v^and
/učttce.
NO. 163
AM6RICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN UN&UAGG ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING^ N€WSPAP€R
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Cy, Pueblo, HockSpring*
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 1, 1977
LETO LXXIX. — Vol. LXXIX
Scvjeiska zveza gradi novo vrsto podmornic
Po obsegu in sposobnostih bo slična novi ameriški jedrski podmornici Trident.
WASHINGTON, D.C. - Po podatkih, ki so prišli v roke zahodnih o b v e š č evalnih služb, gradi Sovjetska zveza novo vrsto jedrskih podmornic, ki bodo oborožene z 20 do 24 medcelinskimi raketami z večbombnimi glavami. Po velikosti in sposobnostih bo nova sovjetska jedrska podmornica podobna ameriški Trident.
Nova podmornica bo oborožena s SS-NX-18 raketami, ki naj bi imele domet 6,000 milj, ter bi nosile v svoji glavi več bomb. Rakete so že preskusili, pravijo poročila.
Sovjetska zveza ima več jedrskih podmornic kot ZDA, toda te po splošni sodbi zahodnih strokdvnjakov zaostajajo za a-meriškimi. Doslej so znane jedrske podmornice vrste ‘Yankee’, oborožene s po 16 raketami, ter podmornice '“Delta”, ki so modernejše iri katerih prve so Sovjeti vključili v svoje podmorske sile leta 1972.
ZDA so najprej zgradile jedrske podmoriice vrste Polaris, nato pa Pozejdon in oboje postopno izpopolnile. Sedaj gradijo nove mogočne podmornice Trident, ki so oborožene tudi z novo vrsto medcelinskih raket.
Gradnja nove vrste sovjetske jedrske podmornice “Tajfun” naj bi bila znak, da je začela Sovjetska zveza polagati večjo težo na ta del svojega strateškega orožja.
-----o-----
Henry Ford pozval h ohranilvi Burnsa na čelu Federal Reserve
NEW YORK, N.Y. — Henry Ford II., načelnik Ford Motor Company, je pozval predsednika Carterja, naj pusti sedanjega načelnika Federal Reserve Board-a Arthurja Burnsa na svojem mestu s tem, da ga imenuje za novo poslovno dobo, ko mu bo sedanja v januarju 1978 potekla.
Henry Ford je na televizijskem sporedu NBC dejal, da je na “splošno zadovoljen z gospodarsko politiko predsednika Carterja”, pa dodal: “S stališča gospodarstvenika mislim, da bi bilo nesrečno, če bi Arthur Burns ne bil znova imenovan na sedanji položaj.”
Pri tem je H. Ford opozoril na Burnsovo neodvisnost tako od Kongresa kot od zvezne administracije, kar je potrebno in koristno za vodenje Federal Reserve bančnega sistema.
-----o-----
Begin priporočil izpustitev nadškofa
Capuccija
JERUZALEM, Izr. — Vlada M. Begina je priporočila izpustitev iz zapora grškega pravoslavnega nadškofa Hilariona Ca-puecija, ki je bil leta 1974 obsojen na 12 let zapora zaradi tihotapljenja orožja arabskim gverilcem v Izrael.
Novi grobovi
SVOBODNO TRŽNO GOSPODARSTVO NI VŠEČ IZRAELCEM
Hudi izgredi v Indiji: 2 mrtva, 37 ranjenih
Monte J. Me Carthy
Monte Me Carthy, ki je bil opečen pred enim mesecem, je včeraj umrl. Zapusti*! je starše, dva TEL AVIV) Izr_ _ Vlada Be_ brata in sestro, starega očeta Jo- g|na je uk}niia večji del omeji-žeta Ponikvarja in druge sorod- tev v želji> da narodno gospo.
"S MP°gre* b° v cetrtek 12 J darstvo sprosti in ga prepusti JC. l	Ui^JC
nn	p<^rebneS^ 2av°- zakonom trga. Po sodbi delav- nedeljo, ko je na tisoče demon-
Mnr.. M ,,e St- v cerkev sv. skih unij bo to nujno vodilo do strantov metalo kamenje in
pokopališč! Vernih di'	.‘I* ”“*«{»	divjalo v protest proti obiske
nik ,0 bil član Društva sv. Kati	^	^
rine št. 29 ZSZ.
V gverilskem spopadu v J-Z. Afriki 71 mrtvih
piti, kar je bilo mogoče.
Poštni uslužbenci so izvedli enodnevni štrajk, do ustavitve dela pa je prišlo tudi drugod. Delavske unije so napovedale zatevo po zvišanju cen, ki naj nadomeste sedaj izgubi jeno kupno moč zaslužkov.
Vlada Begina je ukinila podporo kakim 150 osnovnim potrebščinam vsakdanjega življenja, ki so bile v veljavi ves čas obstoja Izraela, uvedene od de-
PRETORIA, J Af - Vojaške lavske vlade‘ Nova vlada stran' oblasti so objavile poročilo o 36 (ke„Likud.je ur trajajočem spopadu s sku-
Južno-afriške varnostne sile so v 36 ur trajajočem spopadu p o k o n čale 66 črnih gverilcev v bližini meje z Angolo, same pa imele 5 mrtvih.
pino črnih gverilcev ob meji Jugozahodne Afrike (Namibije) z Angolo. Boj se je po vsem sodeč začel v Jugozahodni Afriki v četrtek, pa se končal v soboto v Angoli, kamor so južno-afriške varnostne sile zasledovale črne gverilce do njihovega oporišča. Črni gverilci so imeli v bojih 66 mrtvih, vladne čete pa 5.
Gverilci so pripadaj! Jugozahodni afriški ljudski organi-, zaciji (SWAPO), ki se že 10 let^ sori za neodvisnost Jugozahodne Afrike, ki jo črnci imenuje-Namibijo.
Poročilo ne daje nobenih podrobnosti o kraju bojev in ne kako daleč v Angolo so južnoafriške sile prodrle pri zasledovanju kakih 80 mož močne gverilske skupine.
Vremenski prerok
Pretežno oblačno z verjetnost-to dežja danes in jutri. Naj višja temperatura okoli 64 F (18 C).
Tekom demonstracij proti Indiri Gandhi je prišlo do spopada s policijo.
NEW DELHI, Ind. — Policija je rnbila strelno orožje preteklo
zagovornica svobodnega tržnega gospodarstva. Objavila je tudi sprostitev izraelskega funta, ki naj sam najde svojo stvarno vrednost.
Poraba olja raste
osebi sta bili tekom nemirov ubiti, 27 demonstrantov in 10 policajev pa ranjenih.
Indira Gandhi je kljub demonstracijam prišla mirno in varno v drugi del Madrasa, kjer so jo njeni podporniki toplo sprejeli.
Policija je hotela kakih 5,000 demonstrantov razgnati najprej s pozivi in s solzivnimi plinom. Ko ji to ni uspelo, je uporabila strelno orožje. Demonstrant j e so se zapletli v boj s policijo, ki se je vlekel pc ulicah mesta dve uri.
Indire Gandhi v Madrasu in v vsej državi Tamil Nadu ne marajo, ker je odstavila tamkajšnjo izvoljeno, ustavno vlado v času svojega izrednega stanja in prevzela vlado v imenu zvezne oblasti.
------o------
Obsežna čistka v LR Kitajski zajela
ZAHODNE SILE ZAVRNILE GOSPODARSKE UKREPE V ZN PROTI JUŽNI AFRIKI
Tri zahodne sile. stalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov, ZDA, Velika, Britanija in Francija, r>o včeraj v Varnostnem svetu glasovale proti gospodarskim sankcijam, ki so jih afriške države predložile proti Južno-afriški uniji zaradi njenega trdega nastopa proti nasnrotnikom svo je rasne politike.	I —.. —.....— zj-
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.-Združene, države, Velika Britanija in Francija, vse tri stalne
in posojil v Južni Afriki, ustavitev vseh državnih pobud za trgovanje z Južno Afriko, stalno
V1 .	prepoved dobav vsakršnega vo-
clamce Varnostnega sveta, so	orožja ter lasitev
včeraj glasovale proti trem re- rasne politike Južne Afrike za
so ucijam afriških držav, ki so neVarnost svetovnemu mira. To
uvajale ^ gospodarske sankcije naj	temelj za ostrejše
proti Južni Afriki zaradi njene- sankcije in za morebitno izklju-
ga tidega nastopa proti nasprot- fjtev Južne Afrike iz Združenih
nikom njene politike delitve (narodov. Tak predlog so zaho-
ras. Zahodne sile so skušale pre- dne tri velesile vetirale že leta
tekli teden pripraviti afriške države k skupni resoluciji, ki bi naj uvedla za enkrat le začasno prepoved dobavljanja vsakega orožja Južni Afriki. Ko jim ni uspelo doseči kompromisa, so včeraj glasovale proti resolucijam, katere so se jim zdele preostre in škodljive v sedanjem trenutku.
1974.
Zastopnik ZDA Andy Young je označil tri resolucije za “neobčutljiv in trd poskus” razdelitve Varnostnega sveta. Zastopnik Zvezne republike Nemčije Ruediger von Wechmar je dejal, da bi trd nastop proti Južni Afriki v tem trenutku zmanjšal pripravljenost Južne Afrike za
Romuni spremenili
svojo narodno himno
BUKAREŠTA, Rom. — Par-ament je sprejel novo besedilo narodne himne, iz katere je izpustil hvalo Sovjetske zveze kot osvoboditeljice”.
Nova himna temelji na glasbi dasičnega romunskega skladatelja iz 19. stoletja, ki je bila po drugi svetovni vojni prepovedana zaradi svojega izrazito romunskega narodnega značaja. ------------o—-
Tisk je velesila, delajmo za AMERIŠKO DOMOVINO!
Letos krijejo ZDA okoli
oua 2 uvo“orrab,jenega ,iso5e “sMneiev”
WASHINGTON, D.C. — V naši deželi je poraba olja lani začela zopet močno rasti, na-pram letu 1975 je bila za 8.8% večja. Raste dalje tudi v letošnjem letu. Računajo, da znaša sedaj povprečno 18.5 milijonov
LONDON, Vel/ Brit. — Tukajšnji Sunday Telegraph prinaša obsežno poročilo svojega sodelavca iz Pekinga, v katerem razpravlja ta o čistki pristašev “tolpe štirih” v Ljudski republiki Kitajski tekom letošnjega leta.
sodov dnevno, 6% več kot pred enim letom.
