaian« naročnine, se uprava ne edn.
mm Beljak« tstaaj« .JCOTOSTT	i m
Mle ft«f mrrnm m, u »•> l«t* Km M«. Vsi Aopisi naj se pošiljajo na uredniMvo lista. Rtfmke-
vana pisma M M •pr«jMn)e la rekapfel M M vraia|* Naročnino, oglase is reklamacij* je počiljatl na upravo IMa
UREDNIŠTVO t vflea Oer«le fiaimttl 2t (HareM ima). Isdajateti in odgovorni urednik ftVEPAH GOBDCA.! koaeoreg IMa „Edinost-. - Natisnila Tiskarna .£< vainos leiiiass a omejenim peroitoem ▼ Tnt* SMea
Giorgio Gektti ftev. 20. Peftee-hrseHattnl rabin štev. 841-652. TELTTOn H 11-57
•	<1 OB g.Vi TIMitri "■<
Balkansko pisma
7. /tfftr.
Kakor navadne, se tudi za letošnjo pomlad pričakuje važnih dogodkov na Bal-kasu. Balkan je <tiakor pripravljen kup smodnika, pri katerem zadošča že ena sama iskra da provzroči veliko eksplozijo. Nevarnost, da letošnje leto ne mine brez večjih komplikacij na Balkanu, je temvečja, ker se ■otranjim razlogom pridružujejo še razlogi v«anje politike. Dokler ne konča italijansko-turška vojna, tudi nevarnost splosnega gibanja balkanskih narodov proti Turčiji ne bo odstranjena. Kakor hitro pa bi začelo ▼reti na Balkanu, ne bi bilo možno tako hitro pogasiti požarja te tudi ne omejiti ga le na Balkan; vedeli bi pač, kje je bil začetek, ■e pa, kje bo konec. Zc rainolo poletje Je le malo manjkalo, da ni prišlo do vojne med Nemčijo in Anglijo, kar bi bilo brez-dvomno imelo za posledico splošno evropsko vojno.
Interesi, ki jih imajo posamezne evropske velesile na BaSkanu, pa so neprimerno * ečji, nego so interesi Francije in Nemčije v Maroku. Ravno zato pa se je skupnemu »astopanju Evrope posrečilo dosedaj pregovoriti Italijo, da vojne akcije še ni prenesla v evropsko Turčijo. Vprašanje pa je, ali bo možno to preprečiti tudi v bodoče ? Italija je s svojo tripolitansko akcijo prišla v veliko zagato, iz katere ne ve izhoda. Nahaja se danes v položaju fcazardnega igralca, ki Izgubljava kar po vrsti in katerega more rešiti le odločen „coup*. Zato je prisiljena ukreniti kaj odločnega, nekaj, kar bi izzvalo splošen metež, dobro vedoč, da ona pri tem v najslabšem slučaju ne bi mogla izgubiti ničesar. Zato moramo biti pripravljeni tudi na to, da se italijanske vojne la-dije prikažejo pred Carigradom in Solunom.
Pa tudi Turčija se pripravlja za vse slučaje. Ob črnogorski, srbski in bolgarski meji kar mrgoli vojaštva. V Skoplje prihajajo dan za dnevom številne vojaške čete, ki odhajajo dalje proti severu. Turški uradniki hodijo od hiše do hiše ter popisujejo stanovanja, v katerih se misli nastaniti vojake. Trgovci z živili so bili vprašani, koliko množine živil bi mogli nabaviti, mlinarji, koliko žita semleti in pekif koliko kruha speči ? Na podlagi vsega tega se more sklepati, da nam prihodnja pomlad ne •beta nič dobrega.
Da Grška, Bolgarija in Črnagora komaj čakajo, da bi planile na Turčijo in jo razkosale, je stara in znana stvar. Javna tajnost je tudi, da so se omenjene tri države sporazumele za skupni nastop proti Turčiji hi čakajo le primernega trenotka, da planejo ■a tega poltisočstoletnega sovražnika balkanskih narodov. Kakor prvi vidni znak tega sporazuma bo složno nastopanje Grkov in Bolgarov pri . predstoječih volitvah v turški parlament. Sporazumeli so se tako, da eni in drugi kandidirajo toliko poslancev, kolikor jim jih pripada po številu prebivalstva in da se pri tem medsebojno podpirajo.
Nastaja seveda vprašanje, kaj dela pri tem Srbija? Srbija je bila dosedaj nekako osamljena med balkanskimi državami. Njeno
PODLISTEK
Vitez iz Rdeče biše.
(Le clievalier de Maison Rouge.)	13
Roman iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumas star.
Na to jo je jela poljubljati, na kar je jetnica pritisnila ustnice na ušesa deklice, kakor da bi jim hotela vrniti poljub, in ji dejala: „Marija, v peči je skrit listek. Vzemi ga ven.M
„Naprej, naprej !* je vskliknil uradnik, potegnil deklico k sebi in jo odtrgal od matere.„Ali bo konec enkrat vajinih poljubov?"
„Gospod," je pripomnila deklica, „ali je skupščina morda sklenila, da ne smejo več otroci poljubljati svoje matere?"
„Ne; toda sklenila je kaznovati izdajalce in aristokrate, in mi smo za to tukaj, da vas izprašujemo. Odgovori torej, A n -t o i n e 11 a."
Ona, ki je bila tako osorno nagovorjena, ni niti pogledala svojega izpraševalca. Nasprotno, obrnila se je v stran; njeno lice, bledo vsled trpljenja in razorano od solza, je pokrila lahna rdečica.
„Nemožno je," je nadaljeval ta mož, „da ti nisi ničesar vedela o poskusu minule noči. Kdo je povzročitelj ?"
razmerje z Bolgarijo in Črnogoro Je vse drugo prej cego intimno, Neprijateljsko razmerje, ki viada med Črnogoro in Srbijo, se je epažato posebno jasno o priliki proglašenja polnoletnosti bolgarskega princa Borisa, ko se je črnogorski prestolonaslednik Danilo vozil v Sofijo tja in nazaj skozi Beligrad, ne da bi se bit ustavil v srbski prestolnici.
Temu nasproti je bflo razmerje med Srbije in Turčijo dosedaj prijateljsko, da, moglo bi se reči, prisičao, tako, da je mogla Srbija svobodno uvažati streljivo in orožje preko Soluna. Sedaj pa se zdi, da se je to razmerje naenkrat ohladilo, ker je Turčija prepovedala daljno uvažanje orožja za Srbijo preko Soluna. Navsezadnje je to le naravno, da oi misliti na stalno prijateljstvo med Turčijo In kako balkansko dr-iavo, ker končni xUj vseh krščanskih držav na Balkanu je in tadi more biti: uničenje Turčije i	_
0 vprašanj« delitve občin v lsiri.
(Ta članek smo prejeli iz Istre in odgovornost ze vsebino nosi pisec.)
Na kompromisnih pogajanjih zahtevajo Italijani od nas, naj se istrske občine raz-dele po narodnosti. S tem nas hočejo ujeti. Oni vedo dobro, da bi razdelitev občin po narodnosti pomenjala za istrske Hrvate in Slovence pogubo v gospodarskem pogledu, a posledica temu bi bila naša narodna smrt.
Ko so se Italijani naselili v Istro, so zaseli vse glavne kraje, od katerih jih je danes le malo, kjer ne bi bili Italijani v večini, dočim tvori naš narod ogromno večino v deželi, aH naseljen je po selih izven mest in mestec.
Ako se istrske občine zaokrožijo po narodnosti, ostanejo Hrvatom in Slovencem le sela, to je: samo ono, kar je izven mest in mestec, kar bi pomenjalo, da bodo imeli Italijani vse one kraje, kjer so viri dohodkov, a nam bi — ostali le kraji, kjer ni druzega, nego trošek.
V vseh poglavitejih krajih Istre, kjer so Italijani, se nahajajo Župnije, razni uradi, zavodi, trgovine, gostilne itd. in naš narod siljen, da hodi tja bodi kupovat, bodi v gostilne, bodi v razne urade, itd. To je: z vsakovrstnim trošenjem pomaga naše ljudstvo vzdrževati mesteca. Če bi se torej občine razdelile po narodnosti, bi imeli Italijani občine, ki bodo glavna središča obrti, raznih uradov in zavodov, Slovencem in Hrvatom pa bi ostale vasi, v katerih ni nič druzega, nego trošek. Res Je sicer, da tudi sedaj, ko smo združeni z glavnimi kraji do-prinašamo na užitnlni In obrtarinl, ali vendar smo deležniki tega dohodka. Cim pa bi bile občine razdeljene po narodnosti, ostanemo le trošitelji, dočim bodo Italijani izključni deležniki dohodka.
Hrvatje in Slovenci Istre 1 Jako važen je ta trenutek za nas. Trenutek, ki utegne odločevati o življenju in smrti. Veliko je zaupanje, ki je gojimo do naših poslancev, ali ni ga človeka na svetu, pri katerem bi bila izključena vsaka zamota. In zmota v tem trenotku od strani naših zastopnikov bi pro-vzročila našo narodno smrt. V tem važnem trenotku treba, da pade odgovornost na nas vseh in ne samo na — žal — malo število naših poslancev.
Mi ne grozimo poslancem (glej „Našo Slogo" od 5. t. m.) z nezaupnico, ako bi pogrešili. Marveč hočemo le, da skupno delamo na to, da ne pride do pogreške. Kajti potem, ko bi bilo prekasno, bi tudi vse nezaupnice poslancem nič ne koristile!
Glejmo Italijane, kako letajo sedaj od občine da občine, da se pogovarjajo in posvetujejo s svojimi zaupniki, kako bi razdelili občine na našo škodo, dočim se naši poslanci lojalno drže dogovora za varovanje tajnosti.
Obveščamo naš narod posebno zato, ker Čujemo, da se je jeden naših deželnih poslancev izrazil, da narod naš ne bi imel nikake škode, ako se občine razdele po narodnosti, ker da bi Hrvatje in Slovenci bojkotirali trgovine, krčme itd. po italijanskih občinah. Bog ne daj, da bi bili tudi drugi poslanci tega mnenja! Se li more res pričakovati od našega siromašnega, neukega kmečkega naroda, da bo bojkotiral italijanske krčme in trgovine po italijanskih občinah ? I Pa če tudi bi: ali ni gostiln in trgovin v rokah naših ljudi}, ki bi isto užitnino in obrtarino plačevali v blagajno italijanske občine?
Bratje! Zato je sedanji trenotek življen-ske važnosti za nas. Nikar ne dopuščajmo, da bi se istrske občine delile drugače, nego samo iz ozirov na gospodarsko korist!	___
IZ HRVATSKE.
Demonstracije. — Falzifikat „Narodnih novin". — Čuvaj in „Pesti Hirlap«.
Zagreb 9. II.
—C— Razpoloženje za demostracije, ki je vladalo leta 1903 po zagrebških ulicah proti tiraniji tedanjega bana grofa Khuena — je zopet oživelo. Vzdramil je je tatarski nastop novega bana, bivšega graničarskega „frajtarja", pl. Čuvaja. Včeraj zvečer smo imeli zopet gverilno vojno po zagrebških ulicah. Demonstriralo je mlado in staro, možko in žensko. Demonstracije so se raztegnile po vsej periferiji mesta. Demonstrantje so potegnili za seboj — policijo v stranske ulice in ugasnili ulične svetiljke — tako, da je vladala popolna tema. Ko je bilo to dovršeno, so se razlegali klici: Abcug Čuvaj, abcug „frajtar" itd. Vsklike so spremljali ugljuš-ljivi žvižgi iz piščalk in siren. Okonjeni stražarji so navalili v divjem galopu proti demonstrantom, a sprejeti šo bili od žvižgov in — snega. Tako veselega in živahnega kepanja s snegom je videti le redko kedai.
V	temi, ki je vladala, policijsti seveda miso mogli videti skritih demonstrantov in so besno galopirali — mimo njih. Potem so se zopet hitro vračali, ali demonstrantov ni bilo več. Pač pa so dalje čuli srdito vsklikanje „Abcug" in žvižganje — na drugi periferiji mesta. Te —imenujmo jih gverilne demonstracije — so trajale od 8. do 10. ure zvečer. Aretiranih je bilo kakih ao oseb.
V	uradnih „Narodnih novinah" od 26. t. m. je na uvodnem mestu zabeležen govor nadškofa-koadjutorja, s katerim je ta cerkveni dostojanstvenik predstavil duhovščino banu Čuvaju. Glasom „Narodnih novin* je rekel nadškof-koadjutor med
Jetnica je molčala.
„Odgovorite Antoiaetta," je rekel San-terre in se ji približal, ne da bi bil opazil groze, ki je obšla mlado žensko ob pogledu na tega moža, ki je bil prišel v jutro dne 21. janu vaija v Temple po Ludo vika XVI., da bi ga odvedel na morišče. „Odgovorite, to noč je bila razkrita zarota proti republiki. Ali ste vedeli zanjo?"
Marija Antoinetta še vedno ni odgovorila.
„Nočete ? Torej nočete odgovoriti ?" je vskliknil Santerre in udaril z nogo ob tla.
Jetnica je vzela v roko tretji zvezek. Santerre se je okrenil; brutalna moč tega človeka, ki je poveljeval 80.000 mož, se je strla ob dostojanstvu uboge jetnice. Samo migniti mu je bilo treba in padla bi bila njena glava, kakor je padla glava Ludo-vika XVI.
„In Vi Elizabeta," je nagovoril drugo žensko, ki je bila za trenotek prekinila svoje vezenje, sklenila roki in molila, „ali odgovorite ?"
„Ne vem, po čem vprašujete," je odvrnila, „zato Vam ne morem odgovarjati."
„Eh, vraga ! občanka Kapet," je vskliknil Santerre nestrpno, „saj je vendar jasno, kar pravim. Včeraj se je skušalo Vam pripomoči do bega in Vi morate poznati krivce."
„Mi nimamo nikakih zvez z zunanjim
svetom; ne moremo torej vedeti, če kdo kaj dela za nas ali proti nam."
„Dobro," je rekel uradnik, „videti hočemo, kaj pravi tvoj nečak."
Ko se je približal postelji mladega dauphina*), je Marija Antoinetta nenadoma vstala in vskliknila:
„Gospod, moj sin je bolan ter spi... Nikar ga ne budite 1"
„Torej odgovori!"
„Ne vem ničesar."
Uradnik je na to stopil k postelji malega jetnika, ki se je, kakor rečeno, delal, da spi.
„Vstani, Kapet, vzbudi se!" je velel in ga surovo stresel za rame.
Otrok je odprl oči in se nasmehnil.
Razburjena od boli in strahu, je kraljica dala hčerki neko znamenje; ta je porabila ugodni trenotek, hušnila v sosednjo sobo, odprla peč, vrgla vanjo neki listek, ga sežgala in se takoj zopet vrnila ter s pogledom potolažila mater.
„Kaj hočete od mene?" je vprašal otrok.
„Vedeti, ako si minulo noč kaj čul ?"
„Ne, ker sem spal."
„Kakor se zdi, spiš prav rad."
„Da, ker sanjam, kadar spim."
„O čem pa sanjaš?" _„O svojem očetu, ki ste ga vi umorili."
*) DauphLn. izj. dofen-princ.
drugim: „Uverjen sem, da govorim v imenu vse duhovščine, ako izrazim željo, da Bog da svetlemu banu moči in modrosti, da izvrši misijo, ki jo je s p r e j e 1, v slavo Njegovega Veličanstva, v čast sebi, in na diko in korist hrvatskega naroda-.
Tako priobčeni govor je napravil neugoden utis na vso neodvisno hrvatsko javnost.
Nu, mej tem je „Katolički listM, die-cezansko glasilo, priobčil ta govor .... malo drugače: tako namreč, kakor ga je dr. Bauer v resnici izustil. Omenjeni odstavek se glasi ▼ »Katoličkem listu« :
„Ne dvomim ni malo, da govorim u srca vse kralju in domovini udane katoliške duhovščine, ako izrečem željo in molitev, da bi vam ljubi Bog dal moči, modrosti in jakosti, da izvršite visoko čast na slavo imena svojega in na dobro hrvatskega naroda.*
Falzifikat, s katerim je uradni list tendencijozno zasukal govor dr. Bauerja, pada takoj v oči. Ta, po svojem rodo-ljubju znani cerkveni dostojanstvenik — saj je bil kakor poslanec član koalicije — ni izrazil nikake želje, da bi Čuvaj izvršil svojo misijo, ampak zaprosil je za bana od Boga samo — pameti ! !
V živem spominu nam je „Pesti Hir-lapov" napad na bivšega bana Tomašića. Rečeni madjarski list je prav pošteno ožigosal korupcijo in koristolovstvo pl. Tomašića, a sedaj je ravno ta list osebno glasilo Tomašičevega naslednika, pl. Čuvaja! Preko tega lista spušča Čuvaj svoje zastrupljene pušice na Hrvate in napoveduje svoje progrome. In kakor nam je odločno zatrdil jeden tesnih prijateljev bivšega bana Tomašića, je bil Čuvaj inspirator in začetnik n ap a-dov v „Pesti Hirlap uw na Tomašića! Očevidno je hotel Čuvaj s tem oslabiti šanse Tomašićeve v Budimpešti v — svojo korist. Intrigiral je proti Tomašiću tudi na drugih mestih, posebno na Dunaju.
Tržaškemu slovanskemu žensluul
Narod, ki se hoče kulturno dvigniti in ohraniti pri vsestranski krepkosti, potrebuje za delo v svoj prospeh zavednega in delavnega ženstva v isti meri, kakor moških boriteljev. Naloga, ki se stavlja ženi, ima sicer drugačno obliko, vendar je istotako važna, velepomembna in izdatna. Nepobitno je dejstvo, da se mora ravno v slovenskem narodu, ki je majhen po številu ter potrebuje temveč delavnih in požrtvovalnih vzgojiteljev, tembolj upoštevati koristi, ki jih pridobiva napredek naroda s sodelovanjem žensk. Največje važnosti pa je gotovo njihovo udeleževanje pri sokolskih društvih, ki imajo namen, aa potom samovzgoje okrepe ves narod: telesno, duševno in nravno do najvišje popolnosti. Ustvariti in ohraniti hočemo rod: krepak in zdrav, zaveden, delaven in požrtvovalen, pogumen, vstrajen in nesebičen ! Kako široko polje dela se tukaj odpira ženstvu, kajti poklican je tu vsak Slovan brez razlike stanu, starosti in spola !
Torej, nisi čul ničesar?" je vprašal Santerre nestrpno.
„Ničesar".
„Ti mladi volkovi res imenitno soglašajo z volkuljo," je rekel razjarjeni uradnik, „in vendar je bila uprizorjena zarota."
Kraljica se je smehljala.
„Avstrijanka nas zasmehuje," je vskliknil uradnik, „dobro, ker je že tako, hočemo izvesti občinsko odredbo v vsej njeni strogosti. Vstani, Kapet!"
„Kaj nameravate storiti?" je zavpila kraljica, izpozabivši se. „Ali ne vidite, daje moj sin bolan, da ima mrzlico?! Mari ga hočete umoriti?
„Tvoj sin," je odvrnil uradnik, „je predmet večnih nemirov in cilj vseh zarotnikov. Tison!... Pokličite Tisona."
Tison je opravljal v zaporu navadna, domača dela. Bil je mož štiridesetih let, zagorele polti, surovega, divjega obraza in črnih, razmršenih las, ki so mu segali do obrvi.
„Tison, kdo je včeraj prinesel jetnikom hrane ?"
Tison je imenoval neko ime.
„In perilo?"
„Moja hči."
„Tvoja hči je torej perica?"
„Seveda."
„Naročeno ti je bilo, da perilo natančno preiščeš."	(Dalje.)
Stran II.
