41. številka. Ljubljana, nedeljo 20. fehruarija. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzcmši ponedeljke in dneva po praznikih, ter velja po poŠti pr.Ji-man za a v st r o-o ger sk e deželo za celo leto P. «1., za p.>l 1. m h gl, za četrt leta 4 gl. — Za Izubijano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld.', ?a na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za čHrt leta 2 gld. 60 kr., po polti prcrjomtn M fietr! let« B golđ. — Za* o z n a ii ila so plačaj« od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 8 kr., če se dvakrat, in 4 kr., će so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Uokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovj hiši „gledaliska stolna". OpravniŠtvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, jo v „Narodnoj tiskarni14 v Kolmanovej hiši. Obljuba ministrova. Kakor je bilo iz našega poročila v listu od četrtka 17. t. m. videti, oglasil se je bil slovenski poslanec dr. Tonkli v odseku za jezikovno vprašanje o krivicah, ki se Slovencem s tem gode, da se v pravosodstvu ali justici ne rabi narodov jezik, temuč tuj, nemški ali italijanski. Mimogrede naj tu poslancu dr. Ton-kliju zahvalo izrečemo, da je oglasil se in govoril, kakor to tudi dr. Vošnjak vedno, za vse Slovence in o vseh Slovencih, naj prebivajo na Goriškem, Štajerskem ali Kranjskem, ter da se nij postavil izključljivo na kako lokalno-provincijalno na pr. sarno goriško sta-lišče. Pa o tem utegnemo drugikrat kedaj iz-pregovoriti, denes nam je v mislih sledeče iz onega poročila; „dr. Tonkli je svoje razlaganje sklenil s prošnjo do pričujočega ministra, da bi minister brez odloga izdal za vse slovenske pokrajine razglas, da se slovenski jezik uvede v vse sodniške urade. Navzočniministerpravosodjajetudi obljubil, da se to stori in te krivice odpravijo." Ta obljuba ministrova se nam zdi važna. In ker je Pražakova, mislimo, da se je tudi več nanjo zanesti nego li na obljube Conradove. Pražak je naše pritožbe lahko razumel in ne dvomimo, da ima iskreno dobro voljo držati svojo obljubo. Vendar bi Slovenci želeli, da bi dotični obljubljeni ukaz od ministra kmalu prišel. Preveč dolgo uže prosimo in terjamo, t -^več čutimo krivico in neznosnost dozdanjega stanja, nego da bi mogli še strpljivo čakati in dolgo upati, kedaj se nam ta obljuba izpolni. Mi ne čakamo lehko, ker uže predolgo čakamo. Tudi ne vidimo nobenega zadržka, zakaj se ne bi od ministra obljubljena naredba precej objavila. Saj se je uže od prejšnjih ministerstev nekoliko ukazovalo, začenjalo, naj se torej dopolni, kolikor je za denašnji čas in denašnji napredek naš primerno, in zadovoljni smo. V tem smislu upamo, da bodo tudi naši poslanci vlado priganjali in ministra opominjali, naj izpolnitve svoje obljube ne odloži na dolgo. Sicer vemo, koliko smo uže „poslancem" naložili, ali saj je ta stvar poleg šolskega vprašanja najvažnejša našega narodnega programa, katerega s težavo valimo na goro stare razvade prav kakor Sisifus svoj kamen. Da bi se vsaj glede jedne točke idealnega našega programa enkrat kaj naprej pomaknili! Ne utegnemo več potrpevati! Dovolj dolgo smo. Vsaj v jednem naj se enkrat začno kazati dejanja, dejanja, dejanja! Učiteljsko izobraževališče v Mariboru. Se spodnjega Štajerja 14. febr. [Izv. dop.