Poštnina plačana JT ^ofoit^ Leto XXII., šu m Upravništvo: LJubljana, Knaflv C — Telefon štev. 31-22, 31-23, Si I-i, Inseratnl oddelek: Ljubljana, Kra ljeva ulica 5. — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št_ 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana St- 17.749. .ZKLJTJCNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije to inozemstva ima Unione Pnbbllcitž Italiana S^L, Milano Ljubljana, nedelja % avgusta Cena cent« 70 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. pffl^rtArrtrta znaša mesečno L. Ur^ za Inozemstvo pa L 20.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: 3 Unione Pubblicita Italiana S. A-, Milano Pred novo nemško ofenzivo Po očiščenju zaledja se pričakuje nov nemški ofenzivni sunek - Po-setmo ogorčeni boji se bijejo okoli Smolenska in ob dolnjem toku Dnjestra Stockholm, 2. avg. d. Medtem ko se z vso srditostjo nadaljujejo boji na vseh glavnih odsekih vzhodnega bojišča, se po mnenju tukajšnjih vojaških strokovnjakov na nemški strani že organizira ponovno ojačenje ofenzive, ki naj dokončno zlomi sedanji trdovratni sovjetski odpor. Zaradi velikih očiščevalnih operacij, ki so bile potrebne v zaledju nemške fronte, kjer so ostali posamezni močni oddelki razkropljenih sovjetskih armad, so morali Nemci del razpoložljivih vojnih sredstev uporabiti v zaledju in se pretekli teden ofenziva zaradi tega m nadaljevala z isto odločnostjo kakor v začetku. Ker je sedaj frontno zaledje očiščeno, se bo nemški pritisk na vzhodnem bojišču v naslednjih dneh po mnenju vojaških ekspertov zelo stopnjeval Na osrednjem odseku fronte pri Smolensku so vojne operacije še vedno v znamenju močnih sovjetskih protinapadov, t katerimi se sovjetsko poveljništvo prizadeva pretrgati stik med prvo črto nemških tankovskih oddelkov ter sledečimi črtami nemške motorizirane pehote. Navzlic temu, da je sovjetsko vrhovno poveljništvo žrtvovalo za realizacijo tega načrta izredno mnogo ljudi in vojnega materiala, pa mu ni uspelo pretrgati zveze v sestavu nemške armade. Borbe se tu z nezmanjšano srditostjo nadaljujejo. Na leningrajskem področju včeraj ni bilo bojev večjega obsega in so se nemške vojaške operacije omejevale po večini na zaključno obkolitev in likvidacijo posameznih sovjetskih oddelkov, ki so se zadnji teden borili največ brez medsebojne zveze. V odseku ob vzhodni obali Ladoškega jezera so si finske čete utrdile svoje novo zavoj evane položaje. Na Karelski ožini ni bilo večjih izprememb. Na .južnem delu vzhodne fronte se bije- jejo ogorčene borbe ob prvi polovici dolnjega toka reke Dnjester ter vzhodno od Žitomira. Tudi tu prehajajo sovjetske čete v protinapade, toda videti je, kakor da imajo ti protinapadi le še namen, kriti umik glavnine sovjetske vojske, ki odstopa na nove postojanke za Dnjestrom odnosno na zadnje obrambne črte pred Kijevom. S finskega bojišča Helsinki, 2. avg. d. O vojaškem položaju na finskem delu vzhodnega bojišča v petek je bilo ponoči z merodajnega finskega mesta objavljeno naslednje uradno poročilo: Na obali pri Hangoejn je naše topništvo potopilo tri sovražnikove transportne ladje. Na Ladoškem jezeru sta dve sovražni topničarki obstreljevali s strojnicami otok, ki leži pred Sortavallo. Naše topništvo je z več zadetki pogodilo obe sovražni topničarki. Dve sovražnikovi lovski letali sta bombardirali in s strojnicami napadli finsko ribiško ladjo ob obali pri Porvoou. Napad ni povzročil nikake škode. Na severu je finsko letalstvo bombardiralo sovražnikova transportna vozila in vlake. Murman-ska železniška proga je bila zopet na raznih mestih pretrgana. Neka tisočtonska sovražnikova ladja je bila potopljena. V vzhodni Kareliji je bila zopet uničena sovražnikova topniška baterija. V četrtek so sovražna letala bombardirala Raumo, ne da bi bila povzročila kaj škode. Naša lovska letala so sestrelila eno sovražno letalo. Helsinki, 2. avg. d. Sovjetsko-ruske čete so poskušale s protinapadi ponovno si osvojiti otoka Nantsinsaari in Lurikulan-saari na Ladoškem jezeru, ki so jih okupirale finske čete. Pri teh protinapadih so izgubile dva bataljona svoje pehote. Kakor poročajo nadalje finski vojni dopisniki, so finske čete v bližini kraja Lemae-tin obkolile ter nato uničile sovjetsko oklopno brigado. Lemaetin je znan že iz finsko-sovjetske vojne pozimi L 1939-40, ko so finske čete dosegle tu zmagovite uspehe nad sovražnikom. Letalska bitka nad Severnim ledenim morjem Berlin, 2. avg. d. O veliki zračni bitki na področju Pečenge ob Severnem ledenem morju, kjer je bilo sestreljenih 28 angleških letal, piše nemški vojni poročevalec Hans Winkel, da je bila to pač največja letalska bitka, kar se jih je kdaj razvilo tako visoko na severu. Angleži so imeli v tej borbi silovite izgube Do bitke pri Pe-čengi je prišlo takole: Nemško izvidniško letalo se je vrnilo s patrolnega poleta z vestjo, da je opazilo v bližini Pečenge na morju močno skupino britanskega vojnega brodovja, med katerim je bilo razen ene letalske matične ladje tudi več vojnih ladij. Na to vest so se takoj dvignila v obrambo nemška lovska letala z dotičnega letalskega oporišča ter poletela angleškim letalom nasproti. Angleška letala, ki so startala s svoje matične ladje, so bila v veliki številčni premoči, zaradi česar so morali nemški lovci poklicati še dodatno pomoč. Ta pomoč je prišla v obliki skupine nemških strmogla-vnih letal, ki so se pravkar vrnila od napada na sovjetska prometna pota na tem frontnem področju. Razvila se je silovita letalska borba, in sicer dokaj daleč proč od našega opazovališča, visoko na morju. Naj je bil cilj Angležev, ki so se pojavili nad Severnim ledenim morjem pri Pečen- gi s tako velikimi silami, že tak ali drugačen, dosegli ga vsekakor niso. Nemški lovci so njihova letala sestrelili, potem ko je napadalcu uspelo odvreči komaj del svojega bombnega tovora. •STflR^ PRJBUZNA NOVA MEJA Prekinitev diplomatskih stikov med Finsko in Anglijo Stockholm, 2. avg. d. Kakor poročajo iz Londona, je včeraj finski poslanik v Londonu G. A. Griepenberg v angleškem zunanjem ministrstvu službeno notificiral prekinitev diplomatskih odnošajev med Veliko Britanijo in Finsko. Angleško uradno poročilo, ki je bilo o tem objavljeno, pravi, da je nato angleški zunanji minister Anthony Eden pozval tudi britanskega poslanika v Helsinkih, Gordona Verekerja, naj se vrne v London. Helsinki, 2. avgusta, d. Angleški poslanik pri finski vladi H. Gordon Vereker je bil — kakor potrjujejo davi s finskega službenega mesta — od angleške vlade odpoklican. Rok odpotovanja britanskega poslanika še ni znan. Kakor se doznava s polslužbenega mesta v Helsinkih, bo dosedanji finski poslanik v Londonu imenovan za poslanika na Irskem in bo v ta namen osnovano novo finsko poslaništvo v Dubli-nu. Po informacijah, ki jih je mogoče dobiti v finskem zunanjem ministrstvu, vsekakor zatrjujejo, da se vse osebje dosedanjega finskega poslaništva v Londonu vsekakor ne bo vrnilo na Finsko. New York, 2. avg. u. Iz Londona poročajo, da je Finska prekinila svoje diplomatske odnošaje z Veliko Britanijo. Nadaljnje informacije iz Londona pravijo, da je finski poslanik prejel že vsa potrebna navadila, da zapre poslaništvo in se vrne na Finsko. Bržkone bo še danes ali jutri zjutraj zahteval potne liste zase in za vse ostalo poslaniško osebje. 800 km daleč v Rusiji Berlin, 2. avgusta, d. Ni še poteklo celih šest tednov vojne na vzhodu, tako piše »Volkischer Beobachterc v današnjem tedenskem pregledu nemških vojaških uspehov na vzhodu — pa so že nemške čete prodrle nad 800 km globoko na sovražno ozemlje. Ako bi boljševiki pričeli svojo ofenzivo v Konigsbergu v Vzhodni Prusi-ji in bi jim uspelo prodirati v enakem tempu preko našega ozemlja, potem bi morale njihove čete danes stati pred Kasslom, morale bi torej praktično že osvojiti vse nemško ozemlje. Ugotoviti je treba, da je tempo nemške ofenzive na vzhodu ostrejši kakor pa je bil lani na zapadnem bojišču. Ako bi nemške čete lani na zapadni fronti napredovale v tako naglem pohodu kakor na vzhodu, bi morale v tem času prodreti do najskrajnejših kotičkov Francije ob Biskajskem zalivu, kar bi značilo zasedbo vsega francoskega ozemlja. Berlin, 2. avgusta, d. Kako malo so odgovorne vojaške oblasti v Moskvi prav za prav informirane o dogodkih na bojišču samem, se po mnenju merodajnih krogov v Berlinu najbolje vidi iz dejstvo, da se že devet dni zaporedoma v moskovskih uradnih vojnih poročilih ponavljajo ena in ista imena. Moskovska uradna poročila imenujejo kraje, ki so že dalje časa v nemški oblasti, in vendar se imena trdovratno ponavljajo v vesteh moskovskega informacijskega urada. Ti kraji so Novoržev, Nevel, Smolensk in žitomlr. torej sami kraji, ki so jih sredi meseca julija osvojile nemške čete. Naštevanje teh imen dokazuje, da Moskva brez slehernega sodelovanja s poveljništvi na fronti vstavlja ta imena v svoja uradna poročila. To ravnanje pa odkriva očiten namen Moskve prevarati s temi uradnimi poročili svet o resničnem zlomu sovjetskih armad na omenjenih področjih. Deveti letalski napad na Moskvo Stockholm, 2. avg. d. Kakor poročajo te Moskve, je nemško letalstvo preteklo noč že devetič napadlo Moskvo. Kakor vedno doslej je bil tudi ta napad izvršen v več zaporednih valovih in je trajal dalje časa, kakor običajno pa trdi sovjetsko uradno poročilo, da je le posameznim nemškim letalom uspelo preleteti Moskvo samo in odvreči bombe. Povzročeni so bilH na več mestih požari, ki pa so biB po moskovskih trditvah naglo obvladani. Kakor poroča švedsko poslaništvo v Moskvi, je bilo o priliki enega izmed zadnjih nemških letalskih napadov cd zažigalne bombe zadeto tudi poslopje švedskega poslaništva. Izbruhnil je požar, ki pa ga je uspelo kmalu udu siti. Nemško vojno poročilo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. avg. Vrhovno vojno povelj nišfcvo je objavilo danes naslednje poročilo: V Ukrajini so brzi nemški oddelki vdrli globoko v sovražnikovo zaledje, kjer se umika. Na prostoru 250 km južno od Kijeva je v teku nova velika uničevalna bitka. Vzhodno od Smolenska obkoljene sovjetske divizije so bile še bolj stisnjene. Bojna letala so zadnjo noč bombardirala z dobrim učinkom preskrbovalne obrate in vojaške naprave v Moskvi ter važna železniška križišča ob zgornji Volgi ter v južni Ukrajini. V boju proti Angliji je letalstvo zadnjo noč pred škotsko vzhodno obalo potopilo dve trgovski ladji, med njimi eno petrolejsko, s skupno 16.000 tonami ter poškodovalo en tovorni parnik in stražni čoln. Drugi uspešni letalski napadi so bili usmerjeni na pristaniške naprave ob vzhodni obali Škotske in na jugozapadno Anglijo, kakor tudi na neko letališče. Letala, ki so bila podnevi v oboroženi izvidniški službi, so hudo zadela vzhodno od Faroerskih otokov veliko trgovsko ladjo ter dosegla bombne zadetke v polno na barake pri Holy Islandu. Neki stražni čoln je sestrelil angleško bojno letalo. Sovražnik ni niti podnevi niti ponoči priletel nad nemško ozemlje. Nemška letala nad Anglijo Stockholm, 2. avg. d. Kakor poročajo iz Londona, javlja današnji komunike angleškega letalskega ministrstva, da je bilo delovanje nemškega letalstva nad Anglijo preteklo noč bolj omejenega obsega. Nemška letala so metala bombe na nekaj točk v jugozapadni Škotski, vendar pa so bili napadi ie manjšega obsega in po angleškem poročilu ni bila povzročena niti gmotna škoda niti ni bilo človeških žrtev. Švica in novi red Berlin, 2. avg. Ob 650 obletnici švicarske ustave, so vsi nemški listi objavili dolge komentarje, v katerih poudarjajo nujno potrebo, da si Švica najde pot, po kateri bo mogoče izvesti njeno vključitev v novi evropski red. »Miinchener Neueste Nachrichten« pripominjajo, da Švica že v zadnji svetovni vojni ni znala izpolniti nalog, ki ji jih je dodelila zgodovina. Tudi na sedanji svetovni razvojni točki je Švica zaradi tega, da vztraja na propadlih načelih in podpira mednarodne vojne dobičkarje, izgubila svoje dobro ime ter se izpostavila nevarnosti, da jo dogodki porinejo v prepad. Zamisel da se nevtralnost vlade nič ne tiče nevtralnosti posameznih državljanov, je nevarna in lahko postane usodna v svetu, ki se na novo oblikuje. Lisit izraža nazadnje na do, da bodo Švicarji v pravem času našli pravo pot. Ostavka turškega ministra za gospodarstvo Ankara, 2. avg. d. Turški minister za gospodarstvo Hišnu čakir je podal ostavko na svoj položaj. Na njegovo mesto je bil imenovan sedanji predsednik proračunskega odbora v parlamentu ter član republikanske ljudske stranke Siridai. Kot razlog za odstop ministra čakira se navaja njegovo slabo zdravstveno stanje. Povratek ameriških konzulov iz Evrope New York, 2. avg. d. Včeraj je prispela v newyorško luko ameriška vojaška transportna ladja »Westpoint je ob 12.30 ob navzočnosti Visokega Komisarja Eksc. Emilija Graziolija sestal s predstavniki naših obrtniških organizacij. Pri tej priliki je Visoki Komisar imel kratek nagovor, v katerem je poudarjal, kako veliko važnost polagata Vlada in Stranka na obrtništvo in da je prav zato zaželeno čim tesnejše sodelovanje obrtniških organizacij in ustanov v