Sundajrssod PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE * Uradniški In upravnilkl proateri: M07 South Lawndale Ara, Offlaa oi Publication: 1887 South UwBdik Aro. Telephon«, RockwoU «90« Tokio vidi nevarnost invazije japonske celine Enote ameriške mornarice in letalske sile blokirale plovbo japonskih parnikov med Korejo in japonsko celino. Admiral Nimitz naznanil zdrobitev glavne japonske sile na Okinawi. Bitka za posest tega otoka bo kmalu zaključena. Ameriške čete izvojevale nove uspehe v operacijah na Luzonu.—Kitajske sile okupirale Liuchow, bivšo ameriško letalsko bazo in železniško križišče v provinci Kwangsi Čungking. Kitajska, 6. jun.— Kitajske sile pod poveljstvom generala Yangsena so okupirale Liuchow, bivšo ameriško letalsko bazo. Liuchow je važno železniško križišče v provinci Kwangsi,x430 milj južnovzhodno od Čungkinga, kjer je sedež kitajske vlade. Japonske čete so se umaknile iz štirih industrijskih mest na ozemlju pri Hongkongu. Ta mesta so Hoiping, Szeping, Sun-qui in Toishan. Poročila omenjajo umike japonskih čet tudi iz province Kwangtung. Kitajski pritisk na japonske sile na vzhodnem kitajskem o-brežju in v provinci Fukien, ki leži severno od Formoze, japonskega otoka, se je povečal. Kitajske čete prodirajo v smeri Futinga in Wenchowa, kjer so zbrane japonske sile. Waahingion, D. C., 6. jun.— Podadmlral Mitscher je na se-■tanku i časnikarji dejal, da napadi samomorilikih japonskih pilotov na ameriške ladje in par-niki niso resni. "Bil sem na Guam. 6. jiin.—Jaj>onci so danes priznali, da so ameriške sile izolirale Okinawo, dočim je radio Tokio opozoril ljudstvo na nevarnost ameriške invazije japonske celine. Priznanje, da je Okinawa izgubljena in nepojasnjen molk ameriškega poveljstva kažeta možnost zaključenja vojnih operacij na tem otoku. Japonska č&sniška agentura Do-mej poroča o ljutih bitkah med deseto ameriško armado in japonskimi silami, "ki drie utrjene pozicije." Komunike iz glavnega stana admirala Mlmitza ne omenja operacij na Okinawi. Guam. 8. jun.—Enote ameriške bojne mornarice in letalske sile so blokiral« plovbo japonskih parnikov med Korejo in japonsko celino. Admiral Chester W. Nimitz poroča, da so ameriški letalci napadli japonsko brodovje v bližini Koreje in potopili ter poftltijdpyaty pat ladij in parnikov, .,;. v Japonska zalagalna linija za oborožene sile na celini se je podaljšala kot poalatoA blokade. Japonci bodo morali pošiljati material armadam na Kitajskem preko Mandžurije. Očitno je, da bo blokada t|činkpyita. Možnost je, da bo Kateri japonski parnik prodrl blokado le ponoči ali v slabem vremenu. / Ameriška bojna letala so ponovno bombardirala japonski o-tok Honshu. Bombe so padale na vojaške objekte in naprave. Drugi roji ameriških letal so metali bombe na japonske mor-narične in letalske baze na Ku-rilskih otokih. Nimitz je naznanil, da so bile glavne japonske sile na Okinawi zdrobljene. Bitka za posest tega otoka, ki je oddaljen 325 milj od japonske celine, bo kmalu zaključena s popolno ameriško zmago. Radio Tokio je že opozoril japonsko ljudstvo na izgubo Okinawe. Zadnja vest pravi, da Japonci še drže okrog 32 kvadratnih milj Okinawe. To uključuje južno konico otoka, kjer so zbrani o-stanki japonske isle. Nimitz je namignil, da bodo uničeni v nekaj dneh. Požari, katere ao zanetile a-meriške bombe v Kobeju, glafcmi Japonski lukl in šestem največjem mestu, Še divjajo. Napada udeležilo čez 450 ameriških bombnikov tips B-29, ki ao vr-štiri tisoč zažigalnih in razstrelilnih bomb na mesto. Bombe so razdejale železniške 'klavnice, pomole in sektor, kjer so bile jeklarske tovarne. Mustrijski predeli ao v razvalinah. M*«lla. Filipini. 6. jun.—Od ločilna bitka za poaeat doline <-«vapan v aevernem delu Lu-?""a. največjega otoka Filipin \kt K^pe, ae bo kmalu pričela Ameriška pehotna divizija je t""d'la *est milj daleč in oku 1 ^ vas Arlto na obronku t< loline. I,! '"a ameriška divizija ^'fakala v dolino po zdrobitvi "'Pora japonake aile na ozemlju , "'ki Chici. V centralnem de-,"1"ka so ameriške čete za-noro Umito. Srdite bitke med Američani nd M obnovile na '*«» M.ndanaoju. Ameriške če-'»»kočile japonake pozici j' Tagapanu. enajst milj od in jih zaaedle. tfve^papjkiji, katera so piloti napadli," je rekel. "Napadi so posebne vrste in smo jih pričakovali." Mitcher je razkril, da japonski piloti nisO potopili nobene velike ameriške bojne ladje. Ameriška bojna letala prestrežejo japonska. Japonci so izgubili čez 1600 letal v spopadih z Američani samo nad Okinawo, odkar so ameriške čete invadi-rale ta otok. Wallace okrcal sovražnike Rusije GUditev poti izbruhu novega konflikta New York. 6. jun.—Trgovinski tajnik Henry A. Wallace je dejal, da so oni, ki skušajo pod-žgati konflikt med Ameriko in sovjetsko Rusijo, sovražniki ne samo sovjetske vlade, temveč tudi miru. On je govoril na banketu organizacije Churchman Associates, ki izdaja publikacijo Churchman, katera mu je podelila nagrado v znak priznanja zaslug v pospeševanju sporazuma med ljudstvi. "Sovražniki miru in sovjetov vedo« da sta Amerika in Rusija najmogočnejši sili na svetu," je rekel Wallace. "Piav tako vedo, da brez sodelovanja obeh ne more biti svetovne organizacije za zaščito in vzdrževanje trajnega miru." Wallace je opozoril poslušalce na Rooseveltovo izjavo, "da pot pred nami je temna in nevarna." Dostavil je "da sovražniki miru gladijo pot novemu konfliktu, čeprav se ni kri naših sinov na bojiščih še posušila. Oni ne smejo uspeti s svojimi intrigami in strupeno propagando. Slediti moramo smernicam, katere je začrtal pokojni predsednik Roosevelt, in gojiti prijateljstvo med Ameriko in Rusijo v miru kot smo ga v vojni. To so tudi smernice predsednika Trumans in ogromne večine ameriikegs ljudstva." Wsllace Je dejal, da Ja Rusija simbol ekonomske demokracije, osnovane na temelju aploine vzgoje in dela za vae, dočim j« Amerika na vrhu kot voditeljica politične, demokracije, sloneče na osebni svobodi. Attlee odgovoril Churchillu Svarilo pred totalitarizmom nesmisel London. 8. jun.