Izhaja vsak četrtek. Cena mu jo 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, «n Ameriko in druge tuje države fl K). — Posamezno Številke se prodajajo ——— po 10 vinarjev. - -------: s prilogama: ,Naš kmečki dom" in Jasa gospodinja". Spisi in dopisi so poSiljajot Uredništvu ..Domoljubu", l.jubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-eernti pa: UpravniStvu ..Domoljuba", _ Ljubljana, Kopitarjeva ulica-- Štev. 45. V Ljubljani, dne 6. novembra 1913. Leto XXVI. Nekaj vprašanj. Dobro pet let jo delovala v deželnem zboru Slov. Ljudska Stranka kot ,veČina. Načelo, ki se ga je držala, je povedano v njenem imenu; ljudska je. •Zato je dosledno v teb rečeh skrbela, da pride ljudstvo do besede in da se uničijo, ali vsaj kolikor je mogoče, znatno omeje razne predpravice veleposestnikov in premožnejših meščanov. Zdaj stopa pred ljudstvo ob volitvah in ni se čuditi, da plapola njena zastava zmagonosno, in da je zavednost in pogum njonih čet vsak dan večji. Najboljši naši somišljeniki niso pred petimi leti niti slutili, da se bo dalo v tem kratkem času toliko narediti. Zato pa zdaj ponosno in samozavestno stopajo v boj proti liberalcem in z dokazanimi uspehi v rokah pode pred seboj lažnjivo in nesramno bandOj ki išče skrivališča pred njimi v umazanih luknjah liberalnega časopisja. Naj tukaj javno hinavskim liberalcem zastavimo nekaj vprašanj z zahtevo, naj tulili javno odgovore na nje. Že naprej sicer vemo, da zastonj pričakujemo drugega odgovora nego dolgočasnega zmerjanja po časopisih. Toda pri volitvah vendar ne gre za to, kdo zna bolj lagati, psovati in obrekovati. marveč ljudje volilci volijo pač take može, ka-jteri naj delajo v njihov blagor in sc (Vprašujejo, katera stranka je pridnejša In požrtvovalnejša za ljudski blagor. Torej liberalci odgovorite! Ali ni Slov. Ljudska Stranka s težkim bojem izvojevala volilno pravico na najširši podlagi našemu ljudstvu? 5\li ni dobilo inad 50.000 mladeničev in mož, ki pred letom 1908 niso imeli volilne pravice, po novem volilnem redu pravico, da si morejo izbrati svoje za- stopnike za deželni zbor? Nad 50.000 volilcev se ima zahvaliti Slov. Ljudski Stranki za volilno pravico. Ali ni vsled nove volilne pravice slovensko ljudstvo prišlo do besede v deželni zbornici? Ali se še spominjate sramotnih časov, ko so slovenski libex-alci v zvezi z Nemci tlačili in teptali pravice slovenskega ljudstva v deželnem zboru? Sedaj je taki zvezi za vedno odklenkalo. Na slovenski zemlji naše dežele gospodari slovensko ljudstvo. Ali ni po novem občinskem volilnem redu Slov. Ljudska Stranka dala v naših občinah ljudstvu, ki občine vzdržuje, moč v roke? Kdo je odpravil viriliste in častnim občanom vzel pravico voliti v prvem razredu? Kdo je izpeljal, da v prvem razredu odločujejo res samo tisti, kateri plačujejo največ občinskih do-klad ? Kdo je dal deiavcem volilno pravico v občine? Kdo je določil, da bodi volilna pravica tajna, da se torej gospodarsko odvisnim volilcem ni treba bati voliti po svojem prepričanju? Kdo je odpravil krivico, po kateri je prejšnje čase v prvem razredu odločevala večina, ki za občino marsikje ni plačevala nobenih doklad? Kdo je uredil, da je sedaj obstrukcija manjšine pri vo-litvi župana in svetovalcev nemogoča? Urejene občine, v katerih odločujejo možje, ki imajo res za seboj večine ljudstva so sedaj del Slov. Ljudske Stranke. Kdo je preuredil cestne odbore? Kdo je odpravil posebne zastopnike ve-leposestva in predpravico, po kateri je imel največji davkoplačevalec pravico sam ali po zastopniku biti član cestnega odbora? Ali mi dr. Tavčar 1. 1910. v deželnem odboru o novem cestnem zakonu rekel, da je pr a v a nesreča za deželo, da obsega veliko nevarnos t, ki bodo d a v i 1 a i n drla predvsem našega kmeta ? Ali ni dr. Triller 12. oktobra 1910. ravnotam rekel, da z novim občinskim zakonom večina s t re 1 j a v ž i v o telo naprednega m e š č a na i n tržana? Cestni odbori bodo v kratkem po celi deželi konstituirani. Ljudska večina bo skrbela v njih ne za to, da bi posamezni bogateli, da bi se liberalcem dajale velike nagrade, da bi se jim bogato plačeval gramoz, marveč za to, kar je edino namen novega cestnega zakona, da sc bodo popravile in uredile vse ceste v naši deželi. Kdo je dal ljudstvu besedo v krajnih in okrajnih šolskih svetih in v deželnem šolskem svetu? Prej je imelo ljudstvo samo pravico plačevati in molčati, glede na šolo so odločevali drugi. Zdaj je to minulo. O šoli ima govoriti tisti, kateri plačujo in ki pošilja vanjo svoje otroke. In kočno vprašujemo: Ali ni Slovenska Ljudska Stranka z novim lovskim zakonom dala ljudstvu pravico, da se varuje nasproti divjačini na svoji lastni zemlji? Kdo se je ustavljal temu, da ne bi kmet postal na svojem zemljišču večjega pomena, kakor lovec in njegova divjačina? Tudi glede na lov je moč sedaj dana predvsem občinskim odborom, to se pravi ljudstvu. Ali je mogoče našemu ljudstvu pozabiti, da so liberalci s hrupno obstrukcijo hoteli preprečiti lovski zakon? Naše ljudstvo to ve. Pozna svoje prijatelje in svoje sovražnike. Prav nobenega dvoma ni, da bo to ljudstvo tudi pri bodočih volitvah v deželni zbor jasno pokazalo, da je zanj edino pravi prostor v Slovenski Ljudski Stranki. Volilni boj. LIBERALCI IN NAŠ KMET. Liberalni agitatorji so se že vrgli na deželo, bolje rečeno, vrgli so nekaj papirja med naše kmete, na katerem nekaj čenčajo o svoji ljubezni do kmeta. To so še zmeraj delali pred vsakimi volitvami in čudno bi bilo. ako bi liberalni škorci to pesem letos pred volitvami naenkrat pozabili. Tisti kmet pa, ki ima vsaj eno zrno soli v glavi, predobro pozna lisičjo naravo liberalne stranke. Liberalna stranka išče kmeta samo zato, da bi se sama ogrela ob kmetovi strani, ker so jo povsod ven vrgli. Naša politična zgodovina nas pa uči, da so bili liberalci največji sovražniki našega kmeta, da so bili skoro proti vsaki postavi v prid kmečkemu ljudstvu in še sedaj zmeraj renčijo za vsak groš, ki ga naša stranka vrže v povzdigo kmečkega gospodarstva. Dokler so slovenski liberalci sedeli na stoleh v deželnem dvorcu, se je godilo našemu kmetu približno tako, kakor sv. Alešu, ki je moral spati pod stopnjicami. Šele naša stranka je prevzela bogato pokrite mize, ob katerih so se gleštali kranjski liberalci in mnfr-nalje, poklicala kmeta izpod stopnjic in ga pritegnila k deželni mizi. Liberalci niso našega kmeta ne samo nikdar ljubili in zanj ničesar storili, ampak so iz njega še norce brili in mu povsod nagajali in k tlom tiščali, kakor so le mogli. Zasmehovalci kmeta. Slovenski liberalci govore o našem kmetu kakor o največjem divjaku in tepcu, dasi j'e prizrano, da je naš kmet eden najbolj naprednih v Avstriji. Sicer pa čujmo liberalce same: Dr. Tavčar je dejal na shodu v Kostanjevici 1. 1902., da je kmet »farov-ška cunja in polbaba«. »Narod« je pisal, da so kmečki volilci »popolni analfa-betje. ki ne vidijo dalje kakor v skledo«. Da so »mase našega naroda zatele-bane in zabite«, da so »klerikalni občinski možje kmetje z najbolj neumnimi obrazi«, da so »kmetje zabiti kakor zamorec iz srednje Afrike«, da je »kmet potuhnjenec, pasje narave«. Dr. Tavčar je dejal na shodu v Črnomlju leta 1901., da je »naše kmetsko ljudstvo ostalo surovo, nevedno in za vsak napredek nesposobno«, in da so kmetje »nečedna druhal, ki je prilezla iz farovških hlevov in svinjakov«. Tako nesramni znajo biti samo liberalci. Najprej slovenskega kmeta opsujejo kakor psa, potem pa pridejo in hočejo, da bi jih povrhu tega še volil. Pi enoumno! Proti gospodarski povzdigi kmeta. Še nekaj. Pred kakimi dvajsetimi leti so bile gospodarske razmero našega kmeta silno žalostne in slabe. Slaba strokovna izobrazba kmeta, pomanjkanje zmisla za varstvo kmečkih koristi od strani države, nedostatne prometne 21 zveze, veliki dolgovi, visoke obresti in druge okolščine so spravile kmečki satr.i na rob propada. Boben je pel dan za dnem in Število prisilno prodanih kmečkih posestev je raslo od leta do leta. Proti temu zlu, ki je grozilo pri nas upropastiti kmečki stan, je bilo treba nekaj storiti. Zlasti pa proti ode-ruštvu. Dokler je bil primoran kmet iskati posojilo proti velikanskim obre-stim pri oderuhih, je bilo jasno, da se ne bo izkopal iz te gospodarske mi-zerije. Katoliško misleči možje, politiki in narodni gospodarji, ki so uvideli to nevarnost, so začeli misliti, kako bi kmetu pomagali. Začeli so z zadružništvom. Osnovali so posojilnice, hranilnice in druge denarne zavode, gospodarske, stanovske in produktivne zadruge in tako pomagali kmetu zopet na vrh. Zadružništvo je postalo pri nas eden prvih gospodarskih faktorjev. Zadruge so kmeta rešile. Zadružno gibanje je prineslo med nas čisto nove čase in novo življenje. Ljudje so se začeli zanimati za važna gospodarska vprašanja, spoznavati pomen samopomoči, izobrazbe in politike za kmečki stari. Da ni med nas pravi čas prišlo zadružništvo, bi bil danes naš kmet na tleli, kakor je n. pr. hrvaški in pa poljski. Tudi tu je igral slovenski liberalizem neizrečeno grdo in ostudno vlogo. Karkoli so mogli, vse so storili, da bi kmečko zadružništvo uničili. Zadruge so napadaU, njih voditelje ovaiali sodiščem. klicali proti njim oblasti na pomoč. izpodkopavali kredit zadrug z lažmi, obrekovanji. Spletkarili so povsod in na vso strani, da bi vzeli kmetu vero in zaupanje v zadružništvo in s tem celo gibanje zadušili. Samo nekaj spominov iz te dobe. Ker je država 1. 