| Mnogokrat sem uže Čital v vašem cenjenem listu kritiko o jednem ali drugem učiteljskem pripravništvu, posebno grajaje malomarnost izvrševanja ravnopravnosti glede preplitvega, prepovršnega ali celo nikakšnega poučevanja domačega jezika, osobito tehničnih, učitelju v vporabnem življenji zelo potrebnih izrazov. — Jaz, kakor gojenec mariborskega, tedaj za spodnji slovenski Štajer in od njega vzdr-žavanega učiteljišča, moram z vso odkritosrčnostjo in istinitostjo žalibog pripoznati, da se to učiteljišče mora še vedno glede ustavnega in naravnega prava mej najnazadnjaške Šteti. Kako se mora revež natlačivši si v tem na-obraževališči mnogo celo nepotrebnih vei sto-pivši v javno življenje mučiti, če hoče kaj pravilnega v poučevalnem slovenskem jeziku završiti. On se mora tako rekoč vse na novo učiti. Čemu tedaj toliko let in tako mučiti se? Dobro je in tako tudi mora biti, da človek napreduje v vednostih in osobito, da učitelj temelja-polagatelj vsem vedim, nikdar ne lenari, a če mora slovenski narodni učitelj še le svojega jezika učiti se, ko bi mu uže popolnoma vešč biti moral, kako ga tedaj ne bi marljiv nemški učitelj v napredovalnem, vspešnejšem poučevanji in vsakem obziru pre hitel, ker se mu nij treba več učenjem in rabo jeJka mučiti. Mi "iora Slovenec istinito vedno raja biti in še ne trohice dobiti od tega, kar drugi narodi od zdavnaj uže razkošno uživajo ? Istinito se Slovenec lehko tujih jezikov nauči, da pri rabi tujega jezika celo tistega prekosi, kateri drugega se nikoli učil nij — osobito enakomerno naobraženega Svaba — a ta lastnost mu služi v lastno pogibelj tako glede narod nega značaja, kakor, ker pri učenji tujih nepotrebnosti mnogi domačih potrebnosti zanemarja. Prav reče pregovor: Kolikor jedkov znaš, toliko ljudi veljaš. A pri našem omenjenem učiteljišči opozorimo naj le na nekaj slabih posledic tega protizakonitemu, odnarod-jivanja. Koliko vestnih, narodno mislečih in delajočih učiteljev bi postalo, ko bi se na tem učiteljišči učilo naravno in zakonito! koliko delavnih močij bi vkratkem času slovenski narod no. zelo slabo obdelanem še pedagogiskem polji pridobil, ko bi učiteljski gojenci bili naučili se toliko v materinem jeziku, da bi mogli težko v tujem jeziku prilastivše si ideje in vzvišene pomisli narodno izraževati! Reklo bi se, naj pa se potem uči in spopolnjuje, da postane vešč domačega jezika, pa vpra&am vas javno gg. učitelje mariborskega učiteljišča, ter osobito drugo višjo o tem zavodu odločevalno gospodo, ali more človek z veseljem v stroki delovati in napredovati, za katero nij nikdar navduševan bil ? Ali more učitelj veselje do učenja slovenščine imeti, če nij nikdar o nje-nej lepoti nič slišal, nikdar o slovenskem slovstvu kaj posebnega, temeljitega, ali celo nič ne zvedel? In če se kateri predrzne, navdušen le po drugih učenih narodnjakih, skrivno za učečega He bodočega učitelju velike zaklade prelepega našega jezika preiskava!i iti javno rabiti — takšne pa itak po uredbi naših učiteljišč razmerno lehko na prste ene ali recimo dveh rok preštejemo — mahoma ga zadene ali celo zatire mogočnikova, nad njim oblast imajoča roka! Pri našem učiteljstvu mora tedaj komaj pokazavša se delujoča moč mahoma ugonob-Ijena biti; Če se še protivi ali prti, hajd ! — disciplinar-untersuchung. O zlata poprej učiteljstvu toliko časa obečajoča se „slobodna" doba, kje si?! — Da omenjene reči stvarno podkrepim, javljam, da stopivši v prvo leto učiteljišča, imeli smo za slovenščino g. učitelja, kateri je v slovenskoj uri samo nemški govoril, ker slovenski vedel nij. Po prečitanji vršivšem se po gojencih enega oddelka slovnice morali smo prečitano do prihodnje ure vedeti, ne da bi nam bilo raztolmaeeno ali da bi bili razumeli. Tako se je vršilo vsa četiri leta, izvzemfil samo poučevanje v slovenščini, od sedajšnjega gosp. okraj. šol. nadzornika mariborskega, kar pa je žalibog le malo časa trpelo in po preje