—Zanimanje za splošne volitve, prve po desetih letih, se je povečalo, ko je Clement R. Attlee, vodja delavske stranke, odgovoril premierju Churchillu. Slednji je v svojem govoru, s katerim je odprl volilno kampanjo, dejal, da bi zmaga delavske stranke pri volitvah pognala Veliko Britanijo v totalitarizem, da bi stranka uveljavila metode gestapovcev in vlada la z dekreti. Attlee je v svojem govoru osmešil Churchillovo trditev. "Churchill je pozabil, da sc je socialistična teorija izobilja za vse, ne samo za nekatere sloje, razvila v Angliji pred Karlom Marxom," je dejal. "To je razvil Robert Owen Churchill je tudi pozabil, ds imajo Avstrali ja, Nova Zelandija in škandinav ske države aocialiatične vlade že več let in da nobene druge dežele nimajo večje svobode in demokracije kot te države." Attlee Je v obrambi svoje atranke citiral Churchillovo izjavo, katero je podal v decembru preteklega letj. V tej Je med drugim naglaail, "da bi bila velika napaka, če bi aedanji parla ment oatal po zaključenju voj ne v Evropi." "Delavaka stranka," je reke Attlee, "Je osvojila načelo načrt nega goapodaratva v miru in vojni. Njeno stališče je, da ao in-teresi ljudstva kot celote prvi In glavni. Ona zahteva upoalitev vaeh delavcev In dostojni živ-Ijenski obatanek vneh alojev To je njen cilj in pr ¿gram." Unija grozi ..,» z oklicem stavke Chicsgo, 6. jun.—Unija Ameriške delavske federscije, ki re-prezentira delavce, uposlene pri Peoples Gas Light & Coke Co., je zapretila z oklicem stavke. James Fitzpatrick, poslovni a-gent unije, je dejal, da je bil vojni delavski odbor informiran v tem smislu. Konflikt je nastal, ko je kompanija odbila zahtevo za zvišanje plače za 25 centov na uro. Nemci ne bodo delali v angleških rovih London, 6. Jun. — G w i 1 y m Lloyd George, minister za kurivo, je izjavil v parlamentu, da nemški vojni ujetniki ne bodo delali v angleških premogovnikih. Prej je bilo naznanjeno, da bodo uposleni v premogovnikih. George je dejal, da so vladne avtoritete revidirule prejšnje stališče. Carey za zniianje eolnine Washington, D. C., 8. jun.— James B. Carey, tajnik-blagaj-nik Kongresa induatrljakih organizacij, je predlagal znižanje eolnine, da ae prepreči raztegnl-tev nesposobnih industrij. On je nastopil pred kongreanim odsekom, ki vodi zaališanje o podaljšanju veljavnoati zakona mednarodne trgovine. Obsodba grških levičarjev v Atenah Atene, Grčija, 8 Jun.-fteat levičarjev Je bilo obaojenih v smrt na obtožbo, da ao ubili 42 policajev in orožnikov v čaau civilne vojne v decembru preteklega leta. Prizadeti ao izjavil», d« ao se pokorili poveljstvu levičar-skih sil ' 5 kof obsodil razkosanje Nemčije London. 8. Jun —Katoliški škof Bernard Griffln je obaodil razkosanje Nemčije ns okupacijska cone In sfere vpliva Dejal je, da je razkoaanje kršenje načel AtUntakrga čarterja. Švicarske avtoritete odredile Čistko I Bojazen pred reprisais jami zavlekla akcijo k « USTRAHOVANJE DR2AVUANOV RAZKRITO Barn. Švica« 8. jun.—Vlada je odredila čiatko fiacijakih in fs-Šiatičnih petokoloncev, špionov in zarotnikov. V zadnjih dneh je izgnala 800 nacijev in fašiatov. Z odreditvijo $iatke je švicarska vlada demonstrirala svoje stajišče napram vojnim zločincem. Bojazen (¿red reprisalija-mi je bila vzrok sa odlašanje akcije. V Nemčiji se še nahaja čez 100,000 švicarfe&h državljanov, nadaljnjih 20,000 pa Je v Italiji. Švicarske oblasti ao uveljavile stroge odredbe celo v času, ko je bila dežela obkrožena po osišč-nih silah v prvih letih volne. Na-ciji in fašisti so se maščevali z aretacijami švicarskih državljanov in mnogim je pretila smrt. Prva grupa iignanih nacijev je uključevala 350 agentov nemškega poslaništv* in konzulatov. Izgon je sledil zaaegi palače nemškega poalaRlŠtva v Bernu. Pred zaaego palifce ao Nemci sežgali dokumenta Fašistična pati kolona ja bila aktivna v kantonu Tlcinu, v katerem prebivalctfovore italijanski jezik. Vodja, te je bil Rober-to Frigerio. On je bil na robu bankrota pred MwuKoin vojne, postal pa je bogutin 1. 1943 kot tajnik fašiatične organizacije. Frigerio Je aeatavll listo švicarskih državljanov, ki naj bi bili ustreljeni ali obešeni v momentu, ko bi fašiatična armada udrla v kanton. Frigerio in drugi fa-šlatl, ki ao bili izbrani kot kandidati za župane ln druge uradnike, ao bili izgnani iz Švice. Italijanski konzul Roveda v Chiassu Je organiziral fašistični špionski krožek, čigar člani so terorizirali švicarske državljane. Švicarske uvtontete so bile Informirane o delu fašiatičnih špionov, toda niso storile nobenega koraku proti nJim, ko J« bilu dežela obkrožena. Truman zahteva akcijo od kongresa Sprejme naj načrt stabilizacije denarstva Waahlngton. D. C.. 8. Jun.— Predaednik Truman Je pozval kongrea, naj sprejme zakonski načrt stabilizaciji* denarstva, ker je važnega pomena v naporih, kutenh cilj je trajni mir. Načrt je v soglasju s programom, ki je bil osvojen na konferenci v Bre-ton Woodsu. Truman je pojasnil svoje mnenje v pismu, katero Je naslovil kongreaniku Spencu, demokratu iz Kentuckyja, načelniku odseka za denarne In bančne zadeve. Načrt določa ustanovitev stabilizacijskega sklad« in mednarodne banke. "Uverjen aem. da ae bo kongres odzval pozivu," pravi Truman "Pričakujem, da bo sprejel načrt, ki bo ustvaril trdno ekonomsko podlago trajnemu | miru H Predsednik je priporočil kongresu, naj sanknofiira ustanovitev stalne komisije, ki naj bt skrbele za upoalitev delavcev brez rasnih razlik In predsodkov. Opozicijo proti ustanovi-tvi take komisije vodijo kon-gresruki in senatorji iz južnih držav. Ti ne priznavajo en»ko-Ipcavnoati zamorcev. Domače vesti Jugoslovani v Mehiki Mexico City, Mehika, — Tukajšnji Odbor za avobodno Ju-goslavijo je pričel izdujati bule-tin v hrvaščini, v katerem je pregled vesti iz Jugoslavije in 0 Jugoslaviji. Izdaja tudi "Bo-letin" v španščini in je do zdaj izšlo pet številk. Vrla učenka Cliff Mine, Pa.—Victoria Uae-nicnik, članica društva 145 SNPJ, Je dobila prvo odlikovanje kot najboljša učenka v tukajšnji srednji šoli. (Njen oče je predsednik društva 145.) Čea-tltke! Osvobojen Is ujetništva Rauch, Minn. — Družina Jo-aeph Janesich je bila obveščena iz ^vojnega depart men t a, da Je bil njen sin Pvt. George R. Janesich osvobojen iz nemškega ujetništva 23. maja. On je bil ujet 2. dec., nakar se je večkrat oglaail z doplanlco ali piamom. Njegov brat John, ki alufti pri Inženirjih, ae nahaja na Filipinih, prej pa se je boril v Novi Gvineji. Nov grob v Pennl Krayn, Pa.