1912. odkazala nekaterim zadrugam nekaj podpore, je pisal »Narod« da je to »škandal vseli škandalov«. Namen posojilnic in gospodarskih zadrug je »sleparjenje«. Leta 1903. je dr. Tavčar interpeliral v državnem zboru na Dunaju vlado zaradi podpor zadrugam na Kranjskem. Rekel je, »da podpira poljedelsko ministrstvo s tem očitno goljufijo« in je pozval vlado, »naj zadrugo zatira«. Gospodarska organizacija je »ka-milični čaj za slovenskega kmeta, ki ga je spravil na smrtno posteljo«. »Čim prej gospodarska organizacija pogine, tem koristneje za kmeta in za vso deželo; čim prej propade, tem manjša bo škoda« . Ker je pa zadružno gibanje kljub vsem nasprotstvom le vedno bolj raslo, so se zagnali šc z večjo silo vanje. Za-so še bol j lagati. »Katoliška organizacija je kolosa-len švindel, je gnila do kosti.« »Gospodarska organizacija je v velikem slogu organizirano sleparstvo.« Dr. Tavčar je dejal na shodu v Poljanah, »da naš kmet od gospodarske organizacije crka«. »Klerikalna organizacija je skozin-skoz trnila in goljufiva in mora slej ali prej vzeti žalosten konec. Čim prej so to zgodi, tem manjša bo nesreča.« »Klerikalna gospodarska organi* ziacija se je izkazala kot pravo pro-kletstvo za slovenski narod.« Naš kmečki narod jo te »zasluge« slovenskega liberalizma znal tudi primerno ceniti in je stranki, ki se je toliko trudila za odvrnitev te velike nesreče od našega naroda, ta trud tudi primerno »poplačal«. Kranjski kmetje! Ta . stranka, ki vas je tako zasramovala in si toliko pri-zadjala, da bi vas zopet potisnila v roke kranjskim oderuhom, zopet sili med vas. Gorje kmetu, ako bi prišla zopet na vrh! Zato pa vsi kakor en mož prihodnji mesec na volišče, da jej bo enkrat, za vselej pregnano upanje, da bi na deželi sploh še kdaj kaj iskati imela! KJE SO SLEPARJI. Ljubljanski liberalni listi se venomer zadirajo v Slovensko Ljudsko Stranko in so celo tako nesramni, da psujejo naše poslance za ljudske sleparje. Ampak na svetu je že tako, da se skoraj vsaka reč maščuje in tako se je tudi ta maščevala. Dočim ne morejo našim ljudem spri-čati niti enega krivičnega vinarja, so pa te dni odkrili na ljubljanskem magistratu velikansk nered v ubožnem zakladu. Deželni uradniki, ki so pregledali knjige ubož-nega zaklada, so našli sledeče: Ubožni zaklad ni dobil 15.000 kron, ki bi morale biti na razpolago ubožcem. Ni jih! Glavne knjige ubožnega zaklada so popravljene in radirane, zato da ne morejo deželni uradniki priti do jasnega. Takoj, ko so stopili deželni uradniki na magistrat, so naenkrat založili 3475 kron raznih gostilniških in sodniških glob. Kje je pa bil ta denar prej? Podporo so uživali hišni posestniki, liberalni agitatorji, izreljevalni agentje, reveži in ljubljanski ubožci so pa stradali in zmrzovali. Revni, stari, bolehni starčki se pehajo po ljubljanskih ulicah in prezebajo, liberalni agitatorji pa so dobivali denar ubožcev. Po volitvah 1. 1912. je bilo izdano kar naenkrat 20.247 kron za reveže, dočim se je prejšnja leta v tem času izdalo komaj 9—12 tisoč kron. Poleg vsega tega ni najti pravih, pravilno izpolnjenih pobotnic. Pač pa je v ubožnem zakladu najti cele kupe listkov, na katerih je zapisano, da ie ta in oni dobil 40 ali 50 kron podpore. Teh ljudi ki so zapisani, pa ni najti v zglaše-valnih uradih. Tako je liberalno delo usmiljenja. In taki ljudje, da bi kaj storili za naše ljudstvo? Največjim revežem na svetu odjedajo uboge krajcerje! Proč z libcral&» na celi črti! VOLILNI SHODI. Deželnozborski kandidat deken Lav-renčič v Mengšu. Mengeš, 1, nov. 1913. Gospod dekan Lavrenčič iz Kamnika priredi v nedeljo, dne 9. novembra pri nas dva volilna shoda za bodoče deželnozbor-ske volitve, in sicer enega v Trzinu po prvi sv. maši v šoli, drugega pa isti dan po- poldne po krščanskem nauku v Društvenem Domu v Mengšu. Volilci iz Mengša, l.okc, Trzina, Rodice, Jarš, udeležite se ga v obilnem številu! Gosp. dekan bo dal važna pojasnila za volitve in povedal še veliko drugega zanimivega. Volilni shod v Kropi. Iz Krope. Na praznik Vseh svetnikov smo imeli političen shod. Poročat sta prišla vitez Pogačnik in župnik P i b e r. Oba govornika sta podala jasno sliko o delovanju Slovenske Ljudske Stranke tako v državnem kakor v deželnem zboru ter se posebno ozirala na krajevne razmere., Z zanimanjem so ju poslušali v obilnem številu zbrani zborovalci ter jima hvaležno ploskali, ko sta poudarjala, koliko se je storilo za domačo obrt. In res, kje bi bila danes Kropa, ko bi ji ne bila Slovenska Ljudska Stranka s svojimi denarnimi zavodi priskočila na pomoč! Zato bodo Kroparji z veseljem sledili klicu domačega gospoda župnika, ki jih je ob sklepu shoda pozival, naj 7. glasovnicami pokažejo zvestobo do Slovenske Ljudske Stranke ter volijo oba dosedanja poslanca. Volilni shod dr. Zajca v Šentjanžu, Iz Šentjanža: V nedeljo 26. oktobra je bil pri nas volilni shod. Poročal je naš vrli poslanec dr. Zajec. Na shodu pokazal je v pravi luči vse liberalne laži. Ne bi človek mislil, da je kranjski liberalec tako nesramen, tako podel. Šenljanških liberalcev ni bilo, dosiravno so bili navljudneje povabljeni. Po liberalnih »pajzelnih« zabavljati jc lahko, lahko je tudi nalagati može, ki nosijo mesto hlač »batiranke«, a lagati vpričo zavednih mož, lagati vpričo poslanca S, L. S., to pa ne gre. Kajne, liberalni lažnjivi kljukci? Šentjanžčani, ali bo-delc vendar enkrat izprevideli, kako so vas »za nos vlekli« razni Brceti, Majcelni, Kosi itd. in obrnili liberalnim laž-njivcem hrbet ter jih zapodili med staro »šaro«? Shod v Rovtah. Minolo soboto je poročal v Rovlah nad Logatcem bivši deželni poslanec dr. I. Ž i t n i k , ki jc pojasnil deželno gospodarstvo in zavračal ne-osnovane trditve političnih nasprotnikov. Shod je bil mnogoštevilno obiskan. Volilni shod v Vipavi. V nedeljo 26. m. ni. se je vršil v Vipavi krasno uspel shod S. L. S. Od vseh strani so prišli zavedni volilci poslušat svoje poslance, tako, da se je nabralo čez 500 udeležencev, Ker je bila dvorana v »Tabru« premajhna, se je vršil shod na prostem, Otvoril ga je g. dekan Lavrič, ki je poudarjal velik pomen tega dneva ter predlagal za predsednika g. Habeta iz Goč, ki je kot tak tudi pozdravil navzoče ter dal besedo poslancu 'dr. Peganu. Ta je pokazal onemoglost liberalnih kolovodij v deželnem zboru, dokazal pa z neovrgljivimi dejstvi delovanje poslancev S. L. S, v zadnjem zasedanju. Živahno pritrjevanje in večkratni medklici ogorčenja nad puhlimi frazami liberalcev in njihovem »delu za kmeta« so kazali, kako da govori poslanec iz srca vseh navzočih. Enoglasno bila je koncem enour-nega govora sprejeta njegova kandidatura za splošno kurijo. — Že prej pa je bila istotako soglasno sprejeta kandidatura poslanca Mirkota Perhavca, ki je v kratkih besedah naslikal svoje delovanje za vipav- sko dolino. Burno pozdravljen nastopi potem drž, poslanec dr. Žitnik, ki dokaže s številkami zapravljivost liberalcev ob času njihove nadvlade in sedanje delo za kmeta, Priporočil je obe kandidaturi g. Perhavca in dr, Pegana in zagotovil volilce, da bodo poslanci S. L. S. tudi naprej delali vestno vsak na svojem mestu. Precej v noč že zaključil je g. predsednik z zahvalo in zaupnico poslancem S. L. S. tako prelepo uspeli shod. Shod, ki se je vršil v najlepšem redu in vpričo najzavednejših mož, odprl je pa še peščici vipavskih liberalcev oči, da tu niso več tla zanje. Volilni shod v Senožečah. Občni zbor Kmečke zveze za sodna okraja Postojna in Senožeče bo v nedeljo 9. novembra v Št. Petru ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Poročala bosta dr. Pegan o deželnem zboru in dr. Žitnik o državnem zboru. K obilni udeležbi so vabljeni člani Kmečke zveze in vsi drugi volilci! — Odbor Kmečke zveze ima ob 1. uri istega dne in na istem prostoru odborovo sejo, katere naj se udeleže vsi odborniki! Liberalci v Idriji. Idrija. Na nedeljskem shodu dne 26. m. m., ki ga je bil sklical naš dični bivši dež. poslanec E. Gangl, je pojasnjeval svoje delo v deželnem zboru. Mislili smo, da bo naštel kar cel kup dobrot za nas, idrijske delavce, a smo zaman čakali do konca. Kar se spominjamo njegovega dela, ki smo ga zasledovali v deželnem zboru, je samo to, da je zmerjal v »Učiteljskem Tovarišu« naše delavne poslance z lumpi itd., ki mu jih tudi v nedeljo ni manjkalo. Volilni shod v Naklem. Iz Naklega, Dne 26. oktobra je bil pri nas volilni shod, na katerem so govorili poslanca Jarc in Demšar ter prof. Marinko iz Kranja. Slišali smo, koliko je S. L. S. v deželnem in državnem zboru delala, medtem ko je liberalna delo samo ovirala z zabavljanjem in kričanjem proti farjem. Posledice takega dela bo čutila liberalna stranka pri prihodnjih volitvah, kjer bo še bolj pritisnjena ob zid, kakor je že dosedaj bila. Udeleženci shoda so izrekli S. L. S, popolno zaupanje in zagotovili, da sme računati v naši fari na vse glasove. — Dne 16. novembra bo volilni shod v Dupljah