Pred 7 leti je znašala domača produkcija olja v ZDA 9.6 milijonov sodov dnevno, nato pa je | smrti Mao Cetunga podleglo, naj začela padati. Že leta 1973 smolbi bilo obsojenih in usmrčenih, morali uvoziti 35% olja za vse | Poročila o usmrtitvi obsojen
Čistka naj bi segla na široko in globoko, na tisoče pristašev skrajnega levega krila partije, ki je v boju za nasledstvo po
potrebe v ZDA. Lani je bilo jz tujine uvoženega olja že 43%, za letiš pa napovedujejo, da u-tegne doseči celo 46%.
Iz Aljaske priteka sedaj okoli 700,000 sodov olja dnevno, prihodnje leto pa ga bo 1,200,000 sodov. To je precejšnja količina, katere vpliv pa se manjša, ko črpanje olja v drugih predelih ZDA pada dalje. Trenutno načrpajo v ZDA, skupno z Aljasko vred, dnevno 8.3 milijone sodov olja.
cev so česta in postajajo še pogostejša. Ko se čuti novi režim Hua Kuo-fenga trdno v sedlu, odločno odstranjuje one, v katerih vidi svbje nasprotnike.
------o—----
Skromno znamenje rasti
WASHINGTON, D.C. — Vodilni znaki gospodarstva v sep- proti Južni Afriki zaradi njenega tembru kažejo skromno rast, j trdega nastopa proti nasprotni-vsega skupaj le 0.3% napram kom njene rasne politike. V ve-1.4% v avgustu. Šest od 10 tiranih treh resolucijah v Var-glavnih znakov je bilo neugod- nostnem svetu so afriške države nib.	I zahtevale prepoved vsakih vlog
Zahodnim trem stalnim člani-' sodelovanje pri reševanju raz-cam, katerih glas proti je bil mer v Rodeziji in Namibiji, avtomatični veto, sta se pri gla-j p0 vetiranju resolucij je Var-sovanju pridružili še Kanada in nostni svet odložil svoje zaseda-Zvezra republika Nemčija. Gla- nje, da bodo njegove članice sovanje je tako pokazalo 10 čla- dobile možnost za iskanje kom-nic Varnostnega sveta za orne- promisa, ki bi bil sprejemljiv njene tri resolucije, 5 članic zahodnim silam.
proti. Ker so glasovi stalnih čla-	______0_____
nic avtomatični veto, so vse tri resolucije kljub številčni večine propadle.
Četrta resolucija, ki obsoja južno-afriško vlado zaradi “množičnega nasilja in zatiranja” črncev in “vseh drugih nasprotnikov” njene rasne politike, je bila sprejeta soglasno.
Ta resolucija zahteva izpustitev vseh jetnikov, prijetih na temelju “varnostnega zakona in zaradi upiraj a rasnim določilom” ter ukinitev prepovedi listov in organizacij, ki nasprotujejo politiki ločitve ras.
Afriške članice Združenih narodov so pred dvemi tedni zahtevale mednarodne sankcije
LITVANCIV VILNI JAVNO POKAZALI SVOJE NERAZPOLOŽENJE DO SOVJETSKE ZVEZE
MOSKVA, ZSSR. — Tisoči Litvancev so kričali proti Sovjetski zvezi in nacionalistična litvanska gesla po nogometni tekmi med nekim litvanskim moštvom in sovjetskim moštvom iz Smolen-ska v glavnem mestu Litve Vilni. Demonstranti, bilo bi jih naj okoli 15,000, so se razlili po cestah in ulicah, prevračali avtomobile, zažigali policijska vozila, razbijali okna in trgali sovjetske propagandne napise.
Demonstracije, ki so prešle v izgrede, so se vršile 10. oktobra ponoči, naslednji dan so bile na cestah vojaške čete, oborožene z avtomatskim orožjem.
Litvanci, Latiši in Estonci, ki so si ustanovili po boljše-viški revoluciji leta 1917 lastne neodvisne republike, so te ohranili do kraja druge svetovne vojne, ko so jih zasedle
znova sovjetske vojaške sile in dotlej neodvisne republike vključile v Sovjetsko zvezo.
Sovjetska zveza je prisilila baltske republike k povezavi s seboj po dosegi sporazuma s Hitlerjevo Nemčijo 1. 1939. Ko je Hitler napadel poleti 1941 Sovjetsko zvezo in so njegove vojaške sile dosegle Litvo, Latvijo in Estonsko, so bile tam sprejete in pozdravljene skoraj kot osvoboditelji. Veliko število Baltijcev je pred ponovno sovjetsko zasedbo leta 1944 bežalo z Nemci proti zahodu in se po koncu druge svetovne vojne preselilo v prekomorske države. Tisti, ki so ostali doma in so jim sovjetske oblasti mogle kaj očitati, so morali v delavska in kazenska taborišča v Sovjetski zvezi. Le redki so se iz njih vrnili.
Razpoloženje v Litvi proti Rusom ni bilo nikdar dobro,
sovraštvo so Litvanci skušali prikrivati in zadrževati, toda tu in tam je kljub vsemu premagovanju butnilo na dan. Tako se je moralo zgoditi po nogometni tekmi 10. oktobra. V notranjem ministrstvu SSR Litve v Vilni priznavajo, da je prišlo do izgredov in demonstracij 10. oktobra, toda trdijo, da te niso bile hude. “Kot se često zgodi, se je nekaj mladih fantov po igri steplo. Štirje od njih so bili prijeti, zaslišani in izpuščeni,” so izjavili v notranjem ministrstvu v Vilni.
Aleksander P o d r a b inek, član avto-ambulante in zagovornik človekovih pravic, je dejal zahodnim novinarjem, da je nedavno obiskal Vilno. Tam so mu povedali, da se je začelo s protisovjetskimi klici med tekmo med nogometnim moštvom iz Vilne in nogometnim moštvom iz Smo-
lenska. Gledalci so začeli kričati “Rusi, pojdite domov!” Zmerjali pa so jih tudi s “Katsapi!” žaljivim imenom za Ruse pri Litvancih.
Te klice je bilo mogoče slišati na televizijskem sporedu, dokler prenosa tekme zaradi “tehničnih težav” niso prekinili. Ko je bilo tekme ob devetih zvečer konec, so se demonstrant j e razlili po cestah in ulicah. Milica in pomožne policijske sile so poskušalt ohranti red in mir. Ko so nekatere od demonstrantov hotele prijeti, je množica pritisnila na nje, da bi jih osvo-bedia. Podrabinek pravi, da so mu v Vilni rekli, da je bilo več ljudi prijetih, niso pa vedeli številk.
Nekaj dni po teh izgredih je vilnski list “Večernije novosti” prinesel poročilo o njih s trditvijo, da so jih začeli „ “pijani huligani”.
Zadnje vesti
i
WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj izglasoval zadnji del energetskega programa, ki pa je močno različen od onega, ki ga je predložil predsednik Carter. Konferenca zastopnikov obeh zbornic že od preteklega tedna sestavlja sporazumni predlog, ki računajo, da bo v končni obliki sprejemljiv predsedniku Carterju.
VATIKAN. — Sv. oče Pavel VI. je v zaključnem govoru na 5. škofovski sinodi koncem tedna pozval vse države k spoštovanju človekovih pravic, posebej še pravice do verske svobode.
WASHINGTON, D.C. — Zvezni sodnik John J. Sirica, ki je vodil razpravo o vlomu v Watergate in vsem, kar je bilo s tem v zvezi, je včeraj, potem ko je z zmanjšanjem kazni krivcem Watergate zadeve, to stvarno zaključil, končal svojo aktivno službo in postal “starejši sodnik”, ki bo lahko sodil le izbrane slučaje.
WASHINGTON, D.C. — Pred-
Iz Clevelanda in okolice
Vsi sveti—
Danes je zapovedan praznik Vsi sveti, jutri so pa Verne duše, ko katoličani posebej molimo za svoje pokojne.
Važen sestanek—
Vsi, ki so sodelovali v odboru za pomoč Ameriški Domovini doslej, in vsi, ki so pripravljeni pomagati pri tem delu v bodoče, so lepo vabljeni na kratek sestanek v nedeljo, 6. novembra, ob 4. popoldne v Baragov dom na St. Clair Avenue.
Sestanek P.T.U.—
Zveza staršev in učiteljev farne šole Marija Vnebovzete v -Collinwoodu ima sestanek v četrtek, 10. novembra ob pol osmih zvečer v cerkveni dvorani. Na tem sestanku bo govoril zastopnik “Collinwood Community Congress” o preteklih problemih collinvvoodske naselbine in poslušal o novih. Vsakdo je dobrodošel. Po posvetovanju bo udeležencem postreženo z okrepčili.
Zadušnica—
V četrtek, 3. novembra, ob 7. zvečer bo, v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Angelo Drobnicah ob 2. obletnici njene smrti.
Tečaji ui državljanstvo—
Vodja nadaljevalnega šolstva v Clevelandu W. J. Edwards je objavil brezplačne tečaje za one, ki žele dobiti državljanstvo. Tečaj v Nationalities Services Center je ob ponedeljkih od 12.30 do 2.30 pop. Za vse podrobnosti kličite tel. 229-9636 (Mrs. Janiče Rushin).
Gasilci se sporazumeli za novo delovno pogodbo—
Poklicni gasilci mesta Clevelanda so se sporazumeli z mestno upravo za novo dveletno kolektivno delovno pogodbo, ki jim daje letos $675 letnega poviška pri plačah, prihodnje leto pa še $775. V pogodbi so se odpovedali štrajku in sprejeli obvezno posredovanje v slučaju spora. --------------o-----
Nova Zelandija odklonila vselitev milijonarja
AUCKLAND, N. Z. — Belgijski milijonar, 48 let stari Victor Waroquier, se je hotel naseliti v Novi Zelandiji in je zaprosil potrebno dovoljenje. Minister za vseljevanje je prošnjo odklonil z utemeljitvijo, da prosilec nima za novega vseljenca “zahtevanih strokovnih sposobnosti”.