Ljubljanski pokrajini z obrtniškimi organizacijami in ustanovami v Kraljevini. Predsednik Gazzotti je nato sporočil, i da bo Zveza obrtnikov ukrenila vse po- j trebno. da se bo obrtniška delavnost v ■ Ljubljanski pokrajini kljub vojnim razmeram razvijala in cvetela. Zveza bo posredovala, da bodo obrtniki dobili material, ki ga potrebujejo za obratovanje, in da bodo našli dovolj zaposlitve, zato pa pričakuje lojalnega sodelovanja od strani obrtništva v pokrajini. V imenu našega obrtništva se je Visokemu Komisarju in predsedniku Gazzotti ju zahvalil za nujno pozornost in skrb g. Kavka. Poleg njega so bili prisotni še gg. Rebek, Gjud, Iglic, Praznik in Puc, govore pa je tolmačil tajnik Zbornice za trgovino in industrijo dr. Pless. Popoldne je g. Gazzotti obiskal obrtno zbornico, nato pa si je ogledal še zavod za žensko domačo obrt in pa srednjo tehnično šolo. Preostali čas je porabil, da je obiskal še nekaj obrtniških delavnic v mestu in si ogledal njihovo obratovanje. Organizacija Stranke v Ljubljanski pokrajini Odredbeni list Tajnika Stranke prinaša: 1. Z Ducejevim privoljenjem je Tajnik Stranke odredil, da se v Ljubljanski pokrajini ustanove naslednje organizacije: a) Pokrajinska zveza pomožnih središč v Ljubljani ter odnosna občinska in krajevna pomožna središča; b) Pokrajinski odsek kmečkih gospodinj in njega občinski odseki; c) Pokrajinski odsek delavk in gospodinjskih pomočnic in njega občinski odseki; d) Zvezno poveljstvo mladinskih organizacij v Ljubljani ter odnosna občinska in krajevna poveljstva; e) organizacija vi-sokošolcev v Ljubljani; f) pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani in odnosmi Dopolavo-ri po občinah in podjetjih; g) Pokrajinski odbor CONI. Vse navedene organizacije imajo absolutno prostovoljen značaj. V Pokrajinsko poveljstvo mladinskih organizacij v Ljubljani se lahko vpišejo mladeniči — italijanski državljani, ki bivajo tu, in slovenski mladeniči. V organizacijo visokošol-cev se bodo lahko vpisali mladeniči, slušatelji univerze v Ljubljani. Razen tega se ustanove: a) Borbeni Fascio v Ljubljani za člane Nacionalne Fašistične Stranke, ki bivajo tu, in za italijanske državljane, ki so bivaili v pokrajini pred aneksijo, v smislu prvega odstavka Odredb enega lista št. 145 z dne 30. junija XIX; b) Ženski Fascio v Ljubljani za fašistične žene, ki bivajo tu, im za italijanske državljanke, ki so prebivale v pokrajini že pred aneksijo. 2. Hierarhična predstavništva bodo tvorili: zvezni poveljnik zveznih pomožnih središč v Ljubljani, ki ga imenuje Duce na predlog Tajnika Stranke, ki bo hkrati opravljal dolžnost zveznega poveljnika mladinskih organizacij; dva zvezna podpo-veljnika (eden za zvezna pomožna središča, drugi zia mladinske organizacije); ena zaupnica za Ženski Fascio, ki sta ji dodeljeni dve podzaupnici; ena pokrajinska tajnica in ena sotrudnica za Odsek kmečkih gospodinj; ena pokrajinska tajnica in ena sotrudnica za Odsek delavk in gospodinj- skih pomočnic; en zaupnik za organizacijo visokošolcev; en predsednik pokrajinskega Dopolavora; en predsednik Pokrajinskega odbora CONI. Za Fascio v Ljubljani bodo določeni predstavniki, ki jSi predvideva Pravilnik Nacionalno Fašistične Stranke. Za občinska in krajevna pomožna središča bodo imenovani poveljnika središč. 3. Duce je na predlog Tajnika Stranko začasno poveril dolžnost Zveznega poveljnika zveznih pomožnih središč in mladinskih organizacij ljubljanskemu Visokema Komisarju, fašistu Emiliu Grazioli ju. Tajnik Stranke je odredil, da se pri vsakem Borbenem Fasciu ustanovi občinski odbor za kontrolo cen. Odboru, ki ga tvorijo predstavniki župana ter kmečkih, industrijskih in trgovskih sindikalnih organizacij in Nacionalne zadružne zveze, ba predsedoval tajnik Fascia. Japonski novinarji v Zagrebu Zagreb, 2. avg. u. Jutri bo prispeto 5st Rn ma v Zagreb 5 japonskih novinarje«. Spremljali jih bo kulturni ataše hrvatskega poslaništva v Rimu. Japonski novinarji bodo v studijske svrhe potovali po Hrvatski. Mandžurija priznala neodvisno Hrvatsko Hstngking, 2. avg. (Domei.) S službe« nega mesta javljajo, da je vlada Mandžu-kua formalno priznala hrvatsko vlado. Ministrski predsednik mandžurske vlade je o tej odločitvi brzojavno obvestil hrvatskega poglavnika Ante Paveliča, Letalska nesreča v Kaliforniji New York, 2. avg. d. V nizu letalskih nesreč, ki so bile zadnji čas zabeležene v Zedinjenih državah, je včeraj prišlo do nove hude nesreče pri mestu Monterey v Kaliforniji. Dve ameriški vojaški letali sUk trčili v zraku skupaj ter se zrušili na zenx ljo. Oba pilota sta se ubila. napadom odšla odtod in poiskala zakleni- šče t poslopju ameriškega poslanašfcva. Stockholm, 2. avg. u. Rooeevettov odposlanec v Moskvi Harry Hopkins se je včeraj ponovno sestal s Stalinom Razgovor je trajal dve uri. Zatrjujejo, da je bil razgovor zelo razborit zaradi razlik med sovjetskimi zahtevami in ameriškimi ponudbami. Zastopnik sovjetske vlade je novinarjem izjavil, da je prihod Hopkinsa ▼ Moskvo dokaz, da so Zedinjene države pripravljene podpreti sleherni narod, ki se bori proti »fašističnemu barbarstvu«! Fod-komisar za zunanje zadeve Lozovski je podali to izjavo prav v trenutku, ko se je Hopkins sestal s sovjetskimi osebnostmi. Rooseveltove Izjave Washington, 2. avg. u. Predsednik Rooseveit je izjavil novinarjem, da je »mogočni odpor Sovjetske zveze popolnoma presenetil nemške vojaške poveljnike«, ter je dodal, da bo vsaka ameriška dobava Rusiji rigorozno poplačana v gotovini, ker trenutno ni nobenega upanja, da bi bilo mogoče Rusijo uvrstiti med države, za katere velja zakon o posojilih in najemih. V ostalem ima Rusija na razpolago denar, da lahko sama ž njim kupuje blago na ameriških tržiščih. Kakor se je zvedelo iz pol-službenega vira, proučuje ameriška vlada možnost, da bi priznala Rusiji prednost v dobavah vojnih potrebščin, ki so bile določene že za Anglijo in za oborožene sile Zedinjenih držav samih. Predsednik Rooseveit je novinarjem tudi dpial, da trenutno še ni prejel nikakih službenih informacij o Hopkinsovih razgovorih v Moskvi in da nima pojma, kdaj se bo Hopkins vrnil preko Kitajske v Ameriko. Dejal je, da kongresu ne bo poslal nikake poslanice z zahtevo za nadaljnje kredite v svrho izvajanja zakona o posojilih in najemih, preden se Hopkins ne bo vrnil v Washington. Razkol med poljskimi emigranti Stockholm, 2. avg. u. Poljsko-sovjetska pogodba, ki sta jo v Londonu podpisala ruski poslanik Majski in predsednik polj- Med Moskvo in Washingtonom Nemške ugotovitve o ozadju Hopkinsovih razgovorov s Stalinom v Moskvi Berlin, 2. avg. u. Anglosaška propaganda triumfalno objavlja vesti iz Moskve, da je imel Harry Hopkins včeraj nadaljnje razgovore s Stalinom in Molotovom. V teh razgovorih so preučili vsa vprašanja, ki jih je načel Rese vel t v svoji osebni poslanici Stalinu, predvsem pa o ameriških dobavah vojnih potrebščin Sovjetski zvezi. Po običajno verjetnih informacijah z druge strani Rokavskega preliva je prišlo celo do načelnega sporazuma glede pogojev za te dobave. Med drugim so se baje Zedinjene države zavezale, da bodo poslale preko Via divostoka v Rusijo nemudno 500 običaj nih bombnikov in prav toliko najmodernejših lovskih letal. Skupno z letali naj bi Zedinjene države poslale v Rusijo tudi do ločeno število pilote v, ki so se sami prijavili, da bi se borili za Sovjetsko Rusijo. Izredni odposlanec predsednika Roosevelta je baje Stalina predvsem opozoril na to, da je na tisoče ameriških državljanov izrazilo željo, da bi se prijavili v posebni prostovoljski zbor, ki naj bi se na pobudo neke sindikalne organizacije že v raj-krajšem času organiziral. V tem zboru bi se zbrali predvsem nekdanji rdeči borci iz Španije. Nadalje so po omenjenih informacijah v Kremlu razpravljali o kitajskem vprašanju. Iz povsem razumljivih razlogov Sovjetska Rusija ne more več dobavljati vladi v Čungkingu vojnih potrebščin, na drugi strani pa bi lahko postal položaj Čang-kajškove Kitajske vsak trenutek kritičen, posebno zaradi japonske vojaške okupacije Indokine. Spričo tega je potrebno, da se vojne dobave ne prekinejo, marveč se nasprotno ojačijo, zgolj Zedinjenim državam pa je mogoče poskrbeti za to. Tudi o tej stvari naj bi bil v Kremlu že dosežen načelni sporazum. Naravno je, da so razpravljali tudi o kočljivih zadevah, med drugim o tem, kako bi se ustvarile osnove za letalsko in pomorsko sodelovanje Sovjetske Rusije in Zedinjenih držav na Daljnem vzhodu. Da spadajo sem oporišča, ki naj bi jih Rusija začasno, namreč za 99 let odstopila v zakup Zedinjenim državam, je samo po sebi razumljivo. Razširile so se tudi govorice, da bo Hopkins, leo bo dovršil svoj pose! v Rusiji, napravil kratek skok v Čungking, nato pa bi se ne vrnil v Washington, marveč bi odr potoval v Capetovvn, da bi se tam sestal z generalom Smutsom, in nazadnje v Bathurst v Zapadni Afriki, kamor je med tem prispelo okrog 100 ameriških »tehničnih strokovnjakov«. Glede na vse to ugotavljajo berlinski krogi, da je misija posebnega Roosevelto-vc-ga odposlanca prav mnogostranska, v bistvu pa je njegova naloga le ena, pregledati meje, ki si jih je v smislu reformirane Monroejeve doktrine postavil zapadni kontinent. O mejah se prav za prav težko govori. 15 meridian bi bil taka meja, toda dejanska je le začasna demarkacijska črta. V ostalem znani senator Pepper ob nekt priložnosti ni hotel točno povedati, ali gro za 15 meridian na- zapadu ali na vzhodu. V drugem primeru bi spadali pod kontrolo Zedinjenih držav španski in portugalski otoki na Atlantiku, Dakar in Bathurst, v prvem pa Kiel in Capetovvn. V resnici ameriški politični teoretiki vedno pogosteje zagovarjajo to politiko m zgodovinar B. C. \Valker celo dokazuje, da je nastopil primerni trenutek za uresničenje orjaškega načrta, ki naj Zedinjenim državam omogoči dosego vodilnega mesta v svetu, kakor narekujejo interesi prave demokracije in prave civilizacije. Vprašanje je, kakšne bi bile etape tega programa. Prvi poskusi za njegovo izvedbo se že kažejo IsJand je že v ameriški posesti, Irsiko čaka taka okupacija morda že v najkrajšem času. Prav te dni se je tam izkrcalo 400 ameriških tehnikov. Po isti poti bo šla Škotska, nato Bathurst, odkoder se bo lahko sprožil napad na Dakar ter na španske in portugalske otoke na Atlantiku. Na drugi strani pa segajo Američani že preko Alcutsikih otokov proti Kamčatki ter Nizozemski Indiji. Glede Hopkinsovega obiska v Moskvi je zanimivo, kakor beleži neki ameriški list, da Stalin n; pristal na to, da bi vojaški opazovalci iz Hopkinsovega spremstva odšli na fronto. V ostalem ugotavljajo tukajšnji politični krogi, da niti vse te diplomatske akcije ne bodo rešile Rusije. Svoj-čas je Rooseveltov sm krenil v Beograd, da bi tam osebno sporočil, kako bo Wa-shington podprl bivšo Jugoslavijo, toda že na pol poti ga je dohitela vest, da so nemške čete Beograd zavzele Hopkins je prišel še ob pravem času. Ohrabril bo Rusijo, da bo vzdržala, dokler se ne bo izčrpala, ameriška pomoč pa bo doživela prav tako usodo, kakor jo je angleška pomoč državam, ki so jih Angleži ščitili. Kar se tiče Angležev, ki jim je pred dnevi zunanji minister Kden sporočil vojne cilje, je zanimiv članek, ki ga je objavil »The National Kevievv«. Članek spada v vrsto publikacij Kaufmannovega vzorca. Članek pravi mod drugim, da se vojna no bo mog'a končati, preden ne bodo izločeni iz borbe vsaj trije milijoni narodno-so-cialističnih borcev in preden ne bo mogoče Nemčije razdeliti na 31 malih med seboj neodvisnih državic Kopklnsova doživetja med letalskimi napadi Lizbona, 2. avg. s. Iz Moskve poročajo, da je tudi Hopkins v poslednjih dveh dneh doživel hude nemške letalske napade na Moskvo. Bil je prisiljen prebiti dolge ure v nekem zaklonišču. Hopkins je po teh vesteh izjavil, da ni prišel v Moskvo, da bi pripravili kak načrt, ki bi se opiral na ameriški zakon o posojilih in najemih, marveč le kot opazovalec, ki naj eventualno organizira ruske nakupe vojnih potrebščin v Ameriki. Stockholm. 