—Po dolgi bolezni je 23. maja umrla Mury Za k raj -šek, roj. Skubec, atara 45 let ln doma a Trške gore pri St. Petru na Dolcnjakem, Zapušča moža, aedem otrok (enega v vojni) in več aorodnikov. Bila je članica društva 17« SNPJ, kakor je tudi vsa družina. Nov grob v Mlnneaotl Duluth, Minn.—V bllinji far-marskl naselbini Oreaney ja u mrl Jota Zabukovec, star 72 lat in doms is vasi PodpaČ pri Dobrem polju na Dolenjskem, kjer zapušča brata ln sestro, tukaj v Duluthu pa biatu V Ameiiki 1 Je l>il okrog 47 let in pred vSČ leti gozdarski delovodja. Se vrnila Is ujetnlitvs Bridgeport, O.—Dne 19 msj^ se je vrnil lz nemškega Ujet ništva Joseph Bradač, član druš tva 13 SNPJ, dne 2. jun. pa Le wla Selak. Prvi je bil v ujet nlštvu tri meaece ln pol, drugI pa 13 mesecev. Od Selaka niso svojci ves čas prejeli nobenega plama, čeprav je plaal tri pisma na mesec* On je bil bombardir in sestreljen od Nemcev. Prej je bil junak, zduj pa zelo alubo Izgleda. Obu sta dobila «0 dni dopusta, nukar greata zopet k zdravniški preiskavi in bosta mordu odpuščena od vojakov. Padal v Nemčiji Pueblo, Colo.—Dne 8. maja Je bil ubit v Nemčiji William Jar-šln, ki zapušču ženo, dveletno hčerko, starše, tri seatre In brata. — V Nemčiji je bil ranjen John Ivan. Nov grob v Jollatu Joliet, III.—Dne 28. Riaju je umrla Mury Vranlčar, stara BO let. V tem mestu je žlvels 80 let. Zapušča dve poročeni hčeri In sedem vnukov, Nov grob v New Torku New York. — V predmestju Ridgewoodu je 25. muja umrla Antonia Zupane, atara 51 let in rojena v Mengšu pri Kamniku, odkoder je prišla v Ameriko lata 1907. Zapušča moža, dva sinova, dve hčeri, brata Ivana Ru-čigaju In aeatro Teaale l«acjan. Bivši rumunski minister aretiran Ankara, Turčija, 8. jun.—Do-pianik turške časniške agenturr poroča iz Bukarešta, da je bil Niehl for Crainic, bivši minister za propagando v rumunski vladi, aretiran. Poatavljm bo pred sodišče kot vojni zločinec. i j J Bivši rimski policijski nadzornik obsojen Rim, 8. Jun^- Pletro Koch, policijski nadzornik v Rimu v času nemške okupacije, je bil obsojen e smrt na obtožbo izdajat va Ob-eodbo je Izreklo vrhovno sodišč* po obravnavi, ki je trajala tri ure in petnajst minut. Koch je bil uatreljen v hrbet. Nemčija razkosana na štiri okupacijske cone! Poveljniki ohoroienih til «« «eatali v Berlinu USTANOVITEV SKUPNEGA SVEtA Berlin. 8. jun. — General Dwight D. Eisenhower, maršal Gregorlj K. Žukov, feldmaršal Bernard L. Montgomery in general Jean de Lattre de Taaaig-ny so se sestali v razdejani nemški prestolnici in podpisali skupno deklaracijo z naznanilom, da so Amerika, sovjetska Rusija, Velika Britanija ln Francija prevzele vrhovno oblast v Nemčiji. Deklaracija je bila podpisana v poslopju, katerega ao Rusi zgradili ob kanalu reke Spree v Berlinu, Ceremonije so trajale aa-mo 25 minut. Takoj po podplau deklaracije je bila naznanjena dosegu sporazumu med štirimi velesllumi glede ustunovitve ustroju za kontrolo Nemčije, katero je Hitler pognal v kutastrofo. Nemčija je bilu razkosana na štiri okupacijske cone. Rusku cona uključuje vzhodnu, brltska aeveroza-padno, ameriška JuŽnozapadno, franeoaka pa zapadno Nemčijo. Sporazum določa kooperacijo med poveljniki oboroženih ali v okupacijskih conah o ssdavah, ki sa tičejo Nemčije kot celota. Separatna is¡ms prtvl, ds pre-vsetjo oblasti ne pomeni anek-sije Nemčije. Končna razdelitev nemških pokrajin bo morala fskstt mirovne konferenc«? Hkle-nltev sporazuma Je bila Istočasno ntiznanjena v Moskvi, I^orulo-liii, WushingliMiu In Parizu. "Neiuškr.(avtoritete in ljudstvo se bodo morale pokoriti re-prezentantom zmugovitih velesil v vseh ozirih," pravi deklaracl ja. "Izpolniti bodo morale vae nuložene jim jsigoje brez ugovo rs." Ustanovljen je bil skupili zu vezniški svet zu kontrolo Nemčije. Njegov sedež Is» v Herli nu. Urad vrhovnega poveljstva se Ihi izmenjaviiI med štirimi |xi veljniki zmugovitih zavezniških armud, - Nuduljnju deklarueiju o koli troll Avstrije se pričukuje. Av-strljsku vlada, katere predsed nik Je dr. Jtenner, še nI priznana, Ta jja bila pred nekaj tedni for miiana na Duujuu Skupni zuvezniški svet je pre vzel vso odgovornost zu vojaško, civilno in ekonomsko adminis trud jo Nemčije in razveljavil zadnje ostanke avtoritete, kute< ro je ustvurilo Hitlerjevo tretje cesarstvo, Htutus Nemčije kot države je v blatvu odpravljen ln postala Je zavezniški protekto rut. Nemčija Je stisnjena v okvir mej iz letu 1937. Avstrija, Kr konošl in vsa druga ozeml)a, ki so bilu pod okupueijo nemških sil, so odrezana od Nemčije. Vru ta so odpf^ zu nuduljnje pre ureditve mej. Nemški vojni ujetniki IxmJo uposleril pri odstruiijcvsriju min In drugem delu, ki gu določijo zavezniške avtontete. Slednje ao ol*ii}ale vso oblast nad življenjem ln smrtjo slehernega moškega, ženske in otroka Nemčiji, kakor tudi nad Indus* ti i jami, fioljedelstvom, trgovino in vserni panogami ekonomske» gs življenja, (¿lavno vprašanje, katero no Ruai potisnili v ospredje, se tiče brltsklh in amei takih okupacijskih sil l(u«l mt zavzeli stali* itf, da se morajo te čete umakniti lz cone ruske okopu< Ijc Maršal Zukov je v tem smislu dobival nasvet« od M Višinske» gu, podkoniiaarja za zunanje zadeve,' Po ceremonijah, ki ao »e vršile pi podpisu deklaracije, «ta general Eiaenliower In feldmaršal Montgomery zapustila Ber- lin. Elsenhower se je vrnil v svoj gluvni stun v Frankfurtu. V Krankfurt so odpotovali tudi Robert Murphy, političhl aveto-valec generulu Eiaenhowerja, general Lucius D. Clay in pod-admiral Robert L. Chormley. London je naznanil, da ao brit-skf čete prevzele kontrolo nad industrijskim središčem v Porur-ju, katero ao doslej driale ime-rišle sile. To uključuje severno polovico wflfhüine, kl obsega 5000 kvadratnih milj. Na tem ozemlju so melts Duesseldorf, Essen, Wuppertal, Kolin in Bonn. Enote ameriške petnajste armade, katere poveljnik je general Leonard T. Gerow, se bodo umaknile iz poruiskega industrijskega središča. Žene ameriških vojakov v zagati Čakati morajo na parnike sa prevos W««hlngton. D. C« 8. Jun.