Waroquier je prišel v Novo Zelandijo lani oktobra in dobil dovoljenje za enoletno bivanje, sedaj so mu sporočili, da mora
sednik Carter se je, kot trdijo, Novo Zelandijo zapustiti do naj-odločil za izstop ZDA iz Med- kasneje 15. novembra 1977. “Ta narodne delavske organizacije, moz ne spada v našo politiko ustanove ZN, ki je bila usta- vseljevanja na noben način,” je novljena še leta 1919 kot del jzjavii vselitveni minister Frank tedanjega Društva narodov.
ZDA so se odločile za izstop	0
zaradi izrabljanja te ustanove
od strani komunističnih in a-rabskih držav za politične cilje.
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska
Singapur premišljuje, kaj naj stori z ugrabitelji
SINGAPUR. — Vietnamsko
zveza je danes začela redni potniško letalo je s 34 potniki promet z nadzvočnim potni- in preživelo posadko odletelo škim letalom TU-144 med nazaj v Saigon, singapurske o-Moskvo m Alma Ato v Kazak- blasti pa so zadržale ugrabite-stanu več kot 21 mesecev po- Ije, ki so zaprosili za politično tem, ko je bilo vključeno v re- zatočišče.
den potniški promet slično Tekom ugrabitve letala nad francosko-hritansko letalo Južnim Vietnamom sta bila dva Concorde.	| člana posadke ubita.
rnmism Bnmmim
iJcooBoasmocE ~

1117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July
NAROČNIN Aj
Združene države:
$28.00 na leto;. $14.00 za pol leta; $8.00 za S mesec* Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.03 za 3 mesec* Petkova izdaja $10.00 na leto
in jim pomagali do volivne zmage. Iz sličnih razlogov so| Tovarna Zenith televizorjev se zahodni zavezniki izjavili proti priključitvi sloven- bo v Chicagu in drugod odpu-skega deia Koroške Sloveniji.	stila 5,600 delavcev češ, da ne
Mirno tor^j lahko rečemo, da je Komunistična par- ^ore več kriti stroškov. Del to-tija zapravila najugodnejšo, edinstveno priložnost za' dosego stoletnega slovenskega narodnega cilja, za izpolnitev slovenskega narodnega političnega programa — Zedinjene Slovenije.
29. oktober 1918 je kljub vsemu v slovenski zgodovini eden najpomembnejših dni, z njim je slovenski narod pretrgal svojo nad tisočletno povezanost in odvisnost z Nemci in Madžari ter si ustanovil skupno državno zvezo s svojimi južnimi slovanskimi brati.
SUBSCRIPTION RATES:
(Jmtad States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 163 Tuesday, Nov. 1, 1977
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
CHICAGO, 111. — V nedeljo, 13. novembra, se bomo zbrali ob 18. obletnici smrti velikega škofa slovenskega dr. Gregorija Rožmana na skromnem lemont-skem pokopališču. Sinovi sv. Frančiška so mu dali zadnje zemsko bivališče. Osemnjast let torej tam počiva. Njegova usta, iki so neizprosno oznanjala res-jnico, da je komunizem največja laž in narodno zlo, so onemela.
Izšla je tretja knjiga njegovega življenjepisa pri Mohorjevi drnžbi. Kmalu je bomo dobili in prav je, da najde pot v sleherno slovensko hišo, ki je še protikomunistična.
V slovenski zgodovini predstavlja 29. oktobra 1918 začetek nove dobe
ii.
Sarajevski umor je sprožil prvo svetovno vojno, ki so jo avstrijski Nemci odkrito oznanjali za boj proti Slovanom, posebno še proti južnim, v katerih so videli nevarnost za obstoj habsburške monarhije. Vojaške in politične oblasti so začele stiskati Slovence v Avstriji,
Hrvate in Srbe na Madžarskem ter v Bosni in Hercegovini.
Slovenski vodniki, zlasti dr.	Janez Evangelist Krek	.Toda njegov duh živi in njego-
in dr.	Anton Korošec, so začeli	prihajati do spoznanja,	ive besede so vsem vernim Slo-
da Slovenc: ne-morejo doseči v okviru habsburške drža- (vencem takratne dobe še v žive ne Zedinjene Slovenije in ne demokratičnega reda, vem spominu, ki	bi	omogoča1 slovenskemu	narodu svoboden raz-	■ Držal se je vedno papeških en-
voj in	rast. Misel na ločitev od habsburške države in na	ciklik “Rerum Novarum”, “Di-
povezavo 3 kraljestvi Srbijo in Črno goro se je ponujala vine Redemptoris” in drugih kot naravna, logična rešitev študirajoči slovenski mla- navodil Sv. sedeža, kateremu je dini, zlasti se, ker jč srbska narodna skupščina leta 1915 bil vedno pokoren. Res čudno, proglasila za vojni cilj Srbije osvoboditev južnih Slova- da za svojo zvestobo ni žel pri-IIOV izpod remško-madžarskega gospodstva.	znanja, katerega je zaslužil.
Čim večji je bil pritfsk nemških vojaških oblasti v i Ko je nastopil škofovsko služ-Sloveniji, tem jasnejša in odločnejša je bila volja za bo, je slutil, kaj ga čaka. Zata končno proglasitev neodvisne Zedinjene Slovenije. je privzel kot svoje škofovsko Ko sc je sestal maja 1917 avstrijski parlament na geslo: Križa teža in plačilo. Bil Dunaju, je dr. Anton Korošec prebral v imenu Jugoslo- je res težak križ, katerega je vanskega kluba noslancev “Majniško deklaracijo”, ki zvesto nosil do zadnjega dne. U-zahteva v imciru tr Mističnega programa združitev vseh parno, da je’dosegel tudi križa pokrajin habsburške monarhije, kjer živijo Slovenci, plačilo v nebesih, kjer prosi za Hrvatje in Srbi, v neodvisno državo pod vlado lotarin- slovenski narod in zlasti za nje-sko-habsbuiške dinastije. Povezava zahteve s habsbur- b°vo mladino doma in v tujini, ško dinastijo je nila potrebna za kritje pred nevarnost-'da bi bila rešena komunistične jo obdolžitve izdaje in hujšega preganjanja Slovencev 'more ter ohranila zvestobo na-in drugih južnih slovanskih narodov po zagrizeni, oholi'čelom, za katere jih je on na-soldateski.	ivduševal, še predno je postal
Slovenci so majniško deklaracijo navdušeno’sprejeli sk°r-in jo množično podpisovali,' v vse slovenske dežele je prinesla živahno politično dejavnost kljub vojni. V začetku naslednjega leta je predsednik ZDA W. Wilson objavil svojih/14 točk kot cilj zaveznikov v vojni. Med njimi je bila tudi zahteva po samoodločbi narodov v habsburški monarhiji.
Ko so porazi na bojiščih prisilili Dunaj in Berlin k iskanju miru, je Dunaj sprejel Wrflsonove točke in s tem konec habsburške monarhije. Jugoslovanski narodi so neodvisnost oklicali 29. oktobra 1918. Pretrgali so vse vezi z Avstrijo in Madžarsko, pa tudi s habsburško dinastije.
Slovenija je postala svobodna, toda še ni bila zedinjena,. italijanske čete so zasedale njen zahodni del za umikajočimi se avstro-madžarskimi četami, na Koroškem Nemci kljub porazu v vojni niso bili pripravljeni odstopiti slovenski del dežele neodvisni Sloveniji, Madžari so skušali ohraniti slovensko Prekmurje. Da bi o-laisali položaj in rešili čimveč slovenske zemlje, so hiteli s pripravami za združitev neodvisne države avstrijskih južnih Slovanu^ s kraljestvom Srbijo in Črno goro.
To se je zg* dilo 1. decembra 1918.
M a m «reč c ta korak, ki je bil premalo premišljen in izveden brez bpkejetja določenih obveznosti od strani Srbije, ni vodil do zagotovitve pravičnih narodnih meja Slovenijo. Slovensko primorje s Trstom in Gorico je o-stalo pod Italijo, slovenski del Koroške pod Avstrijo.
1 Tako je 29. oktober 1918 prinesel neodvisnost le uelu Slovenije, skoraj eno tretjino slovenskega narodnega ozemlja jc ostalo izven meja Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki ga je kralj' Aleksander I. kasneje preimenoval v Jugoslavijo.
, , _^e<-bnjčna Slovenija je ostala še Vedno le želja, pa u i od.oeou c.!j Slovencev. Prišla je druga svetovna vojna. Jugoslavija se je znašla na strani zahodnih zavez-nikov, mou tem ko - o bili vsi slovenski sosedje na stra-1 sovražnike", vedeli smo, da bo vojna huda in dolga,
nnm - smo pwlni llPVnja, da bomo za vse to trpljenje p p.acan» z osvoboditvijo naših bratov v Italiji in Av-n.jis končnim doseg m. cilja — Zedinjene Slovenije.
,	-j6 10 ' dolgi, nad tisočletni preteklosti sloveri-
aar 'da najugodnejši trenutek za izpolnitev sto-o.njh slovonski^i s tnj.-za ustanovitev svobodne Zedinje-ne j^enDe- ■N!' ht-srdčo našega naroda je Komunistič-napaitija :-; mečno podporo tujcev s silo prevzela oblast L ‘•1' in Jugoslaviji, se popolnoma naslonila na zvezo ter sl s tem nakopala nasprotovanje zahoonm zaveznikov. Ti niso bili pripravljeni izročiti Dsta Jugoslaviji ker bi to tedaj pomenilo'skoraj isto,
„	ga -Hh Sovjetski zvezi. Ustanovili so Svobod- ______
Ivu V7 ozemlje, pa Trst obljubiIji vrniti Italiji, ko je zgodovine, spomnimo se. tudi Vlmi l"'riaRlf!ntarn”^i volitvami spo-‘vseh onih, ki so dali stoja živ-'d i	podprli zmerne, demokratske stranke Ijenja za lepšo bodočnost slo-
venstva!