omenjenem načinu godi se še v vseh razredih dandenašnji. Razen slovenščine se prednaša vseh sedem-najstero predmetov v Švabščini in še sedajšnji g. učitelj za slovenščino rabi „korist, korist«*u, in dela pri govoru mnogo enakih in še hujših pogreškov. O slovstvu slovenskem, tolmačil toliko kakor nič lehko tedaj razumete kako zanimive in poučiljive so bile in še so slovenske ure in kako se gojenci bodoči narodovi v vzgajatejji po tem temeljitem? spoznavanji slovenskega jezika in slovstva za materni .jezik in domovino navdušujejo. A drugi velepOŠtO-vani g. profesor drznivši so nam iz lizike poleg nemških tehničnih izrazov tudi slovenske povedati, bil je le prehitro od dež. sol. nadzornika opozorjen, dass die unterichtssprache die deutsche sei. In takšna krivičuost ter protizakonitost vrši se še dandenašnji kljubu §, II). drž. osn. zakonov, kljubu Shivjiinoiu prijazno izraženim besedam Nj. Veličanstva in ministerskega predsednika, ter kljubu sprejetja resolucij od državnozborske večine glede srednjih šol na Slovenskem. V imenu narodovega šolstva, tedaj v imenu narodovega napredovanja, zboljševajočega se blagostanja in v imenu naroda samega vas čč. gg. narodne za- stopnike v državnem zboru opozorujem, da neprenehoma in vsem mogočnim uplivom delujete, ka se ta prevelika krivica od slovenskega naroda odvali in ka se postava vrši. V Politični razgled. Not run.) i' «l <*>.<*§«*. V Ljubljani 19. februarja, državnem zboru je v imenu večine Lienbacher utemeljeval svoj predlog o volilno i reformi. Rekel je, da njegova stranka neče skokov v premembi ustave, nego hoče le drevo zdanje ustave gojiti, njegove korenine in vrhove razširjati. Mi ne gremo tako daleč, da bi občno volilno pravico nasve-tovali, ali cenzus naj se zniža. Skušnja uči, da se je dozdaj v tej zbornici bolj varoval interes kapitala in višjega meščanstva, nego-li rokodelstva, ki nema dozdaj še nobenega zastopnika tukaj. — Znano je, da je potem bil Lienbaeherjev predlog izročen odseku 24 udov. Na Dunaji je finančni svetovalec Tvvar-dovski, ki je bil tudi načelnik krajnega šolskega sveta v IV. okraji VVieden, zapisal pri popisu ljudij, da je poljske narodnosti. Brž so začeli nemški liberalni časopisi hujskati zoper njega, češ, kako more Poljak na Dunaji biti ud šolskega sveta! Twardovski je na to hujskanje svoje mesto odložil. Ali ko je prišlo do nove volitve v šolskem svetu, voljen je bil Tvvardovslu jednoglasno zopet. To je znamenji«, da se dunajski mehčanje vedno irienj dajo od judovskega novinstva terorizirati. Pod »i» v: si m ua obetajo Angleži boetceui popolno pomilodčenje in samoupravo Transvaalskej. Samo domače aliikanske rodove da bi še nadalje nadzorovala angleška vlada. — Neka bolandska deputacija je hotela piositi angleško kraljico za neodvisnost Transvaalčannm ali kraljica te deputacije nij hotela sprejeti. Deputacija jc izročila potem svojo prošnjo angleškemu vna: jemu ministru (Jranvillu. l*niHlia gospodska zbornica j«' imela zopet 17. t. m. burno sejo. Bivši pruski finančni minister Camphausen je naravnost pobijal Bismarkov predlog o odpustu davkov. Bismsrka je tako silno ujezilo to, da je Camp-hausena razžalil, naravnost očitaje mu nezmožnost, da nema nobene ideje in da je Omp-hausen toliko Saša dobro gospodaril kot minister, kolikor časa je bilo še kaj francoskih milijard, da pa na potrebne reforme nikdar niti mislil nij. „Ilvaiu Bogu, da Camphausen nij ver- minister", vskliknil je Bismak. Vendar mu Camphausen nij ostal odgovora dolžan. Dejal je, da to, kar zdaj Bismark imenuje svojo reformo, nij njegovo delo, da je uže sam hotel lotiti se kot