»EMNOBTc iu 42.
V Trsta, ine 11. febrttvarja 1912.
V zavesti izdatne in uspešne pomoči Dvomimo, da bi bilo \t, te moke kaj varjala resnici, i.fakt, da, se |e v železni-ter važnega poklica žensk, je ustanovil kruha, to fe- načrt zakona, ki Je pokopan Že čarsldh hišah res otvorila nova nemška šola, tudi „Sokol" v Trstu v svojem društvu pred rojstvom. K stvari se še povrnemo, ko i stoji. Će je potem ta šola samostojna ali
i p> nclr 1 nrlcpfr tatprpera rlanirp rta r t£l 1 n A ilAmtM A	^ £ A IM rt n A Airi •« MiLn	* ***** - "--- ■ a	_______ _ _a.___ _I__ -
POZIV
ženski odsek, katerega članice pa naj ne dobimo za stalno načrt v roko.
bodo samo telovadke, marveč tudi ostale j slovanske žene in dekleta v Trstu, ki se ] zavedajo svojega poklica in važnosti so- i kolskega dela, ali, ki hočejo šele spoznati krasoto in vzvišenost nesebičnih smotrov, ki jih imajo sokolska društva. Na zadnjem občnem zboru je bil potrjen poslovnik za
tfilijalka, je navsezadnje povsam postranskega 'pomena. Tudi= izgovor, da se je to storilo na prošnjo sterišev, da bfcotročičem ne bilo treba de ati dolge poti do Lipskega trga, !e piškav.
Saj smo povedali že včeraj, kako je prišlo do one.prošnje 1 Zato nas ne bo pra-
na veliku skupStinu svih tršćanskih Hrvata za osnutak hrvatska pučke Škole v Trstu.
Podpisana „Podružnica družbe Sv. Ći- ! prepričala niti- trditev, da gre tu za člova-
ta odsek, ki naj bi si pridobil čimveč r||a j Metoda za Istru" u Trstu zaključila jelfcdjubno odredbo, temveč ostanemo prej ko članic ter deloval pod vodstvom lastnega na svojcj dne 4. t; mj. obdržavanoj redo-jslej mnenja, da bi se hotelo na furtimaški
odsekovega predsedstva.	- * ------— * --- -	—
I vitoj godišnjoj skupštini, da se u svrhu i Trst osrečiti s šateno nemško šolo, — .	- . * .	| osnutka hrvatske pučke škole it Trstu sazove : ponemčevalaico slovenskih otrok. Če se iz-
Zakonski nacrt	za dan 16. t. mj. u društvenu dvoranut vestni gospodje kar naenkrat sklicujejo na
o šolskem nadzorstvu za samostalno mesto „Dalmatinskog Skupa4* u Trsta, ulica Sanita.Sut človekoljubnosti, jih moramo mi vpra-„7rs/" In njegovo okolico.	i broj 16, veliku skupštinu svih tršćanskih *šati: Kako to, da so razkrili v svojih srcih
Slučajno smo dobili upogled v načrt Hrvata. Početek u 8. sati na več« 1.
ta čut šele sedaj, ko gre za nemške otroke,
zlasti trudil neki 'poslanec iz večine, ki |e ^vata 1	d*ece kojoj pri*eti neizbi*-
tudi srednješolski ravnatelj, je neka zmes ™ P°gtbelj, da se ne izgubi u moru
nazadovanja, zastarelosti in nemodernosti, "ifljlnstva.
je Kršenje vseh narodnih pravic in drugih	odbor
strank, je popolno preziranje avtohtonega! „Podružnice sv. Cirila i Metoda za Istru
slovenskega prebivalstva, z eno besedo je j	u Trstu :
tako skrpucalo, da je nobena vlada ne bi I Ravnatelj:	Tajnik:
mogla predložiti v sankcijo.	j Prof. Matko Mandlč, Dr. Fran Brnčič.
Že mal površen upogled nas je pre-j
pričal o tem in dr. Rybar ni zastonj vsklik-j	DOtTIćtČO VOStL
nil na nedeljskem shodu: „Večina premiš-j	,	" . w
ljuie, kako bi skovala šolski zakon; če pa j ^ °d°°rova seia političnega društva bi vedeli, kak bo ta zakon, bi gotovo tudi .Edinost se vrši v ponedeljek, dne 12. tržaški dež. zbor ne funkcijoniral več." I m- ob 8- uri zvečer v »Slovanski Cital-Oglejmo si nekatere točke načrta : Nove
gori označenega zakona, kakor ga name- _ u tu svrh.u ob[fća se ovime na sve-,bolje za nemško šoto? Kako to, ia se rava predložiti dež. zboru tukajšnja liberalna "Trstu nastanjene Hrvate bez razlike na>ta čut še ai nikdar vzbudil v niih srcih ko
•	*	nllhnn einlnS	Jn	_____i Ia cl A T3 GlADancMl ntv/\Irn tn SlOVSIlSiCČ
mesto, za a za slovenske ?> Takrat ko gre za slovenske otroke, takrat preneha tudi vsa humanost.
Će gospodje že govore o humanosti, jim pcaemo, da je gotovo bolj nehumanoj če se otroci mučijo v Šoli v tujem, njim nepoznanem jeziku, nego če morajo hoditi v par sto metrov oddaljeno Šolo I Več ko nekaj sto metrov pa od želničarskih hiš v ul. de Amicis do Lipskega trga ni. Gospodje naj torej svojih germanizatoričnih tendenc nikar ne zavijajo v plašč humanitete !
Smrt vzorne žene. V Rocolu je umrla v sredo, dne 7. t. m. vrla slovenska žena Katarina Slamičeva. Pokojnica je bila vdova po pokojnem poštenjaku Matiji Slamič-u, ki je minolega poletja umrl na koleri. To je bil poštena slovenska duša. Posebno se je zanimal za naš otroški vrtec in vsikdar je bil med prvimi, ko je trebalo položiti dar domu na oltar, dobro vedoč, kako neobhodno potrebna je naši deci slovenska šola. ln tudi na smrtni postelji, v grozni bolezni in hudih mukah ni pozabil naše Ciril-Metodove podružnice. V istem duhu slovenskega poštenja sta vzgojila zakonska svoje sinove Justa, Antona (ta je ugleden župnik v Dekanih) ln Josipa. In sedaj preminula Katarina je bila res v polni meri in v vsakem pogledu vredna družica svojemu Matiji: vzorna žena, ljubeča mati in zvesta hči svojemu narodu! Da bi bilo le dosti takih žen v našem izpostavljenem Rocolu 1 Zato žalujejo po njej vsi pošteno-narodno misleči Rocolci, a preostalim izrekajo najiskreneje sožalje.
Sokolova maškarada. Letošnja Sokolova maškarada se sme, toliko glede Številne udeležbe, kolikor glede elegance, ki je vladala na tej tradicijonalni prireditvi tržaškega „Sokola", prištevati med najlepše letošnje prireditve. Udeležba je bila mnogo večja od one na Sokolovi maškaradi lanj-skega leta. Prvo Četvorko je — pod vodstvom plesovodje profesorja Umeka — plesalo okoli 140 parov. Vsekako se — kakor že omenjeno — mora reči, da se Je ta letošnja prireditev odlikovala od prireditev prejšnjih let ne le po večji udeležb?, temveč tudi po večji eleganci.
Mask sicer ni bilo veliko, a one, ki so bile, so bile ukusne in elegantne. Posebno številno so bili zastopani razni kostumi, n. pr. ena Rusinja, Španjolka, razne narodne noše, skupina Bebejev itd. Posebno ukusno sta bili okrašeni dvorana in veža, za kar gre vsa čast veseličnemu odseku „Sokola" in posebno njega neumorno delavnemu predsedniku Jošicotu Cveku.
Jubilejni koncert „Hajdriha" na Prošeku. Danes slavi „Hajdrih" na Prošeku svojo 25-letnico z jubilejnim koncertom.
šolske korporacije, ki naj bi jim bilo poverjeno šolsko nadzorstvo, bi bile: krajni šolski svet za vsako okoličansko šolo, okr. šolski svet za vse Šole v mestu, njemu bi bili podrejeni tudi krajni šolski sveti, in najviša inštanca bi bil deželni šolski svet.
V krajni Šolski svet imenuje mestni zbor, t. j. liberalna večina, 2 člana, tretji član je šolski voditelj, četrd je župnik dotične župnije, a peti je šolski zdravnik. Liberalna klika, t. j. večina mestnega sveta, bi poslala v krajni šolski svet svoja 2 pristaša, 2 nezavedna cikorijaša, ki naj bi s Šolskim zdravnikom, ki so ga menda ravno za to politi-kovanje imenovali, pri sejah majorizirala šolskega voditelja in župnika. — Zakaj pa naj bi si ljudje ne odbrali sami svojih zastopnikov v krajni šolski svet, kakor je običajno povsod drugod ? 1
Okrajni šolski svet bi imeli sostavljati: žup2n kakor predsednik (ta imenuje svojega namestnika); 7 članov imenuje mestni svet, t. j. vladajoča liberalna klika; 2 člana si izvoli učiteljstvo vseh šol (potemtakem je slovensko učiteljstvo izključeno iz te korporacije) ; enega ravnatelja meščanskih in enega ravnatelja ljudskih Šol imenuje zopet mestni svet (liberalna kiika), dalje član ravnatelj učiteljišča (sedaj ravnatelj žensk, liceja), potem 3 okrajni šolski nadzorniki, šolski ase-sor na magistratu, 1 katoliški duhoven, (ki bi bil imenovan od ordinarijata) in 3 šolski zdravniki. Slovensko šolstvo je tu popolnoma zapostavljeno, ignorirano, a zapostavljena je tudi tretjina prebivalstva naše občine.
Najvišja korporacija je deželni šolski svet, ki mu predseduje c. kr. namestnik; tej korporaciji odmerja zakonski načrt blizo vse tiste posle, kakor jih sedaj izvršuje c. kr. namestništvo. Tudi v tej korporaciji je slovensko šolstvo prezrto. Značilno je tudi, da zakonski načrt doslovno ignorira enega činitelja, ki sedaj zastopa okr. šolsko oblast-nijo, t. j. urad c. kr. namestništvenega svetnika.
PODLISTEK.
„Papa ekscelenca"
Drama v 3 dejanjih Girolama Rovetta. (K nocojšnji premijeri).
Prvič nocoj vprizori naše gledališče dramo iz moderne italijanske literature. Naše gledališče je tudi prvo slovansko gledališče, ki je dalo prevesti to Rovettavo dramo iz italijanskega originala in jo tudi vprizori. Zakaj ni ta drama, ki je vendar lepo delo moderne italijanske realistične dramatike, še prišla na deske slovanskih gledališč ? Pač zato, ker se Nemci iz nepojmljivega vzroka niso brigali dosedaj zanjo. Slovanom pa — kar je silno žalostno — služijo Še vedno le Nemci za posredovatelje iz tujih slovstev. Česar ni pri Nemcih, tega ni na svetu!! To bo morda nekoliko pretirano, ali bliža se jako resnici. Zlasti greše v tem pogledu pri Jugoslovanih in pri Slovencih le posebej. Večina dram iz romanskih literatur se je dosedaj prevajalo iz — nemščine. Koliko je ostalo tipične narodne nijance v takih prevodih iz druge roke, to si bo lahko vsakdo mislil. Naše gledališče — in v njegovem nadaljnem razvoju še bolj — je ravno radi lokalnih ozkih stikov z italijansko kulturo v prvi vrsti poklicano za to, da uvede na slovanski gledališki trg proizvode italijanske dramatike; in to direktno brez nemškega posredovalca.
Dramatična poezija, ki je bila na Laškem do Manzoniju in Niccollniju v dekadenci,
niči- s tem-Ie dnevnim redom: „Informativen pogovor o novem šolskem zakonu."
Podpisani uljudno vabi vse gg. odbornike in gg. mestne svetovalce k polnošte-vilni vdeležbi.	Predsednik.
imenovanje. Kancelist Peter Cat-t e 1 a n je bil imenovan za pisarniškega oficijala pri c. kr. finančni prokuraturi v Trstu.
Slovani v Istri 1. 1848. V zadnji (52) številki ljubljanskega lista „Kmetijske in Rokodelske Novice" od leta 1848 dne 27. decembra čitamo pod rubriko „Novičar" sledeče:
„Na vprašanje nekterih dalmatinskih poslancev: Zakaj da je cesar bana Jelačiča, Hrvata, za poglavarja Dalmacije postavil, je minister Stadion odgovoril: da pri vsim tem ostane Dalmacija samostalno kraljestvo, da so se pa ministri pri volitvi Jelačiča posebno po tem ravnali, ker je v Dalmacii kakor v Istrii več Slovanov, kakor drugih narodov".
„Naša Sloga" pripominja: Tako so govorili na Dunaju leta 1848. Bilo jim je — vroče 1 V sedemdesetih letih pa je rekel neki drugi minister poslancu V i t e-ziču: Od kedaj Hrvatje v Istri ?!( A danes ?!
Nemške šole v Trstu. Z ozirom na vest, da namreč misli vlada v hiši, katero je kupila od šolskih sester, otvoriti drugo nemško gimnazijo v Trstu, pravi sinočnja „Triester Zeitung«, da more na podlagi informacij, ki jih je dobila na kompetentnem mestu, ugotoviti, da ne misli nihče na to, da bi se v Trstu otvorila druga nemška gimnazija.
O našem dostavku o tozadevni vesti v včerajšnji Številki pravi „Tr. Z." da je popolnoma neresničen in prav grd.
In vendar priznava nemško glasilo samo, da se je v železničarskih hišah res otvoril en razred nemške šole, ki je nameščena v čitalnici. Naša vest bi torej le glede stanovalcev, in da so bili ven vrženi, ne odgo-
Dolga dobi je za nami. ko je živel in pel naš pevec,- Hajdrih: ,Bnči moij* Adri-jansko!"
In ta pokojni, prerana nam umrži pevec, dal je ime pevskemu zboru na Prošeku, ki siavi letos svojo petindvajstletnico, zroč nazaj na minola IeJa, posvečena narodni probuji triaške okolice — proslavo krasne, mile Slovenke popevke.
Krasno vspeli slavnostni občni zbcr proŠlega meseca in danes jubilejni koncert z bogatim programom, nam zaboravlja, da hoče „iiajdrih" na Prošeku vredno proslaviti našega zamrlega pev:a, ki je prve pevske moči zbral v pevski sbor, čegar ime je po nosni „Hajdrih".
In kdo se ne spominja onih dni, ko je ubrani zbor „Hajćriha" navduševal naš narod v tržaški okolici kličoč našemu ljudstvu : „Biti slovenske krvi, bedi Slovencu ponos !"
A danes vidijo člani t:ga društva z veselo rodoljubno iušo da njih delovanje ni bilo neplodno,, da je temveč slovenska narodna pesem pripomogla, da je Prose* trdna narodna pestajanka.
Tudi meščane vabi ta Jubilejna in spo-miaska prireditev.
Ako hočemo v mestu biti močni in veliki, moramo podpirati tudi svoje zaledje, našo prekrasno okolico. Zato moramo čim več ven med brate po okolici.
Zgodovina „Hajdriha* je tesno združena s probudo našega narodnega življenja na tržaških tleh. — Petindvajsstlet je bilo delovanje tega društva posvečeno narodu in zdaj ko vstopa na daljno d3lovanje, kličemo mi:
»Hrabro naprej", in s teboj gremo i mi !
Vspored jubilejnega koncerta pevskega društva „Hajdrih" na Prošeku ki se vrši danes v nedeljo ob 4. uri uri pop. v „Sokolovi" dvorani:
I.	del. 1. lvaa pl. Zajec: Graničarji Orkester. 2. Anton Hajdrih : a) Slava Slovencem. Moški zbor. b) Mladini. Moški zbor. 3. Anton Nedved: Nazaj v planinski raj. Mešan zbor. 4. Hrabroslav Volarič Domovini. Moški zbor s spremljevanjem orkestra. 5. Dr. Anton Schwab: Dekletce, podaj mi roko. Mešan zbor. Odmor.
II.	del. 6. Anton. Jaki: Potovanje po slovenskih domovini. Orkester 7. Fran Ger-bič: Po zimi. Mešan zbor. 8. Anton Hajdrih : Prva ljubezen. Osmerospev. 9. Viktor Pajma : Intermezzo iz opere „Ksenija". Orkester. 10. Fran Gerbič: Rožmarin. Ženški zbor s premljevanjem orkestra. 11. Anton Foerster: Venček narodnih pesmi iz opere „Gorenjski slavček" s spremljevanjnm orkestra. 12. Tittl: Slovenska overtura. Orkester.
Po dovršenem koncertu: Alojzij Sachs: Cigani. Šaljivi moški zbor s spremlj. orkestra. — Ples.
OSTREDNl BANKA ČESKtCK
CDHDITn ril PODRUŽNICA v TUŠI U
OrUnl I LLLn :: HIŠI ČEL IfHl— 3. s
Vloge 112 knjižice 4 v/o P>mm Tlose 47.%
Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji.
VADIJE 11 KAVCIJE - - - MENJALNICA.
Uradne are od 9. 12. dopol. ln 2.-5. pop.

je zopet vzcvela v drugi polovici minolega stoletja. To je doba moderne realistične drame, ki skuša verno reproducirati sodobno družbo. iMarco Praga, Glacosa, Antona-Traversi. Bracco, Rovetta in D' Annunzio so najboij znani predstavitelji moderne italijanske dramatike.
Girolamo Rovetta Je imel veliko sreče na odru. Zaslovel je po svetu zlasti s svojo dramo „Nepošteni" („I disonesti"), ki vsebuje prizore mogočne dramatične sile, da, situacija v drugem dejanju je celd najbolj originalna in najbolj moderno realistična v vsej sodobni dramatiki. Dramo „Papa Eccelenza" je spisal Rovetta pred kakimi šestimi leti. Usedel jo je v Trst in jo uprizarja tu na svojih gostovanjih slavni 1. S ki igralec Garavaglia z vedno velikanskim vspehom. Sujet za ,Papa Ecceilenza' je pisatelj
i osnel iz sodobnega italijanskega parlamen-11 r nega življenja. Izboren državnik — slab L^ravitelj svoje družine: v tem tiči dramatični konflikt, ki dovaja do katastrofe. Pietro Mattel, poslanec in minister za javna dela, je izšel iz tabora italijanske republikanske stranke, Id hrani tradicije Mazzinija, Gari-baldija in Cavallottija. Demokratični in napredni duh, ki je zavel po Italiji zlasti od tedaj, kar je zasedel prestol strogo konsti-tucijonalnl in moderno naobraženi kralj Viktor Emanuel III., je odtegnil netivo za razvoj te stranke. Njeni republikanski ideali so postali te platonični in videlo se je mnogo njenih izvrstnih nekdanjih pristašev ki so se spoprijaznili z monarhijo in postali državniki na krmilu. Blesteča imena, kakor Zanardelli, Giolitti, Marcora, so dokaz temu Da se je takim ljudem s strani konservativ-
C Vlllll II in raodno bl»K° " gospode 7f>p|Kp X 11 ■ N H in *o«P« priporoča iivg»n« /fh rp
JUlVn/l ^ Prokop Skorkovsky /JJ l\L
I SIR v Humpolcu, Ceiki. Vzorol na zahtevo franko. Zalo zmerne oene. Ia ioljo dajam tukaj iz()0U«lja:i q«-apoaka obleke.
nih „starovercev" predbacivalo izdajstvo in kameleonstvo, je umevno; gotovo pa so taki ljudje, zapustivŠi stališče negacije, doprinesli domovini nove, mlade krvi in jej tako veliko več koristili.