*
Martinovanje bo kmalu. Za vinorodne kraje veliki praznik. Vse leto je bil vinogradnik v skrbeh za svoje gorice. Koliko temnih oblakov je šlo preko njih in je ponižno molil: “Toče in hudega vremena reši nas, o gospod.” Poleg tega pa še druge bolezni, zlasti peronospora. Moral je škropiti z galico, žveplati itd. Sedaj, ko je pridelek v sodu, je vesel in rad povabi koga v svojo zidanico in se pohvali: “Glej, takega sem pridelal,” in če je vinček bolj kisel, pa pravi: “Takega nam je Bog dal.” Gorenjci, Notranje! in drugi, kjer vinska trta, ena izmed najbolj žlahtnih rastlin, ne uspeva, ne vedo, kaj je trgatev, martinovanje, martinova gos, čeprav, radi zvrnejo kak kozarček. Vsem, ki bodo med Slovenci letos martinovali, prešali in morda tudi go-dovali, želi “Toti Štajerc” vse najboljše. Tudi jaz sem doma od tam, kjer dobrega vinčka malokdaj zmanjka.
V t«rek, 18. oktobra, je bil položen k večnemu počitku slovenski rojak g. Frank Debevec, v starosti 74 let. Pred leti je živel s svojo ženo blizu slovenske cerkve sv. Štefana, pozneje se je preselil v bližino Lemonta, kjer si je kupil hišo. Ko je prečkal cesto, ga je podrl avto. Na posledicah je v nekaj urah izdihnil. Po opravljeni sv. maši pri Sv. Štefanu je bil pokopan na Resurrecion pokopališču. Naj počiva v miru, ženi pa naše sožalje. Bil je-član ŠARC.
Dobili sn^o Koledar Ave Maria za 1. 1978. Lep je! Ves je posvečen Baragovemu dnevu. Čudim se, kako je mogel urednik p. Fortunat vse tako hitro urediti, da smo dobili koledar že v prvi polovici oktobra. Bila je naglica, zato so tudi nekatere slike bolj blede. Nič zato! Vrezalo so ga obsodili. Mati Toneta jden je, da pride prav v vsako Tomšiča je hotela pričati na hišo!
sodnijski razpravi proti škofu Presenetila je novembrska šte-Rožmanu v njegov prilog, pa ji vilka Ave Maria, ki je vsa po-niso pustili.	svečena Baragovemu dnevu. Sa-
Najiepše priznanje mu je dal me krasne slike. Lep spomin za sedanji ljubljanski nadškof dr. vsakogar. /
V Ljubljani so rdeči krvniki postavili pred stolnico sramotilni steber, ki pove, da so tam ljubljanske ženske zahtevale od škofa, da reši zaprte Slovence, med katerimi je bil tudi vodilni komunist Tone Tomšič, in jih je dal razgnati. Laž! škof je reševal ljudi brez ozira na njihovo prepričanje. Tudi komuniste. In
Jožef Pogačnik. Na veliki četrtek letos je ob posvečevanju svetih olj v stolnici povedal: “Vladni krogi pritiskajo na mene, naj obsodim škofa dr. Gregorija Rožmana. Jaz tega ne bom nikoli storil, ker je bil veliki škof in je za ljubljansko škofijo veliko dobrega storil.” Resnica prihaja na dan in z njo vso zverinstvo Osvobodilne Fronte. Razgalja jo tudi tistim v Ameriki, kateri so ga krivo sodili in natolcevali.
Ob 18. obletnici smrti tega velikega pob ornika Resnice sklenimo, da se bomo še nadalje držali njegovih navodil, četudi nekateri Slovenci, ki so prišli v to deželo po drugi svetovni vojni iščejo stikov s tistimi, ki doma v Sloveniji zatirajo najosnovnejše pravice, katere so zajamčene v Helsinški pogodbi.
Ko se bomo spominjali smrti našega velikega vodnika v naj-usodneiših trenutkih slovenske
I	A *
Kaj je novega pri fari? Pridi in poglej! Novo parkališče ob Wood St. in 22nd Place, poprav-Ijni so pločniki, na svetošefan-ski dvorani so bile napravljene visoke žične mreže, Ra mulci iz soseščine ne bodo mogli plezati na streho in jo kvariti.
V cerkkvi je bilo uvedenih nekaj novosti, ki so zelo dobrodošle: Pri darovanju prisene darove (vino in vodo) k oltarju družina in kolektor vse denarne prispevke pri maši. Pozdrav miru in sprave je spet prišel v navado (le ne vem, zakaj so ga preje zanemarili). Obhajilo sprejemamo stoje po dva in dva pred oltarno mizo. Tudi postajanje pod korom bo, upamo prenehalo. Skrajni čas!
*
Slovencem dobro poznani rnar-qeutski škof Charles M. Salat-ka je bil,.od sv. očeta Pavla VI.
varn bodo premestili v Mehiko in na Formozo. Tam so delavske plače zelo nizke, od 30c do 1 dolarja na uro. Na valu 2 naše CBS televizijske postaje je komentator Walter Jackobson povedal, da je tovarna v petih letih imela 185 milijonov čistega dobička. Delavci so demonstrirali v Chicagu na Daley Plaza. Kapital nima nikdar dovolj dobička, hoče vedno več na račun delavca.
*	i
Sestanka Misijonske zveze (Misijonska Znamkarska Akcija) v Scarboroughu, Ont., sta se udeležili tudi naši misijonski pionirki ga. Gizella Hozian in Ana Gaber. Sestanek bo gotovo dal novega pogona v misijonskem zaledju.
*
Imamo lepo indijansko vreme. Sonček po dolgih tednih in nič dežja. Zato sem malo bolj dobre volje ter vse zavedne Slovence, ki radi bero AD, ali jo imajo naročeno ali pa samo izposojeno, vseeno lepo pozdravna
“Toti Stajerc”
‘EVROPA V 0GENI VATIKANA”
Cleveland, O.— Pod naslovom namestnik šefa vatikanske dele'
gacije pronuncija Cecchini>0) 0 gledanju apostolskega sedeža aa vprašanja evropske varnosti in sodelovanja.
Iz (lopolne torbe
Cleveland, O. — Letos je bilo Baragovo leto tu in doma. O velikih slovesnostih tu in tam smo že brali, zato tega ne mislim ponavljati, naj povem samo nekaj stvari, ki niso bile zapisane, pa je morda prav, da jih tudi mi slišimo.
Eden od govornikov v Dobrniču je v svojem govoru, ki. ga je imel po slovesnosti dejal, “da je hodil po Ameriki, bil v deželah, kjer je Baraga živel in mi-sijonaril, in da je še povsod čutil njegovo prisotnost. V Mar-quettu se imenujejo šole in ceste po njem, drugod trgi m parki, tu in tara so postavljeni spomeniki njemu v spomin in t.d. Iz vsega sije še vedno hvaležnost in ljubezen ljudi, ki $o bivali ob Gornjem jezeru, vidi se tudi prizadevanje, da bi se spomin na velikega duhovnika in učitelja obranil. Tako delata cerkev in tudi svetna oblast” ... In pri nas? se je vprašal govornik? “Imamo vse mogoče spomenike, v vsaki vasi skoraj, imamo celo spomenike, ki so posvečeni živalim — tako polža v Višnji gori, Krjavlja in njegovo kozo, nedaleč od tu; ne vem pa za spomenik, ki so ga postavili tako nesebičnemu možu kot je bil naš Baraga! čas bi bil, da tudLnjemu postavimo spomenik, in morda prav tu v njegovi rojstni vasi oziroma fari!” Govor je napisan le po spominu enega izmed navzočih, enega slovenskih rojakov, ki je ob teh besedah govornika začel nehote ploskati in za njim so pričeli ploskati vsi navzoči. Tisočglava množica je nagradila govornika s priznanjem, dala je vedeti, da oni čuti isto. Gotovo so že neštetokrat premišljevali zakaj ima Slovenija toliko spomenikom “junakom in herojem”, ki jih je prinesla revolucija, drugi pa, ki so bili vsaj tpliko heroji m mnogo v&čji junaki, pa smejo biti mirno pozabljenih . . Ameriški slovenski rojak je s svojim nehote danim priznanjem govorniku dal možnost “govoriti” tudi slovenskim ljudem, pa čeprav le s ploskanjem.. .
Ko smo tu tako lepo praznovali Baragov dan v Lemon Lu, sem se spomnil, da živijo med nami lastniki ali vsaj do nedavnega lastniki Baragove rojstne hiše-gradu v Mali vasi. Čudim se, ko smo skušali prikazali nekoliko zgodovine Dobrniča in Baragovega prvega doma, da nismo! na tb mislili. Gotovo bi bilo prav, da bi bili lastniki vsaj omenjeni, če že ne vidni.
Ni še dolgo ko sem govoril z nekim obiskovalpem Slovenije.