minister gospodarstvene in finančne reforme, a Bismark mu tega nij dopustil. „Take zahvale nijsem pričakoval za svoj trud", sklenil je Camphausen. Dopisi. Iz rjuhi Jane 18. februarja. [Izv. dop.] Naši nemškutarji so se štirnajst dnij trudili v svojem lističi, vedno redkejšem, svojim vernim dokazati, kako velike zasluge za Kranjsko ima vodja ustavoverno - nemških kranjskih veliko-posestnikov baron Apfaltrern, kot ud deželne in centralne komisije za urejenje grunt-nega davka, ker bode odslej kranjska dežela 300.000 gld. menj zemljiškega davka plačevala. In lepa svota je res 300.000 gld. davka menj! Ali tu pa nesrečni Herbst komandira, da se mora za neko zavlačevanje postave o reguliranji gruntnega davka glasovati, in kranjski poslanec baron Taufferer je brž glasoval res za zavlače nje in s tem za to, da naj Kranjska plačuje še za naprej 300.000 gld. preveč davka! Tega nemškutarji ne morejo oprati, ker ne morejo reč', da res nij. Rado vedni smo pač, sli kranjski veliki posestniki res tako lehko in tako radi velik davek plačujejo, da jim je vse jedno, ali njih zastopnik zanj glasuje ali ne? Baron Schvvegel je bil vsaj toliko previden, da nij glasoval zato, naj Kranjci le še naprej 300.000 gld. več plačujejo, a Taufferer! On je Vesteneckov stvor. Zato glasuje za zavlačenje reforme gruntnega davka, morda po svojih razmerah tudi misleč si: saj gruntnega davka jaz tako — ne bom dolgo več plačeval! I/. Xr«iii 18. februarja. [Izviren dopis.] Kakor so vaši nemškutarji včasi rekali, da vse vaše narodno prizadevanje je podpihovano iz Moskve, ali vsaj iz Prage, ravno tako zdaj naši „irredentarski" Italijani z zobmi škripljejo na nas primorskih Slovanov narodno gibanje in trdijo, da to je vse importirano in aranžirano iz Ljubljane! To je sicer čast za vas v Ljubljani, samo da žalibog prevelika čast, ker nas le premalo podpirate. (Žalibog, da menj moremo kot bi radi storili. Ur.) „Triester Zeitung" se še zdaj nij potolažila zarad dr. Vošnjaka. V listu od 16. t. m. obžaluje, da nij našla v nobenem časniku, kar se jih tiska na bregu Veltave, Visle in Ljubljanice ni jedne besede graje dr. Vošnjaka, da se je drznil našega de Pretisa in ljubih „irredentovcev" dotekniti. Torej graje v slovanskih novinah je iskala. — Bog ve, ali so ti ljudje res tako neumni, kakor se vidijo, ali se le tako delajo? "'t. r£llže uberlka 17. feblUarja. | Izv. dop. I Zadnja leta sem preobrazil se je Žužemberk popolnem v naroden trg. Čudil bi se človek, ko ne bi poznal tukajšnjih socijalnih razmer, zakaj se pri tolikem številu prebivalcev, v primeri z druzimi kraji, ki imajo uže narodna društva ne snuje nikako društvo. Faktorji za snovanje bili bi pri rokah, a je par osob tukaj, ki zoper vsako združenje z vsem naporom delajo. Znana sta čestitemu občinstvu uže iz prejšnjih dopisov iz našega kraja dva gospoda, župan in c. kr. okrajni sodnik; a sedaj pridružil se je jima še tretji, za kojega ju nikakor ne zavidamo, kajti razen nemšku-tarskega hudega jezika nema nobene javne veljavnosti. V resnici zdelo bi se mi dražega prostora v vašem listu Škoda, ko bi se ne ravnal po vodilu, da imajo mnogokrat mali uzroki velike nasledke. Ta osoba, ki si v svojej domišljiji jako veliko veljavnosti prisvaja, je g. poštni ekspeditor. Škoda, da ga osoda nij na višje mesto postavila, kajti vladati in kri -tikovati hoče on vse, le žalibog, pozitivnega ne more nič na dan spraviti. Zraven vseh teh lastnostij je še neizmerno hud nemškutar. Se ve da on ne ve zakaj; morda se mu je enkrat sanjalo, da mora biti in postal je „Đeutseh-krainer", dasi ravno mu je mati pri zibeli slovensko