2. avg. d. Kakor poročajo iz Moskve, je bil Rooseveltov odposlanec Harrv Hopkins skupaj z ameriškim poslanikom Steinhardtom pravkaT na večerji v tako zvani »Kavkaški restavraciji«, ko je letalski alarm na;avil snočnji nemški letalski napad na Moskvo. Hopkins in Stein-hardt sta se najprej zatekla v neko bližnje javno zaklonišče, nato pa sta še med in Edena, je izzvala prelom v emigrantski poljski vladi v Londonu. Zunanji minister Zaleski in še dva druga člana te vlade so ▼ znamenje protesta podali ostavke na svoj položaj. Tudi med poljskimi begunci v Angliji sta zaradi te pogodbe nastali dve struji, za sporazum s Sovjetsko zvezo in proti. Preprečen vpad sovjetske vojske v Bolgarijo Sofija, 2. avg. d. Pod velikanskim naslovom »Sovjetska armada je imela nalogo vdreti v Bolgarijo« objavlja tukajšnji list »Slovo« v današnji številki lz Bukarešte datirane informacije o sovjetskih načrtih za vpad v Bolgarijo. Po teh informacijah je imela ena izmed sovjetskih armad na jugu nalogo prodreti preko severne Do-brudže na bolgarsko ozemlje ter na ta način ustvariti novo fronto za hrbtom nemških in rumunskih armad na Dunavu in na Balkanu. Ta armada je bila izredno dobro opremljena ter je razpolagala z velikim številom tankov. Armada bi morala takoj ob izbruhu vojne z Nemčijo vdreti v severno Dobrudžo ter si na tem področju osvojiti vrsto oporišč, zlasti na Dunavu. Da do tega vdora sovjetske vojske na bolgarsko ozemlje ni prišlo, se je zahvaliti samo temu, da je bila ta sovjetska armada že prej odločilno poražena pri Bolgradu in kasneje pri Akermanu. Nemške in rumunske čete so takoj po pričetku vojne s tako silo udarile v Besarabijo, da je bila ta armada razpršena, še preden je mogla preiti v napad, ter po načrtu nadaljevati prodiranje proti Bukarešti. Železniška nesreča pri Caribrodu Sofija, 2. avg. d. Danes je bilo objavljeno uradno poročilo, da Je posebni vlak, s katerim se je vračalo iz Moskve preko Turčije in Bolgarije osebje bivšega francoskega poslaništva z veleposlanikom Berryjem na čelu, skočil s tira v bližini Caribroda, ob meji med Bolgarijo in bivšo Jugoslavijo. Poročilo pravi, da je v vlaku potovalo kakih 80 ljudi. Vsi člani diplomatskega zastopstva v Moskvi so ostali nepoškodovani. Med drugimi potniki je bilo nekaj ljudi ranjenih. Neki železniški uslužbenec italijanske narodnosti je bil pri nesreči hudo ranjen. Vzrok nesreče še ni znan. Angleška posest v Aziji ogrožena Po ameriških vesteh zahteva Japonska vojaška oporišča tudi v Siamu New York, 2. avg. d. Vsi snočnji ameriški listi objavljajo, deloma tudi pod velikanskimi naslovi, iz Londona datirano vest agencije Associated Press, da zahteva Japonska od Siamia vojaška oporišča ter kontrolo nad proizvodnjo siamskega kavčuka, riža in kositra. Ameriški listi navajajo, da je baje japonska vlada v zameno obljubila Siamu povrnitev indokitaj-ske pokrajine Laos in mesta Angkor, ki sta bila včasih siamska posest. Po mnenju ameriških listov ima Siam sedaj samo dve izbiri, da pristane na japonske eahteve ali pa tvega zasedbo Siama po japonskih četah. Nato opozarjajo ameriški listi, da pomenijo te japonske zahteve tudi neposredno ogražanje Singapura, Malaje, Birme in ceilo Indije. Angleška posestva na tem področju vise na niti. Zaradi tega je že več mesecev na tisoče delavcev zaposlenih pri nagli gradnji novih britanskih letalskih oporišč vzdolž birmanske obale vse do mej Kitajske in Siama. Baje so Angleži že zgradili niz letališč na tem področju in so ta letališča primerna tudi za operacije z najtežjimi bombniki Po nekih vesteh je baje na ta letališča zadnji čas dospelo že večje število težkih ameriških bombnikov vrste Buffallo. VVashingtonski dopisnik lista »Nevv York Wcrld Tellegramm«, Lud-vvell Dcnnv, celo poroča, da bo Velika Britanija zaradi japonskih zahtev napram Siamu prisiljena »udariti nazaj«. Na ta način bi bili zopet prizadeti interesi Zedinjenih držav in Sovjetske unije na omenjenih področjih, kar ustvarja veliko verjetnost za izbruh vojne na Daljnem vzhodu. New York, 2. avg. d. Kakor poroča agencija Associated Press iz \Vashingtona, smatrajo merodajni krogi ameriške prestolnice položaj na Daljnem vzhodu za skrajno resen. V teh krogih izjavljajo, da obstoja glede na vladajočo napetost na Pacifiku možnost, da bo treba vprašanje proglasitve samostojnosti Filipinskega otočja odgoditi za nedoločen čas. Vojna se približuje Indiji New York, 2. avg. d. Kakor poroča agencija United Press iz Londona, je britanski državni tajnik za Indijo Amery izjavil v spodnji zbornici, da je Indija dejansko že v vojni, vojne operacije pa se bodo najbrže že v nekaj mesecih raztegnile preko indijskega ozemlja. Amery je poudaril, da se vojna vihra čim dalje bolj bliža Indiji, tako z vzhoda od sovjetskega ozemlja, pa tudi od zapadne strani. Nemiri v Indiji se množe New York, 2. avg. d. Na krovu ameriškega luksuznega parnika »President Mon-roe« se je vrnilo večje število Američanov s potovanja iz Indije. Potniki pripovedujejo, da se v Indiji čim dalje pogosteje pojavljajo spopadi med Indi in mohame-danci, tako da so v indijskih mestih nemiri na dnevnem redu. Posebno pogosti so incidenti v Bombayu, Allahabadu, Davvn-poreju itd. Ghandi in njegovi privrženci so silno delovni, dasi jih angleške oblasti neumorno zasledujejo. V ječah je na stotine Ghandijevih pristašev. Nova pogajanja Japonske z Nizozemsko Indijo Tokio, 2. avg. u. Agencija Domei poroča, da sta se japonski generalni konzul v Bataviji in trgovinski komisar Nizozemske Indije Van Hoogstraten sporazumela, da se bodo v kratkem pričela pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med Japoi '.o in Nizozemsko Indijo. Japonska blokada indijskih dobroimetij Tokio, 2. avg. (Domei.) Finančno ministrstvo je s posebnim dekretom proglasilo blokado nad dobroimetji vseh poda- nikov britanske Indije, v kolikor se ta do-broimetja nahajajo na področju Japonske. Japonska vojna mornarica v Indokini Tokio, 2. avg. (Domei.) Posebni dopisnik lista »Niči-Niči« poroča, da je več ladij japonske vojne mornarice 31. julija popoldne zaplulo v zaliv Camranh. Dne 1. avgusta je obiskal japonsko vojno brodovje šef japonskih vojnih sil v Francoski Indokini Haishiro Sumita, skupaj s poveljnikom francoskih vojnih sil v tem pomorskem oporišču. Vojaški dostojanstveniki so določili vse potrebno za izkrcanje japonskih sil na tem področju. Za smotrno prehrano japonskega prebivalstva Tokio, 2. avg. d. Japonski gospodarski minister Irija Ino je imel danes po radiu govor, v katerem je pozval prebivalstvo, naj čim bolj omeji potrošnjo vse vrste živil. Minister Ino je v svojem govoru priporočal japonskemu prebivalstvu, naj premišlja o problemu prehrane, zakaj štiri leta vojne so zelo skrčila proizvodnjo potrebnega živeža. Minister Ino pa je naglasil, da se za prehrano japonskega prebivalstva ni bati, ker so bili izvršeni vsi potrebni ukrepi za smotrno racioniranje potrošnje, kakor tudi za povečanje proizvodnje tako, da Japonska v pogledu prehrane nikakor ne stoji pred nepremostljivimi ovirami. Tokio, 2. avg. (Domei) V razgovoru z zastopniki tiska je japonski minister za trgovino in industrijo viceadmiral Seizo Sakonji izjavil: »Sedanji mednarodni položaj je tako napet, da lahko najmanjša iskrica povzroči eksplozijo.« Pripomnil je, da mednarodni gospodarski položaj Japonski nujno nalaga dolžnost povečati svojo državno obrambo ter prilagoditi življenjske potrebe japonskega prebivalstva virom, ki so na razpolago v državi sami. Seizo Sakonji je nadalje naglasil, da mora Japonska upoštevati gospodarski pritisk, ki ga inozemstvo izvaja nanjo, ter razviti izmenjavo dobrin neodvisno od dežel, ki sicer spadajo v okvir skupne prosperitete vzhodnoazijskega prostora. Minister je na koncu izjavil, da je japonska vlada pod-vzela vse potrebne ukrepe, ki jih ukazuje novi položaj. V San Franciscu zadržana japonska ladja San Francisco, 2. avg. u. V tukajšnji luki so pomorske oblasti zaustavile japonsko ladjo »Tatuta Maru«, ki se je pripravljala na odhod, čeprav je ameriško zunanje ministrstvo že pristalo na to, da lahko luko zapusti. Pomorske oblasti so ravnale po odredbi pravosolnega ministrstva, niso pa prejele podrobnejših pojasnil o tem ukrepu. Predsednik portugalske republike na Azorih Lizbona, 2. avg. s. Predsednik Karmona je bil na otoku Tereieri na Azorih sprejet z velikimi ljudskimi manifestacijami. Listi poročajo v zvezi s tem tudi o portugalski kolonizaciji otoka, ki se je pričela že 1. 1451. Na otoku se je 50 let kasneje rodil Korte Reali, ki je kot raziskovalec prodrl vse do Nove Zemlje. V Angri de Heroismu, glavnem kraju otoka, je imel predsednik Karmona pomemben govor. Aretacije komunistov v Franciji Bern, 2. avg. d. Kakor poročajo iz chyja, je francoska policija aretirala v Nantesu 20 komunističnih četnikov, ld so bili zaloteni pri nezakonitih propagandnih akcijah. Gospodarstvo Izredno povečanje italijanske potrošnje električnega toka Spričo potrebe, da se v okviru avtarkič-nih stremljenj zmanjša potreba uvoza premoga, je Italija v zadnjem desetletju v izrednem obsegu povečala uporabo električnega toka za pogon in kurjavo. Navzlic vojni je italijanska električna industrija tudi zadnja leta zabeležila velik napredek tako v izkoriščanju obstoječih možnosti za proizvodnjo električnega toka, kakor tudi v pogledu postavitve novih in povečanja obstoječih električnih central. Da je Italija v taki meri lahko razširila potrošnjo električnega toka — sorazmerno bolj kakor v kateri koli drugi državi — je pripisati okolnosti, da nudijo italijanske reke, zlasti v severni Italiji v alpskih pokrajinah, velike možnosti za izkoriščanje vodnih sil. Po najnovejših statističnih podatkih je lani produkcija električnega toka v Italiji dosegla izredno višino 19.3 milijarde kilo-vatnih ur nasproti 16 5 milijarde kilovat-nih ur pred dvema letoma (v letu 1938) in komaj 6 milijard kilovatnih ur v letu 1926. Pri tem je treba upoštevati, da se v letih gospodarske krize produkcija ni dvignila in je bila več ali manj stabilna. Od leta 1932, ko je znašala produkcija električnega toka v Italiji nekaj nad 10 milijard kilovatnih tu-, beleži statistika stalno in rapidno dviganje, tako da se je produkcija v osmih letih skoro podvojila. Glede na avtarkične potrebe se je v Italiji zlasti povečalo število hidrocentral, ki je v zadnjih dveh letih naraslo od 1081 na 1159. Samo v teh dveh letih je bilo v severni in srednji Italiji zgrajenih 78 velikih hidrocentral s produkcijsko kapaciteto letnih 2 in pol milijarde kilovatnih ur. Potrošnja električnega toka se je posebno dvignila zaradi tega, ker so prišle v obrate razne nove naprave, ki nadomeščajo premog z električnim tokom, kar velja zlasti v proizvodnji jekla in v topilnicah železne rude. Prav te dni pa so bili odobreni novi projekti železarske industrije, ki predvidevajo postavitev nadaljnjih električnih peči, kar bo na eni strani povzročilo novo naraščanje potrošnje električnega toka, na drugi strani pa manjšo potrebo premogovnega uvoza. V lanskem letu je od celotne proizvodnje električnega toka odpadlo le 6.4% ali 1.24 milijarde kilovatnih ur na električni tok, pridobljen iz kaloričnih central, vso ostalo potrošnjo pa so krile hidrocentrale. V srednji in južni Italiji, kjer naravni pogoji za izkoriščanje vodnih sil niso tako ugodni, zlasti zaradi znatnih sprememb v vodnem stanju med letom, so v precejšnji meri kombinirane hidrocentrale s pomožnimi termoelektričnimi centralami, ki obratujejo le tedaj, kadar hidrocentrale nimajo dovolj vode. V strokovnih krogih računajo, da bo v letošnjem letu potrošnja električnega toka v Italiji že prekoračila 20 milijard kilovatnih ur. Gospodarske vesti = Nadaljnja izgraditev italijanske industrije. V zadnjem času so bili oblastveno odobreni številni načrti za nove industrijske investicije, ki se nanašajo na produkcijo umetnih smol in snovi za pre-šanje, na železarsko, elektrotehnično in tekstilno stroko. Zlasti produkcija v železarski stroki bo nadalje izpolnjena z raznimi velikimi investicijami. Obstoječe naprave v železarski stroki bodo preurejene tako, da se bo zmanjšala potrošnja premoga s postavitvijo električnih peči. Koncem Montecatini je dobil dovoljenje za gradnjo velike naprave za pridobivanje letnih 1200 ton kovinskega magnezija. Odobrene so tudi številne nove investicije na področju pridobivanja umetne svile in celulozne volne. = Bilanca nemškega kemičnega koncer-na. Znani nemški kemični in barvni koncem I. G. Farbenindustrie je izdal svoje letno poročilo za preteklo leto, v katerem navaja, da je podjetje tudi v vojnem času nadaljevalo s svojimi raziskovalnimi deli v laboratorijih in se marsikateri novi izum že praktično uporablja. Izpopolnjeni so bili tudi produkcijski procesi za izdelovanje celulozne volne, sintetičnega bencina in umetnega kavčuka itd. Družba je lani pri glavnici 800 milijonov mark zabeležila 58 milijonov mark čistega dobička (kakor leto prej) in bo plačala 8% dividende. Glavnica se bo iz izdajo novih delnic povečala za 100 na 900 milijonov mark. Davčna bremena so se lani ponovno povečala za 25% in je družba lani plačala za 213 milijonov mark davkov, tako da so davčne dajatve dosegle 27% glavnice in so štirikrat večje kakor čisti dobiček. (Samo to podjetje je lani plačalo skoro dvakrat toliko davkov kakor so znašali v bivši Jugoslaviji vsi neposredni davki, kajti znesek 213 milijonov mark ustreza znesku 4260 milijonov din.) Vrhu tega je podjetje izdalo 100 milijonov mark za prostovoljne socialne dajatve, zlasti za letne premije, za rodbine vojakov in za starostno preskrbo. Kosmati dobiček je znašal lani 846 milijonov mark in je bil za 9% večji nego v prejšnjem letu. Za mezde je družba plačala 382 milijona mark, to je za 5% več nego v prejšnjem letu. Nove investicije so v preteklem letu dosegle 153 milijonov mark, odpisi na investicijah pa 168 milijonov. Znatno je narasla postavka udeležb pri drugih podjetjih, in sicer od 341 na 399 milijonov mark. Dolgovi podjetja so nazadovali za 20 na 316 milijonov, razpoložljiva sredstva pa so se povečala za 50 na 181 milijonov mark. = Velika zaposlenost Skodovih tvOr-nic. Te dni je bil v Pragi občni zbor ško-dovih tvornic, ki sedaj pripadajo v blok »Reichsvverke A. G. fiir Waffen- und Ma-schinenbau Hermann Gor ing«. Občni zbor je pod predsedstvom dr. Vossa odobril bilanco, ki izkazuje 64 milijonov Kč čistega dobička (v prejšnjem letu 60) in bo podjetje izplačalo nespremenjeno dividendo 72 K na delnico. Kakor smo že poročali, je družba povišala delniško glavnico od 220 na 687.5 milijona Kč, in sicer s kapitalizacijo stabilizacijskega fonda in nekaterih rezerv. Produkciia škodovih tvornic je lani dosegla še nikoli zabeleženi rekord. Delavske mezde so narasle od 782 milijonov na 1100 milijonov Kč. V zvezi s povečano zaposlitvijo so se znatno povečale zlasti bilančne postavke surovin, polfabri-katov in izdelkov, in sicer skupaj od 882 na 1244 milijonov. Kosmati dobiček družbe je narasel na 396 milijonov Kč (331), narasli pa so tudi odpisi na 162 milijonov (160), davki na 75 milijonov (49) in socialne dajatve na 83 milijonov (52). Knjižna vrednost investicij znaša 580 milijonov (574). = Odkup pšenice v Srbiji. Novo ustanovljena srbska žitna 'centrala je izdala predpise o odkupu letošnje pšenice. Poleg centrale so še nekatere druge ustanove pooblaščene za nakup. Odkupna cena je določena na 350 din za 100 kg pri hektolitrski teži 78 kg v Srbiji in 79 kg v Banatu.. = Nemško-madžarski trgovinski sporazum. Te dni je bil sklenjen nov trgovinski sporazum med Nemčijo in Madžarsko. Za Nemčijo je sporazum podpisal dr. Clodius, za Madžarsko pa poslanik Nickl. V zvezi s tem sporazumom poročajo budim-peštanski listi, da bo Madžarska spričo ugodne letošnje letine, zlasti pa glede na priključitev žitorodnih pokrajin Bačke in Baranje v novem gospodarskem letu zopet izvažala v Nemčijo pšenico in v večjem obsegu tudi druge kmetijske pridelke. Zaradi slabe lanske letine Madžarska v letu 1940-41 ni izvozila v Nemčijo nobenega krušnega žita in je morala Nemčija Madžarski celo pomagati na ta način, da ji je dobavila 2000 vagonov sladkorja Novi sporazum predvideva tudi vključitev madžarske industrije v nemško-madžarski trgovinski promet, že lani je Nemčija uvozila iz Madžarske razne industrijske izdelke, v novem letu pa bo ta uvoz še znatno povečan, Nemčija pa se je zavezala dobaviti Madžarski poleg premoga, železa in kemičnih proizvodov še razne industrijske surovine. ■—■ Likvidacija v hrvatski lesni industriji. Iz Zagreba poročajo, da je za 12. avgust sklican občni zbor Delniške dražbe za eksploatacijo lesa, na katerem bodo delničarjem predložene bilance za zadnja štiri leta. Občni zbor bo sklepal tudi o predlogu za likvidacijo. Družba spada med najstarejša lesna industrijska podjetja na Hrvatskem in je bila ustanovljena že leta 1899. Leta 1923. je bila glavnica povišana na 40 milijonov din, toda že 5 let kasneje je morala družba zaradi kritja izgub odpisati skoro vso glavnico, nakar je bila z izdajo novih delnic zopet povišana od 0.8 na 5 milijonov din. V zadnjih letih se je družba bavila le z lesno trgovino. — Sprememba naziva hrvatskih tvrdk. Tvrdka »Bata, jugoslovenske tvornice gume in obutve d. d. v Borovem« je spremenila svojo firmo v »Bata, hrvatske tvornice gume in obutve«. Zagrebška tekstilna tvrdka »Engleski magazin« je spremenila svoje ime v »Narodni magazin«. Tvrdka »Jugoškoda« d. d... podružnica Zagreb, je spremenila svoje ime v »škoda« d. d. = Hrvatska bo izvozila za 180 milijonov dinarjev vina. V hrvatskih gospodarskih krogih računajo, da bo vino eden glavnih predmetov hrvatskega izvoza. Hrvatska je ob razdelitvi bivše Jugoslavije dobila pretežni del vinogradov in se ceni površina vinogradov na Hrvatskem na okrog 70.000 ha, letni pridelek pa na 2 do 2 in pol milijona hI. Giede na ugodno stanje vinogradov računajo, da bo Hrvatska v novem gospodarskem letu lahko izvozila okrog 150.000 ha vina, zlasti dalmatinskega. Pri sedanji ceni 12 do 15 din za liter °bo znašal izkupiček od izvoza vina okrog 180 milijonov din. Ljubljanski trg Zadnje deževje je le še pospešilo in osvežilo dozorevanje in rast sočivja in zelenjave, zato je tudi trg tako izredno dobro založen s povrtnino, da bolj ne^ -nore biti. Prevladuje krompir, stročji fižol in kumare. Gospodinje sicer kupujejo krompir, ker brez njega ne morejo biti, toda vsem se zdi še vedno predrag in trdijo, da je za sedanji čas cena v višini 1 lire za Kg previsoka. Maksimirana ccna znaša 1.60 lire, mesto ga prodaja po 1.55 lire, na Rc&-Ijevi cesti pa se dobi po 1.40 lire za kg. Fižola različnih vrst je na trgu vsak dan. več: prihodnji teden bo gotovo precej cenejši in ga bodo pričele gospodinje kupovati tudi za konzerviranje. Sedaj je cena določena za nizkega na 1.50 in 3.5CK vendar je živahno zanimanje le za boljše vrste, kateremu skušajo gospodinje zbiti ceno ' vsaj na 3 lire za kg. Kumare smo lani ob koncu julija kupovali tri velike komade za 1 din, torej več kakor 1 kg, letos pa plačujemo za kg 1.80 lire. Mnoge gospodinje se zanimajo za maksimalni cenik vrtnih pridelkov, ki je pritrjen na vidnih mestih na trgu, in ne preplačujejo živil. Imamo pa tudi priliko vsak dan opazovati gospodinje, ki brezbrižno plačujejo čebulo« po 2 liri. grah v stročju po 4 lire, buče po 1 liro itd. Kumaric za vlaganje se ne dobi izpod 10 lir za 100 kom. cena pa je maksimirana na 8 lir za 125 komadov. Naleteli smo tudi na prodajalko, ki je prodajala rdeči korenček po 1.60, čeprav je cena maksimirana na 2.50 lire za kg. Razmeroma poceni prodajajo jedilne buče po 0.50 lire, rdeča pese je po 1.50 lire. Za špinačo ni zanimanja, mehke sedaj ni, trdo prodajajo po 2 liri kg. Zelja in ohrovta, cvetače in razne zelenjave je mnogo naprodaj. Z lepo glavnato solato nas zalagajo še vedno Trnovčanke po 2 liri kg. Zadnji teden prodajajo že jesensko endivijo. ki pa je gospodinje sedaj še ne upoštevajo, saj je en-divija znanilka jeseni, ki bi jo radi še od-godili. Zanimanje z.a kolerabico se je poleglo, pač pa je naprodaj vedno več zelene paprike po 5 lir kg (mnoge gospodinje jo sedaj polnro kar z riže m) in lepih zrelih, uvoženih paradižnikov po 3 lire kg. Toliko lepih, zdravih lisičk še nismo videli na našem trgu, kakor v soboto. Leto® so se gospodinje začele zanimati za konzerviranje lisičk v slanici Cena za 1 liter je 1 lira, pri večjem odjemu 0.90 lire. Dozorevajo prva domača zgodnja jabolka in so jih prodajali po 5 lir kg, ne ravno najbol sa in najlepša. Drugega domačega sadja, razen malin po 4 lire za liter. sedaj ni. Uvožena lepa jabolka prodajajo po 6 do 7 lir, hruške po 6 do 7 lir, najlepše breskve 6 do 8 lir, ringlo po 7 lir, lepe velike smokve po 5 lir kg. Naprodaj je že prvo grozdje po 10 lir kg. Z veseljem smo pozdravili zopet stalne prodajalce sira. Ob njihovih stojnicah se je razvila prav živahna kupčija. Različne vrste sira so prodajali po 16, 20, 27 in 30 lir za kg. Pšenica je dozorela.•• Težko klasje pada pod srpi Ljubljana, 2. Te dni pada pod srpi marljivih že-njic težko klasje pšenice. Za našega kmeta so to dnevi veselja in zadovoljstva. Dobro mu je obrodilo žito in poplačan mu je trud trdega dela na njivi. Pšenica! Kruh našega človeka. Živež, ki zaprav odločuje o dobri in slabi letini. Kadar žito dobro obrodi, se kmetu ni bati lakote. Slaba žitna letina pa nosi s seboj skrbi in strah pred bodočnostjo. Težko, zlato klasje pada pod ostrino srpa, smejoča dekleta ga zlagajo v snope. Po njivah je veselo razpoloženje in žanjice pojo na visoko naloženih vozovih, ko spravljajo žito domov. Kmalu se bodo po podih oglasili cepci, v enakomernih udarcih oznanjajoč novo, bogato žitno letino: tok, tok, tok toook... Ljubljana kmetuje že pred leti so meščani radi imenovali svoje mesto »bela in zelena Ljubljana«. V poslednjem času posebno zadnji nade-vek v polni meri ustreza resnici. 2e pred vojno so se Ljubljančani odzvali pozivu, naj obdelajo vsako ped zemlje, po vojni pa so svoje napore še povečali. Obdelali in posadili so s pridelki vse cvetlične vrtove ta travnike. Celo tik mestnega središča so izkoristili najmanjši uporabni prostor. Dek) pridnih rok ni bilo brezuspešno. I>anes se povsod vidijo sadovi dela me-ščanov-kmetovalcev. Na nezazidanem pro- storu Aškerčeve ceste pred srednjo tehnično šolo je nastal cel gozd samih koristnih pridelkov: fižol, krompir, paradižniki, razna zelenjava in podobno je bujno pognalo. V okraju sv. Jožefa, ob Domobranski in Poljanski cesti se povsod bohotijo poljski pridelki. Celo ob Tyrševi cesti raste krompir. Na mestni periferiji je vse v zelenju. Povsod raste krompir, fižol in zelenjava. Ob Tržaški in novi Jadranski cesti je nastala v zadnjem času cela njiva. Prijazno naselje Stan in dom, kjer ima vsaka hiša vrt, še posebno cvete. Podobno je v Rožni dolini in šiški. Slednja je še posebno zelena. Meščani so posadili poljske pridelke do roba cestišč še neurejenih cest. Trnovo, Kolezija, Prule in okraj ob Dolenjski cesti so vsi okrašeni z lepim fižolom, krompirjem, paradižniki in zelenjavo. Tudi estetski čut ni prizadet, pa tudi če bi bil, bi se moral umaknti pred vseobčo koristjo, ki jo nudi umno obdelovanje zemlje v teh resnih časih. Celo manjši park je spremenjen v polje, še pred nedavnim je mestna občina uredila ob Marmontovi pred Notre dame širši del ceste v park. Posadili so lepe nasade, posejali travo in postavili lepe klopi. Okoliški prebivalci pa so zdaj ves prostor koristno uporabili. Cel gozd fižola, paradižnikov, krompirja in različne zelenjave zamenjuje cvetlice, zeleno travo in podobno. Po par mesecih se je dokazalo, da Ljubljančani v obdelovanju zemlje prav nič ne zaostajajo za kmeti po deželi in so na svoje delo lahko ponosni. Pridelek je to dokazal. Po izbiri velesejmskega lepaka Včeraj smo poročali o odločitvi razsodišča za podelitev nagrad najboljšim osnutkom velesejinskega lepaka, ki je pod predsedstvom comm. Carla TigOlija zaključilo svoje delo. Rok za natečaj je bil sorazmerno kratek, saj je bil razpisan šole 7. jiriija. osnutke pa je bilo treba predložit! do 25. istega meseca. Kljub temu je bila udeležba izredno velika, saj je razsodišče prejelo 44 osnutkov, ki jih je predložilo 41 tekmovalcev. Razlog za to so bile brez dvoma tudi lepe nagrade, Id so bile določene za štiri najboljše osnutke: prva v znesku 3000, druga 1000, tretja m četrta pa po 500 Rt. Strokovna žirija je imela z izbiro precej težko delo, ker je brki mnogo osnutkov resnično lepih m fzvrrnih. Osnutek Janeza Trpina, ki je prejel prvo nagrado, odlikujeta preprostost ki učinkovitost, ki ju doseza predvsem smiselna izbira barv. Čez sredo tepaka se od spodaj poševno navzgor razteza široko močno drevo .ia korenin, ki so naznačeoe na dnu. Na zgornjem robu poganja veja iz debla, v deblo je zasekana sekira. Deblo samo je temnorjavo, nebo pa se preliva v rumenkasto oranžnih niansah. Ob vznožju je desno od debla v oranžni barvi simbolizirana lesna industrija, na levi pa je narisan lilctorski sveženj, hkratu pa raste iz leve proti deblu v lepem loku izdelan žitni klas. BesedFk) zavzema spodnji rob lepaka. Primerki zdlo doferih propagandnih osnutkov so tudi vsi trije ostati nagrajeni. Prva dva izmed njih prav tako jemljeta žitno klasje za poudarjen motiv, na četrtem pa je detajl Robbcvega vodnjaka s silhtrs-to magistrata in Gradu v ozad ju. Upravičeno pozornost žtirije so zbudili tudi številni izmed ostalih lepakov. — Trpinov posnetek pa združuje -vse kvalitete, da bo Ljubljansko pokrajino m velesejem v resnici dostojno predstavil v vseh pokrajinah Italije, klasične domovine Slikarske umetnosti. Janko Koderman f Iz Celja je včeraj prispeta v Ljubljano vest, da je pred tednom, v petek 25- julija, v miru izdihnil g. Janko Koderman, šolski upravitelj v p. Uglednega vzgo£te-Ija smo se spominjali lani, ko je še v srečnem družinskem krogu praznoval 751etni-co. Poznal m cenil ga je ves starejši učiteljski rod na Spodnjem štajerskem. Janko Koderman je bil po rodu od Svetega Lovrenca na Dravskem polju, učiteljišče je dovršil v Mariboru, nato je nastopil prvo službo v št. Janžu na Dravskem polju. Tu si je izbral svojo zvesto družico Marijo iz ugledne I>:ftnlkove družine. V zglednem zakonu sta nato preživela dolgo vrsto let, najprej v službi na takratni skrajni slovenski postojanki pri Sv. Mariji Snežni, nato na Ponikvi pri Velenju in slednjič na novi šoli v Veliki Pirešici pri Žalcu. Povsod tod je bil Janko Koderman ne samo dober vzgojitelj v šoli, temveč najboljši učitelj tudi odraščajočim rodovom, katerim je dajal zgled kot izvrsten sadjar; še prav posebno pa je bil priljubljen zaradi svojega vedrega, milega značaja. Njegovo tiho družinsko srečo je kdaj pa kdaj neusmiljeno skalila usoda. Tako je tik pred koncem prve svetovne vojne izgubil svojega edinega sina, ki je padel kot poveljnik topov na vojni ladji pred Dra-čem. Svojim štirim hčeram sta skrbna roditelja marljivo uravnavala pot v življenje. Jesen njegovega življenja, ki jo je po upokojitvi preživljal v Mariboru, zadnji dve leti pa v Celju, je razveseljevalo novo po-kolenje vnukov in vnučic. Močno j>a ga Jfc Zaščita materinstva in mladeži v Italiji Včeraj smo prvič izpregovorili o vzorni zaščiti materinstva, ki otrok v Italiji, ki v tem pogledu prednjaoi na sveta. Sledijo nj ■»> dalj nji podatki o organizaciji zaščite