Tako tudi Pietro Mattei, „ki ni hotel spati na idealih in napraviti iz svoje frigijske čepice nočno čepico". Kremenit značaj, delaven kakor mravlja, velik poštenjak, izboren finančnik, ki upravlja milijone, a sam ostaja pri tem — revež I Toda — kakor mu pred-baciva njegov zet Schmidt — „veliki možje ne vidijo nikdar malih stvari, ki jih obdajajo. Ti, ki poznaš vse ukane javnega življenja, si v privatnem življenju, pravi najt vnež. Vstvarjati znaš milijone, a ne znaš Šteti tisočakov — in delaš dolgove 1* Ima edino hčer Remigio, krasno ljubeznivo stva-rico, a površno, lahkomišljeno in potratno. Oče, ki vidi v njej živo podobo svoje pre-Ijubljene pokojne žene, jo obožuje in jo razvaja. Remigia se je poročila z inženirjem Schmidtom, „Nemcem iz Milana", poštenjakom do pedanterije. Zakon med obema ni mogel biti srečen.
Ljubosumnost moža vsled nekega Re-migijnega flirta jo je pregnala nazaj k očetu v Rim. Toda razmerje ni razdrto in pred svetom sta še vedno združena, dasi ne ži-l vita več skupno. V hiši ministra Mattei biva; tudi njegov nečak Conte Alvise Coldoredo,1 bolj lahkomiseln, nego hudoben fantalin in zapravljivec. Med bratrancem in sestrično! se je razvilo jako intimno tajno razmerje, ki: Je postalo še bolj tesno — radi skupne zadrege. Obema sili voda v grlo; njej radi pretiranega luksusa, njemu radi razuzdanega življenja. Menica za visoko svoto je zapadla,
škandal je pred durmi. Rešitev bo — očel A Remigia si ga ne upa vprašati, ko izve, da je oče že prodal hišo v Milanu, ker je bilo treba denarja. Tedaj potrebujejo ne-mudne rešitve, Pietro Mattei je poslal finančnemu ministru ultimatum : ali naj dovolijo odobrenje njegove pogodbe z italo-ameri-kanskimi tvornicami glede dobave vagonov in stavijo v proračun potrebne milfjone, sicer poda demisijo. Vso akcijo vodi on ne le tajno, marveč celo osebno, da ne bo nl-kakih indiskrecij ni za žurnaliste, ni za bor-zijance, interesirane na prodaji akcij omenjene tvornice. V prisotnosti njegove hčerke dobi šifdrano brzojavko: dovoljeno ! Prevede brzojavko na listič, ki ga raztrže in vrže v koš, in radostno hiti v ministrstvo. Alvise je zvedel za to, brska v košu in . . . igra s pomočjo zloglasnega borznega agenta na Borzi. Ko še ni nihče vedel o dovoljenih stroških za dobavo vagonov, je bilo za Al-visa lahka stvar špekulirati na hausse. Akcije so seveda, ko je javnost izvedela o dovoljenih stroških, tudi močno poskočile in Alvise je dobil mastno izkupilo. Opozicijo-nalen list je na to predbadval Pietru Mat-teiu, da je zlorabil svojo državno funkcijo, da bi obogatel. Pač najhujša obdolžitev zi državnika. Minister hoče tožiti, a ko je do-znal, da je njegova hči sokriva na tej umazani Špekulaciji, umakne tožbo, žrtvuje svojo čast za čast svoje hčere in poda sramotno demisijo kakor minister in poslanec.
To je v glavnih obrisih vsebina te tehnično jako lepo zgrajene drame, ki se — kakor vsa Rovetta-ova dela — odlikuje po kratkem in jedrnatem stilu in po izborni karakterizaciji.	Rajner.
V Trsti,, 'dne 11. febrcvarja 191^.
»EDINOST« 42.
5tr*n TTT.
Iz Barhovelj nam poročajo: Pogrebno društvo „Arimatej", ki deluje z največim vspehom že mnogo desetletij za 'blagor ljudsžva v vesi, priredilo fes,3. t. m. svojemu velezaslužnenu predsedniku, g. Jakobu Per-totu, povodcm njegovega petindvajsetieteega predsedovanja krasen, da, naravnost prekrasen večer.
V ^Narodnem domu* se je zbralo mnogo obinstvs in tudi naših navdušenih Adri-jašev ni manjkalo. Vnela «e je krasna zabava, pri kateri je bilo slišati več lepih govorov.
Prvi 92 je oglasit g. poslanec Svetko M a r t e 1 a n c, ki je v navdušenih besedah ocenjeval .delovanje in zasluge slavljenčeve za to vaŽHO in koristno društvo v dolgi dobi petindvajsetih let. Omenjal pa ni samo delovanja in zaslug slavljenievih v tej dolgi dobi v korist društva, ampak segel je <laleč nazaj v one žalostne čase, ko je naš < mili narod na bregu Jadranskem še dremal, aga je naš dični Jaka v družbi svojih zvestih narodnih sodelavcev vspodbujal ne samo z gorečo in pametno besede, ampak tući s pesmijo, v katero je vlival svoj prijetni in zveneči tenor. Po tem nagevoru g. poslanca je bil slavljenec burire in navdušeno pozdravljen.
Po kratkih besedah, ki jih je na to izustil g. Eragotin Pertot, bil je slavljenec — v priznanje zaslug, ki si jih je pridobil v korist in napredek pogrebnega društva — poklonjen dar v obliki zlate ure z zlato verižico. Vsi navzoči so na to čestitali gosp. Jaki,
Na io se je slavljenec,. vidno ginjen, v lepih besedah toplo zahvalil za poklonjeni mu dar, je krepko vspodbujal vse navzoče k složnemu in resnemu delu za blagor In napredek naše mile domovine.
Culi smo potem še marsikatero jedrnato napKnico in vrsto lepih pesmi, ki sc jih AdrijaSi, z vrlim svojim ipevovodjo na čelu, jako ubrano peli.
Poslovili smo se s prijetne zavestjo, da smo se oddolžili možu, ki je vreden vse časti in pohvale za njegovo pLemeaito in neumorno delovanje soobčanom v čast in korist. Bog živi našega Jakoba > in ga ohrani še mnogo iet krepkega in zdravega!
Pateževina.
Iz sodnih aktov. V nekem sodnem spisu se nahaja sledeča blesteča sle venščina: . . . dovoli se ločitev zakonskov .... prišla sta stanovati v tej hiši . . . toženka je grdo ravnal z otroki in jih podil večer iz hiše . . . toženka je posebno tepla ta bolj veliko hčerko s imenom Ivana, tako da je bile ves opraskana . . . toženka dostikrat ni dala otrokami neč za jesti, če niso dobili kruha od portinale . . . toženka je bežala pijana na tla in pred vratih stanovanaja . . . otroci so bili strašno slabo oblečeni in v tako slabo oblečlni so morali na ulico . . . toženiia je začela prepir s filualami, psovala ženske in tudi proti možje se je z žaljivimi besedami izrazla . . .
Take muke mora Človek trpeti, ki je obsojen, da čita Fedno sodne akte. In pomisliti moramo, kdaj se to spremeni na bolje, Če ne bo hoiel nobeden naš človek k sodniji? i Ponovno opozarjamo našo aka-demično mladino: slovenskih sodnikov manjka!
Veliki Slovanski ples združenih društev Češke, Besede, Dalmatinskega Skupa, Slovanske Čitalnice in hrvatskega društva „Strossmayer" obeta biti najlepša in najpomembnejša prireditev v letošnjem predpustu. Vsa slovanska tržaška javnost gotovo pozdravi z največjim zadovoljstvom v zgodovini tržaških društev slovanskih redko dejstvo, da so se najodličnejša slovanska trž. društva združila v skupni odbor v svrho prireditve velikega slovanskega plesa. Na tem reprezentančnem plesu, ki se bo vršil dne 24. februvarja t. 1. v vseh prostorih „Narodnega doma" se snide, sodeč po izredno velikem zanimanju, ki vlada za to odlično prireditev v vsej slovanski javnosti, cvet tržaške slovanske inteligence in razu-mništva, tako da bode ta ples takorekoč revija našega napredka tudi na polju kulturnega in socijalnega razvitka.
Kakor je bilo združenemu odboru sporočeno pride na ta ples tudi večja odlična dimba iz bele Ljubljane.
Združena slovenska društva, ki prirede sledei tradiciji zadnjih let, ta ples, nadejajo se, da se njihovemu vabilu odzove vse naše rodoljubno razumništvo.
Danes se je pričelo z razpošiljanjem vabil. Reklamacije naj se pošiljajo posameznim društvons-
Združeni odbor prosi uljudno svoje častito članstvo, naj izvoli v slučaju, da ne bode pojedincu dostavljeno vabilo, to takoj reklamirati, da se ukrene pravočasno vse potrebno, da dobi vsak član vabilo.
Koncert v sirotišnici sv. Jožefa. — Danes ob 5.30 uri popoludne bo koncertiral v tej sirotišnici vijolinist Ernest Zafred, gojenec slavnega profesorja Thomsona.
K ženski podružnici sv. Cir.-Metoda so pristopile kakor udinje: g.a Draga Tr-novec in g.ca Ljudmila Piaper kakor usta-novnici po 20 K, in g.a Olga Dougan in g.a Marija Torjan kakor letnici po 2 K. Naj bi n?Šle mnogo posnemovalk !
Zaključek prvega semestra. Naučni minister je odredil, da se prvi semester šolskega leta 1911—1912 na srednjih šolah, vstevšf ženske liceje, mestne deške in de-
kliške šole, trgovske impomorske iole ionča v soboto pred 18. febr. (to je včeraj) in da začni drugi semester s sledečo nedeljo. Jutri In torek so počitnice.
Slovenščina oziroma hrvatščina primorskega uradnega lista „Oeservatore Triestino«. — Včerajšnji uradni list ima v uradnem delu doslovno sledeči razglas: „L' I. r. Luogotenenza ha peso a notizia gli statuti delle neo-erigende societš: Seljačko prosvjetno društvo Jura/ Dobrllo, eolla sede in Ježenj (comune dl Antignana) ; Braluo društvo VedrJca, s sedežem v Dol Triansa (kje Je ta Dol 7rlansat to vedo menda ( samo gospodje pri ;Gsservatoru" ali mo-| goče tudi pri ^Piccolu". Op. ured.); Teloadno društvo Sokol, eolla sede in Sesana;: Gruppo locale di Divaccia della societa Zveza jugoslovanskihželeznlarjev in Trieste; Prostovoljno gasilno društvo, eolla sede in Breth (kje se nahaja tudi ta kraj, to utegne j biti znano tudi samo omenjeni gospodi.) —j In to ni prvič, da strelja vladni list take| kozle!
Otiraj bratovske solze! — Reveži so; tisti ljudje, ki jih preganja nesreča skozi vsej življenje. K takim nesrečnikom bi morali: Šteti tudi postrežkinjo na slovenski šoli na i Acquedottu. 'Reva je imela dolgo časa bolnega moža, vsi prihranki izza mladih let so pošli, bolezen Je dovela revščino, ta pa — dolgove. Ko je neusmiljena jetika rešila moža zemeljskega trpljenja, ostal je dolg, ostalo je petero nepreskrbljenih otrok. Ubo-žica se Je trudila dan in noč, da bi si malo opomogla. Težko Je šlo, a upanje Je rastlo in z upanjem tolažba, da bodo otroci kedaj preskrbljeni.
Velika je bila ljubezen, a močnejša usoda. Prišla je zopet bolezen, vse nade na boljšo bodočnost so se podrle — reva leži v bolnišnici, brez nade na ozdravljenje, polna morečih skrbi za nepreskrbljene otroke. A tisti, ki preživlja lilije na polji in ptice pod nebom, ne zapusti sirot in udov! Dobilo se je že nekaj dobril ljudi, ki skušajo pomagati v veliki bedi Ker je pa potreba velika, dosedanji milodari še ne zadostujejo. Naj torej usmiljena srca, ki se jih bo osebno prosilo za podporo, ne odtegnejo svoje darežljivosti. Na nabiralni poli bo tudi pečat šolskega vodstva družbe sv. CM.
Če bi pa kak usmiljen Samaritan hotel revežem kako podporo na dom poslati, naj Jo pošlje g. Kranjcu v kavarni „Minerva". Darove in izkaz o uporabi denarja se objavi.
Ples „Otrok". — Vstopnice, sedeži in lože za ples Otrok so v predprodaji pri gospej Bičkovi v „Nar. domu*. Sedežev in lož Je le malo na razpolago; zato naj se vsak takoj prenotira, da ne ostane na cedilu.
Javna zahvala. Podpisali odbor Slovanske Čitalnice v Trstu izreka tem potom podružnici Živnostenske banke v Trstu za naklonjeni dar v znesku K 100 svojo najpri-srčnejo zahvalo.
V Trstu dne 10. feb. 1912.
Za odbor „Slov. Čitalnice": dr. Egon Stare	F. L. Tuma ^
t. Č. predsednik	t. Č. tajnik.
Slovensko Šolstvo na Koroškem v preteklem stoletju. Pod tem naslovom je g. Ante Beg spisal razpravo, ki je prvotno izšla v „Popotniku* in je sedaj ponatisnjena v posebni brošuri. Iz te, zelo skrbno sestavljene razprave je razvidno, da smo bili na Koroškem pred 50 leti glede šolstva mnogo na boljem, nego smo danes ! V šolah, kjer so otroci pred 50 leti pisali ne-le slovenski, temveč celo v cirilici (BorovIJe) in kjer so otroci na javnem izpitu peli — „Hej Slovani", je danes slovenska beseda prepovedana! Brošura Je dragocen prispevek za spoznanje žalostne zgodovine koroških Slovencev v minolem stoletju. Cena 50 vin.
Cer de franco-illyrien ima redno vsak četrtek od 7—8 zvečer šolo francoščine. Pouk vodi g. prof. Marn, bivši slušatelj na sorboni v Parizu.
Ker Je sedaj I. tečaj pod spretnim vodstvom g. prof. Mama lepo napredoval, se priporoča tudi drugim članom, da obiskujejo te ure. Konverzacijski večeri se z ozirom na predpustno dobo in na neprimerne prostore niso mogli vršiti tako, kakor se nekateri člani želeli, vendar bo odpomagano sedaj tudi temu nedostatku
„Anarhist*1. Zopet je J. Stoka poslal nekaj pristno našega na oder. Zadnjo njegovo dvodejanko uprizore danes v ov. lvanskem „Narod. domu*. Bil sem pričujoč pri glavni vaji in prepričal sem se, da Je igra polna finega humorja in dobrih dovti-pov, slika jako dobro življenje, patrialhalno življenje v vasi. V tej igri vidimo resno komične može, občinske može, ki se zavzemajo za blagor občine in za popravo ure na stolpu.
Kdor hoče videti to zadnje delo našega Štoke, naj pride danes k koncertu Vrdeljskega „Sokola". Poleg dobro naštudirane burke se bo naslajal na preciznem izvajanju koncertnih točk novoustanovljenega odseka. Od 8. ure do polunoči ples.
Strasserjeva žepna knjižica dunajske borze 1912. (Taschenbuch der Wiener Borse) Dunaj, Graben 17, cena 60 vin., je zelo primerna knjižica v žepnem formatu za vse trgovce, uradnike, kapitaliste itd. Podaja nam pregledno vse vrednostne papirje dunajske borze, njih najvišje in najnižje Kurze zadnjih treh let. Poleg tega omenja visokost kapitala, obresti, dividend, komadov
Oku>iahu|tuy
^^jauztijuAuistcrjciniM' Aafc/ tudi/ >finam/ Juuzvinit/xajoay *
iuji /ooA£Wj£jruy ajntumker d jjrv vj irnjuvorru Kaifoteuun/.
jioamamkot*.
Na novo otvorjen!
HOCELIHPERIAL
ca REKA. ca
Pekarna in sladčiča*na
Leopold Milič
Sv. Ivan štev. 556 (nasproti Brocheta)
ima trikr&t na dan svež kruh. — Sprejema naročila sa torte in drugo pecivo. Postrežba lz dom. — Cene zmerne.
Fratelli Eauber
Trst, ulica Carduccl 14 (prej Torrente Zaloga ustrojenih kož. —
Velika isbera potrebščin en čevljarje. — 8pccijaliteta
potrebščin za sedlarje.
AR TURO M0DRICKY
Prodijalnica nanuf. blaga in drobnih predmetov Trst, nI. Belvedere 32.
Zaloga odej, prešitih od K 6-40 dalje, flanelaste od K 2 -10 dalje, volnene od K 3 — dalje. Bel fuštanj, piquet barvan, zavese, preproge, trliž in volna za zmetnice, malije vseh vrst bombažnate in volnene za mor-naije, čepice, dežniki, moderci, ovratniki, manšete iz platna in gumija, ovratnice, perilo na meter in izgotovljeno ter drobnarije po cenah, da se ni bati konkurence.
:: ZOBOZDRAVNIK ::
Dr. Hinko Dolenc
ordinira
ulica S. Lazzaro št. 23.
Sprejema od 9—1, 3—6.
blago za lenske in sukno za molke obleke, zadnje mode razpošilja najceneje Jugoslovanska razpoftiljalna
R. Stermecki v Celju št. 3* 2
Vzorol na zahtevo poštnine prosto.
Dr. Al. Martinem
Cesare Cosciancich koiKtsijonirajii zobo-tehnik «
ordinira od 9.—1. in od 3.-6. Trat, Barriera vecchla 33
IL nad. Telefon 1708.
Nova prodajalna zlatarja-urarja
^lessanBro Zamara, £rst
CORSO štev. 23 Podružnica: ulica Barriera vecchia 20.
BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Verižice, priveski, zapestnice, zlate In srn-brne ure, stenske ure Itd. itd.
Popravlja, vkupuje in zr.menjuje. I/.vr"uje tudi vsakovrstne rezbarile. Cene zmeri o.
pekarna, slaščičarna
s tovarno biskotov
in zalogo vin v buteljkah. — S'tladifiče —— rroku iz prvih mlinov. ———■
Prevzemajo se pečenje in naročila za ženitve in krste. — Kruh svež trikrat — na dan pri —
FRANCESCO BLAZINA
Trst, via GiuJia št.25
STRUCKEL & JERITSCH
manufakturna trgovina
Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterlna
NOV PRIHOD faštanja, baržunA, kož u ho rine, mallj, rokavic, ženskega in mo* kega blaga. — Odeje presite in volnene, svila, modrci, svila, okraski In drobnarije.
po	nn i
ea *
199 #
|s Velika zaloga in tovarna pohištva
:if ANDREJ JUG - TRST
c i* Via S. Lucia 5-18	Via 9. Lucia 5-18|£F
> S BOGATA IS LEPA IZBERA FINEGA Df NAVADNEGA POHIŠTVA TAPET A. RIJ fl 9 ^ DELO SOLIDNO	la Tiakorrstaih šteli e.	GENE ZMERNE, fl pij
!! Velikanski dohodi za zimo !!
angleškega blaga za moške in žen ke obleke.
3fuštanji raznovrstni za obleke. £awn-tennis v vseh barvah. Odeja: volnene in šivane. Zaveso, preproge itd.
Velika izbira raznovrstnega perila, pri edino dobroxnani slovenski tvrdki
3(rižmančtč tgreščak
Trst, nlica Jfuova št. 37.
JtB. Za naroČila nad 20 kron poSUjama noitnise prosto. Uzorci st poSiljaJo na sahlevo franka.
rftran IV.
»EDINOSTV St. 48.
V Trsta, dne 11. febru-rarj* 1912.
= CENTRALA T PRAGI, s
Ustanovljena leta. 1868.