— Državni department pravi, da mora čes 20,000 tujih ženak, ki ao poročile ameriške vojaka ln bi rade prišle v Združene države, čakati ns pamlka, Ta nt morejo lapustlti Anglija, Avstralije, Nove Zelandije ln drugih dežel, ker ao parnlki zaposleni s prevaAunjem vujiiegi* ttpUuiala. Ramo v Angliji Je tez 15,000 nevcat. Število onih v Avstrs-liji in Novi Zelandiji znaša več llsočr1 Pbivft^Kklenjene V Indiji, ad pM>lW*i«e, Državni de-pui tment je Izjuvil, da bo moral kongres sprejeti poseben zakon, da se reši ta problem. Nu |MKllugi imigracijakega zakona, sprejetega v kongreau 1, 1924, ne morejo domučinl iz ne-kuterih krajev Indije lu malajskih dežel priti v Ameriko. Ameriški vojukl so poročili veliko število domučlnk v teh krajih, Kongresni odsek zu imlgraeljo je nuznanil zusllšanje o tem problemu. 'To je ena stvar, ki povzroča komplikacije," Je rekel beaed-nik državnega departmenta. "V Washingtori prihajajo prošnje vojakov, nuj dovoli prihod njihovim ženam v Ameriko," Procedura gl«*de prihoda žen ameriških vojukov, ki ao bile rojene v Angliji, Avatralljl ali Novi Zelandiji, v Združene države ne delu piegluvic avtoritetam. Te lahko pridejo kot žene ameriških državljanov. Ameriški konzuli ne Izdajajo dovoljenj ženam ameriških vojakov za prihod v Ameriko, ker parnlki niso na razpolago. Neka-ter I širijo zavajalnu portrčila, da sploh ne bodo mogle priti v Združene države. Državni depurtment je razkril med drugim, du je več alučajev v Angliji, kjer so belopoltne ženske poročile /umorske vojake Niemoeller se je hotel boriti za Nemčijo N«*a|Mt|, Italija, 8 Jun.—Martin Niemoeller, luteranakl pastor, kuteiega mi slavili kot airnbol mučeniku "dobrih Nemcev" v Hitlerjevem rujhu, Je preaenetll časnikarje z izjavo, da ae je prostovoljno prijavil za prevzet je vloge poveljnika podmornice po izbruhu druge svetovne vojne in da so nnciji zavrnili njegovo ponudbo "liil sam mornaričnl častnik deset let," ja dejal. "Moji sinovi «o bili pozvani v armado irt jaz nisem hotel, da bi padli, ko sam nisem bil v aluš-bi." Niem kjer so popolnomtf zavladali angleški interesi. Južna Arabija, skoraj sama puščava, je postala ramostojna, ker takrat imperialisti še niso slutili, da se pod njenimi peščenimi planjavami nahajajo bogati petrolejski zakladi. Palestina, Sitija in Lebanon so postale sirote Lige narodov, nad katerimi sta dobili protektorate Anglija in Francija—Anglija nad Palestino, Francija nad Sirijo in Lebanonom. Kazen Turčije je ves Bližnji vzhod skoraj sama puščava. Izjema je del Palestine, kamor so se po zadnji vojni naselili Židje in z umetnim namakanjem in umnim gospodarstvom spremenili pu-/cavo v bogate vrtne nasade in kmetije, in to na zadružni ali kolek tivialični podlagi. Zgradili so tudi zelo lične vasi in popolnoma novo večje mesto, kjer imajo tudi svojo univerzo. V teku prve svetovne vojne Jim jc Anglija obljubila samostojno državo, toda jo potem besedo snedla, ker se ni hotela zameriti Arabcem. Na njih zahlevo je ,tudM»mejila priseljevanje Židov v Palestino, s čimer ae je zamerila Zidom. Tako ima s Palestino stalen glavobol. Na drugi strani je Francija imela glavobol s Sirijo in Lebanonom, kjer je prebivalstvo zahtevalo neodvisnost, katera jim je bila obljubljena po Ligi narodov. Leta 1930 je francoska vlada Levan-tinccm (skupen izraz za Sirijce in Lebanončane) obljubila neodvisnost—"ob priliki." * * ★ v'< i^r „•»> . t "V PiišUi j« dolga svetovna vojna in razlivanje Hitlerjevih hord po Evtopi. Na predvečer padca Francije se je Hitlerju pridružil Mussolini, nakar se je vojni požar razlll tudi v Afriko. Po padcu Fiancijc se je Hitler obrnil proti Bližnjemu vzhodu skozi Balkan, z diuge strani pa je posla! v Afriko več svojih divizij, ker Musso-linijeva "nepremagljiva" vojska ni mogla nikamor. Naciji so ihtočasno med vsem arabskim svetom razvili močno propagando proti anglefiki dominaciji. Tiste dni, ko je Angliji zelo težka predla ne samo doma, marveč tudi v Afriki in na Bližnjem vzhodu, sta angleška in ameriška vlada prisilili francosko vlado (leta 1941), da se je v Levantu odpovedala svojemu protekloratu in Siriji ter Lebanonu dala neodvisnost. Pridržek je bil, da se novi odnošaji med obema državama uredi, do vojni, medtem pa ima francoska provizorična vlada pod De Gsullem pravico držati vojaško posadko v Levantu v svrho piotektiranja francoskih interesov. De Gaullcva armada je bila s ix»močjo Angležev namreč "nabila" višiško armado v Levantu. S to potezo si je Angbja zavarovala hrbet in preprečila, da Bližnji vzhod ni stopil na Hitlerjevo in Mussolinijevo stran. S pomočjo Amerike in Husije je bila inscenirala v sličen namen tudi "levolucijo" v Iiaku, kjer si ie preskrbela podložno vlado. * * * NEKAJ BESED O ČRNI REAKCIJI Cleveland, O.—Cerkev, stoječa na čelu srednjeveške dobe, je z veličastnem krščanskim l-dealom zatajevanja v resnici svet podvrgla. Učila je popolnost krščanskega življenja v ra-dovoljnem uboštvu in nakupi-čila ogromno pozemsko bogastvo; obdala se je z razkošjem in svetno slavo, učila je čistost in si vzgojila duhovstveno poseben enoten, s celibatom zvezan in izenačen stan, ki je bil vedno pripravljen ne le za Kristusovo vero, ampak tudi za svoje stanovske koristi, za sveto moč in red v cerkvi storiti vse; učila je evangelij pokornosti in ponižnosti, pa je postala prava avtoriteta srednjeveškega človeštva. Da pa duhovništvo samo ni živeli krščansko, kakor tudi ne danes, ampak se je večkrat svoji nalogi naravnost izneverilo. Znamenit odsev te dobe in t«daj pač splošno razširjene sodbe o duhovskem stanu je satirično pismo Petra Alijškega (znanega iz Husovega procesa iz 1. 