po vsej kraljevinL potrla predlanskim smrt njegove zveste družice. Odtlej je v Celju bolehal. Truden in spokojen je g. Janko Koderman omahnil v večnost. Časten mu bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Bivši banovinsld živinozdravnik vet. Silvan Vodopivec je začel privatno prakso v Ljubljani, Kržičeva ul. 6 (poleg bežigrajske pošte) Najvišje dopustne cene y novomeškem okraju Novo mesto, 2. avgusta. Te dni je okrajni civilni komisar g. dr. Otto Griselli izdal za novomeški okraj maksimalni cenik, ki ureja cene vseh življenjskih potrebščin in cene v gostinskih obratih. Maksimalne cene najvažnejših življenjskih potrebščin so odslej naslednje: Kruh 2.20 L kg, pšenična moka 2.60 do 3.60 L kg, koruzna moka 1.65 do 1.75 L kg, riž 3.70 kg, fižol 2.86 do 3.60 kg, krompir (Oneida) 0.65 kg, jajca po 0.65, čebula 3.20 kg, zeljnate glave 3.10 L kg, čajno maslo 20 L kg, navadno maslo 18 L kg, navadna mast 12.50 kg, mleko 0.95 liter, prekajena šunka 14.50 kg, kuhana šunka 24.70 L kg. Meso se sme odslej prodajati po tehle cenah: volovsko po 7 do 7.85 L kg, kravje po 6 do 6.85, telečje po 8 do 8.50, koštru-novina po 6.80, svinjina po 9.50 do 10, salo papollL kg. Pri prodaji mesa brez kosti je dovoljeno zvišanje maksimalne cene do največ 25 %, priklada drobovja pa ne sme presegati 20 % teže. Cene za živo težo živine pa so določene takole: voli I. vrste po 4.90 L kg, II. vrste po 4.20, III. vrste pa po 3.40 L kg; krave I. vrste po 4.20 L kg, H. vrste po 3.80, m. vrste po 3.05 L kg; teleta I, vrste po 6.10 L kg, H. vrste po 5.70 L kg; prašiči nad 100 kg težki po 7.10 lir kg, pod 100 kg težki pa po 6.05 L kg. Za gostinske obrate veljajo naslednje cene: vino iz soda po 7.50 liter, mali gulaš I.50, veliki gulaš 2.40, vampi 2 L, porcija pečenega piščanca 4 L, svinjske pečenke 3.30, telečje pečenke 3.30, krompir 1.25 L, ostale prikuhe iz kuhane zelenjave pa 1.50. V kavarnah se odslej prodaja navadna kava po 0.90, turška kava po 1.20, bela kava po 1.40 in pivo v steklenicah po 3 L. Vsi prodajalci in kupci se morajo strogo ravnati po teh cenah. Kdor bi kupoval po višjih cenah, ne dela škode samo sebi, temveč skupnosti in zato zapade isti kazni kakor tisti, ki zahteva prevelik dobiček, j Nadzorstvo bo strogo, ' Vprašanje zaščite materinstva in otrok je prvenstveno moralno vprašanje. Ugodna rešitev teh vprašanj je zato možna le z raznimi ukrepi, kakor z obsežnimi olajšavami, ki naj jih številne družine uživajo pri javnih uradih, pri najemninah za stanovanja, pri davčnih obveznostih in pri kolektivnih pogodbah, ki jih sklepajo sindikati. Spričo spoznanja, da mora biti pomoč zgrajena na nravstvenih načelih, je treba predvsem paziti na to, da se pod stalno plemeniti ne le telesno, ampak tudi etično. Zato gre dejavnost zaščite tudi za tem, da se mladoletnim omogoča dobra vzgoja, zanemarjeno mladino pa je treba prevzgojitL Za skrbstvo nad zapuščenimi mladoletniki, ki jih ni mogoče uvrstiti v družine, se zaščita poslužuje posebnih zavodov za poklicno vzgojo. Za prevzgojitev normalno nadarjenih in vzgojljivih mladoletnih pa se poslužuje zaščite avtonomnega šolstva in pedagoških zdravstvenih zavodov. Da prepreči prostitucijo med zanemarjeno mladino, poskrbi zaščita za moralno prevzgojo. Ta varstvena dejavnost zaščite pri zanemarjeni mladini se kaže tudi pri pomoči, ki jo uživajo nezakonske matere. Zaščita jim nudi sleherno pomoč v porodnišnicah in izvaja nad njimi varuštvo tudi po porodu zato, da bi jih stiska ne silila v prostitucijo. V ta namen jim poskrbijo bodisi primerno zaposlitev ali pa poskrbe, da se nezakonito razmerje zaključi z zakonom. Razume se, da se zaščita iz tehtnih razlogov ne more ukvarjati z ženami, ki so že zapadle prostituciji. Stvar policije je, da te žene nadzira ln jih omreži s varnostnimi ukrepi. Preden natančno opišemo bistva nalog te zaščite, naj na kratko omenimo Še njeno zgradbo. Zaščita deluje na vseh svojih področjih pod vodstvom in nadzorstvom države. Glavni odbor, ki ima sedež seveda v Rimu, vodi društva, ki so ustanovljena v vseh provincah Italije. Naloga društev je v tem, da na svojih območjih vistosme-rljo vsa prizadevanja javnih in zasebnih ustanov v kolikor so si stavile za cilj zaščito materinstva in otrok in da skrbe za te stvari v razmerju s potrebami in zahtevami, ki se kažejo v posamezni pokrajini. Pokrajinskim društvom bo podrejeni »patronatni odbori« s sedežem v vsaki občini. Ti odbori so prav za prav izvršilni organi, ki delujejo po smernicah provin-cialnih društev, obveščeni od podrejenih odborov o neposrednih nujnostih, kje je treba uveljavljati zaščitno delo. Vse to delo društev in odborov je seveda brezplačno. Patronatni odbor, ki mu, kakor smo videli, pripada pravo zaščitno delo, je sestavljen iz strogo častitih osebnosti, ki imajo povsem neomadeževano preteklost in ki imajo skušnje na polju materinske in dečje zaščite. Imenujejo se varuhi in varuhinje. So to vsakokratni fašistični tajnik, občinski svetnik to zdravnik, predsednik dobrodelne kongregacije, po en učitelj in duhovnik ter tajnica ženskega fašja. Praznih g. Karla Goloba V Ljubljani in daleč izven nje uživa g. Karel Golob, lastnik specialne dentalne trgovine »Dentaldepot<*, najlepši ugled. Spo min j a jo se ga prisrčno vsi znanci in prijatelji, saj je včeraj praznoval 60letnico. Po rodu je iz trgovske družine na Vrhniki. Ko je dovršil Mahrovo trgovsko šolo, je nastopil prvo službo pri Kernovi pivovarni v Beljaku. Nato se je v trgovsko-uradni stroki spopolnjeval v vinski trgovini pri Kaiserju v Ptuju, služboval je še v Celju, nato pa je leta 1907 stopil v službo pri ljubljanski banki /. C. Mayer. Bil je prokurist podružnice Prometne banke, potem je stopil v službo Jadranske banke in je bil leta 1921 dirigent njene podružnice v Mariboru. Tu se je pričela njegova prava kariera. Začel se je živo zanimati za dentalno stroko in ji je kmalu posvetil vso svojo živahno delavnost in strokovno sposobnost. Od 1927 do 1933 je vodil zagrebško podružnico tvrdke ■»O. Golob Dentaldepot«, slednjič pa je sam prevzel vso tvrdko in ji krepko razširil delokrog Pridobil je odjemalce v vsej bivši Jugoslaviji. i i I - Tvrdka »Dentaldepot« je kmalu zaslovela kot najpopolnejša zalagalka za vse zdravniške in tehnične dentalne potrebe. Sotid-nost te tvrdke, ki je s svojim postankom iz leta 1919 najstarejša v naših krajih, je najboljše poroštvo njenega uspevanja. Ljubezniva osebnost šefa Karla Goloba, ki je pridobila najširši krog prijateljev in znancev tudi izven poslovnega področja, je deležna splošnega spoštovanja, kar se je še posebno lepo izpričalo ob njegovem včerajšnjem življenjskem prazniku. Tudi mi želimo g. Karlu Golobu še mnogo zdravja in nadaljnjih uspehov. Smrtna nesreča mladega delavca Ljubljana, 2. avgusta Snoči se je v Prešernovi ulici tik pred Gregorčičevo drogerijo pripetila huda oro-metna nesreča, ki je zahtevala življenje 361etnega delavca Lojzeta Zormana iz Hrastnika. Malo po 20.20 je v smeri od Marijinega trga proti pošti privozil tramvajski voz. Zorman je šel po hodniku, a očitno nevajen prometa v mestu, je stopil na cestišče, komaj neka* metrov pred vozom. Voznik je takoj z vso silo zavrl, vendar ni mogel preprečiti najhujšega. Voz je Zormana z vso silo odbil in ga vrgel, da je udaril z glaoo ob tla in nezavesten obležal v krvi. Telefonično so poklicali reševalce, ki so prihiteli in Zormana jadrno prepeljali na kirurški oddelek splošne bolnice. Toda vsa pomoč je bila zaman — že takoj po prevozu je Zorman izkrvavel. Policija je že takoj na mestu zaslišala priče in uvedla strogo preiskavo, ki pa je ugotovila, da voznika ne zadene krivda. Iz Črnomlja Okrajni komisar dr. ing. Emilio Cassa-nego je napravil v nedeljo uraden obisk na mestni občini v Črnomlju, kjer se je ob tej priliki vršila svečana seja ob navzočnosti vseh predstavnikov javnega življenja v Črnomlju. Pozdravil ga je župan g. Klemene in mu razložil težnje občine. Gospod komisar je obljubil svojo pomoč in zahteval sodelovanje vseh občanov v korist celote. Na debelo so kradli iz skladišč sekcije za gradnjo proge Črnomelj - Vrbovsko. Ker delo na gradnji proge počiva, je bilo v skladiščih v Črnomlju in Dragatušu spravljenega mnogo gradbenega materiala. Ta material so si nekateri protipostavno prilastili v vrednosti preko 15.000 lir. Varstveni organi vodijo preiskavo in so že več osumljencev grlgrli. Novo cesto je pričel graditi cestni odbor v Črnomlju. Cesta bo izpeljana preko Kap-lanice od meščanske šole do ceste na kolodvor. Dva mrliča v isti hiši so Imeli v torek na Podklancu pri Kajinovih. Nenadoma je postalo slabo na polju 68 letni materi, ki Je v nekaj urah izdihnila. Se teti dan pa je najbrže zaradi razburjenja in oslabelosti srca umrla pri hiši tudi njena 90 letna matL Da bi se dognal pravi vzrok smrti obeh žen, je bila izvršena obdukcija in odrejena analiza drobovja. Nova razstava j v Jakopičevem paviljona Danes dopoldne ob 11. se bodo spet odprla vrata Jakopičevega paviljona. Trije ugledni slovenski umetniki — Maksim Ga- Maksim Gaspari: Koroški motiv spari, Stane Dremelj in Frančišek Smerdu — so pripravili razstavo svojih izbranih umetnin. Letošnja sezona obiluje lepik umetnostnih prireditev, kat je v današnji dobi utešno in razveseljivo. Gotovo bodo tudi umetnine imenovanih treh umetnikov zbudile zasluženo pozornost. Priobčujemo posnetek ene izmed značilnih umetnin popularnega mojstra Maksima Gasparija. ŠPORT Tri ure — za smeh in zares Dva dvoboja Ilirije in Primorja v nogometu — Od I6.30 dalje na igrišču SK Ljubljane Zdaj smo torej le dočakali ono toliko opevano in reklamirano nogometno tekmo, ki naj nam za tri ure pričara na igrišče one stare dobre čase v športu, ko sta se na nogometnih terenih Ljubljane borila prav za prav samo dva kluba, in sicer Ilirija in Primorje. Precej dolgo je že, odkar teh imen ne srečujemo več v nogometnih kronikah, toda ostali so tisoči onih, ki so se včasi navduševali zanja, in lepo število onih, ki so se trudili in pehali za njuno slavo. Skoraj petdeset slednjih — aH kompletni dve enajstorici iz vsakega tabora — bo popoldne od 16.30 dalje korakalo mimo nas; najprej obe drugi garnituri, za njjma pa še 22 onih najboljših, ki so takrat bili na ustih vsakega prijatelja domačega nogometa. Danes sicer ne bo borb za točke, danes nikomur ne gre več za prestiž belo- zelenih ali črno-belih, danes imajo prireditelji te spominske tekme samo dobrodelne namene, obenem pa hočejo za tri ure zabavati in zaposliti naše športno občinstvo, ki ima zdaj le redkokdaj priliko, da se iazve-seli v športu. Stopite torej danes od 16.30 dalje na igrišče ob Tyrševi cesti in prav gotovo vam ne bo žal! Ilirija in Primorje sta tudi danes še zmerom atrakcija. * IZ SK Ilirije: Ob 16. morajo biti na Igrišču Ljubljane igralci: Rožič, dr. Go-gala, Francot, Glušič I., Lah II., ing. Primožič, Erber, Eržen, Grintal, Aljan&č, Kveder in Derenda. Ob 17.30 pa: Malic, Ve-rovšek, Berglez, Bogme, Varšek, Košenl-na Dobrlet, Žitnik, Unterreiter, Lah L, Rihar Ilovar. Trst in Ljubljana v tenisu Za nedeljsko medmestno teniško tekmovanje med Trstom in Ljubljano, ki bo prav za prav prvo srečanje športnikov naše pokrajine s tovariši iz ostale Države, vlada v Trstu veliko zanimanje, tem bolj, ker so bili tržaški teniški igralci že v prejšnjih časih v živahnem stiku z Ljubljančani. Takrat — tako ugotavlja zadnja številka »Piccola« — so se vsi dvoboji zaključevali v korist Tržačanov, to pot pa meni, da bo preizkušnja nekoliko hujša in tudi precej negotova, predvsem iz razloga, ker je nekaj najboljših igralcev iz Trsta v službi domovine. Posebno privlačnost bo imel ta turnir še zaradi tega, ker bodo v obeh sestavah igrale tudi dame. Razpis je takšen, da se bo turnir igral v štirih singlih in dveh doublih za moške, razen tega pa še v enem singlu za ženske in v enem mešanem doublu. Verjetno bodo Ljubljano zastopali v tem dvoboju igralci Smerdu, Luckmann, Perles in Banko ter naša prvakinja ing. Maire - Sernec. Proti tem izbranim slovenskim igralcem bodo Tržačani postavili naslednje: Ebnerja, Polacca, Scaunicha in Rossia za »oško konkurenco ter prvakinjo Kozman - Frisacco za damski single in za mešani double. Tekmovanja bodo v nedeljo ob 9.30 dalj eves dan na igriščih v ulici Guido Reni. Beograjska »Donauzeitung« objavlja kratko vest, po kateri je bpvši jugoslovenski prvak v prsnem^plavanju Anton Cerer iz Kamnika pred kratkim prvič nastopil v Celovcu, kamor se je baje sploh preselil. Naš Tone se je na tem mitingu seveda uveljavil po svoji stari navadi ter zmagal v svoji disciplini na 200 m prsno s krasnim časom 2:53.6. V Beogradu so to nedeljo igrali dve tekmi za pokal srbske nogometne zveze. Moštvo PAK iz Pančeva je dobilo igro proti Basku s 3 : 1, Jedinstvo in Vitez iz Zemuna pa sta se razšla z neodločenim izidom 2 : 2. V Maribor« so imeli preteklo nedeljo večjo kolesarsko prireditev, v kateri so nastopili tudi dirkači iz Celja, Slovenjega Gradca in Gradca. Najvidnejše uspehe so spravili Grad-čani, med katerimi pa sta se dobro držala tudi Mariborčana Losinschek in Rossmann, ki sta prišla v vseh konkurencah