molitvico molila. Pri zadnjem ljudskem stenji je vse svoje moči napel, da bi vsaj nekoliko nevednežev in omahljivcev pridobil za nemško „Umgangs-sprache". Vjel jih je en par in razumno je po njegovem principu, da je tudi vse svoje sorodnike, čeravno ne znajo več nemškega, nego miza-Tisch, riba-Fisch, dal vpisati za „Deutsch-krainerje". I#. Celja 18. febr. [Izv. dop.] Vaš glasoviti gitator za nemštvo, Vesteneck se je bil te dni tudi k nam priklatil. Dan po tistem škandalu v Litiji počastil je ta ponočni razsajač se svojo navzočnostjo celjsko mesto in tako nekaj svojih privržencev, ki se jih žali, bog tudi pri nas ne pomanjkuje, okolo sebe zbral. Našel je tudi njemu primerno društvo zvunaj mesta. Ko je Vesteneck videl, da ima okolo sebe večinoma enako misleče, vstal je in začel čez pol ure trajajoči govor, v katerem je posebno poudarjal, da on prnese: nemšk pozdrav nemških bratov iz Litije nemškim bratom v Celje; dokler dolgo bode on tam, se nij treba za nemščino bati, Sava veže enakomisleče, hvalil je nemštvo čez vse in na nemštvo napil češ, da slovenstvo nema nikakoršne bodočnosti. — Vidi se, da ima mož dosti časa, malo dela doma. 1% Hrastove IG. febr. [Izv. dop.] V nedeljo dne 13. t. m, imeli smo v Braslovčah večer tombolo, kojo je priredil krajni šolski svet v prid revnej šolskej mladini. — Dasi je bil veseličnej pripravi le pičel čas odmerjen, razcvela se je vendar v prav živahen in zabaven večer. Počastilo nas je se svojim dohodom tudi lepo število sosednih gostov, zlasti iz Mozirja in Št. Pavla. Došle goste je pozdravil ter razložil v kratkem govoru namen veselici tukajšnji velecenjeni dekan g. J. Bohinc kot načelnik, krajn. šolsk. sveta. — Po tomboli se je pričel v spodnjih prostorih zabavnega poslopja ples, pri katerem je pohvalno svirala rečiska godba. V zgornjih prostorih pa nam je vedrilo srce ter oživljalo zabavo ubrano, milodoneče petje odličnih mozirskih pevcev pod vodstvom znanega narodnjake, in vrlega pevovodje g. Rado s 1 a v Š k o f 1 e k a , nadučitelja v Mozirji. — Petje, razni nagovori in zdravjice so se vrstile v pozno noč. In še le ko nas je proti jutru zapustil vrli pevski zbor ter godba, napotili smo se vsak proti svojemu domu — prepričanjem, da smo preživeli večer, kakeršnih naše tiho domovje gotovo le malo pomni. — Pa tudi šolska mladina ne bode pozabila tako hitro krasnega večera, kajti ona bode vživala sad nepozabljivih nam trenotkov; njej v prid je dotekla lepa svota u5 gld. Tj llcke 14. febr. [Izv. dop.| Grška vlada je naročila v tukajšnjej VVhiteheadovej fabriki za torpede, ki je prva te vrste, GO torpedov. Morska nadporočnika grške mornarice, Garofalia i Argvropulos in Scuse, attache na torpedskej šoli v Pireji (Atene), prišli so uže pred nekoliko dnevi v Reko, a kmalu za njimi pride tudi grški vojni brod za torpede. Te silne priprave za vojsko nam ne proroku- jejo miru, akopram se Barthelerav Saint-Hi-lair, Gbschen in sam Bismark in ž njimi vsa evropska diplomacija trudi ohraniti mir na kočljivem iztoku. Toliki stroški bi se povrnili Grškej jedino v srečno dokončanej vojski, v kar vsi Grki svojo nado stavljajo, a diploma-tičnim potom je to nemogoče. Važno je tudi to, da Grška skuša utvrditi svoje luke, ker jej od morja večja pogibelj preti, nego na suhem. Niti sam naš Havmerle ne ceni mnogo sedanjega miru, ker se na njegovo željo odpravlja cesarska eskadra, obstoječa menda iz „CustozzeM in „Laudona", na albanske obali. Kakor se pred par leti Grki nijso mogli privabiti v boj nad Turka v zgodnjem času, tako se jim v nepovoljnih okolnostih boj odsvetovati ne more. * - ^ Domače