“Evropa v oceni Vatikana” na belgrajski Konferenci o varnosti in sodelovanju (KVSE) in s podnaslovom “Odločna beseda za svobodo vere in pravice narodnih manjšin” objavlja verski tednik “Družina” z dne 16. okt. tl. poročilo o govoru, katerega je imel 7. tm. na zasedanju KVSE v Belgradu msgr. Silvestrini,
vključitvijo “tape recorderja”. “Zašliševaleč” je imel blizu 40 let, torej eden tistih, ki je “resnico slovenske komunistične revolucije,” v vsej resnici “zvedel in se naučil” na partijskih sestankih in v šolah. Bil je dostojen, toda imena ni hotel povedati. Trdil je, da Jugoslavija ni komunistična država, temveč “socialistična” (Zakaj se potem edina stranka imenuje “ZVEZA KOMUNISTOV” in ne socialistična stranka) Z zanimanjem je poslušal, koliko ljudi so komunisti pobili med revolucijo, in se je zgodilo z
iz ’tudi na
Silvestrini je po tem poročila rekel, da apostolski sedež vidi v helsinškem sklepnem dokuiuen tu in v ustanovi evropske konfe* renče orodje in srfedstvo ffdrl1 ter da ga zato posebno ceni. P°' membnošt te listine izhaja njenih desetih načel kakor iz sklepov, ki so usmerjeni poglobitev medsebojnega sode lovanja in na reševanje spor°v po mirni poti. Vatikan se zaV' zema tudi za dolgoročno in P10' dno sodelovanje med državah11* ki oklepajo Sredozemsko morje-Apostolski sedež pripisuje ve lik pomen tistim določil0111 sklepne listine, ki govore 0 človekovih pravicah. Zavzela se za pravice izseljencev, nai° nih manjšin, za večje sodelova
nje v kulturi in izobraževanju1
odobrava vse tisto, kar pospesu je sporazumevanje med država
kaj se je zgodilo z vri>jemmi|mi d lsriicam. „.,„*1*. domobranci. Tega elana notra- skl 1Istine odt>brava prednje uprave Je najbolj zanimalo, j * M „ „ ihodnje orga-kaj se delu pri nas v mestih, kjer nizirali taKnI s£tanki kakrse» sivi največ beguncev m drugih je sed	Bol du
nekomunističnih delavcev m Vrllovno vodstvo katolisk« njenih organizacij. Spraševal ga Cerkve pa je ^^bjjeno-zarad1
Utrditve
svetu
je še o gotovih osebah, ki se v emigraciji vidnejše uveljavljajo. Oseba, “povabljena na razgo-
oboroževalne tekme, varnosti v Evropi in na si ni mogoče zamisliti kre
vor”, mu je povedala, da Slo-1 2manjvanja oboroževanja, . venci pač niso nobeni teroristi Vatikanski odposlanec pa 16 m jih ni moči enačiti z južnimi j največji del svojega govora pobrati. Končno se zašliševaleč ni j svetil vprašanju svobode vest1 mogel več kontrolirati in obvla- ; in veroizpovedi. Dejal je, da se dati. Vstal je in skoraj zavpil: | začenja proces liberalizacije, da “Kaj južnjaki, Slovenci, tisti | pa je vendar še nekaj držav, Slovenci, ki pišejo in govore, kjer niso izpolnjeni'vsi pogoji® proti nam, (pri tem je mislil-' proti komunističnemu režimu) ti nočejo nehati, ti nam delajo težave in zdraho vsepovsod, ti nam največ škodujejo! TOREJ! bodo
svobodo vere. Apostolski se1 odločno vztraja na tem, da ferenca še enkrat poudari vre^a ; nost svobode veroizpovedi 111 j bodo tozadevno sprejeti tu
— demokratičnega obveščanja-! določeni sklepi. V tej zveZ1Jar
Silvestrini povedal, da še
RESNICE IN SVOBODNE BE-
SEDE SE BOJE! TO JIM GRE naprej prihajajo na naslov AP°: BOLJ NA ŽIVCE, kot pa vse' stolske^a sedeža prošnje iu drugo! Beseda, zapisana ostane- na pomoč, da bi se v posa«10 ' beseda- zapisana-tu in tam od- nih področjih normaliziralo s pira oči in v našem slučaju raz-j nje glede tega vprašanja.
; Konec svojega govora Pa ^ j Silvestrini pred delegati ^nie.
za
kriva LAŽ IN ZLOBO- KOMU-
imenovan za nadškofa v Omaha J Kot mnogo drugih letos, so tudi City. Kdo bo njegov naslednik i njega povabili na “razgovor”, v Marquette, še ni znano.	, Šel je in razgovor je bil samo
*	med štirimi očmi, z verjetno
NIZMA IN O. F.
To sem zapisal zato,, da vidite j držav Evrope in Severne kje oblastnike doma “čevelj, rike še izjavil, da je Vatikah žuli”. Radi bi dpbili pod svoj j celovito uresničenje helsinS ^ vpliv vse slovensko časopisje, in ' sklepne listinfe, za odkrito lZ . če bi se dalo, tudi organizacij e J njavo mnenj o doslej oprav J Ali pa jim Vsaj zamašili usta!' nem’ delu, vendar brez vsa RESNICE SE BOJE, kot se bo-1 polemike in soočenja, je doma povedati resnico mla- ' demu rodu, ki v “dsyobodilne pravljice” več ne verjame. Če vzamete v roke knjigo ZADNJI FINALE NA KOROŠKEM, kijo'
je napisal Franci Strle, jasno vi-1 ;u pri Celju smo 28. av,
1977 imeli v svoji sredi r
stranjenih ali ----------u
y.
M jubilej , redovniškega žlvljeej*
RACINE, Wis. — V
dite koliko “mitov” je že °d-1 jg77 ‘ hsneU 'v' svoji sredi roja^ stranjenih ali vsaj omajanih, in , Martina Jezernika, kl * koliko jih bo se potrebno razci- ^ let žiyi in dela v dstercU*
stili, predno bo mogoče Pisati!skeni samostanu ,sV. Kriza v * stvarno zgodovino vojne dobe m mu kot redovni brat.	,
revolucije; Toda-resmca prihaja j Iz Večnega mesta je P^0
praznovat v rodno dom0 ^
svoj zlati jubilej, 50-letnic°
dovnih zaobljub. K temu s.‘ oa
.	....	, ,	.	. se je zbralo lepo število d “
na komunistična natolcevanja m ^ SQrodn,k prijateljev,/
lazi, se čutijo oblastniki PR1ZA-	_s-anbv iz
DETE, v svojih trditvah niso
•'	i -i v« /-"»	i n ’l-m ivi
bilej'
na dan, počasi, kapljica za kapljico; zid komunistične trdnjave se kruši in ob vsakem stvarnem dopisu in opisu, odgovoru
^ gitovi TakošekaLTot j’ ^jne okolice. se je zgodilo letos na Koroškem, JLih Tske. lifed iffc,
n« .v. malo je govoril prof;
dovinar “OF” dr. Mikuš. Med predavanjem je sedel v prvi
vrsti dr. stari častiljivi duhov- aovnislvo se T/T “‘G življa nik vplik	Sknfa dr Rož. pOglo olj enega duhov „ ^
Žličar, ki je dovništvo še
poudaril da Jc r vedno živo d10
nik, velik prijatelj škofa dr. Rožmana. Ponavadi dr. posluša
nja,
ki. tudi v našem Času
predavanju z zaprtimi očmi, pri-sad°ve- ,
jatelji pravijo, da se jim zdi',	pSSk.J Cesl«^”
. Frances
da spi- tokrat pa je več kot uro^ sedel in'imel nepremično uprte: svoje sive oči v predavatelja, ki j se je počutil radi tega “izziva- j nja” silno neugodno in ves pre- i poten po predavanju ni hotel oži- piha, ki roma ni mogel odgovarjati na psov, vprašanja navzočih povpraševal- ljubljenčkov v
bila u3' čestita111
Jezernllc
d-
Braga mačke in P
WASHINGTON, D.C. -se ukvarja s
glcU' prebral
mačk in drugih zivals^
_T.ieriTrF___m o „	izd*'
cev> Opravičil se je in zapustil ca, da je bilo za hrano t® 0y
dvorano... Če že oči izzovejo'no lani skupno 2.6	1 1'reCej
tako reakcijo, kaj more šele na- dolarjev, letos pa. bo se pisana beseda ... Tudi takim, ki več. Komaj šest let prej0 •• se imenujejo komunisti, tudi ta- izdano v ta namen p° kim, ki snemajo na Uak razgo- manj.	. da je
vore kot ga je imel letos ta inj V vseh ZDA računaj0* ^ oni izmed obiskovalcev domo- kakih 45 milijonov “hišni i vine.	in kakih 25 milijonov
Ič.	; mačk.
N.-.

KANADSKA DOMOVINA
Slovenskim študentom v Kanadi
Ravnnfelistvo Slovenske Hranilnice in Posojilnice J. E.
Kreka v Torontu razpisuje ob priliki srebrnega jubileja svoje ustanovitve literarno nagrado za razpravo:
“KAJ MI POMENI PRIPADATI SLOVENSKI SKUPNOSTI V. KAN ADI” (Torontu).
Pogoji za tekmovanje:
1.	Pri tekmovanju lahko sodelujejo dijaki in dijakinje sred-
njih šol, študentje po-srednješolskih institucij, vključno univerze.	^
2.	Razprava, ki naj obsega približno 1200 besed, je lahko pisana v angleščini ali slovenščini.
3.	Razprave morajo biti vložene nepodpisane pri Upravi najkasneje do 10. januarja 1978.
4.	Razprave bo ocenjevala posebna komisija, ki jo določi
ravnateljstvo.	;
5.	Rezultati tekmovanja bodo objavljeni in nagrade razdeljene na rednem občnem zboru Slovenske Hranilnice in Posojilnice Janeza E. Kreka v Torontu, februarja 1978.
Nagrade:	/
RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU
Prva nagrada 			 200 dolarjev
Druga aprada 			 100
Tretja naprada 			 75
Četrta nagrada 			 50
Ravnateljstvo Slovenske Hranilnice in Posojilnice J. E. Kreka v Torontu 646 Euclid Ave., ’
Toronto, Ontario M6G 2T5
Slovenec g« Stanko iožič posta! član Viteškega reda
Montreal, Que.— V Montrealu običajno nimamo kakih posebnih novic. Vsekakor pa smo dočakali dan, ki bo vsem rojakom, ki so bili priče tega dogodka, ostal še dolgo v spominu. Gre za dan, ko je naš faran g. Stanko Božič postal član VITEŠKEGA REDA BOŽJEGA GROBA V JERUZALEMU. To visoko vatikansko odlikovanje je prejel g. Stanko Božič za posebne zasluge v delu za javni blagor, posebno £e v cerkvenem območju. Le malokateri so deležni te vrste odlikovanja. Predno vam opišem svečanosti v cerkvi, vam, hočem predstaviti g. Božiča z nekaterimi podatki, ki sem jih dobil.
Gospod Stanko Božič je bil rojen v Celju. Na tamkajšni državni realni gimnaziji je maturiral in nato vstopil v pomorsko vojno akademijo v Dubrovniku. Ko so nacisti napadli Jugoslavijo, je bil mlad mornariški oficir v Šibeniku. Velik del zadnje svetovne vojne je preživel na Malti pod britanskim poveljstvom v akcijah mornarice na gredozem-
ba v Jeruzalemu je bila v znameniti in prekrasni cerkvi Mon-traelski Notre Dame v nedeljo 25. septembra ob treh popoldne.