na cilj tik za najboljšim Gradčanom Schadler-jem. Tudi v dirki juniorjev je zmaga pripadla enemu izmed Gradčanov pred domačinoma Rakefom in Horvatom. Poverjenik za šport in planinstvo na Hrvatskem je odredil ustanovitev generalnega komisar) ata za športne gradnje, ki bo imel nalogo skrbeti za zgraditev ln oskrbovanj« kakor tudi za nadzorstvo nad vsemi športnimi napravami, društvenimi domovi in planinskimi kočami na H?vat-skem. Celjan! fn Mariborčani so Kot enajstorici športnega odn. vojaškega občcetua s asdaljo bojni nogometni tekmi. Celjani so ro veliki premoči zmagali z 9 : 2 (4 : 0; Bivši evropski prvak poltežke tei.i ed amaterji Italijan Luigi Musina si je tudi kot poklicni boksar že priboril prvi naslov državnega prvaka. To nedeljo je v Turinu nastopil v prvenstveni borbi proti prvaku težke teže Presciu Merlu, ki ga je po hudi premoči že v tretjem kolu položil knock out in tako postal novi italijanski prvak v tej kategoriji. Musina je po rodu Goričan in so vest o njegovi zmagi športniki v rodnem mestu sprejeli s prav posebnim zadoščenjem. ★ O krožni, kolesarski dirki, ki jo bo priredil goriški pokrajinski odbor CONIa na progi iz Gorice v Ljubljano in nazaj mimo Trsta v Gorico na dan 15. avgusta, objavlja »Gazzetta dello Šport« spet neka ■ tere nove podrobnosti. Organizatorji te dirke so sestavili tri načrte za njen potek, kolesarska federacija pa jim je potem svetovala naj določijo progo po kjlikor mogoče lažjem terenu, ki naj bi ne imel preveč vzponov in naj bi ne bil daljši kakor 250 km. V ostalem je federacija ukrenila vse potrebno za brezhibno izvedbo te dirke, predvsem — tako piše list — glede poteka na novih tleh po Sloveniji, ki je bila pred kratkim priključena Italiji, torej po krajih, ki so takih velikih športnih manifestacij še popolnoma nevajeni. V ostalem obljublja list, da bodo v kratkem znane prav vse podrobnosti o tej veliki kolesarski prireditvi, ki je vzbudila ne samo med prijatelji kolesarstva, temveč tudi v vodilnih krogih fašistične stranke in olimpijskega odbora največjo pozornost. Prvi dan danskega prvenstva v plavanja se je končal z ogromnim presenečenjem. Zgodilo se je, česar ni nihče pričakoval, da je bila poražena tolikokratna svetovna prvakinja in rekorderka Ragnhild Hveger v disciplini na 100 m hrbtno, in sicer od Petersenove, ki je prišla prva v času 1:16.4, medtem ko se je morala slavna Hvegerjeva zadovoljiti z drugim mestom v času 1:17.4. Na 400 m prosto je gladko zmagala Hvegerjeva s 5:26.L V moških disciplinah je zmagal Petersen na 100 m prosto s časom 1:04.1, na 200 m prsno pa Poulsen s časom 3:00.3. Nemška lahkoatletska zveza se bavi z mislijo, da bi odpravila troskok iz prvenstvenega sporeda in vseh mednarodnih tekmovanj. Predlagatelji te spremembe opozarjajo na resne poškodbe in posledice, ki so jih imeli razni atleti ravno v tej disciplini. Nemci so se glede črtanja tro-skoka z obširno utemeljitvijo obrnili tudi na Italijane, Madžare, Švede in Fince. Madžari ta Italijani so tali s to spremembo zadovoljni, Finci in Švedi pa pravijo, da bodo o stvari govorili šele potem, ko bodo končana mednarodna tekmovanja, ki jih imajo dogovorjena z Nemčijo. »Jiu-Jitsu« bo predvajal na stadionu za člane ŽSK Hermetsa danes v nedeljo ob pol 10. g. Oton Baumgaiten, bivši asistent učitelja za jiu-jitsu na dunajski HnverzL Vabimo yse Oane. Vfetop prost. — Lafete* Kronika ' • Ducejev dar za trojčke. Duce je Štefanu Grudnu iz Devina po prefektu poslal 1500 Lir v dar za trojčke, ki jih je povila njegova žena Adela. * Vključitev bivšega jugoslovanskega trgovskega brodovja v italijansko organizacijo pomorskega prometa. Bivša »Preko-morska družba«, ki je zavzemala najvidnejše mesto v nekdanji jugoslovanski pomorski plovbi, je imela brodovja nad 42.000 ton, Atlantska nad 31.000, Jadranska okrog 11.000, Jugoslavenska okrog 17.000, podjetje Topič nekaj nad 24.000 in Jugoslavenska oceanska družba okrog 14.000 ton. Obstajale pa so še štiri manjše družbe, ki so premogle okrog 10.000 ton. Kakor poroča agencija L' Italia oggi, se bodo morale te družbe tudi formalno italijanizirati, njihovo brodovje pa bo Vključeno v italijansko trgovsko brodovje. * Preveč dežja. V pasjih dneh nas je doletelo pravo jesensko vreme — dežuje po malem noč in dan, tako da je zemlja že preveč namočena. V petek smo imeli že kar razveseljivo vreme, čez noč pa se je spet pooblačilo in včeraj je bilo oblačno in megleno ter je z daljšimi ali krajšimi presledki deževalo ves dan. Na polju je deževje že začelo delati škodo. Zlasti v višjih legah je še precej pšenice. Kmetje sicer hite z žetvijo, a morajo spravljati mokro pšenico, kar za zrno nikakor ni prav. Pa tudi krompir in drugi poljski sadeži imajo že preveč moče. Precej škode p' bo dež napravil tudi po vinogradih, ki so h tos obetali tako dober in obilen pridelek GOSPODJE! ALI STE SI 2E OGLEDALI ZNAMENITE Z E N I T H - ČEVLJE V ELEGANTNI IN TRPEŽNI IZDELAVI V TRGOVINI V. ZMAGA, LJUBLJANA, LJUBLJANA, VERDIJEVA ULICA ŠT. 2 (PREJE GAJEVA ULICA) * Italijanski in japonski visokošolci zborujejo v Riminiju. V Riminiju se bo dne 5. septembra sestal Italijansko-japonski kulturni svet, ki bo zasedal tri dni. Na dnevnem redu bo razprava o organizaciji Fašistične stranke na Japonskem s posebnim ozirom na organizacijo akademske mladine. * Ponovne smrtne obsodbe v Srbiji. Beograjsko »Novo vreme« je objavilo naslednje službeno obvestilo: O priliki borbe s komunističnimi četami med Topolo in Pa-lanko je uspelo ujeti 16 članov neke čete. Vse te osebe so bile ustreljene. * Odhod hrvatskega poslaništva na Slovaško. Pretekli ponedeljek je odpotoval iz Zagreba v Bratislavo novi hrvatski poslanik dr. Dragotin Toth s svojim uradni-štvom. Poslanik dr. Toth je doma iz Starega Petrovega sela v Slavoniji, oče je bil Slovak, mati pa Hrvatica. Ko je študiral pravo na Dunaju in Budimpešti,, je začel sodelovati z Andrejem Hlinko, pozneje pa se je pridružil pravaškemu in ustaškemu pokretu na Hrvatskem. * Novi Marof je dobil električno razsvetljavo. Pretekli ponedeljek so imeli v Novem Marofu domačo svečanost. Zagorele so prve žarnice v ondotnem zdravilišču in po vsem mestecu. K svečanosti je prispel iz Zagreba državni tajnik za javna dela inž. Ivo Bulič. Naglasil je v svojem govoru, da je ta električni vod prvi, ki je bil zgrajen v neodvisni državi Hrvatski in da bo poslej vlada posvečala kar največjo pozornost splošni elektrifikaciji hrvatskih krajev. * V znamenju črke V (VictOria — zmaga) objavlja »Hrvatski Narod« naslednje bodrilo: Vera vodi veliko vojsko! Veličast-je venča viteštvo velike, vojske. Veliki vodja vlada vernosti viteških vojnikov. Viteštv« velebnost, veličina, vernost, vidovitost ven-čajo veliko vojsko. Velika vojska! Veliki vodja! Veliki vojaki! Verujemo vam, viteški vojaki, verujemo vam, vešči vojskovodje, verujemo vašemu vrhovnemu vodji, vestniku vaše veličine, velikemu vodji veličastne Viktorije. Vernost vračamo z vernostjo, veliki vodja, vešči vojskovodje, viteški vojaki! Victoria vitezom! Victoria vernim vojakom! Victoria veščim vojskovodjem! Victoria velikemu vodji! Victoria! * žrtev strele. Zadnje dni je tudi na Hrvatskem vladalo hudo neurje. V okolici Osijeka je besnela silovita nevihta. Huda nesreča se je zgodila v vasi Belišu. Dva orožnika in progovni čuvaj, ki jih je nevihta zajela na progi, so poiskali zavetja v neki kolibi. Nenadno je treščila strela, ki je ubila 21-letnega orožnika. Ostala dva sta bila omamljena, vendar nepoškodovana. Nesreča je vzbudila mnogo sočutja. Neurje se je vleklo zlasti od Križevcev proti Sisku. Novi Gradiški, Osijeku, Bje-lovaru in Varaždinu Več hiš je poškodovanih. Vendar bo škodo lahko nadomestiti. Toče k sreči ni bilo. * Novi grobovi. Po kratki bolezni je v visoki starosti 86 let umrla ga. Marija Ramovševa. Pokopali jo bodo v nedeljo v Borovnici. — V Celju je 25. julija preminil šolski upravitelj v p. g. Janko Koderman. — V Trstu je dotrpel zasebni uradnik g. Vilko Modrijan. Zapušča soprogo, dve hčerki in dva sinova. — Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! » Hrvatski letalci sporočajo pozdrave v domovino. V Zagreb je prispel letalski ataše pri hrvatskem poslaništvu v Berlinu podpolkovnik Marjan Dolanski. On je sprejel v Nemčiji hrvatske letalce, ki so prispeli na določena mesta. G. Dolanski je v Zagrebu sporočil, da so bili hrvatski letalci povsod v Nemčiji prijazno sprejeti. V kraju, kamor so bili odrejeni, pa so doživeli posebno lep sprejem. Lovska skupina je ostala v južni Nemčiji, bombarderska skupina pod vodstvom podpolkovnika Mraka pa je zdaj v severni Nemčiji, kjer jo je sprejelo meščanstvo z godbo in zastavami, šolska mladina pa je poklanjala cvetje. Hrvatski letalci so položili prisego zvestobe inv danosti Adolfu Hitlerju. Ob tej priliki jih je obiskal hrvatski poslanik iz Berlina dr. Branko Benzon. Hrvatskim letalcem na čast je bilo prirejeno tudi svečano kosilo, kjer je neki visok nemški oficir izpregovoril dobrodošlico ▼ imenu maršala G<5ringa. Zahvalil se je admiral Jakčin. G. Dolanski je Zagrebu tudi sporočil, da bodo te dni odpuščeni poslednji hrvatski vojni ujetniki iz vseh taborišč. Polkovnik Kren, poveljnik hrvatskih letalskih sil, je zdaj odpotoval v Nemčijo, da obišče hrvatske letalce na vzhodnem bojišču. • Kup nesreč. V ljubljansko bolnico so v petek pripeljali 10 letnega Petra Anžiča, sina prodajalke iz Ljubljane, ki je pri igri tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo. Marija šivčeva, 57 letna delavka iz Strahomera, je padla in si zlomila levico. Matija Strle, 47 letni posestnik iz Starega trga pri Ložu se je močno usekal v levo roko. Ivanu Udoviču, 28 letnemu delavcu iz Velikih Lašč, pa je nekdo med prepirom vrgel pest peska v oči in mu jih resno poškodoval. ZA VLAGANJE sočivia znamke »Vlacet«, priznano dober, prodaja drogerija KANC, Ljubljana, Židovska ulica 1. KIS * Strojepisni tečaji — novi — prično 4. avgusta. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. (—) Iz Ljubljane u— Poroka. V kapelici vajeniškega doma sta se včeraj poročila gdč. Selma Zni-darčičeva in Marjan Jenko konceptni uradnik ljubljanskega finančnega ravnateljstva. Priči sta bila nevestin oče banski svetnik gosp. Josip Znidarčič in ženinov svak šolski upravitelj gosp. Darij Bercč. Mlademu paru iskrene čestitke z najboljšimi ženami! u— Davčna uprava Ljubljana - mesto razglaša, da bo dne 6. avgusta 1941 ob 9. javna dražba zarubljenih predmetov v skladišču uprave, Poljanski nasip št. 40/1. Prodalo se bo razno pohištvo, moško kolo, pisalni stroj, radioaparat, harmonika, klavir, ženski klobuki in slamniki, zlatnina čevlji itd. (—) u— Enotne živilske nakaznice. Prvega t. m. so vsi prebivalci naše pokrajine prejeli nakaznice za živila, veljavne za mesec avgust. Nove nakaznice se razlikujejo od starih po tem, da so enotne in salo mnogo bolj praktične, še za mesec julij ]e prejel vsak prebivalec Ljubljanske pokrajine po tri živilske nakaznice: eno za krušno moko ali kruh, testenine in riž, eno za sladkor in eno za mast, slanino, olje. Zdaj pa je vse skupaj poenostavljeno; z eno nakaznico ima vsakdo pravico prejeti krušno moko ali kruh, sladkor, testenine, riž, olje, mast in slanino. u— Vse peke in trgovce na drobno spet opozarja mestni preskrbovalni urad, naj se ravnajo po razporedu, da dodeljujejo moko, riž in testenine v II. nadstropju Mestnega doma od 7.30 do 11. ure vsa* teden trgovcem v ponedeljek od črke A do J, v sredo od črke K—M, v četrtek od N—R in v soboto od črke S—2, vsem pekom pa samo ob torkih in petkih od 7.S0 ec 11. ure. Obenem mestni preskrbovalni urad prosi peke in trgovce na drobno, naj se v lastnem interesu ravnajo po tem razporedu, da ne bo gneče in nepotrebnih pritožb zaradi izgube časa. u— Zidanje prvih poslopij Doma onemoglih na Bokalcah je mestna uprava popolnoma zagotovila, kakor nam poročajo z magistrata. Zato je ustvarila jamstvo, da bo tudi povečano število zavetja potrebnih lahko spravila pod streho in jim dala vso preskrbo. Mestna občina je o pravem času nakupila za zidanje Doma onemoglih na Bokalcah vse najpotrebnejše gradivo ter ima za zidanje pripravljeno že vso opeko, cement in železo, da bo torej delo naglo napredovalo in bodo poslopja, potrebna za 250 varovancev, gotovo že letos poi streho, če ne bo kakih nepričakovanih ovir. Hkrati pa moramo povedati, da se nam je včeraj pri popravljanju z magistrata dobljenega poročila vrinila majhna pomota. Pri opisovanju glavnega poslopja smo namreč besedo »etaža« za-iadi lepše slovenščine zamenjali z »nadstropjem«. S tem smo iz dvonadstropnega poslopja napravili štirinadstropno hišo, ki bi bila prava mučilnica za stare in onemogle varovance. Zato to pomoto radi popravljamo ter javnost opozarjamo, da bo poslopje imelo sicer štiri etaže, namreč podpritličje, pritličje ter I. in H. nadstropje, nikakor pa ne bo štirinadstropno Sicer so pa naši pazljivi bralci že 3ami lahko mislili, da starim in onemoglim ljudem ne bi bilo mogoče hoditi po stopnicah v IV. nalstropje, pač pa bo po položnih stopnicah lahko prišel v II., torej najvišje nadstropje vsak oskrbovanec brez