PODRUŽNICE : v Brnu - Budjevi-cah, na Dunaju - Iglavi - Klatovu -Kraicovu - Kralj. Gradcu - Lvovu - Li-bercih - Melniku - Mistek - Frideku -Mor. Ostravi - Olomucu - Pardubicah Plznju - Piseku - Prostjejovu - Taboru
ZIVNOSTEN8KA BANKA
Podružnica v Trstu
ĐelniSka glavnica; K 80 milijonov. Rezervni hi varnostni zakladi: K 20 milijonov. Brzojavni naslov : Živnostenska — Trst Telefon 21-57 in 10-78.
izvršuje vs@ bančne posle. = Sprejema borzna naročila.
na
Obrestuje vloge vložfie knjižice po
V tekaćem računu po dcgovon.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje, vize in valute. Daje PREDUJME na t
de-vrednostna papirje in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. — Izdaja promete. Zavaruje srečke proti knrzni it-gnbi. - Oskrbcje inkaso na vseh tuiemakih in inozemskih trgih
A
jftlek. JCukež
koncesljonlranl zobotehnlk

Jrst, Via Jfuova 13
ordlnuje od S.—12. 2.—S.
38 _
letovišče! Ugodno letorae!
Dvorec
skoraj nov, v najlepšem kraju Iatre, v Porto-rose, tik železniške postaje, t. lepim razgledom na morje iu samo 3 min. oddaljen od morje in od morske kopelii, se takoj - radi preselitve
proda ali odda v najem
s pohištvom ali brez pohištva.
Dvorec ima tri sobe in kuhinjo, z desne in leve strani vrt (skupno 1200 □ met.) spred sj gloriet in studenciea (najzdravejša voda celega okraja) in vse udobnosti za malo družino.
Najlepša pri Ika za letoviščarje. Cene zmerne.
Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti pod št. 14 in daje tudi potrebna pojasnila.
Skladišče kož
rumene in črne za čevljarje in sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečjo kože črna in rumene (Bokskaib). vošćia na najbolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za vse kraje deželo izvršuje točno in hitro
Lorenzo Gaggianelli
Trst, ul. Caserma 11 (poleg kavarne Sociale)
Cesare Benedetich
si usoja naznaniti slav. občinstvu., kakor tudi svojim cenjenim odjemalcem, da le odprl
Trst, ulica Caserma štev. 13
: MESNICO :
EX vd. CARLINA.
Na prodaj je najboljše goveje, telečje, ovčje in koštrunovo meso, perutnina, kakor tmdi specijaliteta : JSS^r* GRAŠKO MESO. "Oft
Postrežba tudi na dom.
Telefon štev. 57/1 V.
Cas. priv in kr.
Avstrijski kreditni zavoc
za trgovino in obrt
ustanovljen leta 1855). — (Glavnica In reserve 243,000.000 kron).
Podružnica v TRSTU
Piezia Nuova št, 2 (la&tno poslopje)
sprejme v Bvoje
jeklene varnostne celice
zdelane od svetovne tvrdke Arnheim v Berolint tajamčene proti pofam ln vlomu, pohrane In spravljanje vrednot, kakor tudi aamo pohrano saprtih zavojev, ter d& v dotičnih jekler.it celicah v najem
varnostne shrambice (safes) ::
različnih velikosti, v katerih se lahko shranijo vred*
noatni papirji, listine, dragulji itd. (Varnostne celice ne more nihče drngi odpreti kakor stranke vzajemno z banko.
Podružnica Kreditnega zavoda sprejema
hranilne vloge na knjižics
in jih obrestuje do nadaljnega obvestila
po 31.7.
Rtjntci davek plača direktne zavod.
Bavi se tudi s vsemi bankovnlml posii, tei zavarovanjem proti zgubam na žrebanju
Zaloga moke prve vrste
—fm
Aleks. RupnicK & C.? - Trst H
I N
!
ulica Squero Nuovo št 21.
Zastopstva in slavno zaloga
najfinejših vrst picnlčne moke In Krmnih Izdelkov
poznanega valjčnega mlina
VINKO MflJDlČ-a v Kranju ^
Brzojavi: Jtleksrnpaick — trst =
lajbaljil čeikl vir.
Perje za posteljo
po ceni.
1	kg sivega, dobršna perja
2	K; boljše vrste 2 K 40' prlma na pol belega K 2-80 ; belega 4 K; belega, tflaka-stega 5 K 10; 1 kg zsla finoga, snežno belega perja K 6-40, K « —; 1 kg drobnega perja, sivega S K, 7 belega, flnaga 10 K, aajfl-nejsega pranega perja K 12. Pri nakupa S k| fraake.
ie napolnjene pernice
Ia debelega, rudečega, modrega, belega aH rumenega plataa. I tukant 180 cm dolg. okoli 120 cm iirok 2 dvama blazlaaaia vred, vsaka 80 cm dolga, okoli 60 cm iiroka, napoljea * novim, sivim zelp trpežnim, dlakastim perjem K l«"—; • f^t"1'."! ?"rJ'm K 20'~' * drobnim K 24 — posamezni tuhentl .K, 16 K; blazina 3 K, K 3*50. K 4—. Tuhentl 300 cm dolgi, 140 cm Široki K 13-—, K 14*70, K 17-80, K 21'—; blazine 90 cm dolge, 70 cm ilroke K 4 50, K 5 20, K Pe^uhenti iz trdnega, pisanega platna 180 cm dolrl, 116 era široki K 12-80, K 14-80. Pošiljke proti povzetju 6d " K 12— nsprej franko. Menjanje je dovoljeno, za to, kar ae ugaja, denar nazaj.
S. Benisch, Dešenice it. 265, Če*ka.
Bogata Ilustriran oaalk gratis Ia franka.
Kupujte Kar. kolek!
J 1 1,TRIBUNA* ' :j [g ,SPLINDA<
« najlažja dvokolesa tč. amerik. tipa so došla ^ v velikanskem številu
J -JT j t Gorico, Stolno ulico 2-4. 5 *
Berite in čudite se!
600 komadov, med temi pozlačena MT ura za K 4*20.
Krasna, pozlačena, najfineja ura Anker-Remont 9 pozlačenim Stevilnikom ; ista ima dobroidoče 36-urne kolesje, za kar se jamči 3 leta, 1 krasna ovratna igla b Simili - brilantom. 1 pozlačen prstan b pon kamnom za gospode ali gospe, 1 krasen collier iz okolu 150 f rijentalskih peri, najmodernejši nakit za dame, 1 krasna garnitura gumbov za zapestnico, ovratnike in prsi, zajamčeno 3°/, Double-zlata s pa tentiranim zatvorom, 6 platnenih robcev, 1 eleganten žepni črnilnik iz nikla, 1 krasno zrcalce, 1 fcoinad dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležnica 72 angleikih pere«, 20 različnih komadov za korespondenco in fie 396 drugih predmetov ki so koristni ic neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlato uro vred, ki sama velja dvakrat toliko, stane namo K 4-20. Od poSilja po povzetju eksportna tvrdka
H. SPINGARN, Krakovo št. 240.
Kdor kupi 2 paketa dobi ie zastonj zraven iep na-Žič z dvemi iezili Pri več nego 2 paketih, za vsak paket po X nožiČ. Za to kar ne ugaja, se vrne de-_nar. Torej je izključen vsak riziko.
Slovenci! Slovani! K1*;
edino slovenske urarne in zlatarne v Trstu* Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, Istotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojimi Udani ALOJZU POVtL
Antnn Ifrncir krojaški mojster v Gorita, HlllUII IVrUblO, tekali Sče Frana Joiipa
St 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroja Sprejema tudi naroČila izven Gorice. Pri naroflfl« zadostuje prsna mera. V zalrgi ima raznovrstno blago ter pcSilja uzorce na ogled Cene zmerne. 11
Mihael Lampe K^SS
sladčlčarna. Večkrat na dan mvel krmk. Posebnost vino ln likeri ▼ staklealoak. — Postrežba tudi na dom.	5S9
trgovina s trn- In lnosemstlsal pridelki. VU Oontl 18 (vogal ulloe Fsrrlera). Skladišče testenin, Italijanskega rita, maj -flnrjllh olj, mesnine ln sira. Naravno maslo. Fina vina. Pivo v bnteljkai', Fostrslba na dom. Poitne pošiljat ve po 5 kg. Iflaka oea«
Marino Mattulich ITi.tt^,
Jer kiča). Tovarna pečatov, tablic, pečatov za iapnije, glavarstva, urade itd. Pihalni in kopirski stroji. 20*2
Carniel Umb8rto
Inciil Cfnlfo mizarski ■ojstier, Trst, aUca iUoip OlUIla Belvedere itev. 8 i t v r 8 a j «
vsakovrstna mizarska deia.
V plil#Q izbera pohištva ; prodaja na obroka, v < CI||\<& novi zalogi ul. delle ac^ue It. 7. Ivaa
Slum.
2M
- ZDRAVNIK -
Dr. D. EARAMAN
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos)
ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št. 12
od IIV2 do IVa in od 4V2 do 5*/2 popoldne. TELEFON 177/TV.
Stara grška žganjarna
v Trstu, Via Oav&na 6. Tu se dobi bogata izbira likvorjev; specijalitete: grfiki in francoski konjak, kranjski brinjevec, krasni slivovec in brinki tropia«-vec in rum. Cene nizke. Izbera grenČic. rtlaSčica in zapečenci. GrSka mastici iz dija. — Se priporoči Andrej Antonopula.
zavod za izdelovaaje ie barvanje kožukoviae v ! Trstu, ulica Ponz-ana 131. Telefon 23—56. Zaloga ui bogata izbera v-uiKovratnih kožuhovin. Praveesaa { naročbe iu vsako popravljanja. Čisti ia pere vaake-' vrsto kožuhovine	1679
Robert Cian, urar,
žepne in stenske ure ter sprejema vsake popravljanje po nlskl oenl z dvolatnlm jamstvom.	1202
Antonio Alberti
a m
a
t m
pokusite pivo
češke delniške pivovarne
v ČEŠKIH BUDEJEVICAH. Je Izborno, na plzenskl zaloge: način narejeno. zaloge:
LJUBLJANA: V. H. Rohrmaa; POSTOJNA: Emil stotnik GarzaroII; T It NO Vo : Rudolf Talenčli.
TRST: Sehmldt * Peloal.
PULA : Laeko Križ.
REKA—SUŠAK : Ane Ssbllek.
a
D
0 S B B
ulica Barriera vecchia Ste v. 38 in ulica dei Rettori št. 1. £
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici. l| Prodajalni v Trstu. s
Naznanja se slav. občinstvu, da ima vedno v svojih prodajalnah veliko izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka, za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovanom rojakom v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov. — Blago trpežn«. Ce te zmerni.
B
a-o
Malo stanovanje i^^rV.
takoj išče Prijazne ponudbe pod: Dragutin Otič, na inaeratni oddelek Edinosti
Q!nufinn! ?	zt^ftJ ne veste, da je edini
OIUVUIIOI . Vaš fotograf ANTON JEKKIČ; Trat, via dtlle Poste 10. — Gorica, goapoika uL 7.
Franjo Festelj
— priporoča ceajenemu obSinatvu tvojo —
pekarno In sladčičarno
nahajajočo se v ulici sv. Marka št. 17, Trst (prej Panifjcio\ Trikrat na dan uvež kruh in vsakovrstne sladčice. Prodaja raznov. moke in mieko Sprejema pecivo po nieki oeai.
Domače vino v steklenicah. — Postrežba na
Svoji k svojim ! dom. Svoji k svojim !
r	-
1 Zastopstvo in zaloga glasovitih
•■T PIANINOV iHj
GUSTAVA HOFBAUER, DUNAJ
c. k. dvorni založnik in dragih svetovnih trrdk v uovi zalogi glasovirjev
JOS. MIHARIK - TRST
Piazza Goldoni št. 12, I. nad.
Pianini od 500 kron dalje. Eleganca — solidarnost — jnnnstvo. Poprave — zmerne cene obrok: — na posodo — nglaienja.	(
M« Aususto Dell' Asnolo
Edini preparat iz zdravilnih rastlin.
Tovarna: Trst, ul. Farneto 36.
Upliva ugodno na živčevje; učinkuje proti težkemu
prebavljanju, bolečinam in žganju v želodcu itd. Ta grenčica je analizovana od c. k. instituta v Gradcu, odlikovana na razstavah v Rimu in Parizu z zlato kolajno in zasl. križcem. Vprašajte po vseh lokalih samo po grenčici Augusto Dell' Agnolo in pazite skrbno na buteljko, da lahko protestujete proti vsaki prevari in ponarejenju. Ne pustite se pregovoriti, da bi kupih druge, ker obvaruje samo greičica AU£HStO Dell' AfilOlO pred kolero.
RESTAVRACIJA
,RLLR STRZIONE'
Trst,trg pred juž. kolodvorom 3
(Nasproti južnega kolodtora).
Priporoča bc elavnemn občinstvu in potnikom, ki potujejo Bkori Trst za obilen obisk. Togi se Izvrstno ptvo in vino prve vrste. — DOBRA KUHINJA. CENE ZMERNE. Lastnik Anton Andrijančić,
bivši vratar hotela „Balkan".
Il^aTiiŠB* ' 0poldne in zyečer abon8ment- zel° "god™, izborna ko- I Rflotauroniio IIA4>aI Dnll,«« * tf^tf l • hinj« in bodjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cena. | nCStaVraCIja" HOtel DSlKan
(: Piazza f Caserma,
T Trstu, dne 11. Februvarija 1912.
►EDINOSTcFšt~42.
Umetna gnojila.
(Dopis iz Krepel|.)
Nedavno temu sem pisal v „Edinosti" o poskušnjah z umetnimi gnojili. Zdi se mi koristno, da napišem še nekoliko besedi glede gnojenja s temi gnojili in o njih lastnosti. — Ko so vinogradniki pričeli obnavljati svoje vinograde z ameriškimi podlagami, so poskušali razne podlage. Konečno so zavzele prvo mesto Riparia Portalis, Gloir de Montpellier imenovana in Monti-cola. Med temi so v zadnje čase postavili na prvo mesto Monticolo in to radi tega, ker pravijo, da se ta podlaga debeli bolj nego ona Riparie Portalis. Jaz sem pa že v začetku pisal v časopisih proti temu in to iz lastnih izkušenj, ki sem jih napravil na različnih omenjenih podlagah in iz poročil v raznih listih. In res, danes pripoznavajo mnogi vinogradniki svojo zmoto, kajti na Montikolo cepljene trte, sosebno tu po gorenjem Krasu, nočejo bogato roditi in nekatere vrste grozdja celo nič ne rodijo. In mošt iz grozdja na Montikoli v takih legah, kjer ni dovolj toplote, bo imel vedno, ako ga stehtamo na Klosterneuburški tehtnici, manj sladkorja nego grozdje s trte Portalis. Minolo trgatev je imelo 1°/, manj sladkorja. Montikola je tudi bolj podvržena plesnjivi bolezni. Tu pri nas se dobivajo že sem-tertje trte, napadene od omenjene bolezni. Riparia Portalis zavzema sedaj že v večini krajev prvo mesto izmed vseh podlag, debeli se tudi primerno s cepljenim delom, ako ni podlaga bolj dolga nego 30 cm. Sploh ima vse dobre lastnosti in v naši železni zemlji raste, da je veselje in nahajajo se že 22 let stare trte.
Slično, kakor z omenjenimi podlagami, se godi sedaj z umetnim gnojenjem. Nekateri pravijo, da je bolji superfosfat, drugi, da je bolja Tomaževa žlindra: jaz pa pravim, da je dobro oboje, vsaka koristi po svojih vsebovanih močeh.
Vendar ima Tomaževa žlindra v nekih ozirih prednost pred superfosfatom. V dokaz temu sledeče: Tomaževo žlindro delajo na ta le način: Surovo železo raztope in napeljejo vanj umetno obilo zraka in ta spreminja fosfor v fosforovo kislino. Preden se pa začne železo topiti, denejo v topllnik k surovemu železu določeno množino živega apna in sicer na 100 stotov surovega železa kakih 15 stotov živega apna. Ob topljenju se v železu nahajajoča fosforova kislina takoj zveže z apnom v fosforovo kislo apno in se to obenem s kremikovo-kislim apnom ter z nekoliko železnega okisa nabira kakor raztopljena žareča žlindra na očiščenem jeklu. To je Tomaževa žlindra, ki je dobila ime po inženirju Tomasu, ki jo je iznašel. Tvornice jo potem prodajajo zmleto v moko; čim bolj drobno je zmleta, tem bolja je. Tomaževa žlindra vsebuje fosforovo kislino razstopno v cintronovi kislini in se vrednost določa na ta le način: Tomaževa žlindra: 1) razstopnost fosforove kisline v cintronovi kislini lOOO*/,,, pridelek 1000; 2) Tomaževa žlindra: razstopnost fosforove kisline v cintronovi kislini 88'2°/0, pridelek 90 3; 3) Tomaževa žlindra: razstopnost fosforove kisline v cintronovi kislini 71-5%, pridelek 74 ! itd. Tomaževa žlindra vsebuje 5070 lahko razstopnega apna, ki ga rastline neobhodno potrebujejo. Ista vsebuje torej tvarlne, ki jih rastline tako rekoč žele Imeti; za vinograde je torej Tomaževa žlindra neobhodno potrebna.
Superfosfat ima pa v vodi razstopno fosforovo kislino. Tvornice izdelujejo superfosfat Iz raznih rudnin in ga s pridom porabljajo za pomladanske setve, ker naglo učinkuje. Vendar so izkušnje dokazale, da ne zaostaja dosti za njim Tomaževa žlindra glede hitrega učinkovanja. Glede gnojenja s superfosfatom menijo, da kdor bi gnojil svoje njive vedno ž njim in nikoli ne z domaČim gnojem, bi njive utegnile opešati, medtem ko bi imel s Tomaževo Žlindro vedno dobre vspehe tudi brez klevskega gnoja. To pa radi tega, ker vsebuje fosfat le fosforovo kislino, Tomaževa žlindra pa vsebuje poleg fosforove kisline še več drugih snovi, ki jih rastline neobhodno potrebujejo. Ce bi n. pr. kdo napravil poskuse ter pognojil kakih 200 □ metrov površine travnika s pepelom in ravno toliko površja s kalijevo soljo, a eno parcelo enake mere bi pustil negnojeno za kontrolo, tedaj bi po približno dveh letih videl na parceli, gnojeni s pepelom, lepo travo, kier Je bilo pa pognojeno s kalijevo soljo, pa bo ravno tako kakor na negnojeni parceli, čeprav ste obe gnojili kalijevi. Zakaj to? Zato, ker vsebuje pepel poleg kalija še okoiu ll/»°/» dušika in drugih snovi, ki jih potrebujejo rastline.
Kakor vsaka nova reč, ima tudi umetni gnoj svoje nasprotnike, tako, da ga nekateri celo obsojajo. Toda kdor ga pravilno rabi, je vesel na dobrih vspehih. Pravilno se ga pa rabi tako-le: Na oral površine, izlasti za našo kraško železno zemljo, se potrosi v jeseni in tudi sedaj v zgodnji spomladi 5 do 6 kvintalov Tomaževe žlindre. | To se potrosi na pusto njivo. Potem, ko je bil gnoj čez zimo strt od dežja in zraka, se njivo izorje in poseje nanjo ječmena, ovsa, koruze ali dragih rastlin. Ko je njiva izo-rana, se posiplje po vrhu tudi kalijeve soli, potem Še dušikovih snovi, kakor čilskega
solitra, amonijaka, apnenega dušika. Će bi kdo na ono njivo potrosil samo Tomaževe žlindre in jo takoj izoral, in bi ne rabil kalijevih in dušikovih gnojil, bi ne bilo čuda, če bi ne imel nobenega vspeha.