1381). V tem pismu piše, da knez tega sveta zametava biblijo in proglaša za dogmo svoje dobe Justinijanove zakone in Gracijanove dekrete, s katerimi je dobilo duhovništvo posvetno moč. On pravi; "Hiša božja vam bodi tržnica. Živite svoje dni v razkošju in naj vam ne uide niti ena pomladanska cvetka. Šopke pri svoji obleki napravite velike. Ljubite prva mesta pri gostijah in sprednje sedeže v sinagogah. Hodite s povzdignje-nimi glavami in drobnimi koraki. Jemljite desetino od kmetica, a zamatujte božjo zapoved. Svoje dolžnosti odlagajte na tuja pleča. Potrudite se za svetno Zvitost in bodite modri v svojih lastnih očeh, kajti jaz sem vaš ščit in vaše veliko plačilo." Machiavelli je zapisal, da se morajo Italijani zahvaliti cerkvi in duhovščini, da so postali brezbožni in pokvarjeni. V XII. stoletju kliče Arnold iz Brezcil; "Vsak posveten imetek moti duhovščino v božji službi; odtod prihaja napuh, razkošje, ošabnost, neizmerna propalost. Če hoče biti papež Kristusov naslednik, ki je kot služabnik hodil po zemlji, ne sme sedeti na nobenem tronu." Zate drzne besede so moža križali in sežgali. Neustrašeni posamezniki so dokazovali, da mora biti država popolnoma ločena od cerkve. Na primer, Peter Alijanški piše v avoji dobi: "Nikdar ni niti ži-dovaka sinagoga niti nobena pa-ganaka ali krivoverska sekta zagrešila toliko zoper zapovedi Kristosove/ja evangelija kot današnja cerkev popačenih kreri-kov. Človek je bil zasužnjen in potlačen. Glava cerkve je bolna, udje pa so mrtvi. Država in papc&tvo, ki sta padla v brez-božnost, se bosta zrušila. Saj ne more svojega življenja zaupati trhlemu čolnu, kdor hoče priti čez Donavo." Vsa zgodovina je prepojena z dokazi, kako so od papeža pa do najnižjega kaplančka s pomočjo cerkve zavajali na umu ubogega človeka skozi dva tisočletja. Se bolj. na moderni način, ga zavajajo tudi danes. O kakem ljubi Zdaj pride na vrst»» drugo poglavje—prizadevanje generala De (JauMn, da »k» imperialističnih predpisih zopet dvigne "slavo" Fianclje s tem, da jo zopet napravi v—svetovno silo. V ta namen Je zadnjič poslal v Levant nekaj scncgatsklh čet, ki naj s topovi in stiojnicsmi demonstrirajo novo "slavo" Francije nad Sirijci in Lebanonci. V tem |e posnemal vse imperialiste vseh časov, vseh dežel. !>e Gaulle je poslal francosko vojaštvo v Levant zato, da z orožjem izaili nekateie koncesije <>d siri|ske in lebanonske vlade. Kot |H^oj za končno priznanje "neodvisnosti" zahteva, da Francija pravem krščanstvu, o veri dobi v Levantu vojaške baze ln nekakšne "kulturne" koncesije.' Ker sta se prizadet» vladi upili tem zahtevam, je stopilo v akcijo j hsneosko vojaštvo ad »n potegniti francoske čete v kasarne. Angleški ulfmat »e podpila tudi ameriftka vlada.! Dr Gaulle re jc temu nt it» ku seveda |«Hh»l, toda4hbenem obtožil Anglijo, da je ona odgovorna .a te "incident." Na eni strani •!» h «»če |io|>olnoma Izriniti—iz vsega Bližnjega vzhoda. Obenem je zahteval tazpravo o vaeh koloni-jalnih vmušatijth v Sredo/« ml iu »n Bližnjem vzhodu in teh raz-piav sc naj udelctl tudi Rušila Slednje le .gotovo ocvirek ra francoake ievičane, k* so uri zadnjih občinskih volitvah dobili pod svojo konttolo vsa meeta z več kot 4000 prebivalci. Tako se križalo imperialistični interesi /apadnih sil V prvem imperialističnem poskusu, da vtpostavi slavo" Francije, je IX» Gsulle slabr» ooravU. Njegov režim pmtata bol, in bolj rrakno-naten. Ns goapodarske reforme doma na »ociallziranje industrij in sploh velekapitala Je popolnoma pozabil tn posvetil svoje energije rehabilitacij francoskega imperializma- vzpostavitvi "francoske slave," ker je le metanje pesks v oči francoskemu lačnemu ljudstvu. svojega bližnjega kakor samega sebe," pa ni aluha in ne duha. V njih srcih je pohlepnost po razkošju, slavi in sleparstvu. To so tista cerkvena načela, za katera vsa cerkvena reakcija moli in laže in se zaeno bori proti vsaki boljši socialni spremembi v današnji družbi. Dokazov je dosti! Ob vsaki priliki se postavijo na stran najhujših reak-cionarjev. Sedaj se ta črna reakcija trese pred ruskim medvedom, toda vse njene krokodilske solze in božji blagoslovi, ne bodo ustavili ruskega medveda, ki prinaša novo vero v svet. Milan Medvešek, pomožni u-rednik Proavete, je zadnjič dregnil v sršenovo gnezdo, ko je v svojih komentarjih priporočal, da naj Slovenci in Hrvati v stari domovini obrnejo hrbet Rimu in se naj rajši naslone na Moskvo. Dobro jim je povedal in čas bi res bil, da bi prenehali Slovani malikovati Rim, kateri jih je vedno teptal in vlekel za nos in za Petrove novčiče. Rov-tarski fajmošter iz Newburgha se jc silno razsrdil nad Milanom, kajti čuti se zapostavljenega v ministrantski službi. Ali Milan ne ve, da kanoniška čast stane lepe denarce, sedaj pa naj bi šel za ministranta v Rim? In tukaj ima svoje farane privezane na vrvici, v Rimu pa bi bil privezan sam, radi tega si ne želi >premembe. John Fllipič. FEDERACIJSKA SEJA Gilleepie. 111.—Obveščam vsa društva SNPJ v centralnem Illi-noisu in St. Louis, Mo., da se bo vršila 10. junija federacijska seja pri bratu J. Ruglu, 900 N. Clinton, Gillespie, 111. Društva naj pošljejo na sejo svoje.zastopnike z morebitnimi navodili za prihodnjo konvenci jo, kajti seja je sklicana radi teh razlogov. Vsi dobri nasveti so dobrodoš\j. John Rugel, zapisnikar. O ZDRAVILNIH ZELIŠČIH Garfield Hta.. O. V Prosveti sem čital dopis Franka Barbiča, v katerem je priporočal preslico kot dobro zdravilo proti pritisku krvi. Naj omenim, da je potrebno nabrati preslico preden prične na vrhu rjaveti in v takih krajih, kjer ni prahu ali močvirja, v katerem se plazijo kače. Poleg preslice je tudi veliko drugih zelišč in korenin, ki so zdravilne za različne bolezni, na primer, za krče, oteklenine, rane, naduho it. Omenil bom nekatere, katere je dobro imeti doma za vsak slučaj. Arnika je znano zdravilo. Na-beri jo v juliju, kadar sonce najbolj pripeka. Očisti glavice ter jih vloži v steklenico, toda ne preveč tesno, potem pa napolni steklenico z najboljšim špiritom. Postavi ali obesi steklenico na prostor, kjer sonce najbolj greje, vsaj nekaj tednov in tinktura bo dobra, čim starejša, tem boljša. Arniko se dobi v lekarnah, ali je zelo draga. Rano je treba najprej dobro umiti in jo jx>ve-zatl s čistim ovitkom, nato pa pollj z arnikovo tekočino. Ko se ovitek posuši, ponovi proceduro. V teku nekaj dni bo rana zaceljena. Arnika je zdravilna tudi za notranje