Delegacija naših narodnih,noš pod vodstvom g. Vinkota Petkovška se je ob eni popoldne zbrala v cerkveni dvorani. Kot običajno je bil najprej “pregled noš’’ in nato smo se odpeljali skupno z g. župnikom Jeretino kakor tudi s sestro Mirando v cerkev Notre Dame.
Kmalu po prihodu v cerkev je že poiskal naš župnik slavljenca g. Staneta Božiča! Prišel je med nas presenečen in ganjen nad tolikšno grupo narodnih noš ter se z vsemi prijazno rokoval. Ker se mu je pač mudilo, nam je obljubil, da se bomo kaj več videli po končanih obredih.
Svečanost se je pričela z mogočnim petjem cerkvenega zbora ob spremljavi orgel: V prvih vrstah sprevoda, ki se je pomikal proti glavnemu; oltarju, je bila naša močna skupina narodnih noš skupaj s Poljaki.
Za njimi so stopali člani in članice viteškega reda, zastop-
odpust rudarjev v Sudburyju za 4 do 6 tednov, je bilo prazno. Družba je izjavila, da se bo držala svojega sklepa in rudarje odpustila, ko je “povpraševanje po niklju na svetovnem trgu popustilo’’.
*
Razprava o prestolnem govoru in njegovih predlogih je bila pretekli teden končana ob sorazmerno majhnem zanimanju. Zadnji člani parlamenta so govorili pred skoraj prazno zbornico.
Gospodarska in ustavna vprašanja so bila obravnavana na široko, vendar razprava ni prinesla kakih novih zamisli in rešitev.
Bivši predsednik konservativne vlade John Diefenbaker je trdil, da je Kanada pred gospodarskim polomom in da je potrebna mobilizacija vseh sil za
berti za pridobivanje olja, je dejal Wilbert Hoppert, predsednik Petro-Canada, podružnice korporacije zvezne vlade.
Pozeba spomladi in soparno, mokro poletje sta uničila preko ene tretjine vinskega pridelka v Franciji. To utegne voditi do močnega povišanja cen belega francoskega vina, trdijo francoske vinske družbe.
*
Pogajanja med Unijo poštnih delavcev in poštno upravo so bila pretekli teden znova prekinjena. Skupna delovna pogodba je potekla že 30. junija, pa ni uspelo doseči sporazuma za novo. Poštni uslužbenci se upirajo uvedbi nove tehnologije, ki zmanjšuje potrebo po človeški delovni sili, pa tudi najemanju začasnega osobja. V podporo svojim zahtevam so izvedli že več krajevno omejenih “divjih” štrajkov. Ko se pogajanja ne premaknejo dalje, moramo računati z novimi nezakonitimi
Zvezna policija je vlomila v urad Parti Quebecois v Montrealu pred nekaj leti, vzela tam razne dokumente in jih prefoto-grafirala, nato pa jih vrnila na staro mesto. Vlom je odobril in odredil vrhovni poveljnik zvezne policije brez predhodnega odobrenja in celo brez posveta s pravosodnim ministrom popolnoma na svojo roko. Nihče ne dvomi v dober namen odločitve, toda velika večina je mnenja, da policija te pravice nima in da je napak, če krši zakone, ko bi jih morala čuvati, pa četudi gre za posebne okoliščine.
V času vloma v strankine prostore je bilo v pokrajini Quebec precej nasilja, ki bi ga naj izvajala Kvibeška osvobodilna fronta, za katero so sodili, da je povezana s Parti Quebecois, če ni celo kar naravnost njen organ.
Predsednik zvezne vlade Pierre E. Trudeau je dejal, da je vedel, da se zvezna policija zanima ?a delovanje separatistov v Quebecu, pa je ukazal ustavitev preiskav Parti Quebecois, ko je za to zvedel. Po njegovem ima policija v določenih okoliščinah pravico “tehnično” kršiti zakon,
Slučaj vloma v urad PQ v Mont*-realu bo Trudeau prepustil v odločitev pravosodnemu ministru Quebeca Marc-Andreu Be-dardu. Ta naj ugotovi, ali obstoja vzrok za obtožbo ali ne. tožbo za škodo le v slučaju, da državnih zakonih šolske uprave Predsednik vlade je zanikal je nesrečo zakrivila nepazljivost nimajo pravice zadolžitve na ra-sličnost slučaja v Montrealu z in brezbrižnost voznika.	čun dohodkov prihodnjega leta.
vlomom v Watergate v Wa-	* -	Predlog za zadevno spremembo
shingtonu, D.C., leta 1972, ki je Po mednarodnem sporazumu zakona je propadel, vodil od odstopa predsednika o ceni sladkorja, ki ga bo ver-ZDA Nixona.	ijetno podpisala tudi Kanada, ce-
*	|ne sladkorju prihodnje leto ne ^da je. .mogoče pričakovati nove
Ontarijski zdravstveni mini- ,bodo dosti višje od sedanjih, odpuste delavstva pri Inčo pri-ster je na trditev, da odhajajo ;Svetovni trg je s sladkorjem e- hodnje leto, poleg teh najavlje-
jnih za prihodnji februar v Sud-jburj;ju. Rudarji v Norandi uteg-V septembru je imela Kanada nejo dobiti “podaljšane” v zunanji trgovini 60 milijonov ne počitnice, prebitka, ko je ta v avgustu dosegel 298 milijonov. To zmanj-
Tovarna ETA v Cerknem
Danes zaposluje okrog 1,300 delavcev in uslužbencev ter krije 70 odstotkov jugoslovanskih potreb po elektrotoplotnih ploščah in 30 odstotkov po cevnih grelnikih. Razvila se je iz majhne delavnice v povojnih letih.
Danes spada med naj večje tovarne te vrste v Jugoslaviji. V občini Idrija pa je edino podjetje, ki ima pravico, da lahko samostojno izvaža in uvaža. Je pobudnik in soustanovitelj poslovnega združenja slovenskih tovarn gospodinjske opreme in elementov TEGO.
Tovarna uspešno sodeluje s tovarnami v Zahodni Nemčiji. Skupno s tvrdko Junkers pripravlja . proizvodnjo vodnih grelnikov na plin, ki jih doslej na jugoslovanskem trgu še niso izdelovali. Tovarna je po vojni čisto spremenila podobo trga Cerkno in je nosilec novega napredka na hribovitem Cerkljanskem.
---- * \
njeno ohranitev. Govoril je na letni konvenciji progresivne prekinitvami poštne dostave, konservativne stranke v Saška-	*
tchewanu.	V Toledu v državi Ohio so
*	pretekli teden zaprli 76 javnih
Ce bo odobren nov cestni za- šol, ker je zmanjkalo denarja za kon, v Ontariu ne bo potrebno njihovo vzdrževanje. Volivci so javiti policiji prometnih nezgod, odklonili povišanje davkov, ki pri katerih ne bo nad $400 ško- bi naj dalo za vzdrževanje šol de. Sedaj velja to za nezgode, potrebna dodatna sredstva. Če pri katerih škoda ne dosega ne bo prišlo do kake spremem-$200. Sprememba zakona bo za- be, bodo šole ostale zaprte do gotavlja, da bo mogoče vložiti začetka leta 1978. Po obstoječih
v Dolenji vasi: Tone Bojc; v Andražu: Nežka Tratnik; v Letencah pri Golniku: Karel Zaplotnik;
v Slov. Konjicah: Janez Kers-nič.
Čitateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Sloveni-na univerzitetni postaji 'MCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do 1. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. ----------------o------
Gostilna naprodaj Thru-Way Tavern, 18612 St. Clair Avenue, je naprodaj. Vprašajte lastnika, ki hoče iti v pokoj.	(170)
Nesreča v Medvodah
V medvoški tovarni celuloze je razneslo 29. septembra star stroj, pri čemer sta bila ubita dva delavca, 48 let stari Franc Gaber iz Drage in 22 let stari Husnije Arslanovic iz Medvod, trije pa so bili ranjeni.
Zanimivo in nemara značilno je, da je med petimi ponesrečenci samo eden Slovenec, vsi ostali so ‘gostje’ z juga. Vsi stanujejo v samskem bloku v Medvodah. Po vsem sodeč so dela v tem delu tovarne težka in slabše plačana, da so za nje dobili delavce od drugod.
For Sale
E. 200 St. Restaurant. Seating capacity 65. Gross income $1,000 per week. $19,500.00.
Dino Realty 481-3466
(163)
V parlamentu je bilo rečeno,
zdravniki iz Kanade v ZDA, kjer imajo možnosti boljših dohodkov, izjavil, da on ne more v tem pogledu tekmovati s Teksasom ali Arizono.
Pretekli četrtek, je bil puščen na svobodo 56 let stari Charles Marion, ki so ga ugrabili 6. avgusta letos. Povedal je, da so ga ugrabitelji imeli 80 dni zaprtega in privezanega z verigo okoli vratu, okoli pasu in na nogah v podzemnem prostoru, velikem 8x7 čevljev. V tej ječi so mu
niki duhovščine, Montrealski po- dali žimnic0; spalno' vreČ0) ne.
možni škof Mons. Andrej Cimi-chella, škof Gallan iz Manchestra, in montrealski nadškof Paul
kaj 'sveč, plastično posodo z nekaj hrane in vodo. Ugrabitelji
akcijah mornarice na ^reaozem- —““-c™	- — so prišli vsake 4 ali 5 dni in mu
lelSk^jTit1 živel v°Angliji. Se- ceremonij še izredni gostjaza- p^aJPolHarstvO hočejo ohraniti turne in druge prireditve. Pro-
nostavno preplavljen.
*
božič-
Bethiehem Steel Corporation, šanje je preprečilo okrepitev 'druga naj večja jeklarska druž-kan-dskega dolarja.	|ba v ZDA, je objavila, da je
*	*imela v tretjem tromesečju le-
Japonski predstavniki so se tos 477 milijonov dolarjev izgu-začeli pogajati s Kanado o izko- be, več kot katerokoli drugo rišČanju oljnatega peska v Al- podjetje doslej v ZDA.