dopoldne ob 9. uri. V Kranju bo v ponedeljek 10. t. m. ob 1. uri popoldne v Ljudskem Domu velik volilni shod. Govorili bodo: dr. Korošec iz Maribora in kandidatje S. L. S. Možje, prihitite v obilnem številu. Volilni shodi v novomeški okolici bodo v nedeljo 9. novembra: po rani maši v Toplicah, ob 11. dopoldne v Val ti vasi in popoldne ob 3, uri v Prečni, Možje, pridite! Velik napredek kranjskega prebivalstva. L. 1890. je bilo na Kranjskem 188.990 ljudi (49'31 %), ki so znali brati in pisati; samo brati jih je znalo 59.309 (16'56 %); niti brati niti pisati pa jih ni znalo 124.740 (34'36 %). Leta 1900 jih je bilo veščih branja in pisanja 225.340 (68'63%), samo branja 39.309 (10 56;%), analfabetov, takih, ki ne znajo ne brati, ne pisati, pa 77.441 (2081 %). Leta 1910. so pa našteli sledeče: 309.225 (81 67 %) jih zna brati in pisati, samo brati jih zna 23.239 (6 14 %), analfabetov pa je 46.168 (12'19 %). Otroci pod 10 let se sploh ne vpošte-vajo v teh številkah. Ta izkaz priča, da omika na Kranjskem silno napreduje. V 20 letih je padlo število analfabetov od 124.740 na 46.168, od 34'36 r/o na 12'19 c/o. Število branja in pisanja veščih pa je poskočilo od 188.990 na 309.225, od 49 31 % na 8167 %. Kranjska dežela je sploh na jugu najbolj omikana dežela, ako izvzamemo mesto Trst. Tukaj je bilo namreč leta 1910, veščih branja in pisanja 90'42 % prebivalstva, analfabetov pa 8'52 %; ostale dežele so daleč, daleč za nami, zlasti pa Dalmacija. Na Goriškem jih bere in piše 81'24 samo bere 3'25 analfabetov je pa 15'51 %. V Istri jih bere in piše 58 88 '/(,, samo bere 1'30 %, analfabetov je 39'82 °/<. V Dalmaciji jih bere in piše 36'50 c/o, samo bere 0'68 '/o, analfabetov je 62'82 %. Najmanj analfabetov v alpskih deželah ima Vorarlberška, 0'8l r/c, potem Gornja Avstrija 1'72%, Tirolska 2'38 Štajerska 7 92 Kranjska 1219 %, Koroška 12'29 %. Koroška je za 100.000 prebivalcev manjša od Kranjske, izda 1 milijon več denarja za šolstvo na leto kakor Kranjci, pa je kljub temu za nami. Izmed mest ima mesto Ljubljana skoraj najmanj analfabetov in je v tem oziru eno najbolj naprednih mest. Solnograd ima 0'88 '/o analfabetov, Dunaj 2 04 denca. Naprava bo vsa betonirana in lično izvršena z zunanjim lepim dohodom do studenca, tako, da bo vsakemu dana prilika in možnost uveriti se o brezhibnem zajetju studenčnice. Kakor povsod in pri vsakem važnem delu, tako tudi pri nas ne manjka dvomljivcev in modrijanov iz bližnje in daljne okolice, ki v svoji bodisi nevednosti, živi fantaziji, največkrat pa hudobiji izražajo pomisleke o pristnosti studenca, zamenjaje istega s potokom Radovina. Za veščake in druge pošteno misleče ljudi so taki dvomi in pomisleki popolnoma brezpomembni. Studenčnica je bila celo leto pod strogo kontrolo, v najhujšem dežju največjih nalivih je ista čista kot kristal, dočim je voda bližnjega potoka Radovina kalna po cele tedne. To je vendar jasen in neutajljiv dokaz, da studenčnica izvira izpod hriba in ni v nobeni zvezi z Radovno, v katero se izliva pravokotno s tako močjo, da se ob času, ko je ista vsled nalivov kalna, daleč v potoku pozna bistra, neizkaljena studenčnica. Ako se nahaja še kak neveren Tomaž, povabimo ga prav prijazno, naj pride k studencu Zmrzlek in naj si ogleda situacijo studenca na lastne oči, da se prepriča, kako neutemeljeno in hudobno je vse drugo govoričenje takih modrijanov, ki imajo le namen, zaupanje ljudstva izpod-kopavati. Studenčnica je izborna, saj ima vse najboljše lastnosti najboljše pitne vode, posebnost pa bo njena svežost v poletnem času, ima namreč 5° R. Ta vodovod bo pravi blagoslov za Bled in okolico. J. Piber. Zračni letalci, katoličani. Naše bralce bo gotovo veselilo, ako jim povemo, da je med zračnimi letalci veliko zelo vernih katoličanov. V Afriki se je pred kratkim zgodilo, da se je neki vojaški letalec smrtno ponesrečil in padel z letala na zemljo. Njegov tovariš je hitro zletel z mašino v daleč, daleč oddaljeno misijonsko postajo, kjer je dobil nekega misijonarja in ga po zraku prepeljal k umirajočemu tovarišu, da ga je previdel s svetimi zakramenti. Mladi francoski letalec Brindejonc, ki je prvi preletel pot iz Pariza čez Nemčijo v Varšavo in Peterburg na Ruskem, je prosil versaljskega škofa Gibijerja, da mu je letalni stroj blagoslovil. »Bog vč,« je rekel škof, »morda pride kmalu čas, da se bomo kot misijonarji tudi mi vozili v zračnih letalih in oznanjevali nevernikom evangelij Kristusov.« Eden najboljših poznavalcev letala, Santos-Dumont, je jako veren mož. Kadar zleti v zrak, ima vedno pri sebi medaljico sv. Benedikta . Latam, ki je poskusil prepluti morski kanal med Francosko in Anglijo, pa pri tem v vodo padel, je bil jako iskren in prepričan katoličan, Bleriot, ki je prvi napravil pot s Francoskega na Angleško v zraku nad morjem, gre vedno k maši in večkrat tudi k spo- vedi in sv. obhajilu. Vsa njegova letala nosijo podobo Matere božje. Vojaški poročnik Beaumont, ki jc padel visoko doli z neba na zemljo in našel pri tem smrt, je bil fant žive vere. Veš kaj,« je rekel svojemu tovarišu, nekemu stotniku, »če bom kdaj padel, ne pozabi mi poklicati takoj duhovnika, da bom umrl kot kristjan.« Tudi poročnik Bangue, ki je izginil s svojim letalom v neskončnih prostorih ve-soljstva — najbrže je padel kje v morje — se je 1. 1912. meseca februarja pred več tisoč gledalci javno prekrižal, predno se je vzdignil v zrak. Letos 18. junija so imeli evropski letalci veliko zračno tekmo v Parizu. Večji-del so bili vsi letalci pri sv. maši, ki se je brala na posebno odredbo pariškega kardinala. Veliko njih je pa bilo tudi pri sv. obhajilu v krasni cerkvi Matere božje Notre-Dame. Eden izmed teh mož je padel na isti dan iz zrakoplova in našel smrt, Tudi med nemškimi letalci se dobe možje, ki nekaj na vero drže. Jako mično dogodbico pripovedujejo o stotniku Pavlu Rhemann, ki se je ubil dne 14. maja, ko jc padel na zemljo. Ta je pisal svoji sestri, redovnici v nekem samostanu, pred svojo smrtjo, sledeče pismo: »Daleč gori v zračnih višavah, v neskončno mirnih urah, Jcjcr ni več nobenega življenja, kjer vse tako skrivnostno mirno, se včasih človeku zgodi, da mu poslane dolgčas. V takih urah mi pride večkrat na misel pelje. Posebno rad pojem pesem sv. Jurija, ki doni tja v bu-čeče viharje.« IliS Listek Mm |llfS_ il V deveti deželi. Iz anglcžčine p» rtider Ilaggardu prcvcl I. M. (Dalje.) »Odgovori, Mak umazan,« — dogovorili smo se, da ae kličemo med Zu-vendci s svojimi zuluškimi imeni — jc rekla ter dražestno zmifjnila s svojimi slonokoščenimi ramami. »Ne veni ka j. Kaj pa more uboga ženska storiti, če ima snubec tridesettisoč mečev, s katerimi podpre svojo ljubezen?« A izpod dolgih očesnih vejic je zrla mej tem na Vojnoviča. Takoj nato smo vstali od mize in smo hoteli iti v drugo sobo. -Borovski, eno besedo, hitro,« mi je dejal Vojnovič. »Poslušaj. Niti besedice še nisem zinil o tem, vendar sem prepričan, da si to že uganil: Jaz ljubim Nilepto. Kaj mi je storiti?« Na srečo sem bil to reč že nekaj premišljeval in tako sem mogel dati odgovor ki se mi jc zdel najpametnejši. »Govoriti moraš še ta večer z Nilepto,« sem rekel. »Zdaj je tvoja ura. zdaj ali nikdar. Poslušaj. V vzprejemni sobi se ji približaj ter ji zašepetaj, naj te opolnoči počaka pri Rademasovem kipu kotncem velike dvorane. Jaz pa bom stal na straži za te. Zdaj ali nikdar. Vojnovič.«' Odšli smo v drugo sobo. Nilepta je nekam otožnega obraza sedela tam. Nekoliko dalje od nje je sedela Soraja in se bolj tiho razgovarjala s Tomičem. Cas je potekal in potekal, tako da se je približala ura, ob kateri sta kraljici ponavadi odšli k počitku. Doslej iVojnovič ni našel ugodne prilike, da bi ji neslišno povedal nekaj besedi; sjfloh" moram reči, dasi smo prav pogosto bili v družbi kraljevih sester, vseeno ni bilo lahko videti jih same. Napenjal sem možgane in naposled mi šine neka misel v glavo. »Ali bi ne bila kraljica tako dobra,« sem rekel Soraji in se ji priklonil, »ter zapela svojim služabnikom kako pesem? Srca so nam danes prav težka; zapoj nam, kraljica noči,« — s tem imenom Zuvendci prav radi nazivljejo So-rajo. »Moje pesmi, Makumazan, niso take, da bi olajševale težka srca, vseeno pa rada zapojem, ako ti je drago,« je odgovorila. Nato je vstala stopila k neki mizi, na kateri je ležalo glasbe- o orodje, ki je bilo precej podobno citram, ter zabrenkala. Nato pa je z zvonkim, milo done-čim glasom zapela tako nežno, in von-•iar tak otožno pesem, da nam je v resnici kar kri zastajala po žilah. Pero mi je preslabo, da bi mogel vsaj količkaj primerno popisati to njeno petje. »Zdaj, Vojnovič, zdaj « sem zašepe-tal, ko je pričela drugo kitico. »Nilepta,« je rekel, »moji živci so bili tako napeti, da sem mogel slišati vsako še tako tiho besedo, dasi sem se bil obrnil v stran — »Nilepta, govoriti moram še to noč s teboj, pri svojem življenju moram. Ne odreci, prosim te.« •)l0j!« je vzdihnila naenkrat, izpre-menivši glas pa način nagovora. »Oj, kako morem vedeti, da ljubiš edino mene? Kako morem vedeti, da se me ne naveličaš, da ne poiščeš zopet svojega rojstnega kraja, mene pa pustiš zapuščeno tukaj? Kdo mi more povedati, ako ne ljubiš kal e druge ženske, kake druge lepe, meni neznane ženske, ki pa vendar diha pod isto luno, ki sije danes name? Povej mi, kako morem to vc- fii deti?