bolezni. Vllj nekaj kapljic v srednje velik kozarec in prilij čisto, mrzlo vodo. S postopnem uživanjem tega zdravila ai ozdraviš rano v črevesju ali želodcu in celo raka. Arnika je dvoje vrste. Ona, ki ima gladka peresa in steblo, je zelo strupena, prava pa ima kosmato steblo in prav tako liste. Čestokrat čitam o pritožbah tega ali onega, ki ga muči rev-matizem. Ampak ako se potrudiš, ga lahko ozdraviš. Naberi smerekovih popkov, jih posuši in nato kuhaj deset minut. Naj-prvo se skopaj, vlezi se za deset minut, potem pa se ne obriši, ampak ostalo navezi na bolno stran ter zopet poveži s čisto obvezo in pusti, da se {»osuši. Ponavljaj to postopanje, dokler ne ozdraviš. j Revmatizem je groznp bolezen. Tri leta sem hodil k zdravnikom, toda nI nič pomagalo, potem pa sem pričel z zdravljenjem sam po načinu, kakor sem ga opisal. Od tedaj je preteklo že 35 let, a revmatizem se ni nikoli več povrnil. Priporočljivo je zdravljenje revmatizma po tej metodi: Ako živiš v bližini kakega potoka aH reke in kadar je velika vročina, pojdi in si poišči prostor ob vodi. Umij bolni ud z vodo, pptem pa pokrij telo s peskom, da te sonce ne opeče. Čez deset ali petnajst minut se umij in pojdi domov. Ako boš čutil, da se ti obrača na bolje, pojdi in ponovi isto, toda pazi, da se ne prehladiš. Meseca junija je pričela cve-teti lipa. Lipovo cvetje je znano vsaki ženici v Evropi in nekaterim tudi v tej deželi. Čaj iz lipovega cvetja je priporočljiv Ja otroke in odrasle. Omenil sem le nekaj važnih domačih zdravil. Morda se bo kdo mojim priporočilam posmehoval, kar pa me ne bo presenetilo. Kdor nima zaupanja v naravna zdravila, naj kar hodi k zdravnikom, da ga ozdravijo. K temu dopisu naj še omenim, da sem L 1897 stanoval v Grazu z nekim študentom, ki je študiral botaniko. Vsako nedeljo me je vabil naj grem z njim nabirat zelišča po gozdovih in travnikih. Večkrat sem šel z njim in kazal mi je razne rastline in korenine, ki imajo zdravilno moč. On jih je doma sušil in potem prodajal neki trgovini z zelišči. Tedaj sem bil še zelo mlad in me ni vse zanimalo, kar mi je razlagal. Pozneje sem izvedel, da je postal profesor botanike na Dunaju. Ako bi se narod zanimal in ustanovil botaniške klube po naselbinah, bi s tem koristili samemu sebi in društvom. Pred leti sem to poiskusil v Clevelan-du, pa ni bilo zanimanja in tako sem idejo opustil. August Kužnlk. POROČILO O SHODU Hermlnie, Pa.—Dne 20. maja se je vršil v Pittsburghu shod v pomoč revežem v stari domovini. Na shodu je imelo nastopiti nekaj jugoslovanskih delegatov, ki se nahajajo na konferenci Združenih narodov v San Fran-ciscu, ampak niso mogli priti in tako je bilo prečitano pismo, ki ga je poslal dr. Subašič. Shod je odprl Butkovič, predsednik HBZ, in zaeno tudi vodil program. Navzočih je bilo približno 400 oseb, med njimi največ Hrvatov in Srbov. Pred o-tvoritvijo shoda je igral tambu-raški zbor, ki je sestojal s sedmih deklet. Tamburaški zbor je b«l iz neke druge naselbine, a si n• gresa je prejel od kongresni.* vstop za enega mladeniča v vojaško šolo v West Pointu, ak« bo prestal izpit. Sklenili smo tudi, da bomo zopet priredili koncert, katerega dobiček bo za čitalnico in potrudili se bomo, da zberemo kaj dinarja in ga darovali v svrho * Na ta način bi oiij- poslana na konferenco Združenih narodov v San Francisco in prav tako predsedniku Truma-nu. v kateri so ga urgira. naj stopa po ¿ačtiMii poti pokojnega predsednika Roosevelta. Čestitke w b»le poslane tudi mar- Predsednik kongresa kandidira za ierifa On J* P"" prost delavec in je vredenin«* ga zaupanja. Ne s srn« Ld, ampak tudi Johntj£ lahko dobi Slovenca za ¿up-r* Korajša velja in nc i**1"", šalu Titu in vzpodbuda, naj zapostavljati. Med nami imam« vztraja za prečno Jugoslavijo, več sposobnih mladeniccv, nam bili vsem v ponos žimo. da se zavedamo či. Ne zadovoljimo w Na$ •edno na ml Skupina uatjaklh voditeljev CIO In ADP na . m„ ... ». mm iti m * pÄclftik* froBt* ao al ogledali ^ A to prevoalll 13.000 mil). Na bojišča eo bili podani pe oboroéoni e*. da po povr.Hm agttlrejo mod delavci aa večjo produkcijo bojnega oeošja la menlcije Puslani so bili tudi pozdravi ju «oslovanski delegaciji v San Francisco. Za tem /e sledilo še nekaj pev- zadnjim sedežem ■ . f skih točk in Josephine Klun je rajši trpi kot da bi bil zapela "Kje ja moj mili dom" nadlego. Vsak si želi * ln r*fcij drugih slovenskih pes- delom zaslužiti svoj ml. ! kruh. Torej volimo za Sl<>" Sh<»d je bil uspešen, to a lah-' potem pa nadaljujmo z n ^ ko b< nas bilo več, toda vzrok delom "Slovan ns dan. je menda, ker ni bilo dovolj če-' uresniči ns vsej črti* I (B VB nitl.i. t Mary ViflB)«' sa za oglašanje. fer Wf ftCeuntry Sedaj ko *u tovarnarji U vedno zaposleni z vojno produkcijo, bo pomanjkanje električnih naprav ki Itično Ae nekaj časa. Ženske, ki delajo na vojnih delih In ki obenem opravljajo tudi domače h i An a dela, Ae vedno neobhodno potrebujejo električni* hladilnice, "Vacuum'1 čistilce, pralne atroje, likal-nike, prazertre In drugo delo-hranllno opravo, Zato delite patrijotično, Zberite skupaj vse elek* tiične naprave, ki niao v rabi In Jih zamenjajte za vojne znamke pri vaAem prodajalcu električnih naprav. 0»i vzame tudi stare pokvarjene pred-mete m Jih navadno popravi za nadaljno uporabo, Waahlngion. D. C» 6. Jun.— Fred M Vinw»n, direktor uradu vojne mobilizacije, je |xxiprl zakonski načrt glede poln« upo* al 11 ve delavcev v povojni dobi. Avtorja načrt« ata aenatorja VVugnet in Murray. "Poleg hitri' in popolne zrna-K«' nad Jajajnako je m asu doli' rtoet podvzetje koiokov, da ae itarentuu upoalit«v vaeh delavcev v povojni dobi," pravi Vin» ton v ptamu, katero je poaLal m-oatoiju VVugtitfiju "Kedarralna vlada mora pjevzeti odgovur»MJet /m uposlitev in j«iomag«l| nokomu, kt potrebuje tako nujuavo , , , In vojne znamke h»xlo pomagale k zmagi vojno. PHIPOMItA C'oo»Mtui>w««tt»i Mlvifi C«m|»eflf iu kupuj* ral»l)»rilk električnih nap/«v, de In jih apet prodajala, pa t vf04-l)ftti pomeša ilka* km U|MVt«iti v tein putiijo-IrftMin iWilu COMMOM WEA L T H EDISON COMPANT V Proevetl ao dnevno svetov m In delavske voett Ali |lk Mlete vsak de«? PROSVETA IZ MODERNEGA SVETA Spisal F. S. FINŽGAR % (Nadaljevanje) "In Ti pusti*—" Rožman je govoril polglasno —"in Ti pustil, TI na Kalvarljl, ki si ljubil zatirane, ki si preganjal farizeje, Ti pustii, da Ti vsi ti poljubljajo rane, da se ti hinovsko klanjajo, da k Tvojim nogam mečejo v puščico srebrni denar--Ti pustiš--" Peter je zamižal. V njegovi duši je vstajal dvom, mračen kakor polnoč in bridek kakor strup. Dvignil se je s parobka. Iz mesta so prihajali novi šetalci, on se je plazil ob zidu bolnice proti vratom, plazil se je kakor človek, ki ga je sram, ki si je pa svest, da tega ni sam kriv—in ponavljal polglasno: "Naša moč, naša moč!"