Kdor hoče gnojiti ozimnini: pšenici ali rži, ta mora sedaj v spomladi po žitu, ko ni rose po nJem, potrositi superfosfata. Potem, ko pride Še le dež, pa kalijeve soli, solitra ali amonijaka ali čilskega solitra. Kdor dobro pognoji n. pr. oral s Tomaževo žlindro in rabi gori opisano množino gnojil, bo imel stroškov okoiu 80 kron, a bo imel njivo pognojeno za šest let. Ce bi rastlinstvo menjal vsako leto, bi moral dodati še dušikovih gnojil na en oral po 100 kg. — Kdor bi hotel gnojiti vinograde, mora pa tako-le gnojiti: Na tisoč metrov površine bi moral potrositi 200 kg Tomaževe žlindre, oziroma superfosfata in kakih 50 kg kalijeve soli. Ko pride dež pa mora potrositi zadostno množino dušikovih gnojil. Ko se vinograd okopava, se iz površine prebrača raztopljeno gnojilo v spodnjo plast h koreninam ; nezadostno raztopljena gnojila podkopavati je za trte nevarno, ker jih lahko pokvari. Izlasti je treba paziti s čilskim solitrom, da je dovolj raztopljen in da se ga ne potrosi v preveliki meri, kajti ravno trta je najbolj občutljiva in nežne korenine ne morejo vsprejemati preobilo soli. Kdor hoče imeti z gnojilom dobre vspehe in bogate pridelke, mora zemljo poprej dobro razgnojiti več let zaporedoma s Tomaževo žlindro oziroma superfosfatom in potem gnojiti s kalijevimi in dušikovimi gnojili. Zemlja mora takorekoč biti nasitena gnojil. Umetna gnojila so izlasti za gorate kraje neprecenljive vrednosti za porabo v vinogradih.
Umetni gnoj ima vse prednosti pred domačim gnojem. Vse rastlinstvo je bolj vporno proti suši, ako je pognojeno z umetnim gnojem. To resnico je pokazala ravno lanska suša, ki je marsikaterega vinogradnika poučila, kako je treba pravilno oskrbovati vinograde. Onemu, ki je vešč v kemiji, je znano, da obstoje kosti goveje živine iz fosfora, radi tega je potrebno, da ima klaja zadostno množino fosfora in le po taki klaji se žival pravilno razvija in ni tako izpostavljena raznim boleznim. Da je pa klaja bogata na fosforu, treba gnojiti travnike s Tomaževo žlindro, oziroma s fosfatom.
Zaključujoč ta spis, dostavljam, da bo kmetijstvo vspevalo še le tedaj, ko se bodo porabljala umetna gnojila tako splošno kakor modra galica za škropljenje trt. Svetujem, da bi se pričelo v večji meri uporabljati opisana gnojila in želim, da bi ta moj nasvet padel na rodovitna tla ter obrodil stoteren sad.
Anton Tavčar.
Mi—y—n T n ifii»
O/erravalla? j
ca boldkne in rekonvalaioMto
Prtvzroča volj« rio Jedi, utrjuje želodec hi ojačuje tudi •rgaalzea
Priporočeno od mAjmlorečih adrmrnikor w t meh nlučmjih, kadar ae jo treba po bolemmi ojačiti.
Odlikovano i 22 kolajnami zim rasnih nastavah in ■ nad 6000 idiavnliklml spričevali
Izborni oku. ^Mi V Izbora! oku.
Lekarna Serratfallo - Trst
TOVARNA GLASOVIRJEV
Fečar & Saksida
v Trstu, ulica della Fornace št. 8. Prodaja, popravlja in menjuje glasovir]«, pi~ Janine, harmonije, orkestrljone itd. ~ Oglaševanje izvrstno in točno po nizkih cenah.

Odlikovana krojačnlca
Avgust Stolar
TRST - Via de I le Poste štev. 12, i. nad. - TRST
izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme.
Cene zmerne.
Delo solidno.
Muhasta zima.
(Z gornjega Krasa, 5. feb.) Letošnja zima je res zima kontrastov. Do novega leta najlepši čas, nekaka mila jesen. Pridelki skoro uničeni po suši, so si opomogli, drevesa so začela poganjati, trava zelena kakor maja meseca. Vrtovi polni cvetja. To je bil prvi del letošnje zime I Po novem letu pa tak preobrat, da se je čuditi.
Okoli 10. minolega meseca je začel pritiskati leden mraz, ki je z — 10° C dosegel pri nas dne 15. januarja rekord; 20. Je bilo še — 3° C zjutraj, a 22. Je bilo že -f- 3° C zjutraj in v četrtek zatem 10l/4° C ob 8. uri predpoludne.
Toda le par dni je trajalo to milo vreme. Dne 28., v nedeljo je bil zjutraj led, drugi dan že — 3° C ob 8. zjutraj; zadnji dan januarja — 2° C ob 87* predpoludne; na Svečnico pa nas je vreme presenetilo. Bilo je kakor aprila; drugi dan pa je -+- 8° C ob 3 Va. popoludne kazalo na Južno vreme.
Celo grom in blisk sta nas obiskala. Marsikdo je gledal z mračnim očesom težke oblake na nebu. Kako bi ne! Saj je bila napovedana veselica v Divači, na katero so se odpravljali stari in mladi, filistri in mladi poskočni ljudje, katerim so pete gorele ko-prnenja po poskočnem valčku. Ž mrakom se Je vreme temeljito preobrnilo.
Z bliskom je začela padati drobna sodra In v par minutah je bila narava pobeljena. Marsikdo pa je moral z jezo v srcu ostati doma; v Divači so pa bližnji pridno brusili pete po podu ob zvokih godbe.
Drugi dan, v nedeljo, je bilo — 61/,0 C ob 8. uri predpoludne, popoludne je začelo mesti in naletavalo je do večera. Še večje presenečenje nam Je nudil včerajšnji dan. Z — 9° C in snežnim metežem nas je pozdravilo jutro. Snega je po zametih čez en meter. Opoludne je bilo le - 2° C pod ničlo, zvečer le — l1// C.
Zdaj, ko Vara pišem to, kaže toplomer skoro -h 7° C. Čudno, kaj ne?! Zunaj dežuje, med zid o v je m zebe. Ni-U to čudna zima? Tekom 24 ur sprememba topline za 14 stopin| — to ni kar tako.
Naj le zdaj razsaja, bo vsaj pomlad lepša — po mojem mnenju.	X.
Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase zahvale In v obče kakorSnokolI vrste oglasov sprejme „Inseratni oddelek" v uL Giorgio Galatti št. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad Je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer.
J^ans Schmidt
TELEFON št 1085.
zobotehnik
TRSI
ul. della Zonta št. 7. /.
19 35
Gostilna konsumnega društva
„Jadran"
pri sv. Jakobu, ul. Induatria IO. katero vodi Jakob Ivančlč
toči izvrstno Kernovo pivo, ipavska, istrijanska in dalma-ca tinska vina prve vrste, a
Na razpolago ima gorka in mrzla Jedila in krasna krogljiSČa. — Cene zmerne.
Za obilen obisk se priporoča udani
ODBOR.
tia
Veliko skladišče Klobukov
dežnikov, bele in pisane srajce, Izladsk. platna ________
žepnih robcev, moških nogovic itd. itd. mv H^HNHHHH
K. CVENKELTret °orso 32
Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna
Narodna trgovina. 2066 Narodna trgovina.
SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA
Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih i knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-:: govežka naročila.
JOSIP G0R6HJ6C
Trst, ul. Caserma 16.
::: POLEG KAVARNE COMMERCiO :::
Brzojavna adresa: s: .ta GORENJEC - TRST
TELEFON 21-15. si
Poštna naročila obavljaju se isti dan.
Najbogateja zaloga knjig papirja in pisarniikih poti::	treb&čin. Velika zaloga moiikalij, molitvenikov in časopisov
Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št. II
priporoča slavnemu občinstvi svojo
Ta trgovina - dobro poznana od Slovencev v Trstu, v okolici in deželi še pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - postreže enako dobro sL. občinstvu o m prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, koruza la moko.
trgovino lestvln in kolonltolnesa Masa.
m na z blagom prve
PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO.
Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jestvln v ulici Farneto 10.
II
GRAMOFONI
ZNAMKE „ANGELJ" (najbolji na svetu)
Direktna importacija. - Velika izbera najnovejših modelov in plošč. :: ZAHTEVAJTE CENIKE.
Gramofoni drugih vrst od K 25 napr. Slovenske dvostranska ploSfc po K V80. NOVA ZALOGA GRAMOFONOV
Giorgio Anzoloto, Trst, Corso-Via San Qiacomo 7,1.
II
Stran VL
„BDINOST" Št. 42.
▼ f Trsta, dne 11. Febra?srja 1912.
H	—+—if
: isnozlo Potocnig:
Ulica HlborjLO 28, roža! d. Beccierie.
VELIKA IZBERA
ligotoTljenlh moških oblek z« odrasla ta xa dečke; specijaliteta: volneni ii_ platneni kostumi, jopice is alpagrsa.
Velika Izbera blaga za moške. Izdelujejo se obleke po meri. —
Gene, da se ni bati konknrenee.
Zaloga obuvala In lastna delavnica
KRAINER
Trst, ulita Glovanni Boceacelo 4
Velika zaloga moških, ženskih in otroških čevljev.
Poprave se izvršujejo točno, solidno in po zmernih cenah.
Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo
tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru Podmelec
SPREJEMA V IZ VRŠITE. V i vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče Izdelke za HIŠE, VILE. ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA Itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu Itd.
Proračuni ln načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce ln cene.
Parketna tvornica SSS^p^USK
Sčice Iz hrast. In bukovega lesa. Postrežbo takojšnja zs vsako noožlno!
StniffiH oddelet nali u t stmgarsto stroto snaiajtiče izdelke. - JAMSTVO!
Vaa dela »o solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka - interesentom brezplačen. --32«
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
Izdiranje zobov brez Z vsake bolečine «
Dr. J. Cermak V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehnik ulica della Caserma štev. 13, II. n.
Pf ODLIKOVANA "M
tržaška prodajaln, obuval
ULICA QI08UČ CARDUCCI ŠT; 21
Baron različnih izborov najfinejših moških in žen akih obuval po najni&jlh oenah ae prodajajo tud-po izrednih cenah :
Usnja Boxcalf s trakovi . . . . po K 10*-Usoo Boicalf z elastiko . . . . po K 10 — s Bozoalf oblika Derby . . po K 10 50 S Bozcalf z zaponaml Trlumph po K 10 50
ca de£ke 1 K manj. - Vsako v. blago I. vrste.
Oblike moderne. — Delo zelo trpežno.
USBj
Hermangild Trecca
Barrierm reecbia šter. 8 ima veliko zalogo
ntirtvaikik predmetov
VENCI
•ii porcelana in biserov vezanih i car i£bt> lica, od umetnih cvetio i tra* ko Ti in napisi.
IHkt u jprcelmstih pUlUh za spesnita
Vljalijt k»aknr«B6a» oa&a.
Skladišče šivalnih strojev
Luigi Gramaccini
TRST, uflca Barrlora vecchla it. 25.
CofiB dogovorne. Plačilo na obroke
Sprejme so popravljanje šivalnih strojev vsazega zlstsma. Prodaja Igel, olja In aparatov.
Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje. 601
Pekama Ia slatf Itarna
Josipa Zavadlal
Trst, Ola S. Marto it 15.
Kruh svež trikrat na dan. Vino ln likeri v steklenicah. Sprejema se kruh in drugo v pecivo. Postrežba na dom.
Restauracija FINDING
Tretp lfia cologna II
Vsako nedeljo in praznik
Vstop iO stotink, po 8. url 30 stotink. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA.
Pokrivanje streh z opekami-strešniki znamka
P?
AIVCORA
rt
iz opekarne grofov Thurn v Sorgendorfu-Pliberk na Koroškem.
Patentovani sistem, najenostavnejši brez vsakih vezi in žebljev, najsolidnejši in najtrpežnejii proti vsem nevihtam, najpripravnejši tudi zato ker se jih lahko naravnost postavi na lestve in se prihrani deske in dežčice. — Glavni zastopnik :
Salvatore Bonivento,
TRST. — ulica Chiozza št. 7. — Telefon štev. 842.
FR. ŠEVČIK, puškar. Ljubljana,
Židovska ulica štev. 7. =====
priporoča svojo
svojo veliko zalogo PUŠK In SAMOKRESOV
kakor tudi
| lastnega izdelka,
belgijskih, stilskih in čeških strogo preizkušenih pušk,
za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke tro-oevke in puške Book s Kruppovimi cev nci za brezdimni smodnik. Priporočam tadi veiko zaloge vseh lovskih potrebščin po naj-nižjih cenah - Popravila in naročbe se izvrSujejo točno in zanesljivo. - Cenovniki na zahtevo
zastonj in poštnine prosto. To6na In solidna postrelba.
BB Povsod električna luč =
Neobhodno potrebna za spalne in bolniške sobe, klešete, temne hodnike itd. itd. Pri dnevni, več minutni uporabi več mesecev ■ ■■ ■■■ i ■ trpežna. — Baterija se lahko menja.
Cena 12 kron, nadomestna baterija kron 2*50. LASTNI FABRIKAT!
F. S. Dalsasso - Trst
ulica Cassa di Risparmio St 6.
Poiiljatve proti naprej poslanemu denarju, po povzetju 60 vin. več.
Odda se v najem
gostilna
v Narodnem domu v Celju. Ponudbe do 1. marca t. 1.
Posojilnici v Celju.
Skladišče žagovine STSSl
posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia 5t 3. Prodaje
?n d?b£o.b- Postrežba na dom.
Čistilo za snaženje čevljev
Zastopstva in zaloga:
£ufen Jnrčev, Crst, ulica yfcquedotto št. 9,
Bogomil Fino
= — urar in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzo Beliini št. 13
luprotl mm it. umi lOTiti
Bogat Izbor ur
vsake vrste, kakor tudi nlianor, prstanor i dijamanti ln brez dljaui*n-to t, iesske verlilee, slute !n »rebrne za moflke, c se po konkurenčnih cenah
Zaloga pohištva
..G. KERBLER --
Trst, ulica Molino a vento Štev. 7.
Trpežnost, eleganca in s trajao nizke cpoc !
Izbor zakonskih sob. — SPECIJALITETA : Zaloga slovitega solkanskega pohištva.
Žtlecno in kuhinjsko pohiitvo,
Menjuje novo pohištvo za staro.
i -i- Siulio Mitm -i-
TRST, ulica Giosue Carduool itsv 28
u TELEPON it« v. Si 3 :: :i
K rargične orodje, ort>pedlial aparati, M j dere 1, umetne roke Ia aofe, berglje,
klini paai, elastični pati in uofovle«, elektroterapevtlšne priprav«, aparati as
IKLADI^ĆS potrabaila » Umflint «**»»■ U«nJ«r Potr«bi6la* lx pni'* ta n*pr*41n«fi
.•.•.v:::: bi«*«.
Hans Scheidler
zobotehnlk
bivii: prvi zobotehnik
Dr. Ferdinanda Tanzer
Sprejema od 9—1 ln od 3—6. Trst, Piazza C. Goldonl št. II.
TKLBrOB »70 XV.
TBGOVSKO-OBRTNA ZADRU&A ffir SSSi
nI. S. Francesco d'Asisl št. 2 I. nadstr.
Poštno branilnlčnl račun 74.679	Telefon .16-04
Podpisana si vsoja naznaniti slavnemu občinstva, da oddaja strankam v brezplačni najem
male hranilne skrinjice
Vsaka družina, kakor tidl vsak posameznik lahko dobi take skrinjic«, ki so primerne za prlhranjevsnjo malih In večjih avot.
Skrinjice se dobe pri podpisani zadrugi.
Trgov. obrt. zadruga sprejema hranilne vlog« od vsakogar, tudi če ni član in jih obrestuje po
IV" 4 11 0
2 |0
Rentni davek od hranil, vlog plačaje zadruga sama. Daje posoj. na razne obroke in proti mesečnim odplačilom.
Nadaljna pojasnila se dajejo v urada med uradnimi nrami ki so : Ob delavnikih od 0 do 12 ure dopoludne ia od 3 do 5 ure popoldne.
Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu.
ul. S. Francesco štev. 2. I. nadstr.
DL PEĆNIK (Pttukiiu)
Trst, Via S Caterina St 1, Trst
(hisa Greinitz)
ima čast Vam naznaniti, da se je v TRSTU kot zdravnik na novo naselil. Rodom Korošec (PodroŽčica) bil je svoj čas zdravnik v več bolnišnicah na I)u-najuter šef-zdravnik Fran Josipovega zavetišča v Egiptu, kjer je bival dolga leta.
Za notranje bolezni (splošno zdravilstvo) »prejema od 8—9 zjut. in 2—3 pop.
Kot 3p' cljalls>. za koi:te bolezni Ln bolezni na vodi (spolne) strogo le od ll1/« do 1. ure.
Dr. Fran Korsano
Specijalist za slflHtlčn« In ko2n« bolezni
Ima svoj	ou
AMBULATORIJ
v TRSTU, v ulici San Nicol6 ttev. S (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. in 5.i/i do 6. Vi pop
Aless. Giordani
Specijalist aa zdrarjenje kurjlb očes, diplomiran ranorelalk
Ambulat. Corso 23, I.
»	^^	Ozdravi takoj navadna ia
^^	zastarana kurja očt»a ter jib
^^ B^^ a^V ^ izdere na najnavadnejSi na-čin ::: brez vaake bolečina. ^I^L^M^SBj Garantira ozdravljenje v
meno rastočih nontov. Ref i t obte vnate debelosti. Na zahtev« pride tudi na don
Varstvena znamka: .SIDRO
^ Linlment Capslcl Co.
nadomestek za
SID RO-P ^IN-EX PELLK »
je kot najboljše, bolečine lajšajoče in odvajajoče sredstvo za drgnjenja pri ote-bljenju splošno priznano; uobiva *e za 80 vin , 1 40 K in J K v večini lekarn. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se vzame le originalne steklenice v fikatljicak z našo varstveno znamko .Siilro", potem se je gotov, da se je dobilo pristni izdelek
Dr. Rlcbterla leKar.
Elizabetna ulica St 5, novo. ^
|/evlj2irniea ^Alla ^artorella% Trst
L -:- vg* mAMMgmA ^rrrrrr-r " —" rrm
Velika izbera
TT
čevljar za — BlAgm iz-
■fcr

V Trstu, dne 11. febmvarja 1912.
„EDIKOST" št. 42.
■■■ Mikal« Letič:
Zlato na obroke!!
Vsakdo, ki pošlje io kron, dobi takoj i krasno elektro zlato uro remontoir z dvoj-: . a fc nim pokrovom, s petletnim j jamstvom in 14 karatno zlato i I fi^jp 1 verižco moderne oblike, 56 s	I gramov težko, uradno punci-
1 rano za 150 kron na obroke po mojih najugodnejših pogojih sauo 5 kron mesečno za gospode in darae. — Prvi znesek se lahko vplača po povzetju.
ZLATARSKA TVRDKA
H. WEISS, Nagysallo N. 14
Kom. Bars (Ogrsko).
Kabaret „Majcim" ■ Redki so molki...!
Trst, ulica Stadion št 10.
K. Mauriee, voditelj. K. Mamice, voditelj.
Josip Trampuš
Trst, ulica Industria št. 3
(Sv. Jakob)
pri poroča svojo pekari jo. Večkrat na rlan svež kruh
Zaloga moke vsake orste Iz — prolli milno«■
Vino in likeri v steklenicah. Sladsčice in biškotini. - Postrežba tudi na dom.