stvari. — (Prejeli smo) to pismo: Gospod urednik! Hvaležen bi Vam bil, ako bi hoteli vest, natiBneno v denašnjem svojem listu pod naslovom: „Čudni izvedenci o naše j ravnopravnosti" s tem popraviti, da znane enketne komisije o uvedenji slovenskega učnega jezika v ljubljansko učiteljišče nij sklical gospod c. kr. deželni predsednik Winkler, ampak e. kr. deželni šolski svet kranjski. V Ljubljani 19. februvarija 1881. Fr. Leveč. Ko je bilo to uže stavljeno, dojde nam „Laib. Ztg.", ki prinaša v „Nachtragu" pod oficijozno šifro podoben „popravek" našega in dunajskih listov poročila. Jemljemo ga na znanje, za zdaj brez opombe. — (Iz Litije) se nam poroča, da Vesteneckovo oknopobijanje nikakor nij še tako gladko, kakor je on v „Tol. Corr." poročal. Njegova navzočnost pri tistih, ki so škandal delali, bode dokazana. Pa tudi priče so skušali pridobiti za krive izjave. Tudi zarad tega je uže preiskava. Vrč tako dolgo po vodo hodi, da se ubije. — (Ljudsk shod) je denes popoludne ob 3. uri v gostilni „bierhalle" na šentpeter-skem predmestji. — (Sumnjičenje.) Nek tukajšnji list bi rad v tem sam sebi pomogel, da podtika v nek naš dopisni članek o napredku Fran-. coske nekaj, kar v dotičnem Članku nij niti izrečeno niti ne mišljeno bilo. Govor je tam samo o materijalnem napredku Francije, in te se mora vsak Slovan, ki ve kakov sovražnik nam je Nemec, le veseliti. O kacem odobravanji nesvobodnih izgnanj na Francoskem nij duha ne sluha v članku, ki je — po vrhu še to povemo — izšel ob času, (30. jau. torej pred 20 dnevi), ko je urednik tega listu na smrt bolan bil, kar je bilo tačas v listu tudi povedano. Čemu torej škodoželnjo sumnjičenje V vprašali bi, ali — ne vprašamo. Odgovor na to namreč daje omenjeni list sam v istej številki precej zgoraj nad to fiugirano „poslanico". Sumnjičenje našega lista ima galvanizirati njegove se ostale mu podpiratelje. Prosit! — (Umrla) je v ljubljanskem nunskem samostanu dne 14. t. m. vsled oslabljenja, po drugem mrtudnem napadu, M. Katarina U r -banec, rojena 1807 v Ljubljani, vstopila 1830, obljubo storila 1833, pokopana dne 16. t. m. ob 4. popoludne. — (Sežanska čitalnica) napravi dne 20. februarja veselico v dvorani p. n. gospoda viteza Skaramanga. Spored: 1. Tombola. 2. Ples. Začetek ob 7'/a uri zvečer. Vstopnina 50 novč. za osobo. — (Deželni odbor kranjski) bode popravil nekdanjo norišnično poslopje, katero v prostoru bolnice ljubljanske samostalno stoji, tako, da bode služilo za oddelek bolnišnega zavoda. Do denes so imeli izročiti moJBtri, kateri hote prevzeti kaj dela, ki je vkup na 10.000 gld. preračunjeno, ponudbe deželnemu odboru. — (Zidanje nove klavnice) za ljubljansko mesto se je uže zadnji teden na Pre-dovičevem posestvu začelo. Stavbeno društvo je počelo uže kopati dva vodnjaka, katera bosta imela nalog dajati potrebno vodo za klavnico; vodo bode gonila posebna mašina. Mestni magistrat pa je uže začel graditi in posipati cesto, katera bode držala do nove klavnice. — (Izpred porotnega sodišča) Zavoljo spolskega posiljenja je bil S. Kos pred tukajšnjimi porotniki pri tajnej obravnavi četrtek zjutraj obsojen na dve leti teške uječe. — Pri obravnavi popoludne je bil pa Jurij Benedičič, kateri je izvršil jako mnogo tatvin, obsojen na šest let teške uječe, poostrene z enim postom vsak mesec. — Zadnji petek je imel zagovarjati se mlad kmetsk fant Rudoh Iudak zaradi uboja. Kregala sta se s tovarišem v nekej gostilni, odšla iz nje, a zatoženec je tovariša počakal pri drugej gostilni, vrgel mu nad 2 kili težak kamen ob glavo, tako, da je napadeni v teku dveh dnij umrl. Porotniki (načelnik g. Vnso