----------- Lepo popoldne je izvabilo tudi doktorja Slugo, da se je napotil po cesti, po kateri je hodila procesija drugih liudi. Uvrstil se je med nje. Par radovednih pogledov ga je pozdravilo, nato je bil čisto sam sredi množice. Spredaj in zadaj so se pomikale skupine družin. Starejši pari so vodili za roke deco, svarili, opominjali, kljub temu pa z vso srečo ogledovali zdrave in .živahne otroke. Očetje so bili dokaj zamišljeni in so kadili cigare; zgovornim ženam so odgovarjali nakratko. Mlajši, še ne dolgo poročeni, so se vodili pod pazduho. Tesno so stopali drug ob drugem, ozirali so se pogostoma med seboj v oči, smejali so se glasno in veselo. Razen teh so hodili še drugi, mladi in veseli: gospodična in gospodje. Mnogo ao se menili, vsi naenkrat so se večkrat zasmejali, da so se gospodične stisnile tesneje druga k drugi, gospodje so se pa zravnali v ponosni zavesti, da jih izborno zabavajo. Dr. Sluga je stopal sam. V rokah, na hrbtu sklenjenih, je držal palico. Glave ni imel ponosno dvignjene. Nekoliko je bila vpognjena naprej, kakor bi jo tiščale težke misli. Stopal je enakomerno, nikamor se ni ozrl, kakor bi ne bilo žive duše ob njem. In vendar je tako jasno slišal vsak zvok, tako natančno je videl iskrene poglede, ki so se med seboj božali in poljubovali. Otožnost mu j* »egala v srce in začutil je nenadoma, da ja tako strašno Mm na tem božjem ■vetu, ,In i kilo mu je čedalje bolj neugodho. Celo presedati tn mm t i mu je začel smeh pred njim in za njim. Govoril si je, da so ti ljudje neumni, otročji, brezmiselni, sicer bi se ne smejali tako venomer. Gotovo bi bil krenil s ceste, samo da bi se ločila majhna stezica od nje in ga peljala po travnikih, čez samotno polje, v tistile hrastovi gozdiček, , dr ne bi slišal več tega smeh*,'Hh otročjih, brezskrbnih glasov. Ali steze ni bilo, ob desni in ob levi pa razmočeni travniki, od katerih je puhtela izpod solnčnih žarkov tenka soparica. Doktor Sluga je romal dalje z veselo procesijo proti cerkvici pod Kalvarljo. Zamislil se je. Kar nenadoma je prišlo od nekod ter je stopilo k njemu. Zadehtelo je po vijolicah. Ko se je hotel okrenlti, je stalo že tesno ob njem, prijelo njegovo roko in z drobnim korakom hodilo tiho, kakor po zraku, poleg nJega. Da, to je njen dih, njena gor kota! • Pavi J a ga je omamljala tako na plesu. In takole bi sedaj hodila z njim—družica življenja—lepe nedeljske popoldneve sredi travnikov In njiv. Ob roki bi čutil njeno toploto, Čutil bi utripe njenega srca; kadar bi ga pogledala, bi se razširile njene oči, kakor da bi ga hotele objeti—in potem bi se tako skrivnostno napol zaprle, v strahu, da ne bi izgubile tistega, ki so ga pravkar objele. In Vinko bi ji govoril lepe besede; vedno nove misli bi se mu ponujale, nove—globoke in vesele, katere bi Pavla spremljala z nagajivimi opazkami. In kadar bi pogledal nanjo, bi se posvetili na belem vratu indijski svetlinčki, vkovani v zlato, in on bi jo stisnil tesneje za roko, približal bi jo bolj k srcu. Pavla bi pa okrenila glavo nalašč tako, da bi ga pobožali njeni kodri in bi mu pokazala lepe zobe ter mu rekla: Poredne^! Nato bi se oba zasmejala in šla nekaj korakov hitreje, da bi prešla počasni par pred seboj--- Vinko ni bil več aam. Oprijelo se mu je za komolec in hodilo je z njim s pomladno rahlimi koraki. Smeh spredaj in zadaj mu ni bil več smešen, več mu ni bil neznosen. Smejala se je njegova duša in tiho je kramljala ... Sam ni vedel, kdaj ae je dvignil pred njim stožkasti zvonik bele cerkve Kristusovega vstajenja. GWvlatnem kolovozu,' mu je zavpi-a, naj gre . malo hitreje. Res se je podvizal in tudi ona mu ; e šla nasproti. "Petelinov je notri," je rekla. Njen glas mu je očital, da ji je zamolčal mnogo važnih stvari. Nič drugega ni spregovorila in tudi treba ni bilo. Petelinov ia je prosil za svet. Zastopniki organizacije so že posredovali zanj in za Krivca, pa se jim je podjetje tako odločno jostavilo po robu kakor doslej ie nikdar. Prav nič ni kazalo, da spet poprime za lopato. Doma pa joče žena, ki čaka otroka. Mladi mož je bil sam zelo potrt, preveč iznenada in nezaslu-ženo ga je zalotil odpust. Povedal Je, da je govoril tudi s človekom iz najnovejše organizaci-le. Sam od sebe mu je obljubil pomoč. "Žena zdaj tišči vame, naj ni-car ne zavržem prilike," je potožil. "Vem, da niso pravi, težko bi se vpisal pri njih, ampak živeti je tudi treba." Matjan se je pozanimal, kdo mu obeta kruh. Bil je to neki Pečjak. Nekdaj je služil pri fi-nancarjih, pa ni bil preveč u-poraben in so mu dali potni list za druge poklice. Poizkusil je s trgovskim potništvom, pa se ni obneslo, naky ae je usidral med stavbnimi delavci. Zmeraj je gledal, da se je izognil težkih del, znal se je prilizniti predstojnikom in obenem govoriti delavcem. V organizaciji ao ga kmalu preizkusili in ustavili na hladno. Odselil se je drugam in se spet povrniL Vaelej se je znašel tam, kjer je bilo treba ustvariti med delavatvoni kakšno zmedo. Najemal je stav-kokaze in si v njihovih vrstah nabiral pristaše. "Lep tič, ta Pečjak!" je menil Matjan. "Lahko ti bo pomagal, samo da ga utrdijo med neukimi. Kaj naj ti pa jaz dam, da si se potrudil k meni?" "Tebe je tudi imenoval, ko sva govorila. Ne vem, zakaj." "Pa jaz vem! No, z mano ai ne bo delal reklame. Ha, takole nas mislijo! Naj prvo uatano-ve organizacijo za razdiranta naših vrst, potem vržejo na eeato rfekaj ljudi, da jih r*zni _ spravijo nazaj in se ugnezdijo. Niso