Glad in beda grozi ubog;m tti'iena. Da bi jim zagotovil stalnega dela in odvrnil L><- ' prodam tso svejo zalogo pod ceno. Ponujam: 8«.;*.to preprog« I00/200 cm samo K 5 20, prej 5.80 85/I70 „ „ ,f 3.70, „ 4.SO Krasn* figure kakor : jeleni, srne, papige, fa-ssr.i itd. vbs it najboljšega, trpežnega in higijenBkega blaga. PoBteljne preproge po K 1-30, 170, 2-20, 3*50.
Preproge za sobe in spalnioe 140' cm K 6*50, 15%fin K 8'20
/301
200
300
/S50
K 14"—
Krasne garniture za postelje In mize po K 9 50, II 50, I3'50, 15*—
Damski šali prve vrste, močni, raznih barev
od K 5-— do K 12*—
Po povzetju pošilja : krščansko češka tkalnica, FRANT. V, FIEDLER, Hifnsko na Češkem.
Od 1 —15. februarja:
Senzacionalni pustni program!
Nastopajo internacionalne umetniške moči prvega reda. THEA v. STLT, aubreta. MART FERLIN, Saasoaetka.
GUSTI HIMM, operatna pavka. ANNY JAS, aubreta.	LOLA D'AL VE. lat subreta.
LES FLAMARIONS, Daetto-Danee.
MART DIABELLT, subreta. MITZI ZLATKA, iaL sub.
CARMEN STLTIAN, 1UI. snbreta. LEO MORINI, huiuorieL STENTERELLO, i tal. pevec. KARL ROMER, pevski ko« lic.
S Začetek ob 8. zveč. Konec nikoli. ■ ■
■■■■ -■■■■
Uinarsko in gospod, drašfvo
y KOIHDU
vpisana zadruga z omejeno zavezo
vabi aa
ul redni občni zbor
ki e« bo vrifl
v nedeljo 18. februvarja 1912
ob 3. uri popoludne v društvenih prostorih ▼ Komiu, hišaa štev. 88.
DNEVNI BED:
1.	Čitanje zapi*nika zadnjega obč. zbora.
2.	Poročilo načelsfcva in nadzorstva. 8. Odobritev računa za leto 1910.
4.	Poročilo o icvrieni reviziji.
5.	Volitev načelstva za 3 letno dobo.
6.	Volitev nadzorstva za leto 1918.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedenem času, se bo vršil ob 4. uri popoludne na istem mestu in s istim dnevnim redom dragi občni zbor, ki bo sklepal ne glede na itevile navzočih zadružni kor.
V Komnu, dne 7. febr. 1911.
ODBOR.
Avtorizovana dunajska šola. 22a
— — ustanovljena — —
rezanja oblek, izdelovanja oblek in perila fiOVA^ - THST
—	ulloa San Lasz&ro 16, JU.
Najnovejši Sajivf, zbadljivi
pustni predmeti
se dobijo samo
v ulici delle Poste 9
pri RUDOLFU VOJTECH.
^»gagMMMMi| II—— —MP MMMBBHBMBBBMBBBMB
iks* Otvorjena je
oblastveno koncesijonirana
posredovalnica
fcfll
ss za službe
Johanna Ebner
Trst. ixlioa išffolin picoolo št. 11.
Zaloga ta- In inezem. vin iplrita likerjev In j razprodaja na debelo In drobno
IJAKOB PERHAUC
5 Trst, Via delle Acque 6, Trst
(lfnaproti Caffi Centrale) j Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezert-I nih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeaux ; Burgunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum, j konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, \ alivovec in brinjevec. Izdelki I. vr^te, dofili iz do-j tičnih kTajev. Vsaka naročba ae takoj izvrfii. Razpo-! ftilja se po povzetja. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol litra naprej. 203
C. k r. priv.
3iunione Adriatica di S cirtž
CHivnica In recervni zak adi drnitva glaaooi b»lta:t
^^c; ^icccscco 31 decembra 1910. oc^oc: "^-
.»družna glavnica •..popolnoma iz
pifriana)	"1 10,000.00c
iezervni zakladi dobičkov . • * .	12.000.00C ,, iiaklad proti rpadaaja
■fieanoatij javnih efektov • • •	« 2,066.67b
ilazervnl zcklad premij z* zavarovanja.................. 130.4S3.S79
iavanjvnja na življenje v veljavi
31. dfccambr-i 1910 ............472,l78.5J5
[splačane škode v rseb oddelkih od ustanovitve druStva [1838—1910? a «95,189.18«
DruStvo sprejema po jako ugodil pogojih saT&iovanja proti požaru, streli, Škodi vsled raifltcel kakor tudi prevozov po suhem in mor;-«kiepa pogodbe za zavarovanje življenja po raz-vrstnih kombinacijah, za glavnici, tenis plačljivo o ž mijenja ali po smrti zavarovanca, doto otrokom
MtflPlPlPlf ##£?[*[* [PlflPlPlPlflPtflJlf [f,
F
% % % % %
ll
?1
%
% % %
fi. Uouk - 7rst
Dl. Commerciele 330 (Pondice fi Scorcola)
Priporoča cenj. občinstvu svojo
novo trgovino jest vin in kolonijalnoga blaga
Blago vedno sveže in prve vrste. - Razpošilja se na dom prosto. Cene zmerne.
% %
<k
%
% % % % % %
ZDRAVNIK
Med. Dr. Karol Perničič
ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonomo 3/II. (nasproti DreherjeTe pivovarne).
liifiVfiiiffiiiiiifieiiiiiiiiiVeiitiil
ALEKS. FKAJfe MAYEK - TBST
žgalnica kave
TELEFON 1743.
Najbo jši vir za dobivanje pečene kave.
Skladište osi]o in drv
za privo, ptrolja in stavil, materijala
Josip Miceuil
Trst, via San Clllino št. 2 (Sv. Ivan) |
Avguštin Holtl
via Sta<rion 35.
Velik izbor Placqufc-verižic garantiranih in priveskov. Naprstniki in zapestnice. Zlate, srebrne, nikelnate in jeklene ure. Regolatoiji iz prvih tvornic rZenit" in „Omega". Poprave z garancijo enega leta. Gramofoni in plofiče vseh vrst.
Da, redki so moški, Id bi se lahko 'ponačali s tem, da jim je ženska prva odkrila ljubezen; kajti tak moški mora imeti velikansko privlačilno silo, mora biti skrajao lep, duhovit itd., da se žeaska kljubu svoji naravi, kljubu starodavni, mednarodni tradiciji, po kateri mora začeti moški z odkrivanjem ljubezni, da se torej ženska tako daleč spozablja in kot prva pada predenj ■a kolena — ali kaj sličnega — ter govori: „Ljubim te I* — ali kaj sličnega. Redki, redki so taki moški, in naravno je, da sem si jaz vedno želel postati — tako redek.
Spoznal sem jo na nekem izletu. Bistroumnemu čitatelju zadostuje beseda „izlet*, da takoj z matematično gotovostjo sklepa, da se je to vršilo spomladi, v nedeljo in j okoli — „prvega". Dani so bili torej trije pogoji: dober zrak, polna novčarka ter zlata svoboda — in videti bi hotel človeka, ki bi pri teh treh faktorjih ne bi začutil gotovih srčnih potreb. A ker nisem jaz kriv, da sem človek, ker nisem kriv, da je na deželi dober zrak, da je polna novčarka simpatičen življenski pojav in da je svoboda zlata: potem tudi nisem kriv, da sem naenkrat tudi jaz začutil omenjene „gotove srčne potrebe". Toda, čemu se opravičujem tu? Saj jas sem svoje občutke skrbno, skrbno skrival v globini svoje duie, kakor se spodobi omikanemu človeku. Ona je prva začela, ona me je ogovorila, ona me je izzivala, ona, bogami, imena pa ji res ne vem I Šele sedaj mi prihaja na misel, da ga sploh nikdar nisem vedel. No, soditi po njeni zunanjosti, se je gotovo klicala Neža Kurjapoftič. Dragi čitatelj, misli si dva ženska čevlja, iz katerih moli človeško telo, ki ima kljub krilu ii bluzi še dobro ohranjen moški značaj; na tem telesu glavo s širokimi ustmi, ravnotakim nosom, ravnotakimi lici, z debelimi ušesi in tankim glasom: vse to skupaj, ta drobna glavica, tisto telo in tista dva čevlja je bila približno Neža Kurjapoltič.
Sedel lem zraven nje; sam ne vem, kako je prišlo do tega, in vsakdo mi lahko veruje, da se prav nič nisem bal, da bi mi v tej družbi prikipele »srčne potrebe" na dan; nasprotno: začel sem dvomiti o ženski lepoti, o ženski eleganci in o ženskem spolu sploh.
Neža Kurjapoltič je imela izvrsten apetit Pojela je tri klobase z zeljem in še ni bila sita; drugače me ne bi bila pogledala tako požrešno. Zdajci se me je polastila hudomušna misel: „Korajžo, Mlkula, začni ji dvoriti 1 Govori ž njo 1 Saj ni treba, da ji pri tem gledaš v obrazi Pokaži strmečemu svetu, ali vsaj samemu sebi, da ogenj tvojih oči ni Še ugasnil in da je tvoja beseda še mogočna 1 Naprej, naprej, dvori jI 1 Lahek metuljček si se do sedaj vrtel le okrog dehtečih cvetlic, sedi sedaj enkrat na — brinj I*
Tako sem govoril s samim seboj. Neža Kurjapoltič si je med tem obrisala svoje „laskavo4 smehljajoče se ustnice in rekla:
„Kako je kaj, gospod Mikula ?"
„Ah 1"
„Kaj pa Vam je?" ( »Ah 1-
Začudeno me je pogledala; tedaj sem
' začel:
■ „Gospodična, če bi Yi vedeli, kako se godi človeku, ki vidi povsod v naravi cvetje, pomlad, ki ima pomlad v srcu, ki čuti pomlad v žepu, ko bi Vi vedeli, kako se mu Širijo prsi; kako mu duša kipi, ko gleda zraven sebe nežnodehteče in bujno-gočno bitje, pomladansko cvetko in pomladansko solnce ob enem, kako ga prevzemne neko neopisno hrepenenje po nečem neznanem, velikem, neizmernem, kako se mu roke nehote razprostirajo, da bi objemal, objemal, tudi če bi naletel na kosmatega ogljarja, potem draga gospodična« se ne bi čudili, da vzdihujem 1H
„Ah I«
„Kaj Vam je gospodična ?"
-Ah!"
Zopet me je požrešno pogledala, sklepal sem torej, da je še lačna, ter jo vprašal :
„Ali bi morda blagovolili zavžiti še eno klobaso z zeljem ?■
Prepričan sem bil, da odkloni; že z ozirom na to, ker si je lahko mislila, da sem dobro videl in štel, koliko klobas je že prej „zavžila*. Zadovoljen sem bil sam s seboj in v duhu sem si napravil mal poklon, Češ, kako imeniten, praktičen psiholog sem jaz, in kako se zbog svoje premetenosti lahko^ pokažem kavalirja, ne da bi me kaj stalo. Že sem si pripravil na njen odgovor lepo opazko: „Škoda, da nočete klobase; tako rad bi Vam jo plačal," — tu mi je ona odgovorila se svojim tankim glasam:
»Sicer sem že jela, toda Vam na ljubo hočem zavžiti še malo klobasico, ker ste tako prijazni."
In „zavžila" jo je, pa še kako hitro. Jaz bi se bil grozno rad pošalil ter jo vprašal, ako želi „zavžiti" še eno, toda ta šala se mi je zdela vendar malo prenevarna. Ona si je obrisala svoje „laskave" ustalce, aato-čila je sebi (in meni seveda) Iz moje steklenice ter trčila z menoj:
_	Sfcra* VII.
„Živio gospod Mikula, živela pomladi" .In kranjske Uobase I" Pomembno se« jo pogledal pri tem.
Ne vem, če so jo spremenile moje besede ali klobasa, ampak spremenjena je bila popolnoma. Venomer mi je točila, govorila je, kako sem jaz prijazen, kako sem dober, a gledala me je kakor kanibal, ki že tri tedne ni jedel druzega nego riž na mleku. Vse moje Čustvovanje in mišlenje se je osredotočilo v velikanski „brrr." — Nekdo je zasviral valček na klavirju. S previdnostjo vojskovodje, ki naprej sluti vse možne slučaje, sem rekel:
„Kako lep valček ; škoda, da ne zaam plesati I"
„To Je krasno, gospod Mikula, jaz tudi ne znam plesati; tako ostaneva vsal ssupaj !"
Evo I Zopet sem se ureza!. In ona mi je začela pripovedovati, kako je ples neumna stvar, in jaz sem jo moral poslušati in gledati, kako se brhke gospodične vrte v veselem taktu, vse to radi svoje strategične previdnosti. Bil sem strt, ubit, — fuč; postal sem melanholičen in začel sem misliti na zgodovino človeštva. Vsi učenjaki vsek časov so edini v tem, da je zgodovina človeštva najboljša učiteljica, in zato sem jo jaz, kadarkoli sem bil v stiski, prebrskal v duhu, in Še vedno sem našel v njej tolažbe in dobrih nasvetov. Tako sem se tudi sedaj vprašal: „Kaj so storili različni narodi v mojem slučaju ?" Toda, o smola 1 Nobe« narod ni bil doživel še kaj takega kakor jaz danes, namreč, da bi bil plačal brez potrebe klobaso z zeljem in potem vsled svoje taktike moral gledati, kako — drugi plešejo. Edini Angleži so, ki včasih vsled svoje taktike gledajo, kako drugi plešejo, na primer Italijani v Tripolisu — toda klobase z zeljem niso še plačali nikomur 1 Zato sem si stavil bolj splošno vprašanje: „Kaj so storili narodi v križih in težavah?" Aha! Mislil sem na Grke, Nizozemce, Tirolce itd. itd. — vsi, vsi so se jednostavno vzdignili. Takoj sem se vzdignil tudi jaz.
„Kam pa greste?" Me je vprašala Neža.
„Domov 1"
„Vi ste idealen človek. Ravnokar se« sklenila tudi jaz iti domov."
Podala mi je klobuk z obešala in pomagala mi je obleči površnik. — Bil je krasen večer. Mesec, jasno nebo, vonj cvetlic, slavčevo petje, veterčki itd. vse na svojem mestu; edina napaka tega večera je bila — Neža Kurjapoltič ob moji strani. Molčal sem, niti sam s seboj nisem govoril. Neža je tudi molčala in zdihovala je sama s seboj. Konečno je rekla:
„Ah, kako sem jaz neumna 1" Ker sem bil tudi jaz tega mnenja, ji nisem prigovarjal, ampak molčal dalje. Toda njej to ni bilo prav. Parkrat je zopet vz-dihniia, potem se je stisnila k meni, potem je zopet dvakrat vzdihnila, potem je rekla naravnost provokatorično:
„Ah, kako sem jaz neumna f" „Pojte no, gospodična, Vi ste pametni." Ker sem to rekel resno, mi ni verjela : „Ne, ne, jaz sem res neumna!" „Za boga, zakaj pa?" „Ker se tako neumno zaljubljam.a Oho! Privzdignil sem glavo. Kaj po-meiija to ? Tako govorim navadno jaz, kadar hočem odkriti kaki zastopnici ženskega spola svojo „prvo" ljubezen. Kaj, ko bi ta
Neža hotela tudi--.
„V koga pa ste zaljubljeni, gospodična ?u Oh, tako me je sram povedati." Ni dvoma! Zaljubljena je va-me in ac ve, kako bi mi povedala to. Pogledal sem jo od strani. Res, lepa ni. Toda, kaj za to. V par minutah bom jaz eden tistih redkih možkih, ki žensko tako razvnemljejo, da jim prva odkriva ljubezen — in kdo bi pri kaj takem gledal na lepoto ? !
Naj bo stara al' pa mlada, Naj bo uboga ar bogata Naj bo lepa ar peklenska Sumo da je ženska, ženska, ženska I sem nehote deklamiral, seveda v duhu; bH sera sicer ves v ognju :
„Gospodična, čemu Vas bi bilo sram ! Saj to ni nikaka sramota, če je človek zaljubljen. Zaljubljenost je znak dobre, plemenite duše. Kar povejte mi, gospodična, v koga ste zaljubljeni !"
„Da bi se mi potem smejali." Bil sem ves razburjen. Zdaj mora na dan, zdaj ali nikoli! S tresočim glasom sem rekel:
„Kako si morete misliti, da bi jaz zasmehoval Vaša najsvetejša čustva 1 Govorite brez skrbi, aii hočete?" Molk.
„No, hočete?" „Naj bo."
Drhtel sem od same razburjenosti. Zdaj, zdaj 1 O triumf! Le trenutek še in potem bom redek, redek, najredkejši človek na svetu 1
„Torej kdo je tisti srečnež, ki je predmet Vaše ljubezni?"
„Naš — psiček Fičfirlč."
\m	ii=ii		li=]|	ii=]|
Kupujte „Narodni kolek"!				
			\m	
Stran V111.
>EDI>~OST< št. 42.
V Trstu, dne 11. feb.-nvarij«. U'12
itd. Vkl]ub malt obliki nudi Knjižica obilo vsebine ter je priporočljiva vsem borznim interesentom.
Dražba blaga] na državnem kolodvoru. Dne 14. t. m. ob 9. uri dop. se bo vrSila v skladišču c. kr. drž. železnice v Trstu (Campo Marzio) javna dražba različnega, neodvzetega blaga, kakor: sod vina, papir, obleka in perilo in drugo. Blago se odda najvišjemu ponudniku proti takojšnjemu plačilu in odstranitvi blaga. Natančneja pojasnila daja skladiščni uradnik istotam.
Naše gledališče.
Danes popoludne točno ob 41/* se ob znižanih cenah ponovi prekrasna Audranova opereta
„PUNČKA", ki je dosedaj vedno privabljala veliko ljudi v gledališče.
* * *
Zvečer ob 8. uri se uprizori prvič drama italijanskega pisatelja Girolama Rovetta
„PAPA EKSCELENCA".
Opozarjamo v tem pogledu na današnji podlistek. Naslovno vlogo igra g. Rajner, druge glavne vloge so v rokah g.ce M e -k i n d o v e in gg. rež. Dragutinoviča, Danila Devetaka (kakor gosta) L j u b i č a in B r a t i n e. _
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
VERDI. Danes popoludne ob 3. „Oteilo", zvečer „Mefistofeles."
EDEN. Dve varijetetnl predstavi.
Tržaška mala kronika.
Svedrovci zopet na delu. Včeraj ob 3 30 zjutraj je redar, ki je patruliral po ulici Capitelii, začul ropot, ki je prihajal iz skladišča prekajenine g. Ivana Kumar v hiši št. 5. Redar je šel poklicat druge tovariše in tudi voditelja trgovine. Odprli so sk!a-< dišče. V tem trenotku je nekdo skočil z okna ven na ulico, ali ni imel časa pobrisati jo, ker so ga redarji imeli takoj v pesti. Ulomilec je znan svedrovec imenom Kuret, ki je bil pred kratkim izpuščen Iz koprske kaznilnice. Da bi prišel v skladišče, je tat prežagal mrežo okna, ki vodi na dvorišče, tu pa je napravil luknjo skozi zid. Blagajna je imela v zgornjem delu sledove pričetega svedranja. Da niso tatu ulovili, bi bil odnesel lep plen: K 15.000 v gotovini in K 6000 v državnih papirjih. Imel je pri sebi kar cel arzenal orodja, med tem slavni tihi sveder, nekoliko vetrihov, droge itd.
Požar. Včeraj popoldne je zgorela lopa v tovarni laka Zonca. Škoda znaša K 6000.
Loterijske številke, izžrebane dne 10. februvarja: Trst	38 66 71 30 8
Unc	88 67 57 47 44
Koledar lu vreme* — Danes: II.pred-pepelnična nedelja. — Jutri: Evlalija dev.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -{- 13.° Cels. — Vreme včeraj: oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko: Nestanovitno. Padavine. Temperatura malo spremenjena. Vztočni vetrovi.