PetriČič) so zatoženca krivega spoznali in sodišče ga je obsodilo zaradi uboja na štiri leta teške uječe, poostrene s postom vsak mesec, s trdim ležiščem in tamnico vsako leto tisti dan, ko se je hudodelno dejanje izvršilo. — (Škof j a Loka) ima po zadnjem ljudskem stenji 24G hiš in 2357 prebivalcev; leta 186?) je imela 235 hiš in 2043 prebivalcev. K Škofjej Loki pa spadajo tudi: Sv. Andrej, Sv. Barbara, Bodovlje, Breznica, Brode, Puštal, Gabrek, Gabrovo, Hosta, Log, Sv. Ožbald, Sv. Peter (Staniše), Zapotnica, Sminec, Sta-niše. V teh krajih se je naštelo 308 hiš in 1275 duš. Loka s temi vasmi vred šteje tedaj 554 hiš in 4052 duš, leta 1809 527 hiš in 3885 duš. — (Ljudsko stenje v kamniškem okraji.) Šmarica ima prebivalstva (z vasmi Šmariea, Bakovnik, Duplica) 414 duš, 1. 1869 pa 379; Homec (Homec, Nožece, Preserje) 45G duš, 408 1. 1869; Vodice (Dobruše, Koseze in Podkot, Polje, Povodje, Repnje, Sinkov turn, Selo in Golo, Skaručina, Utik, Vesca, Vodice, Vojsko, Bukovica) 2155 duš, več 6 nego 1. 1869; Zgornji Tuhin (Golice, Veliki hrib, Mali hrib, Laze, Liplje, Zgornji Tuhin, Selo, Črni vrh, Cirkuse) 1000 duš, 79 več; Hruievka (Gradiše, Hruševka, Kostanj, Podbiegom, Prapreče, Kavne) 388 duš, 1. 1869 pa 363; Šmartno (Šmartno, Zidale, Steblevk, Buč) 452 duš, 413 1. 1869; Stranje (Laniše, Zgornje Strane, Zagorica, Stovnik, Spodnje Strane) 449, več 39 od 1. 18G9; Bistrici ca (Klemenčevo, Kregarjevo, Laniše, Okroglo, Prapret za Kalom, Bistričlca) 451 duš, G2 več od 1. 1809; Županje Njive (Potok, Prapret, Strahovica, Županje Njive) 362 duš, več 9; Moste z Žejami 470 duš, več 48; Suhadole 249 duš, 214 1. 1869; Kapi a vas s Potokom 303 duše, več 58; Nasovičez Bregom 262 duš, menj 2 od 1. 1869; Klanec z Dobravo 344 duš, več 15; Domžale 1427 duš, več 307; Dragome n 198 duš, 203 1. 18GU, menj 5. — (Iz Mari bor a) piše „Gosp,w o ljudskem štetji: Našteli so 17.628 duš z vojaki vred, katerih je 1604. Nemcev, pravih in ponarejenih, imamo 13.385, Slovanov 2699, nam- reč 2431 Slovencev, 65 Čehov, 183 Slovakov, 3 Poljake, 6 Hrvatov. Da so našteli samo 2431 Slovencev, temu se ne čudimo. Veliko imamo namreč še odpadnikov, renegatov, po sili Nemcev. Ti in pravi, večjidel k nam s trebuhom za kruhom iz Koroškega, Bavarskega in VVtirtemberškega itd. priseljeni Nemci so pa sebe in vse posle slovenske brez vprašanja zapisali v predelek : Umgangusprache „deutesh.K Dekle, hlapci, pomočniki so skoraj sami Slovenci, blizu polovica vseh stanovnikov. Utegne torej v Mariboru biti 9000 Slovencev poleg 8000 Nemcev in ponemčenih renegatov. Bržčas nij več kakor 2431 Nemcev, ki bi ne znali čisto nič slovenski! Nemški prenapetneži porivajo Slovence skoz duri od sebe, a ti jim silijo skoz okna v mesto in oken je več. V nekaterih desetletjih bo Maribor tudi priznan kot slovensko mesto. — (V Brežicah) je vdova gospa dr. Kazlagova ranjkemu domoljubu postavila 3 metre visok in s križem venčan spomenik iz marmorja. Nagrobnica veli: V domu Gospodovem naj bi prebival (psalm 22, 7) dr. Jakob Radoslav Razlag * 12 jul. 1826, f 5. junija 1880. Kdor dušno živi, ne umrje. — (Novačenje) bo v Ptuji od dne 2.