zaman Študirani! Vsi pa le nismo šleve!" Matjan se je razjezil, Petelinov pa ni vedel, kaj bi. Matja-novo mnenje mu je bilo jasno, Če ga še kaj sprašuje, fta bo Sagnal, s šlevo in kle^epj^ctem. l to je laže reči kakor prekašati ženino tarnanje. Saj ti ne more dopovedati, ko niti Matjan svoji ženi ne more vbiti v glavo enakih misli. Ko ae je mož pomiril, ga je takoj ppprijela, naj pomisli kaj jezika. Če govori Pečjak o njem v eni sapi ž drugimi, ki so že brez dela, potem se ni treba igrati. Petelinov je spoznal, da je najbolje, če odide. •"Delaj kakor veš in znaš, ničesar ne maram biti kriv," mu je dejal Matjan med vrati. Nato se je moral otepati ženinega jezika. Pestila ga je, naj pazi, da ne bo na lepem brez dela kakor sta Petelinov in Krivec. Z njo vred je menil, da ni dobro priti ob zaslužek, a moral ji je oporekati, kar je po njegovem povedala neumnega. V soboto popoldan so stavbni delavci po danem znamenju za odmor napolnili dvorišče. Čakali so na izplačilo tedenskega za-| služka. Preden jim je polir razdelil kuverte, jih je opozoril, naj vsi počakajo. Lotevala ae jih je| nestrpnost. Ko so prejeli denar, je pa stopil na skladovnico desk in jim razložil, da je le£ dan. Greh bi bU, če bi še popoldan ne zavihali rokava, ker utegne spet kmalu deževati, v škodo delavcev in podjetja. "AJU dobimo procente?" je pedlo vprašajte. "To pa ne gre, v zgubi pa ne moremo," je dejal polir in strogo pazil vaakega posameznika, kaj bo naredil. Nekateri ao brž pograbili lopate, drugi ao spraševali pred-delavca, kaj, naj poprime j o. Še tega niso upali priznati, da so lačni. Matjan si je zategnil pas, si odrgnil čevlje in umil roke, potem je dejal tovarišem, da bi se po dopoldne vnem garanju prileglo kosilo in je odšel na cesto. Pa ne sam, z njim je bilo dosti zidarjev in zidarskih po-magačev. Polir je hudo sakra-mentiral, a ni nič zaleglo. V ponedeljek ie bil spet za-rana na stavbi. Čim je zagledal Matjana, ga je poklical v pisarno na dvorišču in mu izročil delavsko knjižico, ne da bi mu rekel besedo. Matjan jo je molče sprejel in stopil iz temne luknje. Preddelavec je ravno udarjal po železu in pognal atroj in ljudi v obrat. Matjanu so se zazdeli silno smešni, da se mučijo za nekaj dinarjev na uro. Zviška jih je gledal, nekateri so pa pogledovali nanj in ga pomi-lovali. Tudi polir je stopil iz pisarne in je hotel iti na zgradbo. Matjan ga je prijel za tiste groše, ki mu gredo, ker so ga odpustili brez napovedi. "Pridite jutri!'* "Še za vami naj capljam kakor bacek. Takoj hočem!" je zarohnel zidar. Polir se je izgovoril, da v naglici ni mislil na denar, saj je izvršil le ukaz višjih. Naročil mu je, naj malo počaka in Matjan se je vdal, v njem se je za-kresala tedaj nova misel. Ko je polir zginil v zgradbo, je udarjal po visečem železu tako močno, da so vsi prenehali z delom. Zbirali ao se okoli njega, on je pa stopil na deske, jim pokazal knjižico in spregovoril: /'Skoraj 4vajset let sem delal zdaj, ao mi dali brco. potem ahm, pa ne vedo več tega. Fantje, kar je zadnjič doletelo onadv» in danes mene, to čaka zdaj vsakogar izmed vas, če se ne postavite." Pritrjevali so mu. Malodane vsi so se strpali skupaj. Matjan j« povdajtf, da ne goyoRj zase, si bo že našel delo< Svoboden je in mu nič ne morejo za odkrito besedo. Stroj za mešanje betona je utihnil, oglasil se je pa polir. Podil je ljudi na delo, pa niso šli. . "Kadar pojde Matjan, gremo še mi!" "Ne pozabite na Krivca in Petelinovega!" je opozoril Matjan in sprožil odobravanje. Polir je sedel na kolo in ga pognal. Lep čas ga ni bilo nazaj. Delavci so med čakanjem trdno sklenili, da ne odjfenjajo. Vrnil se je polir in zahteval nazaj Matjanovo knjižico, za Krivca in Petelinovega je pa naročil, ČETRTEK, 7. JTtmt,, da se lahko zglasita šTT^ Delavci ao se zadovohn r iS Pili z dvorišča in spe * ^ «troj za mešanje betona BlV ep dan, prelep, da bi Ji konca * ^ (Konec.) V ProavetI so dnevu, tVolf>, 1» delavske vesti JJ* čtlate vsak dan? Razni mali ogla« pomožnakuharica~ in pomočnice za vložke, donaù,; jedil, pripravo dezertov, poZS posode in splošno delo urad na 3. nadstr. a"l MARSHALL F1ELD AND CO _State in Washington "I BERKLEY—miljo vzhodno od Fi™ hursta se proda idealno za dvoS 4 sobna hite, dve velik, spaÄ sprejemmea, kopalnica, kuhinja » prt porč, pritličje, furnaee gik£ rt 02x100, Cena samo $4750 00 n čite Ed Blimke—ELMhurst 9?fio POTREBUJEMO VLIVARJE IN POMOČNIK V VLIVARNI Najvišja plača. Stalno povojno del 2 ugodna prostora 1725 MAYPOLE AVENUE 4921 W. LAKE STREET Standard Catting Corp POTREBUJEMO Traveling Crane Operator "25 Ton Overhead Crane" Engine Lathe Operators '».nFloor Assemblers Hydraulic Press Operators Blacksmith Helpers • • • Stalno povojno delo KLING BROS. ENGINEERING WORKS 1300 N. Kostner Ave. Vnraiajte MR. APPELGREN DELO DOBE HIŠNICE "JANTTRESSES ŽEN8KE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA belovna ure od 5:90 popoldne do 11 ure svečsr, «im&sr^. pomočnice v Jedilnici VPRAŠAJTE pri: . ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street NAROČITE SI dnevnik prosveto konvencije sa lahke naroči ae lisi Protveto Is štiri ali pet članev b «• draHno k soi ssroè- Pe sklepa 12.___ prišteje eden. dva. tri. šifri ali pet_________ nlnL List Proeveta stane ae vse enake, aa ¿lene ali nečlan« M 00 m ero letne naročnino. Kea «a člani ša plačajo pri eeeementu IIM m tednik, ae »as ta prištele k naročnini. Torej sedaj al vsroka. red da Je m predrag sa člana 8MPJ. Uel »sosveta Je vaša Isstatos Is flpšete fe v vsaki društal nekdo, ki M rad šUal Ust vsak dan. PeJasnUet—Veeltj kakor hitre kateri teh članov preneha biti ¿las ■NPJ, ali če se preseli proč od družine In bo zahteval sam avoj Uit tednik, bede moral Usti člu Is dotlčne drullne. ki fe tako «kupna naročena sa dnevnik Pn»veto,to takoj naznaniti upravnUtvu lUta, In obenem doplačati dotlčno vsoto listu Proeveta Ako tefs na stori, tedaj mora vpravnlštvo «nJAatl datum se to vsoto naročniku Ainr mm» today? MjWLmj Illustrated by Gregory VAl—io _ __ deaerja si list. Id le vets tastntos. PH08TBTA. SWF J. 2ZST Is Avs, pošiljam Ä 1 à 4 1 k med ČL Cl št IL IL