Društvene vesti.
Odsek tržaškega Sokola v Rojanu saznanja da se vršijo danes običajne plesne vaje.
Tržaško kolesarsko društvo .Balkan". Danes ob 2.30 uri popoludne v kavarni „Minerva" (mala sobica) ul. Acquedotto V. redni občni zbor. Na dnevnem redu se bo tudi sklepalo o zavarovanju členov zoper nezgode.
Plesna vaja „Slovanske Čitalnice", ki se bi imela vršiti prihodnjo sredo se preloži na petek dne 16. febr., ker je v sredo gar-nizijski ples.
Kmetijska družba za Trst in okolico bo imela dne 13. t. m. t. j. v torek ob 3. popoludne v družbenih prostorih redno od-borovo sejo, h kateri vabi uljudno odbornike in zaupnike. _
Nar. del. organizacija.
Centralni odbor sklicuje za danes ob 5. uri pop. v društvenih prostorih v ulici sv. Frančiška Ašiškega 2 II. sestanek vseh organiziranih žensk. Z ozirom na važnost dnevnega reda poživlja se tovarišice, da se vdeležijo tega sestanka v čim večjem Številu.
Skupina Lloydov arzenal sklicuje za danes nedeljo ob 10. uri predp. v diuštvenih prostorih shod z velevažnim dnevnim redom. Poročevalec dr. Josip Mandić.
Poživlja se delavce, naj se vdeležijo shoda v velikem številu.
— Prva tržaška narodna godba NDO. — Podpisani odbor naznanja tovarišem-izvršujočim članom, da se redne godbene vaje pod vodstvom gosp. društvenega kapelnika Fer. Majcena vršijo ob torkih, četrtkih in sobotah točno ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih v ulici sv. Marka št. 21.
Nadalje opozarja še one člane, ki ne mislijo več sodelovati pri godbi in ki posedujejo društveno godalo, (instrument), obleko in muzikalične knjige, naj vse to nemudoma vrnejo odboru.
Ob tej priliki vabi odbor vse one prijatelje glasbe, ki se žele učiti kateri si bodi
instrument, naj pridejo vpisati se ob gori označenih večerih. Ker ima društvo več instrumentov na razpolago radi odhajanja mladeniče v v vojake, in v razne druge službe, ln ker se misli vstanovlti tudi društveni orkester, pričakuje odbor, da dotičniki takoj prijavijo svoj vstop v društvo. Že izvežbani godci posebno dobro došli 1
ODBOR prve narod, godbe NDO.
DAROVL
—	Za veliki Ciril - Metodov ples so darovali sledeči gg.:
Alojzij Ooljevšček Trst K 10, Ivan Fa-rožič Trst K 6, Vekoslav Plesničar Trst K 4, Janko Malenšek Trst K 4, Klement For-česin Trst K 4, Anton Kaučič Podgora K 2, dr. Xaver Gorski Opatija K 2, Jaka Bu-retič Boljun K 2, Josip Napotnik Trst K 2,; Uro Kamenarovfč Trst K 10, Peter Jeraj Trst K 6.
—	Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda je poslala gospa Josipina Arko iz: Zagreba 25 K v proslavo 25-letnega vspeŠ-nega delovanja g.ce Milke Mankočeve.
BKZOJflUHE VESTI.
Zdravstveno stanje zunanjega ministra grofa Aerenthala.
DUNAJ 10. (Izv ) Po informacijah tukajšnjega korespondenta korespondence „VossischeZeitung" je zdravstveno stanje ministra zunanjih zadev, grofa Aernthala, skrajno kritično. Grof Aerenthal zavrača vsako hrano in leži popolnoma apatičen na počivalu.
Izprememba v zunanjem ministrstvu.
DUNAJ 10. (Izv.) V poučenih krogih zatrjujejo, da se v najbližjem času izvrši izprememba v vodstvu zunanjega ministrstva. Zunanje minitrstvo prevzame sedanji skupni finančni minister baron Burian kot predsednika. Kakor naslednika Burianovega v skupnem finančnem ministrstvu imenujejo z vso gotovostjo tržaškega namestnika princa Ho-henloheja.
Ogrski ministrski predsednik pri cesarju v avdijenci.
BUDIMPEŠTA 10. (Izv.) Ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary bo jutri sprejet pri cesarju v avdijenci, da mu poroča o položaju. V tukajšnjih političnih krogih se presoja položaj zelo pesimistično.
Izprememba v vojnem ministrstvu.
DUNAJ 10. (Izv.) Pred dnevi objavljena vest, da namerava zapustiti svoje mesto prvi sekcijsld načelnik v vojnem ministrstvu FCM Aleksander Krobatin, je popolnoma neutemeljena in neresnična.
Češko-nemška sprava.
PRAGA 10. (Izv.) Položaj v češko-nemški spravni akciji se je zadnje dni nekoliko zboljšal. Če se doseže končni sporazum, bo češki deželni zbor sklican k zasedanju meseca aprila.
Razširjenje delokroga ministrstva javnih del.
DUNAJ 10. (Izv.) V ministrstvu za javna dela se je po zaslugi sedanjega češkega ministra za javna dela dr. Trnke začela akcija, da se poleg vodnih gradenj podrede kompetenci ministrstva javnih del tudi vse ostale državne stavbinske zadeve.
Nov! državni pravdnik v Zagrebu.
ZAGREB 10. (Izv.) Za državnega pravdnika je imenovan dr. Milan Mar-kovič.
Poroka v cesarski hiši.
DUNAJ 10. V grajski kapeli v Schčn-brunnu se je danes opoludne v navzočnosti cesarja vršila poroka nadvojvodinje Izabele Marije z bavarskim princem Jurjem.
Kabinetna kriza v Srbiji.
BELIGRAD 10. (Izv.) Včeraj je poveril kralj Peter ustavo novega kabineta bivšemu ministerskemu predsedniku Mitovanoviću. Milovanović je danes predložil z ozirom na to, da ni prišlo do sprazuma s mladoradi-kalci, ministrsko listo, v kateri se nahajajo vsi bivši ministri. Kralj je takoj potrdil to ministrsko listo, s čemer je kriza rešena.
Spor v nemški krščansko-socijalnl stranki.
MERAN 10. (Izv.) Tu se je vršil shod, ki ga je sklicalo katoliško nemško meščansko društvo in na katerem je govoril drž. poslanec pl. Guggenberg. Govornik je v svojem govoru ostro polemiziral s poslancem dr. baronom Fuchsom zaradi znanega njegovega govora, ki je bil naperjen proti politiki grofa Aerenthala napram Italiji, in je odločno obsojal stališče, ki ga je v svojem govoru zavzel dr. Fuchs. To dejstvo pač pomeni, da je zavladal spor v nemški kr-ščansko-socijalni stranki v zadevi zunanje politike, zlasti pa v zadevi te politike napram Italiji.
Nova vlada na Bavarskem.
MONAKOVO 10. (Izv.) Kakor je znano, je prišla na Bavarskem po zadnjih državno -zborskih volitvah na krm;lo zopet klerikalna vlada z ministrskim predsednikom baronom Hertlangom na čelu. Imenovanje klerikalne vlade je napravilo zelo mučen vtis pri naprednih strankah in probudilo v njih splosno razburjenje in ogorčenje. Novi ministrski predsednik je dobil b-'je obširno polaomoe
PODRUŽNICA
Ljubljanske kreditne banke
Trst, Piazza della Borsa 10
Centrala ? IjobljasL Podružnice v 6orid, Ceimn, Sarajeva ia SpIJct«
Delniška glsvtfsa K . »000.0001	Rszsrvnl zaklad K 8n .000.
obavlja najkolantneje vse bankovne ln mezrialne posle ter knpnje ln prodaja pod
jako povodnimi pogoji
devize In ose orjfe denarja. - Ulofie no Knjižice
obrestuje sa sada) a čistimi	°jo
Prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
V DOBROZNANl TRGOVINI
Brosch & X«aurenčič - v Trstu
ulica Nuova štev. 40 - (vogal ulice S. Giovanni)
se nahaja za ZIMSKO SEZONO velik izbor blaga, fuštanja, tkanine velour,
pignet najnovejših uzorcev. Velikanski izbor pogrinjal, shawlov, Serp, volnenih in svilenih. Vsakovrstne malje za ženske, moške in otroke. Specialitdta mornarskih
m ali j iz same volne.
ODEJE iz same volne .................od K 6.— dalje
„ flanelaste....................„ ^ 180 „
„ prešite s satenom................„ „ 8 50 „
Velika zaloga perila in trloža vse po ugodnih cenah. Blago, ki ne ugaja, se menja.
Zaloga oblek in blaga
Trst Cono 45 AlFOperaio Trst, Cono 45
VELIK IZBOR oblek za gospode, dečke in otroke.
površniki, hlače, jopiči, kostimi.	m
Cene konlnren&te. MOŠKO BLAGO. Cene konkurenčne.
IZDELUJEJO SE OBLEKE PO MERI.
IS prvim marcem t. I. se ta trgovina preseli na Corso št. 37, kier Je bila H
— prej tvrdka Greinitz.	—	|
takoj Izginejo, ako se uporablja
mazilo Praxmarer.
Priporočajo ga vsi zdravniki. Prodaja se v odlikovani lekarni „Al due mori", Dr. R. Prazmarer, Veliki trg. Tel. '177.
1 stekl. K 1-20, p« pesti K t-30 anteolpatno. t »i
in
Urar in zlatar
Casimiro Masotti
Trst, nI. Barrlera teechla 1»
popravlja žepne ure in vse mogoče poškodbe, kakor tudi repert. kronometre in druge kompl. ure. - Me CEie. PopravKi se is?rSi]o laKul, laiančao la totio
m

HonufnMurnn trsouino
Colombin & Pontini {§{
Trst, ulioa Nuova štev. 39.
Vse zimsko blago je na prodaj po najugodnejših cenah.
V-r
Najboljše in najcenejše gorivo
Briquettesm,JClara' ■
Izključna zaloga SILVIO MALOSSI
Trst, ulica Ctelsi štev. 3
TELEFON 18-89.
Ceno: R 4 50 — 100 kllojramoa
z doataTljenjem franko.
Dobroznana tvrdka manufakturnega blaga
Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul. S. Laz z aro
M. AITE
Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul. S. Lazzaro
opozaija in prijateljsko priporoča svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, naj nihče, ki ima nakupiti manufakturnega blaga v svojo lastno korist ne opuste prilike ter obiščejo velikanske zaloge od goraj imenovane tvrdke; kjer se dobiva vedno največja izbera vsakovrstnih manufaktur, za jesen in zimo, in sicer: Blago (štofe) za ženske in moške obleke, barhenta (fuštanja) belega in barvanega, volnene odeje, odeje lastnega izdelka, preproge, zagrinjala (zavese), posteljna pogrinjala, spodnje iopice, Kakor tudi vsako drugo telesno perilo. — Vsake vrste in vseh širinah belega platna
bombaževine itd. itd.
Vse blago je iz prvih tovarn, najboljše vrste in po najnižjih cenah, tako, 9a prekosi vsako največjo konkurenco.
„EDINOST* št. 42.
Stj&n IX
za uresničenje klerikalnega programa. Na- nem čenstohovskem samostanu. Obtoženi
loga nove vlade je pred vsem, da vzpostavi avtoriteto cerkve v vsem Javnem življenju, posebno pa v šolstvu.
Kriza na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 10. (Izv.) V političnih krogih se zatrjuje, da ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary poda takoj svojo demisijo, kakor hitro se pokaže, da ne bo mogel v zadevi brambne reforme doseči sporazuma s Košutovo stranko. Predsedniška kriza v nemškem državnem zboru.
BEROLIN 10. (Izv.) Ravnokar šele izvoljeni predsednik nemškega državnega zbora Spahn, pristaš centruma, je odložil svoje predsedniško mesto, vsled česar se mora vršiti nova volitev zborničnega predsednika. V parlamentarnih krogih prevladuje mnenje, da bo pri novi predsedniški volitvi izvoljen pristaš skrajne levice, torej socijalni demokrat.
Nova vojaška formacija.
BUDIMPEŠTA 10. (Izv.) Vojna uprava namerava ustanoviti nov železniški in brzojavni polk, ki bo nastanjen v Budimpešti.
Angleški vojni minister v Berolinu.
BEROLIN 10. (Izv.) Angleški vojni minister Haldane je dobil od nemškega cesarja Viljema zelo dragocen dar, bronast doprsni kip cesarja.
BEROLIN 10. (Izv.) Kakor se zatrjuje v poučenih krogih angleški vojni minister ni konferiral v Berolinu z nemškimi državniki o odkupu portugalskih kolonij v Afriki in sploh ne o drugih afričanskih zčdevah, temveč o južnoperzijskem vprašanju in o bagdadski železnici ter je, kar je bil glavni njegov namen, deloval na to, da bi se kolikor mogoče skrčil načrt za pomožitev nemške vojne mornarice.
BEROLIN 10. (Izv.) Angk^? vojni minister Haldane odpotuje jutri uupoldne iz Berolina nazaj na Angleško.
Italija neti vstaško gibanje na Balkanu.
SOFIJA 10. (Izv.) Tukajšnji nacionalistični časopis „Mir" priobčuje po stambu-lovskem listu „Carstvo Bolgarije" v Plov-divu posneto vest, da je pred časom odpotoval v Rim štambulovski časnikar Simeon Radar In da je v imenu štambulov-ske stranke posredoval pri italijanski vladi, da bi italijanska vlada izplačala svoto pol milijona lir v svrho uprizoritve splošne vstaje v Albaniji v letošnji spomladi. Italijanska vlada je sprejela ponudbo štambu-lovske stranke in tudi izplačala pol milijona lir v omenjene namene.
Nacionalistični list »Mir" izjavlja k temu poročilu, da odgovarja ta vest gotovo resnici, ker je prišla v javnost že pred desetimi dnevi, a Je do danes še nihče ni dementiral.
Nemčija pomnoži svojo armado in mornarico.
BEROLIN 10. (Izv.) Nemška vlada predloži v najkrajšem času državnemu zboru novo vojno predlogo, v kateri zahteva ustanovitev dveh novih armadnih zborov, s čimer bi se pomnožila nemška armada za četrt milijona mož.
BEROLIN 10. (Izv.) V prihodnjih dneh predloži nemška vlada državnemu zboru načrt za zgradbo novih vojnih ladij. Nov francosko-nemŠki spor.
BEROLIN 10. (Izv.) V tukajšnjih dlplo-raatičnih krogih vlada mnenje, da se znajo v kratkem pojaviti nove težkoče med Francosko in Nemčijo v maroški zadevi. Izprememba v italijanskem poslaništvu v Berolinu.
BEROLIN 10. (Izv.) Kakor poročajo današnji opoldanski listi, namerava baje Italija cdpoklicati svojega dosedanjega poslanika na berolinskem dvoru.
Angleška zunanja politika.
DUNAJ 10. (Izv.) Tukajšnja „Wiener Al^gemeine Zeitung", oflcijozni organ zunanjega ministrstva, poroča iz diplomatlčnlh krogov, da angleška vlada nikakor ne namerava izpremeniti smeri svoje zunan|e politike, četudi se kaže precejšnje zboljšanje razmer med Anglijo in Nemčijo v zsdnjem času.
Revolucija na Kreti.
K ANE A 10. (Izv.) Revolucionarna vlada, ki je pred kratkim proglasila pripadnost otoka Krete k grškemu kraljestvu, je prisegla zvestobo grškemu kralju. Vlada posluje pod imenom „provizorične revolucionarne vlade". Volitve na otoku Kreti se bodo vršile ob istem času, kakor državno-zborske volitve v ostalem grškem kraljestvu.
Stavka na galiških gimnazijah.
LVOV 10. (Izv.) Zaradi neugodne klasifikacije koncem prvega semestra Je na večih galiških gimnazijah izbruhnila stavka dijaštva. Šolske oblasti so z ozirom na to stavko več gimnizij zaprle. Senzacijonalnl proces proti čenstohov-skim roparjem in morilcem.
PlOTOKOW 10. (Izv.) Prihodnje dni se *ačne pred tukajšnjim kazenskim sodiščem ^nzacijonalni proces proti zloglasnemu biv-«mu čenstohovskemu menihu Macohu in njegovim zločinskim tovarišem zaradi zlo-^nstev, ki so jih doprinesli v svetovnozna-
so umora, ropa, poneverbe in drugih zločinov. Državno pravdništvo je že izgotovilo obtožnico, ki obsega nad 100 tiskanih listov in se čita kakor kak senzadjonalen roman.
Novi stokronsk: bankovci.
DUNAJ 10. (Izv.) Ker se Je dogodilo v zadnjem Času več ponaredb stokronskih bankovcev, izda avstroogrska banka v kratkem nove bankovce po sto kron.
Poplave na južnem Španskem.
MADRID 10. Kralj Alfonz in rainister-ski predsednik Canalejas sta sinoči odpotovala v Seviljo, da si ogledata poplavljenje kraje. Kralj se poda potem v Cordovo in v druga mesta, ki so tudi trpela vsled po-vodnji.
GledaliSka cenzura.
DUNAJ 10. (Izv.) V tukajšnjih gledaliških krogih se govori, da Je dobila gledališka cenzura nalog, naj pazi na to, da se v gledaliških predstavah ne bo žalil verski čut prebivalstva.
Škof in trije kanoniki pred sodiSčem.
VARŠAVA 10. Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem se vrši kazenska razprava proti varšavskemu katoliškemu škofu Ruski-jeviču in trem varšavskim kanonikom. Vsi Štirje so obtoženi, da so se pregrešili proti ruskim državnim zakonom. Škof se je skliceval na to, da rusko sodišče nI kompetentno, da bi ga sodilo, in da Je za svoje delovanje odgovoren edino le papežu, toda razprava se nadaljuje vzlic temu ugovoru in je pričakovati z vso gotovostjo, da bodo obsojeni vsi trije obtoženci, vsled česar seveda izgube svoja dostojanstva.
Škof Ruskijevič je bil obsojen na deset mesecev ječe, kanoniki pa so bili oproščeni.
mere na Koprščini ? Ne I Če bi poznali, bi ne delali tako.
Toliko o delokrogu naše nablralnice, a tu naj sledi nekoliko o njenem delovanju od nje postanka do 31. JanuvarJa t. I.
Poštna nabiralnica Je pričela poslovati dne 16. Januvarja t. I., ima torej do konca meseca prosinca 1912. 15 dni življenja. V tej kratki dobi imeli smo razmerno naravnost velikega dela. Samo denarni promet vtem času znaša: poŠiljatve: K 736 15, povzetja K 12697, došlega denarja K 150 22, skupaj okroglih K 1000 —. Pisemski in paketni promet je tudi precejšen, namreč došlega 336 kosov, odposlanega pa 126, kar daja okroglo 460 komadov.
Ako vzamemo v resen premislek vsa zgornja števila, vidimo, da je Spodnješkofij-cev prošnja za osnutje poštnega urada v tukajšnji vasi res opravičena zahteva; le poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu jo razume drugače. Še enkrat apeliramo torej na slavno c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu, naj otvori v tukajšnji vasi res poštni urad, ker pogoji so dani. Že sedaj vemo, da se boste izgovarjali, a vedite gospodje, da pod sedanjimi pogoji ni možno ustrezati ni najnujnejšim zahtevam in potrebam tukajšnjega prebivalstva. Zganite se in uredite tukajšnje poštne razmere začasno vsaj s tem, da nam daste poštnega sela, a kasneje — ne odlašajte — za poštni urad. Sv. Anton, Tinjan, Slatine in Urbance pa le izločite iz področja tukajšnje nabiral niče.