■ywP,;,;: IjKJk’
daj pa že polnih dvajset let živi v Kanadi, poročen s Poljakinjo, ki je bila vzor katoliške žene. Velik del svojega prostega časa sta posvetila dobrodelni akciji, vedno pripravljena nuditi pomoč vsakomur, ki bi je potreboval brez ozira na njihovo poreklo.
Komaj tri dni pred smrtjo ge. Aleksandre Božič je g. Stanko prejel pismo o njegovem imenovanju za viteza Sv. Groba. Oči njegove gospe so zalile solze od sreče. V ponedeljek 18. julija pa jo je Bog poklical k sebi. Zadeta od srčne kopi je umrla na rokah svojega ljubljenega moža Stan-kota.
Svečani sprejem v Viteški Red Sv. Groba v Jeruzalemu ni bil za našega rojaka Stankota samo srečen trenutek, ampak je bil povezan z žalostnim spominom zaradi nenadne izgube svoje ljubeče žene. Ona ga je spremljala
Egiptif^k^rdina^sldarouss''ste- Popoldne 27. oktobra so ga u-! J-ov lla Polhe' kl ie bl1 nokd“j
stelji vseH is podano je-
nadškof Paul Gregoiro ob asis- «, & "alozih na tovornjak in	v svojem Večeru med
štora bo v njej za 1500 gledalcev. Pod isto streho bodo še saune, plavalni bazen, trim ka-
ti-i- t i*v. -i *, ,.v^ nolhnrii’ tako nriietno nouisuie ’oineti in pisarniški prostori, tenci škofov CimicbaeUa in Ga,- £ “	p^otnl’
lana.
TA/ .	n t i- i našli ljudje. Za njegovo izpusti
Ko je g. nadškof podeljeval J	„ V, , «An nni
znake viteškega reda novim čla-
tev
je družina plačala $50,000 vt^egea xcveev	odkupnine. Zdravnik, ki je iz-
Fre8k'dal'ie
xti O T.1 •	v ,da sc je ta v času zapora posta-
mest, kakor C. E. iz Quebeca, f.i	J	.5 v. f ..
W. Clencv iz Toronta, načeloval Tal za 10 let; • • Kvtbeska po pa je glavni vitez, iz Montreala 'f 1® Pfpea.la m razširila pre-C. A. Bisonette. Med obredom j.)**«™-* bl prišla na sled u-vsak nov član pred nadškofom ji’1 a01ke lenl' ,, izpovedal kratko prisego, nato
_ ma v pozabo. Na Notranjskem in Dolenjskem se prizadevajo, da bi to staro navado ohranili, kar pa ni lahko, ker je polhov in polharjev vedno manj.
mu je nadškof na' desno in levo ramo položil “vitežki meč”, ki je simbol vitežkega reda. Zatem je blagoslovil zlat vitežki križ in ga obesil okoli vratu slavljenca. Ko je škof končal svoj obred, so ga starejši člani reda oblekli v vitežko uniformo; bila je to bela pelerina z rdečim križem na levi
Upanje, da bo Inčo odložila
vitežki klobuk.
Vsa svečanost je trajala tri ure. Bila je res mogočna mani-
vedno in povsod na trdi življenj- strani in na glavo so mu položili ski poti daleč od njtinega rojstnega kraja. Trdno smo prepričani skupno z našim Stankotom, da je pokojna Aleksandra v du- i festačija. Za naš slovenske robu stala poleg njega, čast, ki jb1 jake v Montrealu pa še posebej, je prejel naš rojak g. Stanko Bo- j saj je g. Božič eden prvih pri-žič,' pa pripada nam vsem in naši j seljencev, ki je tu v Quebecu domovini Sloveniji.	' postal član viteškega reda.
***	Ko so bili obredi končani, je
Svečanost sprejema novih čla- slavljenec prišel med nas na-laov v Viteški Red Svetega Gro- pravi j en v mogočni uniformi
Polzela zadovoljna
Z gospodarjenjem v prvem polletju letošnjega leta so v tovarni nogavic “Polzela”, ki je naj večja proizvajalka nogavic v Jugoslaviji, zadovoljni.
Prodali so nekaj več kot 14 j milijonov parov nogaric in pri manjših krajih item ustvarili 180 milijonbv di- Primorskem.
viteza. Vsi smo mu čestitali, gospa Norma Petkovšek pa mu
je iz skupine narodnih noš izro-	,.
čila lep šopek rdečih nageljnov. |nar.!ev dohodka, od tega o0 mi-Skupaj smo se fotografirali pred .hjonov čistega dohodka, glavnim ollarjenp Potem pa je
Javne telefonske govorilnice na Primorskem
Poštno podjetje v Novi Gorici postavlja nove telefortske govorilnice za' medkrajevni promet. Namestili so jih že v Novi Gorici, Rožni dolini in Šempetru. Iz njih se lahko telefonira kamorkoli v Jugoslaviji.
Nameravajo jih postaviti še letos tudi v Ajdovščini, Tolminu, Idriji, Vipavi, na Dobrovem prihodnje leto pa tudi v drugih na severnem
Športno središče v Ajdovščini
Obsegalo bo okoli 2000 kv.
(
Nov zdravstveni dom v Kobaridu
Potres je stari zdravstveni dom v Kobaridu poškodoval tako, da poslopje ni bilo več upo-
Bled pozimi
Turistično društvo Bled je že pripravilo informacije o tem, raj vse in za koliko se bo pozimi dalo dobiti na Bledu. Poteg cen penzionov so v informaciji še podatki o sedemdnevnih smučarskih paketih, o žičnicah in težavnostnih stopnjah smučarskih prog, smučarski šoti, o ski-trimu po obronkih Poči j uke, kegljanju na ledu, drsanju, sankanju, jahanju, kopanju in še o marsičem.
Novo skladišče
Pri tovarni hrane in pijače Kolinske v Mirni na Dolenjskem so zgradili novo skladišče 2,200 kv. metri površine, kar 30 omogočilo smotrnejše delo. V tej tovarni v glavnem predelujejo krompir. Letno pripravijo za trg 3,500 ton krompirjevega pireja, ko ga v vsej Jugoslaviji porabijo letno le okoli 2,500 ton. Ker pri takih okoliščinah rast tovarne v tej smeri ni smotrna, razmišljajo o proizvodnji hrane za otroke, o predelavi hrena in česna.
V Sloveniji so umrli
13.	oktobra
V	Ljubljani:	Mihaela Kušar,
Malči Petruna, Bara Nemanič, roj. škof, Jožefa Sare, Srečko Jeras;
na Lukovici: Franc Vehovec; v Lipoglavu:	Frančiška Selan
(p. d. Kajžarjeva mama).
14.	oktobia
V	Ljubljani: Alojz Žitnik; v Mariboru: Janez Varl;
v Hrpeljah: Lucijan Sluga; v Bizoviku (Pot na Visoko) Alojz Moškerc;
v Murski Soboti: Franc Bobnar na Brezovici: Angela Rotar, roj Pleško.
odšel g. Božič nazaj k drugim vitezom, ki jih je sprejel nadškof Grego lire.	.	—	.	. ,	,	. y
Veseli smo se vrnili v-cerk-1 metrov pokritih površin. V mali -rabno m se je zdravstvena sluz-veno dvorano Sv. Vladimirja.'dvorani bodo igrišča za odbojko.'ba morala začasno nastaniti v Ko smo se preoblekli spet v obi- kbšnrkb in tenis, namenjena pa [osnovni šoli. čajno obleko, smo bili pogoščeni (bo dvorana tudi orodnim telo-g pijačo, toplo kavo in pecivom; jvadcem, učencem za pouk telo-S tem srno" zaključili tudi dan, | vadbe in drugim. Prostora bo v ki bo nam Slovencem in še po-1njej za približno 500 gledalcev, sebej župljanom sv. Vladimirja! Velika dvorana bo Služila v čast in ponos.	'prav tako več namenom, poleg
Tone Koritnik športnih nastopov tudi za kul-
Pred kratkim so dogradili pov zdravstveni dom in ga slovesno predali namenu. Kmalu bodo začeli graditi, pravzaprav prenavljati tudi zdravstveni postaji v Tolminu in Bovcu.
MALI OGLASI
Zidana s 3 spalnicami
V fari Marije Pomočnice na Neff Road je naprodaj zidana lisa s 3 spalnicami, veliko kuhinjo, dnevno sobo s preprogami in z jedilnico, opaženo razved-rilnico, krasnim vrtom, primerno za takojšnjo vselitev. Spodnjih 40!
Zemljišče na Neff Road
85 čev. pročelje, v pasu za 1 ali 2-stanovanjske hiše, ugodna lega. $10,900.
481-9300
George Knaus Realtor 819 E. 185 St. Cleveland, Ohio 44119
(163)
V najem
Štirisobno stanovanje zgoraj in garaža se odda družini z največ dvema otrokoma na 698 E. 159 St. Collihwood. Oglasite se osebno.
(169)
V najem
Trisobno stanovanje s kopalnico zgoraj se odda na 6404 Carl Ave. Kličite po 4. pop. 391-3320. Takojnja vselitev.
-(164)
Novi zidani ranči
V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
(165)
1975 Chev. Camero 16,000 miles. Call after p.m. — 381-1318.
7:00
Help Wanted
Help Wanted
V/oman or Couple to take care of semi-invalid lady. Modern living quarters provided and salary. Robert A. Novak, 6013 Glass Ave. — 391-3333.
(x)
15. oktobra
V Grčarevcu (Planina pri Rakeku) : Jože Kunc;
v Ljubljani:	Ida Nečemer, roj.
Kojanec, Janez Pohleven, Štefan Višner, Herman Burger, Jplijana Fišekovic, roj. Cimerman, Ivanka Škrbec st., Amalija Škrbec,-roj. Zabukovec, Karel Babnik, Lojzka Pleničar;
y Petelinjah pri Pivki: Marija Požar (Stokova mama);
Turret Lathe Operator
Required to make simple setups, maintain tools, and operate lathe with minimum instructions. Work from part drawings, use micrometers and scales. Acimet Mfg. Co.