« In sklenila je roki, jili iztegnila proti njemu ter mu proseče pogledala v obraz. »Nilepta,« je odgovoril Vojnovič, poslužujoč se zuvendskega načina govorjenja, »rekel sem ti, da te ljubim; kako pa naj ti povem, kako zelo da te ljubim? Ali ima ljubezen kako mero? Pa vseeno hočem poizkusiti. Ne rečem, da nisem nikdar pogledal druge ženske z dopadujenjem, a rečem ti: da te ljubim z vsem svojim življenjem in z vso svojo močjo, da te ljubim sedaj in da te bom ljubil, dokler me ne objame mrzla smrt, in kakor verujem, tudi po svoji smrti, na vekov veke. Rečem, da je tvoj glas kakor glasba za moja ušesa, da je svet lep, kadar te vidim, kadar pa te ne vidim, je prav tako kakor da bi svetloba umrla. O Nilepta, ne zapustim te nikdar; tukaj in zdaj hočem radi tebe pozabiti svoje ljudstvo in svoj dom, da, odreči se vsemu svetu. Ob tvoji strani hočem živeti, Nilepta, in ob tvoji strani hočem umreti.« Ponehal je in se resnobno ozrl nanjo. a ona jo povešala glavo liki lilija in ni zinila besedice. »Glej,« je nadaljeval kazoč na kip, ki ga je mesečina tako lepo razsvetljevala. »Vidiš tistega angela, ki poia-ga roko na čelo spečega, in vidiš, kako mu duša vzplamteva kakor svetilka, kadar se je dotakne ogenj. Tako je z menoj in s teboj, Nilepta. Ti si mi vzbudila dušo in jo poklicala k sebi. Nilepta, tako da zdaj ni moja, nego tvoja. Več ti ne vem reči; v tvojih rokah je moje življenje.« Ves bled kakor zid se jc naslonil ob kipovo vznožje; oči so se mu svetile v ponosu; bil je v resnici lep videti. Počasi je Nilepta vzdignila glavo ter uprla svoje čarobne oči v njegov obraz, kakor da bi mu hotela prodreti v dušo. Navsezadnje pa je izpregovori-la, sicer g tihim pa razločnim, zvonkim glasom. »Kakor sem slabotna ženska, verujem ti v resnici. Slab dan bo za tebe in tudi za mene, ako izvem, da sem verovala laži. Zdaj me pa poslušaj, Covek, ki si prišel od daleč, da si mi ukradel srce ter me naredil za svojo. S tem polagam svojo roko na tvojo roko. te poljubljam na čelo, kojc ustnico še niso nikdar poljubile. Pri svoji roki in pri tem prvem in svetem poljubu, pri bla-gru svojega ljudstva in pri svojem prestolu, ki ga bržčas izgubim radi tebe — pri imenu svoje visoke rodovine, pri sv. kamnu in pri večnem veličanstvu našega solnca ti prisegam, da hočem zate živeti in umreti. In prisegam, da te hočem ljubiti do svoje smrti: tvoja volja bodi moja volja in tvoja pota moja pota!« Po tem dogodku pa v resnici ne vem, kaj se je bilo še zgodilo; popihal sem jo k staremu Umslopogasu, da se malo pokrepčam v njegovi družbi. Našel sem starega vojnika sloneti ob svoji veliki sekiri kot po navadi ter z moškim nasmehljajem motriti prizor na mesečini. »Oj, Makumazan,« je dejal. »Mi- 6i slim, da jc to zbok tega, ker se starani sodim pa, da se nikdar ne bom naučil razumeti navade od belih ljudi. Prosim te, poglej no tjakaj; kakor krasna dvojica golobov sta! Pa čemu je potem ves ta dirindaj, Makumazan? On bi rad imel ženo, ona bi rada moža, zakaj pa potem ne plača svojih krav — (po zu-vendskem običaju. Op. pis.) — kakor možak, in stvar je končana? To bi prihranilo mnogo sitnosti, mi bi pa celo noč spali. Tani-le pa govorita in govo rita! Tako je!« Ivakc tri četrt ure pozneje je prišla »dvojica golobov« počasi proti nam; Vojnovič je bil videti malo šemast, Nilepta pa je mirno pripomnila — kot pri-stoja vladarjem — da je mesečina delala prav lične efekte na mramornatih tleli. Nato je prijela — bila jc silno milostna — mene za roko ter rekla, da sem dragi prijatelj »njenega gospoda« in radi tega tudi njej nad vse drag — radi mene samega »liti besedice, kakor vidite. Potem je vzdignila Umslopago-sovo bojno sekiro, jo radovedno ogledovala ter pomenljivo pripomnila, da želi, da bi kmalu imel vzrok, rabiti jo v njeno obrambo. Za tem je nam vsem ljubeznivo prikimala, vrgla še en nežni pogled na svojega ljubimca, pa izginila v temi kakor krasna prikazen. Leto 1812. (Doživljaji francoskega vojaka.) (Dalje.) Upanje, da bomo v nekoliko urah že na Vilni, kjer nas je po zatrdilu častnikov čakalo živeža v izobilju, mi jc dalo novih moči; trudil sem se, kakor večina mojih tovarišev, z nadčloveškim naporom, da sem se vendar le pomikal naprej. Toda zdelo se je, da ves ta strahoviti napor ni in ne more biti kos silnemu mrazu, da ne bom mogel vzdržati še teh par ur. Čutil sem, da postajam vedno slabši in slabši. Dihal sem le s težavo. V nosnicah sem imel led in ustnice so mi primrznile ena k drugi; solze, ki so mi polzele iz oči, oslepljenih od belote snega, so mi zmrznile na obrazu; moja slabost mi je vid tako oslabila, da nisem skoro nič več videl. Mnogokrat sem moral obstati in si pokriti obraz s svojim her-melinovim plaščem, da sem otajal led na obrazu. V tem položaju som prišel do nekega skednja, katerega so vojaki zažgali, da bi sc vsaj nekoliko ogreli. Tu sem vendar dobil zopet nekaj moči. Vsako poslopje, do katerega smo prišli ^mo poslej zažgali; skoro v vsakem takem poslopju jc bilo mnogo takih, ki so se s poslednjimi močmi privlekli do tukaj, da bi vsaj v miru umrli, zdaj pa so zgoreli. Končno smo zagledali stolpe mosta Vilne. Hitel sem, kajti želel sem mod prvimi priti v mesto, toda tega ni- so pustili stari gardni lovci. Marširalj so v tako širokih in močnih vrstah, (|a ni mogel nihče skozi; zavzemali .so'VSQ širokost ceste. Ti junaki so hoteli rešiti čast armade tako, da bi prisilili tu! di nas, ki smo šli za njimi, k redu iii potrpljenju, in to s tem, da so nam sami dali lep zgled. Videli smo, kako sj z nadčloveškim naporom skrili svoje strašne bolečine, samo da bi ohranili ugled in čast svoje armade. Toda nji. hovo prizadevanje, da bi vplivali s svojim nastopom na tovariše, je bilo stonj, kajti množica je bila že popolnoma demoralizirana. V strašni zmešnjavi je le vse sililo naprej; ker ni bilo mogoče prodreti trdnega kordona gardnih lovcev, se je povodenj ljudstva razlila po predmestju, dočim so gardni lovci v najlepšem redu vkorakali v mesto. Mnogo sc jih je zgrudilo že pri prvih hišah vsled slabosti, in marsikdo, ki je prišel do tu s poslednjim naporom, je padel na pragu hiše, kjer ga jc čakala gorka soba, hrana in prenočišče, mrtev na tla. Našemu bataljonu je bila odkaza-na neka hiša, v kateri so bili tudi nemški vojaki.1 Ti so izgledali prav dobro, kajti ves čas med vojsko so čepeli tu na gorkem pri polnih loncih. V hiši je bilo dovolj prostora za nas in nje; toda takoj, ko smo došli mi, so hišo zapustili, ker so se menda bali, da jih ne bi pojedli, tako strašno gladili smo izgledali. Dobili smo govejega mesa, toda nismo bili toliko pametni, da bi si skupno skuhali krepke juhe. Ljudje so padli po mesu kakor divje zveri. Samo nekateri so ga nekaj časa kuhali ali pekli, drugi so ga jedli kar surovega. Poleg mene jc stal nek seržant1 i/. Bre-tanje,-' moj prijatelj; on je ves trepetal vsled nestrpnosti tačas, ko so razdeljevali meso. Ker jc stal komaj dva koraka od dotičnega oddaljen, ki je razdeljeval meso, mu je vrgel ta kos mesa. Vjel ga je z obema rokama, kakor mačka s tačicami, ga takoj nesel v usta in ga trgal in požiral z divjo slastjo. Okoli poldne smo bili prišli. 1 uro pozneje sem šel v mesto (kajti bi! - sploh neraben. Umazana voda ovira dalje promet v zagrebškem občinskem kopališču na Savi in izključuje v naprej gotova industrijska in tovarniška podjetja v Zagrebu. V kaki meri se iztresa premog v Savo, priča dejstvo, da se še pod Zagrebom dobe v reki do 8 kg težki kosi premoga. Na podlagi teh dejstev so sklenili skupno postopati in zahtevati, da trboveljska premogovna družba neha z onečišče-vanjem Save. Nova avtomobilna zveza Krško— Rudolfovo. Poizkusna vožnja na tej progi je bila dne 4. novembra, v sredo, dne 5. novembra pa se je pričelo z redno dvakratno dnevno vožnjo. Avtobus je družba Globočnik & Kastelic naročila v Puchovi tovarni v Gradcu ter bo isti začetkom oskrboval samo osebni promet, v kratkem pa bo prevzel tudi vozno pošto. Voz je povsem moderno opremljen, popolnoma zaprt in ima prostora za 12 oseb. V zimskem času bo voz kurjen. Avtobus bo odhajal iz Krškega ob 7. uri 30 minut zjutraj in ob 3. uri 30 minut popoldne ter iz Novega mesta ob 1. uri 10 minut dopoldne in ob 6. uri 10 minut zvečer. Prihajal pa bo v Krško ob 1. uri 10 minut popoldne in ob 8. uri 10 minut zvečer ter v Novo mesto ob 9. uri 30 minut dopoldne in ob 5. uri 30 minut popoldne. Avtobus bo imel zvezo z vlaki v Rudolfovem in na Vidmu, v Rudolfovem bo vozil tudi na železniško postajo, oziroma s postaje, Vozne cene in druge določbe so objavljene na avto-mobilnih postajah ter po raznih gostilnah. Alkohol — kralj morilcev, V Dolenji vasi pri Ribnici na Dolenjskem je zaklal v noči 31. oktobra Franc Merhar, 18leten fant, svojega tovariša Antona Kromarja. Kromar je bil miroljuben, marljiv mlade- nič, ki ni hotel plačati neumne fantovske licence, za to da bi potem smel noreti po vasi. Zato je bil Merhar nanj jezen, se napil za korajžo še šnopsa in Kromarja, ki se je vračal zvečer od dela, zaklal. —• V soboto ponoči se