—12. marca (1766 vojničkih novincev,) v Celji 14. marca do 2. aprila (2672), v Brežicah 4. do 9. aprila (1051), v Mariboru 2. kr. Dr. Ilaihnig-ovo »ije iz kitajske skorje za varovanje in olepšanje las; v zapečatenih in v steklu štcmpljunih sklenicah po 85 kr. Dr. Herillguier-jev dišeči kronini duh, krasna vrutili Kri*|ier in pri I «l\ior«l Ualuu : v Zanrebii pri lekarjih: J. J. (.'ejboku in Žjr. Mitlbachu in Flor. Kiraloviču; v Olji pri Kr. Krisperju: v Kelti pri droglijeru Nikolu Pa-vačiču v «ioriei pri lekarju G. B. Pontiniju; v Celovcu pri lekarjih: II. Kommetterju in pri Josip Nussbaumerju; v Trstu pri leJcarjih: J. Serravallo, K. Zanettijii, P. Prendiui,; v Ile-I j n K ii pri Matevžu Fiirstu; v Varaždinu pri lekarjih: A. Boohaingerjn in A. Ilalterju; v Zadru pri lekarju N. Androviru. Svarilo, Svarimo pred pOna* rejan <»m, osobito pred dr. Suina ile Hoiitemard-ovo dišečo zobno pasto in pred dr. Borcliardt ovim aromatičnim zeliščnim milom. .Mnogi iMMiarijalei in proda, jiilei ponarejenih miših priv. stvari j bili so uže na Diuiaji in v I*ragi sodnijsko obsojeni, da so morali plačati lu-ecej-.iij«- gluhe V ilinurji. Raymond & Co., c k. priv, last. tovarn hygeali8ti$nih costn, stvetrtf v Berlinu. (367—7) Dunajska borza 19. februarija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 73 gld. 45 Enotni drž. dolg v srebru ... 75 „60 Zlata renta.........90 „20 1860 drž. posojilo......131 „ — kr. Akcije narodne banke.....816 „ — Kreditne akcije....... 293 „ — London..........118 »05 Srebro..........— „ — Napol...........9,33 C. kr. cekini........5 „ 55 Državno marke.......57 - 55 f IzvrstnoTdobro ptujsko vino j »taro iir novo ^ ponuja v Ptuji. ► ► (90-6) ► zbog njenih izvrstnih lastnostij zoper zobne bolečine in ustni smrad znano, priporoča a II;*<;«►<> AS kr. z navodilom za rabo vred .IOII. 4,1 a O N ■ »o H _£ M Prednaznanilo. V prihodnjih dneh bodem udano podpisanec v Ljubljani v jedne] uličnoj prodajalnici hotela „Evropa" razstavil svojo zalogo šivalnih strojev in posameznih delov, ter prosim, naj se to blagovoljno na znanje vzeme dotle, da t1 bodem kaj obširnišega objavil. Se spoštovanjem it (97) lastnik c. kr. privilegija za zboljšanje šivalnih strojev. Naznanilo o novo pričetej kupčiji. P. T. Usojam si blagorodnemu občinstvu uljudno naznanjati, da sem v hiši gospoda Tomažu Ciotz-a, TuegcttliofNtraNNC li. s«. Si (prejo hotel VVohlschlager) pod imenom Alojzij Mayr prodajalnico se špecerijskim, materijalnim in barvarskim blagom ter domačimi pridelki napravil. — Obračani se na blagorodno občinstvo s prošnjo, moje pod-vzetje z obilim obiskovanjem podpirati. Zagotovljam, da si bom z vso močjo prizadeval zaupanje h cenim in izvrstnim nepokvarjenim blagom in s poštenim ravnanjem pridobiti. Z odličnim spoštovanjem -Alojzij 2v£a,37-r- (86—3) X bi s poštenim ravnanjem pridobiti. ■ Z odličnim spoštovn ♦ -Alojzij 2v£; m Maribor, februarja 1881. •ga c I S i . 1 > oo .— 2 a 75 t: 2 rt k S u s - - .i •—1 o S-0 S =« 3 rt ^ E o T3 rt m C o. Lekarna „pri samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-jeva na ni€'»*n*»m tr^u v I^JublJani, priporoča p. n. občinstvu sledeče, zuiironi sveže (.trišne) vsled dolgoletnega izkustva kot Izvrstno uplivne priznane specijaliteti, izkušena domača in hoineopatiška zdravila: (71—2) Planinski zeliščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči šoki in siropi. Ponudi Ije vo (Dorscli) jetrno olje, ab;«6ozv„r^ bramore, plačnico, kožno izpustke iu bezgavne otekline. 1 skl. 60 kr. Anaterinska ustna vođa, tfđ^JSft&S pravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kri čistilne krogljice, c. kr. priv., 8n0ev^đ0ncS gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijajno osvedočile pri zahasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženom želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljab a 21 kr. | jeden zavoj s 6. škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj. Naročila iz dežele izvrše se takoj. Izdatelj in urednik Makso A r m i č. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne" 5 7786