večjega napora. Pri tem pa moramo iz včerajšnjega članka ponoviti, da se bodo v novo domovanje na Bokalce preselili le krepkejii oskrbovanci, vsi bolehni in bolj onemogli bodo pa ostali v mestnem zavetišču v Jap-ljevi ulici. SPECIALIST ZA OČESNE BOLEZNI dr. Ivan Koklič je preselil ordinacijo in ordinira v Beethovnovi ul. 14/1. (palača Dunav) od 9. — 12. in 3. — 5. u— Za mestne reveže je podaril 1.000 L g dr. Franc Poček, odvetnik v Kolodvorski ulici 6, prav tako pa je nakazal 1.000 L tudi g. inž. Evgen Stern, Gledališka ul 14, a g. Janko Predovič s Poljanske ce3tc 73, je poslal 100 L. Namesto venca na krsto g. dr. Roberta Tomšiča je za mestne reveže podaril 50 L g. dr. Ernest Mayer. Poljanska cesta 15, v počaščenje spomina ge. Marije šitko pa je g. Janko Stupica poslal 50 L. Mestno poglavarstvo izreka najtoplejšo zahvalo vsem dobrotnikom tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! u— Na novem mostu čez Gruberjev prekop je asfaltni tlak že gotov in zdaj prav pridno postavljajo ograjo. Tudi prehod z mostu na Hradeckega cesto že nasipajo, toda čakati bomo morali še na električno s gnalno napravo ob železniškem tiru, vendar upamo, da bo tudi to signalno napravo mogoče napraviti v 10 dneh. Signalna naprava mora biti električna s lučjo in zvoncem ter je za to potreben poseben pre-kinjevalni aparat. Prepričani smo, da se ba našim iznajdljivim elektrotehnikom posrečilo v kratkem sestaviti to napravo, saj prebivalstvo obeh strani Gruberjevega prekopa že skrajno nestrpno čaka na otvoritev te prepotrebne zveze Hradeckega vasi s središčem, središča pa z zelenim Golovcem. Prihodnji teden bo tudi preizkušnja mostu, ki pa del ne bo zavlekla, da se bo torej prav kmalu razvil res živahen promet po lepem novem mostiču. u— Knjižnica in čitalnica za ljudsko f* ■'■ i A V V m hiš v V*f •t \ ^ Otrobov kruh najredilnejši kruh Otrobi vsebujejo veliko beljakovin in škroba in so izredno redilni. Voda, na kateri skuhamo otrobe, je močno redilen čaj, priporočljiv za otroke in slabotne ljudi. Mesto prazne kave skuhajmo za zajtrk otrobov čaj z mlekom in sladkorjem ali medom. Tak zajtrk je veliko več vreden od vsake kave. Kruh, ki ga spečeš iz otrobov, je najredilnejši kruh na svetu. Pripraviš ga ta- kole: žito zmelji z otrobi vred. Zvečer za-mesi moko na vroči vodi brez kvasa in brez soli. Testo mora stati čez noč na toplem. Zjutraj napraviš hleb in ga daš za pol drugo uro v vročo peč. Ko vzameš k?-uh iz peči, ga brž potopi v vrelo vodo, za 3 do 4 minute, da se napoji. Nato ga znova položi v peč, da se posuši, če bi imel kruh pretrdo skorjo, ga zavij v moker prt. Bolje napolnjene steklenice vina Prijatelj dobre kaplje ne bo žalosten, če bodo trgovci z vinom upoštevali nasvet, ki ga daje neki ameriški kemik in ki pravi, da je treba buteljke napolniti čim višje, tesno do zamaška. čim več je zračnega prostora med vinom in zamaškom, tem manj je kupec vesel, in sicer ne samo zato, ker dobi na ta način manj vina, temveč tudi zato, ker vino trpi. Vzrok je ta, da je v zraku med vinom in zamaškom kisik, kisik pa se, kakor znano, prerad spaja z vsem mogočim ali oksi-dira, kakor pravimo. Tudi v trtnem soku je marsikaj, s čimer se lahko spoji. Posledica je ta, da postane vino temnejše in motno, da dobi usedlino in tudi nima več čistega okusa. A tudi če je steklenica pra-v"*io napolnjena, je še mnogo prilike, da se vino pokvari. Tako ga ne smemo hraniti v svetlobi in na toplem. Kaspiško morje se suši »Prijatelj, čemu pa ne rabiš sam svoje glave, zakaj prepuščaš to drugim?« V južnem mejnem predelu med Evropo in Azijo se dogaja ta čas velikanska naravna sprememba. Kaspiško morje, ki je s svojimi 43.9.000 štirjaškimi kilometri največje celinsko morje na svetu, se polagoma suši. že pred dolgim časom so ugotovili, da njegova gladina ol leta do leta upada, a šele današnji raziskovalci so lahko z gotovostjo napovedali, da bo to morje nekega dne popolnoma izginilo. Stare obrežne terase Kaspiškega morja nam dokazujeo, da je bila njegova gladina nekoč dosti višja nego običajna morska gladina sploh. Danes pa je 30 m pod morsko gladino in iz tega lahko sklepamo, da se je v stoletjih znižala za več nego 30 m. V zadnjih sto letih se je zniževala posebno hitro, od 1. 1840. do današnjega dne je upadla po nekih računih n. pr. za 15 m, pojav, ki mu ne poznamo primera. Najbolj čudno pa je pri tem to, da se steka v Kaspiško morje 300 velikih in manjših rek, med njimi Volga, največja evropska reka, ter Ural — a navzlic temu te ogromne dotekajoče vodne mase ne mo- rejo ustaviti počasnega, toda neprestanega upadanja Kaspiškega morja. Letošnje pomladne poplave so njegovo gladino povišale sicer za 4 m, toda to je bilo le začasno, kajti v vročem letnem času se je znižala za več nego 7 m. Strokovnjaki računajo, da bo v letošnji zimi Kaspiško morje doseglo svoje najnižje vodno stanje sploh. Sahara — plodna? Težkp bi verjeli, da je bila puščava Sahara nekoč plodna in bogata, pokrita z ogromnimi pragozdovi, da so se po tea gozdovih sprehajali ogromni sloni, krokodili in druge številne živali. Španski znanstvenik M. Santa Dalalla pa se je pred kratkim vrnil z arheoloških raziskavanj po Sahari in ob tej priliki je prinesel dokaze, da je bila nekdaj bogata in plodna. Kraljestvo Antineja morda vendarle ni samo legenda... • Obnovite naročnino! Host med Azijo in Ameriko Antropologi vsega sveta se močno zanimajo za prazgodovino Amerike in zlasti ameriški znanstveniki so svoje prizadevanje posvetili vprašanju, odkod so prišli prvi ljudje na ameriško celino. Zdaj so si znanstveniki edini v nazoru, da je bila Amerika naseljena iz Azije in da je vse prebivalstvo Amerike do Ognjene zemlje po svojem izvoru iz Azije. Pri tem ne izključujejo slučajnih preseljevanj preko Tihega oceana, dasi se je sistematično preseljevanje vršilo čez Beringov preliv na Aljaško. Prvi ljudje, ki so po današnjih ugotovitvah stopili na ameriško kop-nino, niso bili Eskimi, marveč druga plemena severno-azijskih lovcev. Ti so prišli iz Sibirije preko Beringove ožine ter so se odtod razširili po vsej Ameriki. Od njih imamo zelo malo ostankov. Pripisujejo jim nekatere najdene kamnite nože in morda celo grobo izdelano orodje iz kosti velikih zveri, šele za temi plemeni so prišli po istem potu Eskimi iz severne Azije in severne Evrope, bodisi prisiljeni po drugih plemenih ali pregnani po raznih elementarnih katastrofah, o katerih danes še ne vemo več, a jih znanstveniki slutijo. Najnovejša izkopavanja so pokazala, da so prišli Eskimi v Ameriko že s precej razvito kulturo. Rezljali so lepe glavice za svoje harpune, zlasti pa so umetniško delo njihovi noži, ki jih učenjaki naravnost občudujejo. Kmalu pa je pri teh priseljencih nasto- pil upadek in doba velikih eskimskih umetnikov je minula. Poslej so izdelovali 5e predmete vsakdanje potrebe brez vsakih okraskov. Vendar se med Eskimi še daneg najde mnogo zelo nadarjenih ljudi, ki znajo iz kosa kosti izrezljati naravnost mične reči. Iz tega sklepamo, da so stari Eskimi prinesli mnogo kulturnih pridobitev iz starega sveta, le da so iz neraz-jasnjenih razlogov kmalu opešali v svoji tvornosti. Znanstveniki so tudi do najmanjših podrobnosti določili pot, po kateri so azijska ljudstva potovala v Ameriko. Beringova ožina meri le 75 km in jo je prvi odkril ruski kozak Dežnjev, dobila pa je ime po Dancu Beringu, ki mu je Peter Veliki poveril to nalogo, pa jo je Dame izvršil šele L 1728., tedaj polnih 80 let po Dežnjevu. V ožini sami so trije skalnati otoki Diomedovi, ki so služili plemeno-n na pohodu kot vmesne postaje. Po zimi je preliv zamrznjen in omogoča potovanje s sanmi, dasi je ta pot zelo težavna. Druga pot za ljudski tok je bila s Kamčatke po Aleutskih otokih, tedaj precej južneje. Na Kamčatki pa so odkrili mnogo sledov, c^a so to pot uporabljali tudi Eskimi pri svojih selitvah iz Amerike v Azijo, ko so začeli nanje pritiskati Indijanci Severne Amerike. Problem je danes že toliko pojasnjen, da ga smemo smatrati za znanstveno rešenega. Tudi ameriški praprebi-valci so po poreklu iz Azije. Led v Berin-govi ožini in Aleutsko otočje sta mosta, ki sta jim služila za prehod. Ameriška mesta v bodočnosti Najpozneje v pet in dvajsetih letih, pravi dr. Melvin, znani ameriški učenjak in predsednik ameriške akademije za optome-trijo, bodo vsi nebotičniki in druge stavbe v ameriških mestih pobarvane na zunaj z barvami, ki žarkov ne bodo odbijale, temveč jih bodo vsrkavale. Na ta način se bo zunanji obraz ameriških mest zelo spremenil, kajti vse stavbe bodo temne barve, predvsem modre in zelene, kajti ti dve barvi svetlobo najbolj vpijata. Po dr. Melvinu bodo nižja nadstropja do osmega ali desetega bledo zelena, ostanek poslopij pa bo imel modro barvo. A tudi ceste ne bodo imele več sedanjih belih barv, marveč bodo bledo zelene, kar bo očem na vsak način prijetnejše. Sončne pege in Sllm Na zborovanju nemške kinotehnicne družbe so nekateri predavatelji poročali o izredno zanimivih tajnah mikrokozma in makrokozma. Tako je dr. Gramacki predaval o »filmanju izprememb na površini sonca«. Opozoril je na veliki vpliv, ki ga imajo sončne pege na vse življenje naša zemlje. Predavatelj je v tej zvezi omenil pojav severnega sija, ki je bil letos zlasu pogost, ter na razne motnje, ki so jih opazile radijske oddajne postaje in poslušalci. Učenjaki različnih narodov se že dolgo trudijo, da bi razjasnili te skrivnostne učinke in njih vzroke, toda šele s fotografijo so dobili izvrstno pomagalo za svoje študije. Posnetki so pokazali mogočnost izbruhov na sončni površini, ki dosegajo fantastično višino 400.000 in celo do 600.000 km. Fotografski posnetki pa niso zadostovali, zato je bilo treba poklicati na pomoč še film. čeprav je filmanje makrokozma še v povojih, se je Američanom vendar že posrečilo napraviti nekoliko minut trajajoče filme o silovitih izbruhih na soncu. Zlasti univerza v Michiganu je izdelala dober film, ki razločno podaja elementarne dogodke na soncu. V tem prav-cu se delo nadaljuje in ni dvoma, da bodo filmi te vrste odkrili marsikaj neznanega ter služili znanstvenikom kot izvrstna podlaga za nadaljnje raziskovanje. Pes se je vrnil k mrtvi gospodarici Ko je stara ga. Jeanne Gourgonova, ki je prebila vse svoje življenje v majhni vasi v bližini Le Havrea, začutila, da se ji bliža smrt, je poslala svojega zvestega psa Luluja k nekim sorodnikom v kraja Wingles v departementu Pas de Calais. Stara gospa je računala z vso gotovostjo s svojo smrtjo in je hotela, da bi ostal nje stari terier v dobrih rokah. Lulu je prebil nekoliko dni v hiši njenih sorodnikov, toda postal je otožen tako, da nazadnje ni mogel več zdržati in se je odpravil proti domači vasi. Sorodniki ge. Gour-gonove so se zelo začudili, ko ga nekega dne ni bilo več. Menili so, da je postal žrtev kakšnega hudobnega človeka. Toda enajst dni potem, ko je izginil, so ga našli vsega izčrpanega pred vrati domače hiše. Zvesta žival je bila prehodila 150 km, da se je nazadnje ustavila pred vrati, ki se pa niso odprla. Ga. Gourgonova je bila namreč pet ur prej umrla v bolnišnici. Vaščanom je zvestoba psa tako ugajala, da sedaj med seboj kar tekmujejo, kdo ga bo bolje negoval. Oporoka, ki jo bodo odprli te dni, bo gotovo povedala, kaj naj se z živaljo zgodi. Strupeni ugriz goža Nemški prirodopisec Helfferich opisuje neobičajni primer, da je gožev ugriz ime! enake posledice kakor pik modrasa ali gada. šlo je v tem primeru za goža, ki ga prirodoslovje pozna pod imenom Natris subminiata Schlegel, ki nima votlih zob. da bi ž njimi v rano spustil strup. Doslej so tudi mislili, da ta kača sploh nima strupa. Pri nadaljnjem raizskovanju pa se pokazalo, da je slina tega goža strupena skoro v enaki meri kakor gad ji strup. Splošno mnenje je bilo, da gož mori svoje žrtve s slino, ki deluje nje strup samo na manjše živali, opisani primer pa dokazuje, da je lahko nevaren tudi človeku. Zato so dali pičenemu človeku injekcijo gadjega seruma, ki je imel zdravilen učinek tudi zoper strupeno goževo slino. Klub velikanov V Tokiu so osnovali klub velikanov, ki se od podobnih razlikuje po tem, da se tu velikani ne merijo po telesni velikosti, temveč po telesni teži. Glavni pogoj, d& sprejmejo koga v ta klub, je ta, da tehta najmanj 250 funtov. V restoranu, kjer ima društvo svoje shajališče, so mu dali na razpolago največji prostor in težki velikani se tu zabavajo ponajveč z igranjem šaha. Da bi še bolj poudarili njih telesne razsežnosti, so si omislili za postrežbo, zabavo in ples najmanjše gejše. če smemo verjeti tokijskim kronistom, gre tucat teh malih gejš na eno samo šahovnico, oo kakršnih igrajo njih postavni gosti. Jedi ohranimo tople Rodbinski člani, ki so zaposleni pri različnem poklicnem delu, pač ne morejo ob istem času prihajati k obedom. V takšni družini se večkrat zgodi, da stoje jedi prosto ln dalj časa na gorkem štedilniku, prvotni okus se jim pokvari, zgostijo se in posuše. Treba je še naprej kuriti, kajti v sami pečici se vse posuši in jedi dobe okus po postanem — a kuriva, ki je tako drago, je silno škoda. Kako si pomagamo? Na štedilniku segrejemo že prej v veliki posodi vodo, ki naj sega do vrha in je skoraj vrela. Posodo pokrijemo z velikim pekačem ali kozo tako, da zadržimo paro v loncu. Na pekač ali v kozo zložimo z jedjo napolnjene posodice, M morajo biti vse dobro pokrite. Lonec pustimo na gorkem štedilniku, ki mu ni treba dodajati kuriva, in jedi ostanejo gorke in okusne približno eno uro, lahko tudi dlje, če še zakurimo. Ali je mezga dovolj Ko smo kuhale mezgo s predpisanim sladkorjem dovolj dolgo dobo, vlijemo kavno žličko te mezge v majhno porcelanasto skodelico, ki jo postavimo v mrzlo vodo. Marmelada se hitro shladi, če pa jo potem potipamo, moramo imeti občutek, da je žoličasta. Druga preizkušnja je sledeča: Vlijmo kapljo kuhane mezge v čašo mrzle vode. Ako se mezga v vodi razleze in se tako rekoč raztopi, jo moramo še nekaj časa kuhati, če pa pade kaplja mezge na dno čaše, ne da bi se prej popolnoma razlezla, je mezga kuhana. Tudi poizkus s pivnikom je dovolj zanesljiv. Ako kanemo na pivnik kapljo mezge, ne sme pivnika premočiti, če je dovolj kuhana. K D O T A Slovit igralec je v neka igri zaradi šted-ljivosti ravnateljstva prejemal namesto prave vedno leseno smotko. To ga je zelo jezilo in sklenil je, da se bo maščeval. Nekega večera mu je med predstavo smotka namenoma padla na tla in ko je občinstvo začulo njeno glasno trkljanje, se čelo smejati. Igralec pa je, da bi efekt še povečal, vprašai soigralca: »Ali veš, koliko stane klaftra teh smotk?