je pa zgodil v ulici Punta del Forno v tržaškem starem mestu grozen poboj. Štirje dalmatinski pomorščaki v starosti od 30 do 35 let so pili v krčmi »Ba-njaluka«. Ob 11. nekako pa so zapustili krčmo in zunaj na cesti so se zopet spo-rekli. Razgrevali so se čedalje bolj in kar nenadoma je potegnil Peter Rončevič dolg nož, s katerim je zabodel dva bratranca Kapoviča, enega v vrat, drugega pa v srce, da sta oba kmalu izdihnila. V grozni divjosti se je lotil tudi Ivana Buskoliča in Simona Radoviča, ki je oba občutno ranil. •— Habjančič iz župnije Št. Vid pri Ptuju si je potisnil dolg nož v trebuh, tako da bo umrl, Pil je šnops, šnops ga je spravil v dolgove in šnops ga bo končal. — Matija Večernik, rudar v Plešku pri Trbovljah, hud pijanec, se je 19. oktobra tako napil, da se mu je začelo mešati. Doma je tulil kot zver in se zaletel večkrat z glavo v zid. Predno je prišel zdravnik, je bil že mrlič. Alkohol, ti si kralj morilcev, ker jih spraviš več pod zemljo kot vsi drugi rao» rilci. Za delavske otroke. Vincencijeva konferenca v Spodnji Šiški je ustanovila »Zavetišče«, kjer se nadzorujejo šoloobvezni otroci v prostem času med dopoldanskim in popoldanskim poukom, kakor tudi popoldne po končani šoli do šestih zvečer, ko se lahko v spremstvu staršev ali sami podajo domov. S tem je pomagano onim staršem, kateri bi radi svoje otroke lepo vzgojili, pa lega vsled svoje službe, bolezni ali drugega vzroka ne morejo storiti. Otroci se ne nadzorujejo samo, ampak dobe opoldne tečno kosilo in io za nizko ceno eno krono 20 vin. tedensko. Starši-dela vci, pošljite otroke v to »Zavetišče«, ki ima svoje prostore v Spodnji Šiški v nekdanji Favajevi hiši tik postaje Ljubljana, državni kolodvor. Sprejem otrok v Zavetišče« pa je prevzel P. Mariofil Ho-leček, frančiškan, pri katerem naj se do-tični starši oglase vsaj tekom 14 dni. —-Odbor Vincencijeve konference. Vzcren živinorejec je Franc Mihove na Sp. Senici pri Medvodah. Te dni je prodal vola za 675 kron. Vol je bil star tri leta in esem mesecev; tehtal je 778 kg. Kupil ga je mesar Matevž Hafner v Škofji Loki. Potem je prodal letos tudi prešiča, starega 11 mesecev, po 1 K 30 vin. za kg. Prešič je tehtal 223 kg. Dobil je zanj 289 K 90 vin. Kupil ga je mesar Barhel iz Ljubljane že meseca svečana letošnjega leta. Nova vojašnica v Vipavi. Vojno ministrstvo je pred kratkim odločilo, da se zgradi za tamošnji trdnjavsko-artiljeripki bataljon nova vojašnica. Izgotovljena mora biti do 1. maja 1915. Lucckeni — morilca bratranec v Idriji? V ječi okrajnega sodišča v Idriji imajo shranjenega nekega postopača, ki je bil prijet, ker je pohajal brez dela. Povedal je, da se piše Luccheni ter da je bratranec morilca naše cesarice Elizabete, Previdnost pred izseljevalskim agentom za Brazilijo. Avstrijski konzulat v 81 San Paulo v Braziliji je izvedel, da se je podal neki Slovenec, ki je bival že več časa v Braziliji, na Kranjsko, da izvabi izseljence v Brazilijo. Ta agent se piše Jože Hladnik in je napravil z nekim lastnikom kavnih plantaž pogodbo, po kateri bi zaslužil od vsake osebe, ki bi jo spravil v San Paulo, 300 šilingov. Ako bi se ta človek kje pojavil, je dolžnost vsakega Slovenca, da ga naznani oblastvu. Slovenci ponesrečili pri požaru par-nika »Volturna«. Ameriški listi poročajo, da so bili na parniku »Volturno« med potniki neka Mari Železnik in Terezija Potokar, ki ste bili namenjeni v Steelton, Pa. Med potniki je bil tudi neki Mart. Mu-šič. Po imenih sodimo, da so ti slovenske narodnosti. Med vestfalskimi delavci so bili tudi dva ali trije Slovenci, namreč V a-lentin Posavec, Mih. Petrovčič in Oton K a v o 1, ki so se vozili s tem parnikom v Ameriko. Slovani v Ameriki, Po najnovejših podatkih se nahaja v Ameriki več kot štiri milijone Slovanov. Poročila pravijo, da se slovanski delavci neusmiljeno izrabljajo. Na Ogrsko, Hrvatsko, Kranjsko, Štajersko in Češko se vračajo delavci iz Amerike, ki so popolnoma izdelani, mnogi tudi pohabljeni. Amerikanski delodajalec se je izrazil: »Hočem popolnoma sveže ljudi iz starega sveta. Kadar so do umiranja iz-mozgani, lahko dobim novo blago.« Carnegie daroval slovenski cerkvi v Ameriki orgije. Andrew Carnegie, znani »kralj jekla«, je daroval slovenski cerkvi sv. Jožefa v Jolietu, 111., krasne nove orgije, primerne velikosti in slogu cerkve ter vredne nad 6000 dolarjev. Nove orgije je izposloval Rev. John Kranjec, slovenski župnik v Jolietu. Andrew Carnegie je daroval orgije trem slovenskim cerkvam v Ameriki, in sicer najprvo cerkvi v Pitts-burghu, Pa., potem cerkvi v South Chicagi, 111., in sedaj cerkvi v Jolietu, 111. Mnogožrci. Od grškega telovadca Mi-lona iz mesta Krotona se pripoveduje, da je nesel celega vola na hrbtu in da ga je v dveh dneh snedel. — V saški telesni straži se je nahajal 1. 1765. mož, ki je na enem sedežu 10 kil govejega mesa ter polovico pečenega teleta snedel. — Maršal Vilards je imel Švicarja, ki je grozovito veliko snedel. Vprašal ga je enkrat, koliko govejih hrbtov bi pri enem obedu snedel. »Štiri do peti« je odgovoril, »In šlegel-nov?« »Sedem do osem!« »In kokoši?« »Dvajset!« »Golobov?« »Štirideset, morda tudi šestdeset!« »Ali škrjančkov?« »Ej, gospod, take male živali bi lahko kar naprej jedel.« — Leta 1771. umrl je v Ile-feldu neki Jožef Kolniger. Od njega se pripoveduje, da je bil samo takrat sit, ako se je njegovi jedi kamenje primešalo. Kamenje je že od mladih let sem jedel, — Na gradu v Braunšvajgu je snedel v šestih urah 13 kil pečenega govejega mesa; poleg tega je spil 10 litrov vina. Drugokrat je snedel dva teleta v petih urah. Ko je bil ta nenasitnež vojak, računali so ga za osem mož. — Istotako znamenit je bil vrtnar Kale, ki je 1. 1754. v Wittenbergu umrl, kjer imajo še danes na rotovžu njegov želodec shranjen. Zjutraj je snedel malega prešička. opoldne kozlička, zvečer pa teleta. — Na Dunaju živi zdaj neki uradnik cestne železnice, kateri sne vsak dan v gostilni popolni obed za štiri osebe. Dober tek! Koliko hrane človek porabi v svojem življenju. 60 let star človek je porabil v svojem življenju povprečno sledečo množino hrane: 20 volov, 20 telet, 20 koštru-nov, 20 prešičev, en vagon divjačine in ku-retine. Kruha, krompirja, sočivja toliko, kolikor ima prostora 400 kubičnih metrov velika posoda. Ako bi napravili iz sadja, katero človek použije, eno samo jabolko, bi imelo v prerezu 3 m dolgosti. Jajec použije 100.000. Pijača ni všteta. Te številke veljajo za človeka, ki je dočakal 60 let, bil zdrav in je imel normalen apetit. Ta hrana zadostuje, da se človek 60 let pametno preživi. Prebrisani rekrut. V Berolinu živi neki nemški general, ki polaga veliko važnost na to, da znajo vojaki dobi o preceniti čas. Tako je tudi nekoč prišel pregledovat svoje čete in vprašal nekega rekruta: »Kako dolga je doba 10 minut?« Rekrut odvrne: »Deset minut.« »No, poglejmo,« pravi general, »če se vi kaj na dolgost časa razumete. Jaz bom držal v roki uro deseti minut in kadar mislite, da je deset minut preteklo, pa zavpijte: Stoj!« Rečeno, storjeno. General je potegnil iz žepa uro, vojak je pa stal kakor pribil, samo zdajpazdaj je švignil z očesom na desno stran visoko, v zrak. Kar naenkrat zavpije vojak: »Stoj!« General pogleda na uro in kar ostrmi. Minulo je ravno deset minut, niti sekunde več. »Izborno,« reče general. »Natanko deset minut; odkod pa imate tako dober nos, da znate čas tako imenitno ocenili, da se niste niti za sekundo zmotili?« Stvar, je čisto priprosta, gospod general, gledal1 sem tamle gor na uro v zvoniku.« Seveda je nastal med vojaštvom velikansk krohot; tako da se je moral še general smejati tako prebrisani buči nemškega rekruta. Občina zavrgla volilo. Mesto Kolin n. R. je doletela srečo, da se mu je volilo 150.000 mark za napravo krema: torija. Mestni svet pa je volilo — zavrgel, ne marajo za take naprave. Kaj bodo rekli k temu naši pristaši sežiganja mrličev? Ali ni škoda tolike vsote? Kaj bi s toliko denarjem naredili? Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere Jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po^sU°lo brez kakega odbitka, Uradne ure od 8.M do [popoldne. Gle| lnserat! i Gorenjske novice g Bohinjska Bistrica. Pri nas sc snuje odbor za radovljiško razstavo. Treba se je v ta namen malo organizirati, da s skupnimi močmi razstavimo svoje izdelke. Obeta se več zanimivosti, saj imamo svoje posebne bohinjske specialitete. Daleč na okrog slove bohinjski škafi, sanke, gorjaške pipe, pa-novi. Znan jc tudi že izven naše dorao-cine izum našega ključavničarja gosp. Malenška, namreč posebno pripravna korita za prešiče. Vabimo vse obrtnike, da se nam pridružijo ter, če bo mogoče, priredimo svoj posebni bohinjski paviljon. — Po raznih vaseh je razširjena izvrstna knjiga »Dejanja govore«, ter jo prebirajo z največjim zanimanjem. Volilci se tako lahko vedno prepričujejo, da je S. L. S. res stranka resnega dela ter bodo s ponosom volili naša dva vrla kandidata g. Pogačnika in g. Pibra. Radi preobilega posla morda ne bosta mogla v Bohinju prirediti shoda, toda vsaj ju vsi dobro poznamo ter vemo, kako zelo sta nam naklonjena. g Iz Gorij. Romanja na Sv. Goro sc je udeležilo 186 Gorjancev. Krasno vreme, izboren spored, postrežba gg. patrov na Sv. Gori je vse brez izjeme zadovoljila. Vsak je lahko opravil svojo versko pobožnost. Veseli smo sc vrnili z namenom, da na Sv. Goro še pojdemo. — Delavski shod J. S. Z. je imel v nedeljo popoldne v dvorani domači župnik J. Piber. Govoril je o zavarovalnicah v bče, zlasti pa o zavarovalnici proti nezgodam v Trstu. Poročal jc zbranim delavcem o krivicah in šika-nah, katere povzroča laška večina Slovanom ter povedal, da je deželni zbor pozival vlado, naj. premesti zavarovalnico v Ljubljano. — Odbornik g. Slamnik se je govoifiiku zahvalil za poročilo ter ga v imenu delavstva naprosil, naj prevzame kandidaturo za deželni zbor. g Iz Nove Oseiice. Slovenska Ljudska Stranka v resnici skrbi za nas kmete; samo en zgled. Koliko se trucli zaradi cestno zveze do Idrije čez Mrzli vrh in Razpotje. Kakor se razvidi iz zadnje seje deželnega odbora, se bo ta zveza uresničila. Zasluga gre pri tem tudi vrlemu županu g. Val. Frelihu in g. županu iz Spodnje Idrije. Po tej cesti se bo izvozilo največ lesa, ki ga imamo še v obilni meri za idrijski rudnik, 111 poljskih pridelkov, ki jili potrebujejo rudarji. S tem bi bilo pa tudi nam mnogo pomagano. g Katoliško politično društvo za rado-Ijiški okraj ima svoj letni občni zbor prihodnjo nedeljo, dne 9. novembra, v hotelu Bastl v Radoljici, Poročali bodo poslanci gg. dr. Gregorič, Ivan Piber in Josip vitez Pogačnik. g Kovor pri Tržiču, Pred nedavnim časom je prišel k nam čez Ljubelj neki Marko Mišič. Dobil je delo pri g. Globoč-niku; ne vemo kakšno rokodelstvo, ima, zato ker ima včasih v roki kladivo, včasih gajžlo. Ta možakar je prišel preteklo nedeljo v Kovor in agitiral za socialno demokracijo in vsiljeval »Zarjo«, Tržiška socialna demokraciji, ie zelo kratke pameti, ker misli, da smo Kovorjani tako neumni, da nas bode zbegal agitator, ki še do deset šteti ne zna. Če bo take ljudi pošiljala, da bodo z »ohtlcam« v roki agi-tirali zanjo, potem ji je zmaga »zagotovljena«. g Tržiške novice. Zadnje leto se je spominjalo naše društvo sv. Jožefa treh stoletnic imenitnih Tržičanov. Najprvo smo obhajali stoletnico zgodovinarja Petra Hitzingerja, predzadnjo nedeljo nas je g. župnik v društvu opozoril na stoletnico Šimna Pokorna, ki ie bil ravno 26. oktobra 1813 v Tržiču rojen in umrl kot. župnik in dekan na Bledu. 28. oktobra pa smo s predavanjem gospoda župnika Bohinjca obhajali stoletnico rojstva znanega tržiškega zdravnika Tomaža Pirca. — Prihodnji ponedeljek ima ženski odsek ob osmih svoje običajno predavanje. — V nedeljo govori na delavskem tečaju po desell maši deželnozborski kandidat g. župnik Piber. Delavci in kinetje, pridimo ta dan v društvo na shod, da čujemo svojega bodočega poslanca. Dolenjske novice d Kmečka zveza za sodni okraj Radeče uljudno vabi člane na občni zbor. ki se vrši v nedeljo, dne 9. novcmbi-a 1913 po prvem svetem opravilu v »Narodnem domu« v Radečah. Obenem se vrši tudi volilni shod, na katerem bo o delovanju deželnega zbora poročal poslanec g. Franc Povše. Udeležite se shoda v obilnem številu! d Šmartno pri Litiji. V nedeljo, dne 9. novembra, priredi Ljudski oder Šmart-no-Litija lepo, v domačem duhu zasnovano Anton Medvedovo igro »Za pravdo in srce«. Po vsebini in po prizorih zanimiva igra zasluži brez dvoma najobilnejše udeležbe. — Dve veliki stenski sliki na presno je ravnokar dovršil umetni slikar gospod Jebačin. Slika nad oltarjem Brezmadežne predstavlja Marijino smrt in njeno kronanje. Slika nad oltarjem sv. Antona pa je krasna skupina vseh podružničnih pa-tronov; nad njo pa slika presvete Trojice. Sliki bodeta gotovo lep kras tukajšnji veličastni cerkvi; obenem pa bo cerkev z vso svojo slikarijo pričala še poznim rodovom o zmožnosti in izvežbanosti domačega slikarja. — Litijsko izobraževalno društvo je doletela preteklo sredo izredna čast. Po-mudil se je v društveni sobi za nekaj časa prevzvišeni gospod knezoškof, ki je izpre-govoril tudi nekaj bodrilnih besed, d škocijan pri Mokronogu. Grmuj-ska požarna bramba je dobila od visokega deželnega odbora 1000 K podporo. Je pa tudi zares vredna. Pri vseh požarih v okolici je bila povsod prva na mestu, tako tudi zacinjič, ko je govelo na Dobravah dne 19. oktobra. Imamo še eno gasilno društvo v Škocijanu. Načelnik mu je modri liberalni naprecl« njak. Ta požarna bramba pa krpa svoje gasilno orodje šele takrat, ko je treba gasiti. Ko je gorelo 19. oktobra pri Vodopivcu, je ta bramba tudi odrinila tje, pa cevi niso držale, med potjo so eno kolo izgubili, in ko so dospeli na mesto požara, so nastavili brizgalno, gasili pa niso nič. Gledali so. kot bi hoteli reči: »Tudi mi imamo brizgalno, četudi polomljeno.« Prava podoba liberalcev ! d Št. Janž. Petrazrednico oziroma peti razred se je otvoril. Kot peta učna moč je nastavljena g. Ana Kosec. Upamo in pričakujemo, da bode prava krščanska učiteljica, kakršne v Št.: Janžu nujno potrebujemo. Dosedanjo učiteljstvo hlapčevsko služi g. Brcetu in ima za svojo prvo nalogo, podpirati liberalne »pajaceljne«, naročati liberal-aio časopisje, norčevati se iz pristašev S. L. S. ter sejati med stare in mlade pogubne liberalne laži in nauke. S takim učiteljstvom nismo in ne moremo biti zadovoljni in čas je že, da gre v zasluženi pokoj. Sicer bomo o tem še govorili. — Zastopnik liberalnega uči-teljscva v okr. šolskem svetu jc naš Brce, in sicer radi tega, ker je znan rned kolegi kot najstrastnejši liberalec. Drugih zaslug itak nima. Ta možakar se jc pa pri zadnji seji tako izpoza-bil, da je vedoma neresnico govoril, češ, da pri nas ni dobiti stanovanja za učiteljico, temveč samo za učitelja. Lagal je iz tega namena, da je preprečil imenovanje g. M. Kovač. Da je to navadna laž, je samoobsebi umestno. Zato smo zelo radovedni, kaj se bode ukrenilo, kako g. Brcetu dopovedalo, da sc vedoma ne sme poročati neresnice, zlasti da se ne puste na tak način »vleči« pristaši S. L. S. Prepričani smo, da bo dobil, kar je zaslužil. Liberalno učiteljstvo pa odkrito pomilujemo, da ima za svojega zastopnika moža, ki si hoče pomagati z lažjo. — Na shod liberalnih, zaupnikov je šel znani Anze. Liberalcem Čestitamo, ako imajo za zaupnike može takega kalibra in se sedaj prav nič ne čudimo, da so tako obubožali, da menda še kandidatov ne bodo mogli dobiti, d Iz Prečine. Dežel nozborske volitve se bližajo, zato se je že zopet prikazala četa liberalnih agitatorjev in mešetarjev v naši fari. Vedno lazijo okrog od hiše do hiše in prigovarjajo ljudstvu, naj bi ž njimi volilo. Da bi dobili pot med ljudstvo, so sklenili tudi ustanoviti neko »Neodvisno zvezo«. Kakor se sliši, se bo imenovala »Zveza neodvisnih postopačev«. Liberalnim agitatorjem je v Prcčini že večkrat izpodletelo in so šli s kislimi obrazi zopet nazaj v svoje brloge renčat in škripat z zobmi. Tudi letos se jim ne bo boljše godilo, če tudi Pire okoli leta, da sc bo kmalu ves zdelal. d Vače. Smrtna kosa. Zadnji dan meseca oktobra smo pokopali Marijo Dolinar, staro mater iz zelo ugledne hiše na Dolini. Blaga rajnica je imela tako lep pogreb, kakršnega ni zlepa 82 videti na Vačah. N. v m. p.! — D o m a -če p r e d a v a n j e smo imeli v našem društvu na praznik Vseh svetnikov. Društveni predsednik nam je razlagal zgodovino nekdaj tako prostrane naše župnije in trga Vače še posebej. Trg Vače je imel že stoletja svoje sejmove in tedenski tržni dan. Vačani so imeli pra\ico prednakupa živil in surovin ob sejmovih, ni jim bilo treba, kakor okoličanom, da hi morali ljubeški gospodi na lovu goniti divjačino in zasledovati zločince. Vrhu tega so si izmed sebe volili vsako leto dva sodnika, ki sta v znamenje svoje oblasti nosila žezlo in razsojala v manjših pravnih zadevah. Sedanji tržki zastop nima s tem nikake primere, ker opravlja samo še zadnje skupno zemljišče, t. j. sejmišče, ter ni ne več in ne manj kot eden najmanjših davkoplačevalcev. Tržanov zastopati v katerikoli drugi reči razun pri tej zemljiški posesti, take pravice pa nima nobene. d Zapor je ob Savi. lhez upa zmage gredo liberalci v volilni boj. Dokaz temu je, ker so si izbrali za števnega kandidata našega znanega apneničarja Tauferja, našega dopisnika »Slov. Doma«, )). dom. Kovačevega Janeza iz Gor. Loga v hotiški občini v župniji Vače. Precej kisle obraze delajo zagorski liberalci. ker Janez Taufer ni pri njih priljubljen. Pa hi še rajši dobili koga drugega, sa j na Vačah jih imajo še veliko točnih v zalogi. Kaj se hoče, v sili \ rug še muhe je. i - '/ pori .