1719 Clarkstone Rd. Cleveland, O, 44112 Tel. 692-2250
(164)
Factory Help Full time days.
Apply in person.
Bruns Brush Inc.
18624 Syracuse (corner of St. Clair and , Nottingham Rd.)
(168)
Kitchen and Waitress 10 A M. to 2 P.M. 881-5033
Dr. Ivan Pregelj:
MLADA BREDA
POVEST
‘T, steveda vem; če bi vedel Luka, iSa je hči njegove nekdanje zartčenke —”
“Bo zvedel! Pa to je, vidiš, kadar bo zvedel, tedaj bom za-do/oljna, tedaj bom plačala nazaj, kar jso napravili meni, ko so me možiJi na Peč!”
Skoraj .na glas je govorila zadnje besedic. Hipoma pa je kriknila. Na vratih, ki so se odprla, je stal LuVa, bled, ali z žarečimi očmi. Čudovito hitro je mož prihitel pred ženo in se zgrudil pred njo, rekoč:
“Odpusti mi, Katra! Moj Bog, zdaj šele, n ocoj šele sem doznal, kaj si mi storila. Glej, tiste Jerice hči živi, in ti si jo vzela tk sebi. Ti si vedela za vse; zato si jo vzela, zato, ker si vedela, kako grdo sem storil jaz materi. Hvala ti, Katra!”
Hipoma se je Katra streznila; dvignila se je in merila prezirljivo moža:
“če je pa tatio,” je rekla, “po-
zapisati, zakaj samo lepe reči je mislila Jerica. Anže, ki je bil bolj posveten, bi bil rekel, da misli Jerica mnogo otročjega. Zadnje čase se je bila dojmila Jerice najbolj neka pesem o Šmarni gori. V tisti mali, drobni knjigi jo je bila našla in znala jo je na na pamet. Izslikovala si je to Šmarno goro tako lepo. Vsa, kakor je res, je mislila, da stoji pred njo. Neizrekljivo je bilo Jeričino hrepenenje, da bi kdaj videla Šmarno goro. Toda nocoj je ta slika dremajoči Jerici nekako hitro zatonila. Bila je nekam čudno zaspana in hi-
vozi po svetu. V naslednjem trenutku se ji zdi, da sedi sama z Anžetom na vozu in on ji razkazuje svet. Zavila sta iz doline v široko polje.
“Tam, vidiš, ona je Šmarna gora,” pravi Anže.
“Ah, tisto je!” Jerica se čudi. Prav tako si jo je mislila. In gleda, gleda tja dol. Rahlo jo ziblje voz. Dremlje se ji. Zaprla bi oči, zasanjala ...
Hipoma pa se je je polastil nekak nemir. Kakor mraz jo stresa. Odpre oči. Toda kje je Šmarna gora, kje je Anže in tisto polje in kje je ona? Jerici se zdi, da to biti ne more, da je v hipu gori v senožeti in da vidi dol vas in Peč. Kdaj je prišla sem gor? Ali so bile prej sanje, da se vozi daleč, daleč? Da, sanje so morale biti. To je jasno. Ona je še vedno na Peči, revna deklica, in sedaj sedi tukaj gori v senožeti ob potu sredi rdečih lilij. Bog vedi, od kod toliko rdečih lilij. Jerica ljubi rdeče
V BLAG SPOMIN
OBLETNIC NAŠIH STARŠEV
tela je še pomoliti, da bi ji Bog lilije. Toda strah jo je, iti ponje,
dal, da bi bila svetnica ali pa vsaj spokornica. In zdaj je bila mirna in že je mislila, da spi in da v sanjah misli:
v travi so kače in bosa je. Pa kdo prihaja sem po travi naravnost proti njej? Stara žena, črna v obraz. In venomer giblje z ust-
Doli v vasi so imeli čudno bol- nicami in v črnem obrazu ji igra-nico. Pred sednimi leti je bila jo bele oči. In venomer se skla-zbolela Mohorajka na srcu. Ob-,oja. Polno naročje že ima lilij.
ležala. In čim dalje je ležala, tem manj je okrevala. Pač pa ji
J— I-	----7	«/	-----7	v v	—	-
tem pa pojdi jutri. Da bi tebi in je v sedmih letih, ko se ni dvig-tvojim dobrote izkazovala, ne, nila iz postelje, omrtvelo vse zato pa nisem tu. Le pojdi!” | telo. Štirje otroci so bili v hiši “Imej usmiljenje, zbolela je!” in mož. Pa revščina velika in
je prosil mož.
“Jutri pojde, to je moja zad-
mati bolna. Jerica se je na čudovit način v teh polusanjah
n ja beseda!” je odvrnila ona. spomnila Mohorajke in neskonč-Mož je vstal in jo gledal nekaj no usmiljenje do nje jo je ob-hipov; potem pa se je umiril in jelo. “Oh,” je dejala, “če bi zdaj
dejal:
“Saj jutri ne boš tako govorila!”
“Zakaj ne?”
“Nocoj si malo pijana,” je dejal brat.
“Kaj?” je vzbesnela Katra. Nič je ni tako razjezilo, kakor če ji je kdo očital, da je pijana. Skočila je v brata in ga začela biti po glavi.
S težavo ji je ušel. Še enkrat je zamahnila po njem, ali zadela je v vrata. Potem je zasopla sedla in ponavljala burno:
“Še znorela bom od jeze, še znorela!”
25. Kaj je snivala Jerica?
Angel varuh, ki piše vsa naša dejanja in vse naše misli v veliko knjigo življenja, ki se bo odprla na sodni dan, je imel veliko
bila jaz svetnica! Kar lepo dol k njej bi šla.”
“Kako je, Mohorajka?”
“O, slabo Jerica!”
“Ali misliš, da ne ozdraviš več?”
, “Ne bom!”
“Zaupaj v Boga! Ali zaupaš? Ali veruješ, da bi te mogel o-zdraviti?”
“Seveda zaupam in verujem!” In Jerica je svetnica in poklekne ter dvigne svoje oči proti nebu in moli: “Ljubi Bog, ti veš, da sem tvoja nevredna dekla! Ti veš, da sem grešna stvar! Vendar me usliši. Glej, ta reva! Štiri otroke ima. Lačni so, mož godrnja. Ona pa ne more ne umreti ne živeti, O Bog, stori ji dobro, naj izprehodi!” ...
In zopet so ji šinile nove slike mimo duše. Bela hiša ob cesti.
posla pri Jerici zvečer, ko je bila Anžetova je. Za hišo so hlevi legla. Pa je imel mnogo lepega in v hlevih so konji. Anže pa
In sedaj je že tik Jerice. Jerica jo sliši šepetati:
“Lilije trgam, lilije!”
Jerice so poloti strah. Pobegnila bi. Toda ko prikovana ne more z mesta. In žena stoji pred njo in z brezzobimi čeljustmi giblje:
“Lilije, hm, lilije!”
“Zakaj vam bodo?” se ojunači Jerica. “Saj jih imate že polno naročje.”
Starka razgrne predpasnik pred Jerico in pogladi s suhimi prsti po cvetovih. Toda Jerica ne more tega gledati. Daši noče gledati, vidi, da to niso lilije. Gnusne, pisane kače so. Z vijoličastimi jeziki smučejo okrog starkinih prstov, vijejo se v kolobarjih, pihajo.
“Lilije, lepe lilije!” šepeta venomer žena in odpira pred Je-rico predpasnik.
“Kače so, proč jih nesite!” vzklika Jerica in je vsa trda od strahu in gnusa.
Toda ženica se smeje z brezzobimi čeljustmi. Jerica vidi, da ima žena levo oko večje od desnega. Zdaj sede žena poleg Jerice v travo.
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v “Amer. Domovini”
FRANCIS CHAMPA
ki je umrla 1. novembra 1972
ANTON CHAMPA
ki je umrl 31. julija 1956
Prešla je v večnost dolga vrata let odkar sta zapustila nas in svet.
Ali nismo Vaju pozabili!
Spomine svetle vedno v nas budita, v ljubečih srcih vedno nam živita!
Vaši žalujoči:
FRANK, sin JEAN, hčerka DOROTHY, hčerka
Vnuki, vnukinje in pravnuki in pravnukinje. Cleveland, O. 1. nov. 1977.
NOVICE- z »sega sveta
NOVICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jih dobite ie sveže
NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne
NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaia v hišo
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki že ni naročen nanjo
Glasujte za
JOA ARMONA
ie požlen in iskren, zelo sposoben!
DAJTE MS PRILOŽNOST,
, DA DOKAŽEM, DA MOREM STORITI NAJBOLJŠE ZA 23. VARDO
VOTE FOR
JOE ARMON
- Honest and Sincere -Wei! Qualified
“GIVE ME A CHANCE TO PROVE I GAN DO THE REST FOR WARD 23.”
Richard S. Price, Chairman

Na novo odprto v torek, 1. novembra!
^ Slovenci, si lahko poiščete za okrepčilo, razvedrilo in počitek primerno j družbo v novi
SLOVENIAN VILLAGE RESTAURANT
6415 Sl. Clair
bivši Sea Cove Restaurant
Na razpolago so na slovenski način pripravljene jedi znane kuharice ge. Lojzke Feguš in Tončke Kodrich
Restavracija je odprta vsak dan 9. zjutraj do 7. zvečer.
Odlična in ljubezniva postrežba! Priporočata se
LOJZKA FEGUŠ TONČKA KODRICH
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St Clair Ave. Moj stari naslov: .
Cleveland, Ohio 44103
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
J
J
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 SL 17010 Lake Sher® 81 vd.
431-2088
531-6306
GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN07A

NAJSTAREJSA SLOVENSKA	t
KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ^ ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Ml Izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktivnosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti In pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St, Joliet, I1L 60431).
RALPH GODEC, društvo št. 63, Tel. 524-5201
847 E. Hillsdale Drive, Seven Hills, Ohio 44131
GIZELLA HOZIAN, društvo št. 170, Tel. 251-2579 1500 Sheridan Road, Wilmette, Bl. 60091
PAUL H. KOKAL, društvo št. 210, Tel. 793-6629 2811 Reiter Road, Pittsburgh, Pa. 15235
_________