Druge slovenske dežele
HALI OGLASI 0

. f «
m liliia BUatae tlaku« m4« m nhmjo ukut rti. Naf-■tajt prtstojkloa nula 40 ata1. PImč* m tako! laaar. oddalkn

Viribus unitis!
25 letni trgovec želi pristopiti k slovanskem n podjetja h kapitalom 10 000 K, kjer bi sodeloval osebno. Na rizkantna podjetja se ne ozira. — Ponudbe j« poslati pod S.fro „Družabnik" poštno ležeče, Sežana.
družina išče deklo, spodobno tudi za
St 42, IH.
kuhinjo in hiSna dela. Ulica Cbiozza
31T
Mlafm poSteni in pridni dekleti se želita "ItJIlll seznaniti s 35 do 45 letnim mladeničem ali vdovcem tudi z otrokom, ako mogoče v državni službi. Pismene ponudbe pod „žametna", poštnoUŽeče, pošta Stadion, Trat.	318
I IraHnilf	deželnih jezikov in nemSčine,
UrdUlIlll j5če službo v kaki pisarni. Ponudb« na Edinost pod 51. 321	321
lfllh«ll»if*Q 'Sče takoj službo v Trstu pri slo-IVUlICtriUa venski družini.
Edinost.
Naslov po v s
322
Kmečka
Winchester 10. Sodišče je spoznalo Henrika Grosse krivim vohunstva in ga Jej obsodilo na tri leta Ječe.
Vesti iz Goriške.
Iz Nabrežine. V četrtek 1. februvarja t. 1. je priredila tukajšnja Ciril-Metodova podružnica plesni venček v železniški restavraciji, ki mu je bil uspeh nepričakovano ugoden ne le v moralnem, ampak tudi ma-terijalnem pogledu.
Po pustnem deževnem vremenu je narava kakor nalašč nam podarila krasno svitlo zimsko noč.
Od blizu in daleč so prihiteli ljubitelji naše dike, Ciril-Metodove družbe, ter napolnili veliki salon železniške restavracije. Drugi pa, ki so bili kakorkoli ovirani, so poslali vstopnino in preplačila.
Ko je orkester zaigral polonezo, začela je promenada mladih ljubkih parčkov. V prvih taktih valčka zasukala se je mladina in čarobni krog se ti Je zdel kakor vrt, posajen z bujnim cvetjem. Med pavzami so se pa prav pridno prodajale srečke za vsakovrstne dobitke, ki so med občinstvom izzvale obilo prisrčnega smeha. Sijajni izid te zabave nam nalaga prijetno dolžnost, da vsem onim, ki so pripomogli k tej tako ljubki zabavi, izrekamo svojo iskreno in udano zahvalo. V prvi vrsti hvala slavnemu občinstvu, ki Je prihitelo od blizo in daleč, narodnim gospicam za požrtvovalnost pri predpripravah in pri prodajanju srečk. Gospodu restavrateiju za odstop dvorane, za darovanega prašička in za točno in dobro postrežbo.
Končno še enkrat vsem skupaj topla zahvala za pomoč in sodelovanje. Došle darove priobčimo posebej.
Glasbeno zabavni večer priredi dne 17. t. m. „Gor. Čitalnica" v veliki dvorani „Trg. doma". Sodelujejo tukajšnji učiteljišč-niki s popolnim salonskim orkestrom in s številnim pevskim zborom.
Po dobro izbranem programu nas mladi učiteljski naraščaj razvedri z enodejansko opereto. Vsa prireditev se bo vršila pri pogrnjenih mizah, ki se pa po končanem vsporedu umaknejo pustnim plesalcem. Upoštevati moramo pa pred vsem, da je slavna „Čitalnica* prepustila blagajno ta večer pre-potrebni „dijaški kuhinji".
Vesti iz Istre.
Iz Sp. Škofij. Pred časom je vložilo tukajšnje prebivalstvo prošnjo za osnutje poštnega urada za sosednje vasi s sedežem v Sp. Škofijah. Čakali in čakali smo dolga tri leta, da smo konečno dobili od slavnega c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva iz Trsta vsaj nekaj od naproŠenega: dobili smo poštni nabiralnik v našo vas. Toda gospodi na poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu moramo že reči:
1.) da ne poznajo zemljepisne lege ni najbližjih krajev svojega področja; 2.) da ne vedo, kako so sedaj urejene poštne razmere na sosednji Koprščini.
Ad 1.) Če bi res poznali zemljepisno lego naših krajev, ne bi bili uvrstili v področje tukajšnje nabiralnice krajev, kakor sta Sv. Anton, Tinjan in Urbance, ki sta pre-oddaljena od nas in imata veliko bližje do poštnega urada v Dekanih.
Ad 2.) Pravkar imenovane vasi imajo pa že delj časa poštnega sela, ki še vedno opravlja svojo službo. Torej? Poznajo 11 gospoda, kako so urejene njih poštne raz-
Iz Št. Petra na Krasu. Tuk. c. kr. poštni in brzojavni uslužbenci priredijo IzobrdŽBIK) danes, dne 11. februarja v prostorih gospe Kocmur-Laurenčič veselico s plesom, srečo-lovom in šaljivo tombolo. Ker je čisti dobiček namenjen bolnim poštnim uslužbencem, ter njih udovam in sirotam, se nadejamo obilne udeležbe	ODBOR, i
hišici, hle7, skedenj, 0'»0 pežojev o' delanega zemljiSča je na prodaj za 12000 kron. — Naslov pri inseratnemu oddelku Edinosti._ 322
V7alnni P°b'Stva G. Kerbler v Trstu, ulica £alUyi M din a vento St. 7 se proda pravo pohištvo iz bolkana, kakor tudi divani, kanape, ri-poue po zmernih cenah. Kupuje se tudi in prodaju rabljeno pohiStvo.	324
Moderne spalne sobe
dele izdeluje M. Majcen, mizar, ul:ca Relvedere 28. Ogel Torquato Tassj.	32»
slovensko dekle išče pri boljši slovenski družini službo. Nastop 1. marca. Naslov pove Edinost	32S
Pl*innrnpQ Ke slovenska Šivilja 7« iidel.»vanje rri|jurui»a 0blek, bluz, spodnjih kril. Moderno, natančno delo. Ulica Barriera 33, vrata 13.
Išče
se mizarskegH učenca. Ulica Ferriera 30. mizar.	24S
Samo pristen s to znamko — ribič — zna- j
Za šolske otroke.
Da mnogi otroci v šoli ne napredujejo, so nepazljivi in trudni, temu je večkrat vzrok nežna telesna konstitucija. Tu je nedvomno umestno pospešenje večkrat pojemajočega teka in boljša hrana. Nič ni zato bolj pripravno, nego kom scottova že desetletja rabljena	delovanja.-'
Scottova emulzija
Pri daljši in redni uporabi krepi deklice in dečke na tako razsveljiv način, da jim zopet postaneta šola in učenje prava radost.
Pri nakupu naj se izrecno zahteva Scottova emulzija znamka „SCOTT", ki je 35 let upeljana, jamči za uspeh in učinek.
Cena originalni steklenici 2 K 50 vin. — Dobiva HrV&tiCSL se v vseh lekarnah.
Q!u!lin ve$čo vnakega dela se išče za poldneva. OIVHJU Ulica Ticiano Vecellio 2, II. vTata 14. Javiti se 5—7 in pol.	25 iT
Mlad trnnuop ž 15 86 seznaniti v svrho miatl II yuvuu ženitve z gespodično 20 — 25 letno, s par tisoč kronami dote. Pisma, in ako je mogoče fotografije, naj se poSlje pod Perifclej poštnoležeče, glavna pošta, Trst	294
Stalni krajevni agenti L^llr^
sprejmejo ali pa nastanijo a a.Hlno plačo za prodajanje dovoljenih sreči v Avstro-Ogr.ski. — Ponudbe pod „Merkur", Brno Neugasse 20.	244
Prava priložnost!
(solkansko pohištvo), žimuce in zmeti, a proda sa po zelo nizki ceni. G. Kerb er, Trst, ulica Moiin a vento 6t. 7.	200
Oseba,
ki želi posinoviti nekega dečka novorojenca, naj piše pištnoležeče na centralno pošto pod „Verginija", Gorica.	313
Dmnmn nov He pr°da, tudi na obroke. — ridlllllU Belvedere 57, II.	31§
Slovensko delavsko in obrtniško, konsumno in gospodarsko društvo Jadran"
vpisana zadruga z omejenim poroštvom
ulica Industria št. tO.
vabi na
redni občni zbor
kateri se vrši
v nedeljo 11. febr. 1912 ob 3. url pop.
v draštvenih prostorih.
DNEVNI RED :
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Odobritev rač. zaključki za leto 1911.
5.	Volitev odbora,
6.	Volitev načelstva.
7.	Eventuelni predlogi.	ODBOR.
temnolasa, splošno izobražena, dobre prošlosti, želi dopisovati slovenski, hrvatski ali nemški z gospodom od 25—35 let. Doktorji mcdicine ali akademični naobraženoi imajo prednost. Pismene ponudbe p> d D i g i t a 1 i a Anatom ija, poste restante Varaždin.	301
Pozor tamburaška in pevska društva ! Naročajte za zabave novo izišle šaljive igrokaze, šaljive skladbe (kuplete) s spremljevanjem tamburic ali glasovirja in nove tamburaške partiture Stahuljska, Hruze, Farkasa, MacHača itd. pri pr*l sisački ruko-tvornici tamburic, 1. STJEPUŠ1N, Sisak.
■	Opozarjamo vse one, kateri	■ J	: : : so že kupili : : :	■
mirni J^dmh
TOMiMM k. 2911
J	da čim prej pošljejo rešitev	■
■	: : .REBUSA". : : :	J
S	Kdor še ni kupil VELIKI JA-	S
'	DRA.N koledar, naj to takoj stori	"
■	da more rešiti Rebus in poslati!	■
J	Vsi izžrebani dobe Krasne da-	J
■	rove ! Prva nagrada je srebrna	■
■	tira OMEGA, drupa nagrada je	■ 2	ura budilka za žep, a ostalo so	J
■	: : razne leposlovne knjige. : :	■
*	V nobeni slovenski hiši ne bi	■
■	smel mankati VELIKI J A DRAN	■
■	za 1 1912, ker staae samo K 120.	g
Dobi se v Slovanski knjigarni Josip Gorenjec, Trst. ulica Ca-serma, polep kavarne Comercio.
Čast mi je raznaniti slavnemu občinstvu, da sem te dni prevzel
Ljubezen moža. Kako se more ljubezen moža pridobiti in ohraniti, to je že mnogim dekliškim in ženskim srcem povzročilo preglavice in otožne ure. Že pred stoletji je nežni spol mislil o tem in je tedaj čestokrat poskušal, pridobiti si ljubimca s čarobno pijačo in s prikupljivimi pomočki. Dandanes so naša mlada dekleta in žene na boljšem, zakaj, pove se jim nezmotljivo siguren recept, ki je tisočkrat preizkušen. „Uči se dobro kuhati, dete moje, zakaj ljubezen moža gre skoz želodec,u jim svetujejo izkušene matere, „in vpoštevaj tudi,^^^ « i vi v to, da se samo s pristno Kathreinerjevo ^^ Q|5IQP| 1*110 Kneippovo sladno kavo more pripraviti okusna in zdrava kavina pijača. Pristna „Kathreinerjeva* je v svoji nedosežni izbornosti vedno enaka, in spričo njene nizke cene dosežeš v gospodinjstvu prav lepe prihranke.* Z utripajočim srcem opazijo ubogljive hčere tudi vselej, da izvoljenci njihovega srca visoko cenijo gospodinjske lastnosti.
na svoj račun
v Trsta, al Belvedere št. 34.
Odjemalci te sladćičarne bodo tudi naprej točno in vestno po-streženi.	_	» , ,
Fran Zemlak.
»EDLSOSTc št. 42.
Tr»tm, dne 11. f«br»arju 1912.
(Str " l!i fRĆflAJAi
TAimn, BOR, OBUVA« raJOKIllfB, »BLHICB. I
TALtJTE IN DEVIZ*.
PREDUJMI _ FAPIBJB m IUM ua
JAVm MKLADlMCm.
-DEPOSITS. — FROKESB.
BUOJATI: JAJItKIIi. _
TRST, VIA ČASU U MttPAMIO ST. 5 (lASTliO POSLOPJE).
-	VLOaS NA KNJIŽICE
OD DNEVA VLOGE £ %
MIVKA

DO DNEVA VZtHOA
menjalnica.
____DA TU PLAČUJE BANKA O 8V4JBB4.
NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. ŽITAE3A ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, 2l/t—5V».
JSi BOllC* Dira • ti
ZAVAROVANJE rusmeniH PAMBJKT PBOB ruMm mevm.
BETHUA EKKBAKJA 8BECK ITD. BaEJPWCNO.
STAVMn KREDITL REiCBOUKS-KREDITI Bom PROTI dokumettom rracAiUA. BORZNA NAROČILA. - EN KASO.
TELEFONI: 1468, 17M.__
Fllljaike v Opatiji |n LJubljani
«7
Slovenci, se hočete obleti po ceni?
Obiščite dobro znano trgovino
Alla citta di Trieste
Tla Giosn& Carducc! it. 40 (ex vfa Torrente),
kjer boste naSII velik izbor oblek, površnikov, paletoti, jopiči s kožuhastlm ovratnikov, hlače, srajc, malij, itd. za moSke, dečke In otroke. Spedaliteta v plaščih, loden za moške ln otroke od 3 let dalje. Zaloga Inozemskega in domačega blaga. Sprejemajo se naročila za obleke po meri.
Alla citta di Trieste
Tla Glusnfc Cardncci St. 40
(ex via Torrente).
=11^——IBI^]
IS
||	RESTAVRACIJA
AUHORfl
Trstf qL Carflucci št. 13.
Dobroznano tambnraško društvo
JAVOR
(prvikrat t Trstu)
koncertira vsak večer od 7.
do polnoči, mmzr:
— Izbran glasbeni program. — Tamburanje in petje nar. pesmi.
KONCERT
»a5«nja vsak večer ob 7. uri, traja do 18. lire.
Vstop prost. Vstop prost
Za mnogobroje n obisk se priporoča
JOSIP DO MINEŠ.

EMILIH CEREGRTO
JM- TRST
Campo San Glacomo štev- 2. Priporoča cenj. občinstvu svojo
trgovino pisarniških in šolskih potrebščin.
Prodaja razglednic in igrač vseh vrat,
Tehnična poslovnica
FRA Uf C & KRAIC, Trst,
(prej Schnabl & Co. Succ.)
dobivata:
Tangyes aajizvrstnejie matorje na benoin, plin, upojni plin in Bttorje ia nafta,
B;stem „Diesel" stoječe in ležeče ustrojbe.
Lokomobile na benzin In paro. Prejemajo delo industrij alnih tovarem kakor : MUnl za noko, stroji za proizvajenje olja, tovaran leda, »troji aa kamenolome, stroji in tovarne za cement, stroji in nameščenja zu mizarsko obrt, centralno kurjatev, stroji za drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd.
Nameščenje za električno razvetljavo in prenos mo5L Električna vzdigala za osebe (Lift) sistem Pedretti, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaško m druge obrti. Moderne transmisije. Sesalke in cevi vsake vrati.
Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vaakovrafcne aevi. Orodje vm stroji za poljedelstvo in preše za vino. Olje, zamahi, pipe i:d. „Andnro" najbolji in najcenejši pokrov hiš.
_____ Prorafimnl ln oblak mernikov zastonj. — — —
a
ampzer&se&p
vido rivu
Izdelovatelj in trgovec lesnega oglja izključni
iiferant vzajemne zadruge privatnih uradnikov, z lastno Žago in klalnico žgalnega lesa v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah.
Podrobna prodala o al del Ton 4.
"Isarna ulica del Toro št. 1, I. nadstropje TCLBFOI ao—se.
Podpisana nazaanja slavnem« obšimstv«, d* je odprla gostilno
v Trstu, ulica Glulia itcv. 15.
„Zur Stadt Laibaah"
Tošijo te vina prre vrtte.
Teran . po K 1*28 Istrsko Crno K -'9fl Istrsko belo „ 1-04 Vipavsko . . „ 1*04
—= Kuhinja vedno pripravljena
ZOBOZDRAVNIK
UNIV. MED.
Dr. IIok Bm Brlllant
t Caserma st. 17. II. (Hiša Ttrni)
MARIJA ASACHER.
treba rtMik „t
Izdeluje ladelanje i eratjlem, poraelanoia,
sresroia lm zlatarn. Izdeluje posamezne uMOtne zokove, kaker 187	tadl celo iobo»Je.
ORDINIRA od 9.—12. pradp., 3.-5. po pol
Pekarija in sladčičarna
MIKUSCH
Trst - Piazza S- Francesco d Assisi 7.
Prodaja moke I. vrste, sladčice in prepečenci (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na da i, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska iR istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Priklopljena je trgovina svinjskega mesa. Vedno sveže kranjske klobase!
Točne ure prodaja
Emilio Muller
najuglednejia in naj starejša prodajalni ca ur ▼
Trata, vi a S. Antonlo (vogal ulice S. Nicold).
VELIKA IZBERA
veriflo. zla tih, «rebr-alta, kakor tndl ataa-aklh Tir vaaka vrata.
ViUoovljan« let« 1859
V LASTNI HIŠI
I— Vhod po glavnih vratih —|
Tržaška posojilnica in hranilnica
Piazza della Caserma 6t. 2. — Telefon 952.
W ima na razpolago jekleno varnostno celico
ki j. m>. proti Tlomu in poUru, t kateri .a 8HBAMBIO«, ki H oddajo strankam v najem in sicer
za oelo loto kron 30, za 6©trt leta kron 12 za pol lota „ ao, za ©n mesec » ©
Shramb.ee bo 24 cm visoke, 24 cm iiroke, 48 cm globoke. Shrambic ne more drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojin ni
trf>ba prijavni.	—---
Oddaja hranilna pusice
kater« priporoča posebno suri&em, da na ta najnovejši inn^n^ način navajajo Stediti o?ojo deco. Nadaljoa pojasnila daje zsvod eb uradnih urah.
Trst - Piazza S. Giovanni st. I.
1 n_T.il kuhinjskih in kletarskih polreb-ZšSbLOgSL ičin od lssa in pletenin, ikafoT brent, čebrov in kad. sodčekov, lo{ »t, reiet, ait ia t»« tovrstnih koiev, jtrb^ae* in metel ter mnoga drug v ta stroko »pada pfinOrOČa. *T°j°
jočih predmetov.-*	"pOlTU^afc govl, ,	*
kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od pore laas, zr mlje emnila, ko^iterja ali cinka, nadalje pa^man»er e kletke iui. — Za goetilničirje pipe, krogije zemljeu ia stekleno pom>do ia via j. _

Ul
s r
mmm
Jrst, Cacipo S. $i2coi»3 5. |
(hlovonRka fciJh) - Velik izber ur na sidro in za g^spe. - izbor verižic veake vrste. - Bodllniki K i-: ?0. Regulatorji Kron '20.
Poprave po najzmernejih i cenah.	51

Cigaretni papir in cigaretne ovoj- _
ke «Ot?omauu hvali se sam U>
— — gebi brez nikake reklame —

^^tlTESOR/e^
KPOSf
QTT0MAN
c
ES
ur
mi
Sloveče detektivske povesti
SCHERLOCK HOLMESOVE
Izhajajo ^
Dobivajo ae v založni knjigarni Ig. pl. Kleinmajer & Fed. Bamberg v Ljubljani kaker tudi v vseh drugih knjigarnah*
1011
mi