>000oocr r coooooo-c^ooSooojooo Notranjske novice n Idrija, Učiteljstvo c, kr. deške ljudske šole se je 22. m. m. na slovesen način poslovilo od c. kr. ravnatelja g. A. Novaka, ki je bil ta mesec na lastno prošnjo vpo-kojen. K slovesu sta prišla tudi dvorni svetnik prebl. gosp. Billek in rudniški svetnik prebl. g. Pirnat. Gospod dvorni svetnik je v toplih besedah orisal zasluge, ki si jih je g. ravnatelj pridobil v dobi svojega 40 letnega službovanja kot učitelj in vzgojitelj idrijske mladine. Da je res vedno vse svoje moči posvečal svojemu vzvišenemu poklicu, kaže ravno spoštovanje, ki ga g. ravnatelj uživa tako od strani svojih predstojnikov kakor tudi med idrijskim prebivalstvom. Zato mu kot njegov neposredni predstojnik izreka priznanje in zahvalo ter mu želi, da bi mu Stvarnik usodil uživati zasluženi pokoj zdrav in zadovoljen do skrajne meje človeškega življenja. Oosp, ravnatelj se vidro ganjen zahvaljuje g. dvornemu svetniku za toliko priznanje. V imenu učiteljstva se poslovi od g. ravnatelja začasni vodja g. R, Gostiša ter se mu zahvali za naklonjenost in res odkritosrčno prijateljstvo, ki ga je vedno kazal napram podrejenemu mu učiteljstvu. Tudi učiteljstvo mu želi, da bi še dolgo užival v sreči in zdravju zasluženi pokoj, n Iz Prema, Pred kratkim smo imeli tu sadno razstavo, o kateri se je že dosti pisalo. Razstava je zbudila splošno po- zornost in od povsod s« oglašajo kupci in se zanimajo za naše sadje. Zato smo lahko hvaležni tistim, ki so razstavo priredili in S. L. S., ki jo je podpirala. Danes pa nekaj drugega! — Naše poštne razmere so nadvse žalostne. Pri nas je več trgovcev, ki imajo mnogo blagovnega prometa. Naš ubogi pismonoša pa mora dvakrat na dan vse pakete znositi iz Prema na tri četrt ure oddaljeno postajo Kilovče. Da pri tem paketi sami trpijo, je jasno. In kdo ne pozna našega slavnega klanca? Skrajni čas bi že bil, da bi poštna uprava preskrbela poštni voz. Pa še nekaj! Kdor pozna naše poštne razmere, vč, da ljudje rajši nosijo svoja pisma na druge pošte kakor na našo, Na vprašanje, zakaj, ni treba menda odgovarjati. Saj je splošno znana radovednost in opravljivost naše poštarice. Zato ji priporočamo, naj pusti ljudi na miru, pa naj se raje briga za svoje dolžnosti, sicer vemo, kam se nam je obrniti. n Staritrg pri Ložu. Umrl je v Pudobu po daljšem bolehanju v najlepši dobi 27 let Mirko Avsec. Pokojnik je sodeloval več let z veliko vnemo pri vseh naših organizacijah: Orlih, tamburaših in zlasti kot pevec na cerkvenem koru v Staremtrgu, kjer je njegova izguba skoro nenadomestljiva, Poleg tega pa je bil tudi radi njegovega prirojenega mu humorja, s katerim je marsikatero družbo znal _pripraviti v smeh, splošno znan. Svetila mu večna luč! Blag mu spomin! |j| Društveni vestnik S Izobraževalno delo v Šent Vidu nad Ljubljano. Blaž Potočnikova čitalnica priredi prihodnjo nedeljo, 9. t. m. lepo Medvedovo igro »Stari in mladi«, s katero bo otvorila letošnjo sezono. Začetek točno ob štirih popoldne. — Dramatični odsek »Čitalnice« se je izpopolnil in se bodo njegovi člani Orli tudi v letošnji zimski dobi potrudili, da bodo predstave lepe in zanimive. — Prihodnji ponedeljek se viši v cerkveni hiši, bivši stari šoli, mladeniški sestanek. Ti sestanki se bodo potem redno vršili vsakih 14 dni. K tem važnim sestankom niso vabl|cni samo Orli, ampak tudi vsi drugi pošteni iantje in možje, Kat. stev. izobraž. društvo v Selcih vabi k veselici, ki se vrši v nedeljo 9. t. m. v Društvenem Domu ob 3. uri popoldne. Na sporedu so zanimive godbene in pevske točke. Pri prosti zabavi bomo tudi pokusili, kakšna je nova brezalkoholna sadna pijača, ki jo izdeluje »Sadjarsko društvo v Šmarci«, p. Kamnik. Kat. slov. izobraževalno društvo v Preddvoru nad Kranjem priredi dne 16. novembra v proslavo 651elnice vladanja Nj. Veličanstva Franc Jožefa I. veliko narodno igro »Dimež, strah Kranjske dežele« s petjem v šestih slikah. Začetek predstave je točno ob treh popoldne. Vstopnina navadna. Slov. kat. izobraževalno društvo v Cerk'jah priredi v nedeljo, dne 9. novembra, popoldne ob 3.uri v dvorani Ljudskega doma zanimivo igro iz turških časov: »Jurij Kozjak, slovenski janičar«. Prijatelji, ne zamudite prilike ogledali si lepo in poučno igro. Vstopnina navadna. Ljudski oder v Šmartnem pri Litiji priredi v nedeljo, 9. novembra, ob pol treh popoldne v »Društvenem domu« Medvedovo žaloigro »Za pravdo in srce«. Igra je zanimiva po vsebini in uprizoritvi, zato je pričakovati obilnega obiska. Kat. slov. izobraževalno društvo v Mekinjah priredi v nedeljo, dne 9. novembra 1913, ob pol štirih popoldne v društvenem domu predstavo s sledečim sporedom: 1. Ferjančič: »Tone solnce«, mešani zbor. 2. Gerbič: »Njej«, moški zbor. 3. »Kaz-rtjenčev sin ali bodite usmiljeni, kakor je vaš Obe v nebesih usmiljen«, igrokaz s petjem v S dejanjih. Priredil Fr. P. Ta času primerna, narodna igra polna krasnih prizorov, je nova ter še ni bila uprizorjena na naših odrih. Zato: Pohitite bližnji in iz soseščine v obilnem številu. Igra nudi prelep ia blažilen užitek. Dr. Krekova igra »Sv. Lucija« v Domžalah. Kat. izobraževalno društvo v Domžalah uprizori to nedeljo, 9 novembra, popoldne ob pol 4. »Sveto Lucijo«, najnovejšo dr. Krekovo igro v treh dejanjih. Slepa gospa plemenitega rodu, katero jc njen lastni mož oslepil, pride bosa peš na daljno božjo pot k sv. Luciji in ondi čudežno izprcglcda. Prav na tistem kraju pa najde svojega moža, ki je bil lopolnoma brezveren, a ga je čudežno ozdravljenje njegove lastne žene pripeljalo nazaj na pravo pot. Slov. kat. izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju VI., Webgasse 17, vabi na Martinov večer, ki ga priredi dne 9, novembra 1913 v dvorani »Zur schonen Schaferin«, VI., Gumpendorferstrasse 101, s sledečim sporedom: Petje, tamburanje, »Trije lički«, burka v dveh dejanjih, Martinova gos. Po igri prosta zabava. Začetek ob 7. uri zvečer; bla-gajna se odpre ob 6. uri. Vstopnina je za nečlane 80 vin., za člane, Daničarje in vojake do narednika 40 vin. VELIKI USPEH ki Iraja šc od prejšnjega stoletja in ki so si ga po pravici pridobili Feller-jevi „FIza-izdelki", ima za umevno posled:co, da se proizvajajo najrazličnejše ničvredne ponaredbe pod enakimi imeni. I.e to dejstvo, to je samo da svarimo cenjcne bralce, naj se ne dajo zapeljati od nikake kričeče reklame tudi enako se glaseči h ponarejenih izdelkov, nas je nagnilo, da danes zopet na tem mestu, uljudno in brez vsake reklame, kot se spodobi za dobro stvar, opozorimo na dvoje sredstev, koje so preizkusili najmerodajnejši zdravniki in sta bili pohvaljeni v neštetih krasnih zahvalnih pismih in koji sc že skozi desetletja prikazujejo kotskozinskozzanesljivi, in sicer- 1. Odlični Fellerjev zeliščni fluid z zn. »Flza-flnid", ki glasom mnogih skušenj lajša bolečine, leči, osvežuje, ojačuje mišice in kite, oživlja in tvori telo odpornejše zoper bolezni, preprečuje mnoge revmatične in druge take bolezni, ki nastanejo vsled prepiha ali prehlajenja, 12 malih ali 6 dvojnatih ali pa 2 specijalni steklenici poštnine prosto 5 kron 2. Bi Vam radi povedali, da na tisoče Ijiidi vporablja s posebno dobrim uspehom Fellerjeve odvajajoče rabarbara-krogljice z zn. „Klza-krogljicc" pri pomanjkanju teka, gorečici, želodčnih težavah, nagnenju k bjluvanju, kolcanju, napenjanju in sploh pri vsakojakem motenju prebave. 0 škatljic tejja izbornega sredstva stane 4 krone poštnine prosto. Malo naročilo za poskušnjo Vas bode bolic prepričalo, kot pa mnogo besedil. Da pa bodete dobili izdelke pristne, naslovite Vaše naročilo razločno na E. V. Feller, leltarnar Stubica, Elzatrg 16 (Hrvatska.) to je in ostane naboljše! Dobre knjige laocnnpaaananaacDOnannannDgpnnucnnngl iuacanbcoaduoull.uuauaaucaooijt3ualaaqai Dr. F. Faist jc izdal še tretji zvezek cerkvenih pesmi v slovet.skem jeziku, in sicer dve božični, Ime Jezus, tri sv. Rešnjega Telesa, tri Srca Jezusovega, dve sv. Jožefa in eno sv. Alojzija. Pi'o< dajo je prevzela »Katoliška Bukvama«, in sicer stane partitura 2 K, vsak glas 25 vin. — Pesmi so priproste, pa jako lepe, kakor jih mi potrebujemo, in to je zanje najboljše priporočilo. — P. Hf Sattner, Deset adventnih napevov. Za mešani zljor zložil Ant. Grum. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Par-tifura 1 K 40 h, glas 20 h. — Kakor se vse Grumove pesmi rade pojo, tako se l)odo tudi te ravnokar izišle adventne pesmi. Vsem cerkvenim zborom jih prav toplo priporočamo. Zložene so v prav lahkem in melodijoznem slogu. Asperges me in Vidi aquam od istega skladatelja. Cena izvodu 60 vin. — Tudi te skladbe zelo priporočamo, ker so tudi prav lahke, a vendar zelo lepe in ljubke. Laško-slcvenski slovar. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani je izdala ravnokar »Laško-slovenski slovar«, prvi te vrste v našem slovstvu, ki ga je sestavil dr. Josip Valjavec. Ta slovar obsega na primeroma tesnem prostoru nad 40.000 besed, bogato frazeologijo in kratek imenik krstnih in zemljepisnih imen. Slovar je tako popoln, da ne zadostuje samo za rabo v vsakdanjem življenju, kakor n. pr. v trgovini, obrti, v uradih itd., ampak vsebuje tudi vse besede literarnega zaklada, tako da bo izvrstno služil tudi v šolah in ljubiteljem italijanskega slovstva. Spričo živahne zveze in občevanja med slovenskim in laškim življenjem ter vedno bolj naraščajočega praktičnega pomena znanja laškega jezika, je vsem slojem našega naroda toplo priporočati, da si ta besednjak, po katerem se najde vsaka beseda, katerokoli kdo išče, nabavijo. Priročna mala oblika in razločni ter jasni tisk slovar le še bolj priporočata. Cena za broširan izvod 3 K 80 vin., za vezan 4 K 50 vin. Šenoa, Zadnja kmečka vojska. Cena 1 K 60 vin. — Naše ljudstvo se še dobro spominja burnih časov, ko je kmi-tski upor proti tiranslvu in krivicam grajščakov pretresel celo slovensko domovino. Ker so bili tedaj slovenski kmetje zvezani s Hrvati, je iz te krasne povesti najbolj razvidna slika tedanjih razmer in divjih časov. Ta povest je zgodovinska priča grozovito-sti, ki so se tedaj godile. Aiešsvec, Kako sem se jaz likal. Povest slovenskega trpina. 3 zvezki po 1 K 20 vin., vezani po 2 K. — Alešovec je kot pisatelj ena najmarkantnejših oseb v našem slovstvu. On je kot pisatelj- popolna in živa slika naroda, iz katerega je izšel; vesel, zabavljiv, a v vsakem slučaju dober in zvest. Najsi opisuje svoje lastne doživljaje ali slika tuje razmere, vedno je njegovo pripovedovanje bujno, sveže ter polno humorja in priča o njegovem pisateljskem daru ter ostri opazovalni sili. — Alešovčeve spise naj si nabavi vsak Slovenec, Kako ljudje rastejo. Kakor rastline, ima tudi človek svoje letne čase, ko najbolj, najmanj, oziroma nič ne raste. Najhitreje raste človek spomladi od aprila do junija, njegova teža se pa v tem času najmanj dvigne. Ravno nasprotno se godi od avgusta do novembra in od decembra do aprila, ko rast popolnoma miruje. Pa tudi čez dan se kažejo tako pri otrocih kakor tudi pri odraščenih razlike v razmerju velikosti. Ker ima naše telo do trideset členkov (sklepov), ki so izredno raztegljivi, nam to razjasni, da je človek zjutraj, ko vstane iz postelje, nekaj višji nego zvečer. Ponoči namreč, ko ležimo, telo počiva, sklepi so razbremenjeni, ker jim ni treba nositi teže telesa ter se lahko razširjajo. Pravijo, da znaša razlika v telesni velikosti med jutrom in večerom 5 cm, nekateri drugi pa so mnenja, da samo 2 cm. So pa tudi zunanji vzroki, ki vplivajo na rast telesa. Tako n. pr. mraz jako zadržuje rast, kar vidimo na Japoncih in Eskimih, ki so vsi izredno nizke postave. Tudi mrzlica (malarija) povzroča zastajanje v rasti, zlasti če se ji pridruži še nezadostno hranjenje. Dognalo se je, da je revno prebivalstvo v močvirnih pokrajinah na Sardiniji jako nizke rasti; posamezniki dosežejo največ visokost 1'35 m. Tudi razne druge bolezni vplivajo neugodno na telesno rast, istotako ženitve med sorodniki in pa velika starostna razlika med zakonci. Da je zlasti tudi alkohol sovražnik normalnega telesnega razvoja, je itak splošno znano. Nizko rast Poljakov pripisujejo dejstvu, da veliko žganja popijejo, Sploh je telesna rast zelo odvisna od zunanjih življenjskih razmer, ki jo ne le zadržujejo, marveč tudi pospešujejo; če so ugodne. Tako n. pr. dajeta 16. in 18. pariški okraj, kjer prebivajo premožnejši prebivalci, najboljše vojaške novince. Vendar je pa najodločilnejši čini-telj rasti le vpliv plemena. Tako vidimo n. pr., da so ravno v zelo mrzlih skandinavskih deželah doma velikani Evrope. Tudi Rusi, Angleži in Nemci so večinoma zelo postavni ljudje. Kar se tiče Italije, so prebivalci Pijemonta, Lombardije in Benečije neprimerno večji nego južni Italijani. Laški učenjak Lombroso pravi, da je visoko rast Benečanov pripisati primesi slovanske krvi. Slovani so vobče precej veliki. Gorenjci so pri nas precej večji kot Dolenjci in Notranjci. Na rast vpliva tudi zelo kakovost zemlje; tako je n. pr. na Francoskem najti v rasti najbolj zaostalo prebivalstvo v pokrajinah, ki imajo kame-nila in peščena tla. Pa ne samo ljudje, marveč tudi živali so v svojem razvoju zelo podvržene posebnim krajevnim vplivom. Arabski konj postane na Sardiniji tekom kratkih rodov majhen in glava se mu podaljša; mali jitlandski voli se pa razvijejo na Holandskem v prave velikane. Splošno je pri domačih živalih opazovati, da so v goratih deželah majhne, v ravninah pa velike. Največji ljudje izven Evrope prebivajo v Novi Zelandiji in v Ognjeni deželi. Mnenje gospoda dr. J. Eitner-ja Sv. Peter. Gospod J. Serravallo Trst. Mi je zelo drago Vam poročati, da že 12 let in še vedno z uspehom rabim vaše železnato kina vino v slučajih konvalescence, slabokrvnosti in skupaj z ribjim oljem pri rakitičnih otrocih. Ni treba več priporočati tega izbornega zdravila, ono je postalo skupna posest občinstva in zdravnikov. Sv. Peter, 15. avgusta 1911. Dr. J. Kitner. jCaxm idealno odvajalno sredstvo v obliki sadežnih pastilj, ki gotovo in milo učinkuje in ima najboljši prijeten okus. Izvirna škatlja (20 kosov) L 130. Ilobiva sc v lekarnah in pri glavni zalogi: C. Brady, Dunaj I. Fleischmarkt 2. Delavci, ki delajo z duhom, morajo nasprotno z onimi, ki se čez dan mnogo sučejo na prostem, veliko boJj paziti na urejevanje življenje vzdržu-jočega telesnega delovanja in so potrebno varovati kronične obstipacije (počasnega delovanja čreves ali zaprtja), ki je pri mnogiii zdravih individu-vih začetek različnih bolezenskih pojavov, seveda le, ako se zadostno ne pazi in ne odpomore z naravnim odvajalnim sredstvom, od katerega je »Iluny-adi Janos« grenčica najpopularnejše in najbolj priljubljeno. Največja vrednost »IIunyadi Janos« grenčice je ta. da uredi neodjenljivo in trajno odvajanje. Vsled zdravja, ki ga dobimo z uporabo »Hunyadi Janos« grenčice, pozdravljamo navdušene besede, ki jih je, skoro bi rekli, zapisal tej vodi v njen album prof. dr. H. G. (Vratislava): »Nulla dies sine Hunyadi Janos«. »Nobenega dno brez Iiunyadi Janos«. Herbabnig-jev podfosfornato-kisli Apneno-žeiezni sirup POBI 8E V VSEH LEKARNAH! Ta jo žo 44 let uveden, zdravniško preiskušen in priporočen prsni sirup. Odstranjuje sle/, poniiljujo kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev in '.je izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti, posebno pri slabotnih otrocih. Cena steklenici K 2'50, po poŠti 40 vinarjev več za zavitek. Varstveno zavarovan. PURJODAL. Na XXI. mednarodni farmaoevtiški razstavi odlikovano z veliko zlato svetinjo. Jod saraaparilla izdelek čisti kri, pospešuje prebavo, lajša krče in boli, kakor tudi preprečuje vnetja. Povsod tam, koder sc jod ali sarsaparilla izdelek predpisuje, sc uporablja z najboljšim uspehom. Cona steklenici K 2 20, po pošti 40 vinarjev več za zavitek. izdelovanje in glavna razpoiaisv: Dr.Hellmannova lekarna ,,Znr BarmherzIgkeU" (Herbabny-Jev naslednik). Dunaj !/i., Haisersirasse 73-75. V zalegi |e Se pri 68. lekarnarjih v Ljubljani. Beljaku, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mest«, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Vellkovcu in Volsperku. 3155 V hotelu. Gost: »Ta klobasa jc pa tako majhna!« — Natakar: »So jo gotovo prehitro za-špilili.« SKRIVALNICA. Šala na smrtni postelji. Neki oskrbnik pri mestu Bravnau, ki jc bil velik šaljivec, je obolel hudo vsled zastrupljenja krvi. Ko je videl, da je njegovo življenje izgubljeno in da ga čaka smrt, je poklical najprve duhovnika, ki mu jc podelil sv. zakramente za umirajoče. Potem sta morala priti k bolniku dva prijatelja, ki sta se postavila vsak na eno stran bolniške postelje. Umirajoči je dal obema roko in je rekel: Zdaj umrjem rad, ker sem sredi med dvema razbojnikoma; ljubi Bog je tudi tako umrl.« In čez par minut je bil šaljivec res mrtev. Pogodba. Zdravnik: Gospod Dcbc-Ijak, pivo vam moram prepovedati. — Bolnik: >Nikar, gospod doktor, tega nc? Ampak nekaj vam obljubim: zanaprej boni liodii lc v tiste gostilne, kjer premalo natakajo!- Huda bolnica. A.: Torej jc sitna Urša vendar ozdravela? — B.: Ona je ozdravela; toda vsi trije zdravniki, ki so k njej hodili, so zboleli. Postavno. Sodnik: Za tožencev izgovor. da je bil pijan, se ne more vpoštevati, ker ni bil tako pijan, kakor zahteva postava Nerodno. A: Tako srečen sem bil, ko je ilviula. da m«.- vzame! — B. In zakaj se je pa potem razdrlo? — A: Po moji nerodnosti. Jaz >nn f>il v svoji raztresenosli na to pozabil in sem šel drugi dan še enkrat snubit. Pa je mislila, da i.) imam za norca in se je skesala. Odgovorni urednik Jožef Gostinčar, drž. poslanec. LOTERIJSKE ŠTEVILKE, Gradec, 29. oktobra. 57, 73, 84, 8, 5. Brno, 29. oktobra. 14, 13, 31, 40, 12. Line, 31. oktobra. 13, 80, 39, 1, 90. Tržne cene Gospodarske zoeze za 100 kg. Ljubljana. 4. novembra 1913. Deželni pridelki: Pšenica . R2 . ... Ajda . . , Ječmen . . Oves . . , Proso belo Proso rumeno Koruza stara Koruza nova Leča .... Grah . . Laneno seme Grašicu . . . Domača detelja Fižol RibmCan . . Fižol Prepeličar . Fižol Mandalon . Čebula . . . . Krompir . . . Zelje sveže . . Zelje kislo brezsoda Repa gorenjska . Repa sveža . . Repa kisla brezsod. Brinje...... K umna..... Orehi...... Gobe suhe. • , . Suhe hruške . . . Suhečešplje. . • Ježice...... Želod...... Smrekovi storži Seno...... Slama..... Stelja...... Cena Cena K V Živina, meso K 21 1!» r»o živa vuga: 21 — Goveda pitana . . 70 lil — Teleta težka . . . _ 17 - Teleta mala . , . m _ 21 Prašiči..... «0 _ ID — KoStruni . . . . «5 _ 19 — 24 25 20 Kuretninain drugo: 31 A\aslo kuhano od 21 — K 240*. dO . . . 200 Mil Maslo surovo od 31 50 K cio . . . 32H ;i.i Slanina sveža(špeh) :55 Gos...... 7il hO :t 10 Kolonij d lno hlago :to na debelo: -it: — — — Hif. Kamion od 50 K 25- do . . 3* H Kava Sanlos od II /iO K 20«'— .... :M) 40 Sladliorod Ke3 -do h:' II 1'etrolej . . . . au N a> 2 *N —^, a rs a »f s, C/1 a , N .to to ej O 5 6 c/i< «3! t" to to B.(£■ r- 7 S «§'f § US I s U5« 7T i 'rZ f* £ ' C 0 ; c ; O C0 ! —* * 7T •vi — p - — ! z: ' P" r* N — xK & OO •vi „ C p ■"• r/. F. fT tn C 00 C © B. l/. ir.< - N