« Med občinstvom bučen krohot. Od tega večera dalje je mož dobival pravo smotko. VSAK DAN ENA »Vidiš, dedek je edini človek na svetu, ki mu dovoljujem, da sme ugrizniti v moje jabolko!« KtedePJa, 3. VUL «m-XJX CENE MALIM OGLASOM Kdor išče službe, plača za vsako besedo L. —JO, takse L. —.60, sa dajanje naslova ali za šifro L. 1.—. Najmanjši znesek je L. 7.—. Za ženitve in dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda 1». —j60, taksa —.60, za dajanje nasloya ali za šifro L. 2.—. Najmanjši CTtoaolr -te T. 10.. Mattvglasi Za pismene odgovore Je priložiti f 1CA v znamkah GASSOGENI A CARBONE DI LEGNO GENERATORJI NA OGLJENI PLIN FH1G0NUBEX JatVntir.no PER TUTTE LE V E T T U R E, AUTOCARRI E MOTORI STABILI ZA VSE POTNIŠKE IN TOVORNE AVTOMOBILE IN STABILNE MOTORJE Specialna tovarniška izdelava NAJNIŽJE CENE Speciale lavoro di fabbrica PREZZI B A S S I Rappresentante generale: Generalni zastopnik : LJUBLJANA — LUBIANA I. M. KENDA, AdlerService KERSNIKOVA 2 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Nella trattoria rinuovata offriamo ai nostri ospiti vini scelti delle migliori marche. XI vito secondo le forniture fin ora sussistite. Si racco-manda Podgrajska klet, Mestni trg 13. V novo preurejeni gostilni točimo najboljša izbrana vina itd. Kuhinja po dosedanjih dobavah postreže in vabi Podgrajska klet, Mestni trg 13. 13643-18 Oggi sabato 2 agosto a. c. apertura della trattoria al »Pesca-tore«, Sv. Petra c. T7. Cu- cina casalinga italiana e dalmata. Vini assordite itaiiani e dalmati. — A. Rai-cevic. Danes otvoritev gostilne pri »Ribico«, Sv. Petra cesta štev. 57 (ex-knvarna Stritar). Domača dalmatinska in italijanska kuhinja. Pristna dalmatinska in italijanska vina. — A. Raičevic. 13806-18 Sluibodobi Beseda L —.60, taksa — .60, za daianie oaslova tli za šifro L 2.— Dva potnika dobra, za Ljubljano in pokrajino, takoj sprejmem. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13810-1 Postrežnico za nekaj ur dnevno iščem. Lahko dobi tudi opremljeno sobico. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13818-1 Služkinjo za vsa hišna dela pridno ln pošteno, sprejmem s 15. avgustom. Poizve se: pekarija Vrtačnik, Tržaška c. 19. 13842-1 Zaslužek Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Perico po možnosti starejšo, zanesljivo, ki dobro pere in lika, takcj sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kočevje«. 13624-1 Dobro kuharico ki bi opravljala tudi druga gospodinjska dela, čisto, pridno in pošteno, iščem k mali družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13626-1 Lesostrugarja izurjenega, po možnosti z mojstrskim Izpitom sprejmem. Ponudibe z zahtevki plače ogl. odd. Jutra pod »Leeostrugar« 13843-1 Velik zaslužek, lepa bodočnost Sprejmem v službo Izobraženo damio, lzvež-bano v trgovini ali dobro izurjeno natakarico, ki je sposobna voditi buffet, — in damsko modno galanterijsko, iz-vežbar.o prodajalko. — Kavcija ln simpatičnost zaželjena. Vse zmožne dame naj naslovijo točne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velik promet«. 13792 3 Pomivalko dnevno od 5.—10. zvečer sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13848-1 Službe išče Beseda t —.30. taksa —.60, a dajanje naslova ali ti Iifro C Seseda L —.60, taksa —.60. dajanje naslova ali ca iifro L 2.—. Temeljiti pouk v nemščini iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna učiteljica«. 13617-4 Potniško mesto sprejmem zaradi nezaposlenosti v svoji stroki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen 9«. 13637-2 Trgovski poslovodja išče zaposlitve, tudi kot trg. pomočnik, potnik, skladiščnik ali trg. sluga. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljančan«. 13636-2 Mlajša, boljša gospa išče službe k otrokom ali pomoč gospodinji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomoč gospodinji«. 13633-2 Knjigovodjo za gozdarsko stroko iščem Za takoj. Prednost imaio podaniki ljubljanske pokraiine, zmožni poleg slovenščine tudi italijanščine, z znani em državnega računovodstva. — Ponudbe do 5. t. m. na ogl. odd. Jutra pod »Knjigovodja«. 13677-1 Mlajšo šiviljo ki zna krojiti, iščem za takoj. Vsa oskrba v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13696-1 Zastopnik dobro vpeljan, dobi zastopstvo pletenin. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Pletenine«. 13674-1 Postrežnico iščem. Nastop takoj. Poizve se: Kotnikova 17, priti. 13710-1 Za italijansko stenografijo Sčem inštruktorja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13728-1 Fotografskega pomočnika ali pomočnico samo dobrega retušerja sperjmem s 15. avgustom. Foto Justi Ljubljana, Tyršcva c. 6. 13727-1 Postrežnico za dopoldne, pridno in pošteno iščem. — Prule 19 L. desno. 13726-1 Služkinja pridna in poštena, za domača in poljska dela dobi takoj službo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 13749-1 Trg. pomočnica zanesljiva, vajena tudi poslovanja na deželi in v mestu, išče zaposlitve kier koli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovska pomočnica«. 13683-2 Dekle išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica«. 13688-2 Perfektna koresoondentka (slovensko, srbohrvatsko in nemško) želi zaposlitve. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po času odmerien zaslužek«. 13672-3 Postrežba Zaposlitev iščem dvakrat na teden. Poštena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Postrežnica«. 13716-2 Prodajalka 21 letna, izučena v meš stroki, vešča v stroiepisju želi premestitve kot proda jalka ali blagajničarka. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijazna«. 13707-2 Oskrbnika omoženega, brez otrok, tudi upokojenca, ki se razume na vrtnarstvo, iščem na malo posestvo za takoj. Ponudbe an ogl. odd. Jutra pod šifro: »Okolica Ljubljane«. 13741-1 Praktikanta za zobotehniko sprejmem z z meščansko šolo ali 4. raz-meščansko šolo a!i 4. razredi srednie šole. Naslov v vseh posloval. Jutra. 13731-1 Šivilje in učenko Za moško perilo sprejmem t3koj Anton Mlakar, Tyr-Ševa c. 13. 13825-1 Tehnika začetnika, dobrega risarja zaposlimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Be gunec prednost«. 13821-1 Priprosto, pošteno dekle potrebujem v pomoč go spodinistvu k mali družini odraslih. Resljeva 12, pri tličje, levo (od 1.—3-). 13627-1 Starejša kuharica šče zaposlitve za dopol danske ure. Dopis na ogl odd. Jutra pod šifro »Ka mor koli«. 13740 Fpraviteljstvo hiš prevzamem pod ugodnimi pogoji - apač Andrej, realitetna pisarna Tavčarjeva 10. 13744- Postrežbo za popoldne iščem. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva«. 13815-: Upraviteljstvo hiš prevzamem pod ugodnimi pogoii. Realitetna pisarna ZAJEC ANDREJ, Tavča jeva ul. 10. 13744- Vajenci (ke) Beseda L —.60, taksa —.60 za daiaaje naslova alj Šifro L 2.—. Italijanščine bi se rad dobro naučil starejši gospod. Izčrpne ponudbe na ogl. odd. pod »Zaseben pouk«. 13655-4 klavir in klavirsko harmoniko poučuje gospa po uspešni metodi. Pride na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13671-4 Poliglot perfekten v slovenskem, ita-ijanskem in nemškem jeziku daje lekcije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13679-4 Stanovanjsko barako prodam. Ogled na Gmajni, Štepanja vas. 13706-6 Otroški voziček globok in športni, ter lepo športno kolo, prodam. — Mam, Mestni trg 17. 13703-6 Otroški voziček športni, dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13704-6 Otroško posteljo belo, prodam. Kupim pa več rabljenih oken. Naslov v vseh posloval. Jutra. 13705-6 Šivalni stroj Pfaff proda Glavič, Tržaška cesta 3. 13753-6 Klavir angl. mehanika, GOSLE mojstrske, naprodaj. Ponud' be na ogl. odd. Jutra pod »Muzika«. 13766-6 Prodam razno staro pohištvo. Tyrše va cesta 35, dvorišče, Kova čič. 13771-6 Preprogo, zastore, odeje, žimnico, zložljivo po steljo, prodam. — Pred ško fijo 15/11!.. desno. 13777-6 Zapravljivček malo rabljen proda HUČ Vegova ul. 10. 13748-1 Italijanščino nemščino, francoščino, poučujem. Primerjava jezikov. Prav tako strokovna hitra priprava za popravne izpite srednješolcev v vseh predmetih. Informacije dnevno v vratarjevi loži univerze. 13761-4 Italijanski jezik poučujem uspešno in hitro. Posamezno >in v skupinah, po žel i i grem na dom. — Takojšnja konverzacija v toskanščini in znanje nemščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Aktualni jezik«. 13826-4 Nemščino in ruščino s teorijo poučujem najhitreje po moji najboljši metodi. Pojasnila od 9. do 10. in od 12. do 15. ure — Salendrcva 4-H. K. Ljutva. 13785 4 Otroški voziček globok, dobro ohranjen se proda. Kopališka ul. 20. za Obrtno šolo ob Gradaščici 13739 Steklenice-buteljke po najvišji ceni kupuje Me-darna, Ljubljana, Židovska ul. 6. 13123-7 MED vsako količino kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jn-tra pod »Med«. 12217-7 Elektromotor 12 do 16 KS kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Elektromotor«. 13681-7 Močan daljnogled kupim. Točne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lovec«. 13697-7 Ključavničarsko orodje in stružnico kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Orodje«. 13666-7 Vreče močnate, otrobnate, solne itd. kupim. — Podbevšek, Obirska 4 (ob Celovški cesti). 13675-7 Kupujem krojaške pletilske volnene odrezke, staro žemper-volno, kontenino, razno podlogo itd. Kovačič, Tyrševa 35. 13770-7 Dobre ljudi prosim, ako mi kdo poceni proda žimnico Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bo lan begunec«. 13747-7 Kad in peč za kopalnico kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kopalnica 3«. 13817-7 Kupim 1 voz bukovih butar. — Megler, Kolodvorska 11. 13800 7 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova tli za šifre t ___. Kolesa Beseda L —.60, taksa —.60, sa dajanje naslova ali ta iifro L Moško kolo dobro ohranjeno, ugodno prodam. E. Turk, Streliška ulica 4. 13689-11 Rabljeno moško in žensko kolo prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13700-11 Najboljša kolesa »Diamant« dobite pri znani tvrdki »Ivan Jax in sin«, — Tyrševa c. 36. 13755-11 Kolesa nova in rabljena dobite pri Prometu (nasproti Križan-ske cerkve). 13762-11 Prodam kolesa moška in ženska, poceni. — Fantini, mehanik, Celovška cesta 42, dvorišče. 13767-11 Enosob. stanovanje za 2 osebi, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13701-21 Trisob. stanovanje v novi stavbi na Prulah takoj oddam. Tehna, Mestni trg 25. 13765-21 Trisobno stanovanje oddam. Drogerija Hermes, Miklošičeva c. 30. 13776-21 Vtae pristojbine za male oglase Je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vpoelati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina L. 2.—. Vsa naro&la in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana. Denar naložite najbolje, ako kupite travnik ali njivo na prometnem kraju, lepa lega. Poizve se pri Franc Berlič, posestnik, Lj ubl j ana-Dravlje, Koroška cesta. 13803-16 Družabnico ali financerko išče samostojen trgovec. Izčrpne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Značaj in poštenje«. 13834-16 Eni ali dvema sostanovalkama oddam lepo sobo v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13693-23 Oddam sobo vso oskrbo solidni gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13670-23 Enosobno stanovanje s predprostorom, v pritličju, se takoj odda — proti kavciji. Megler, Kolodvorska 11. 13799-21 Stanovanja Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje oaslova tli ca iifro L 2.—. Avto znamke Škoda, skoro nov ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skoda«. 13605-10 Tovorni avto Fiat 2 (5), s pet novimi gumami prodam. Friederich Povše, Stara cerkev pri Kočevju. 13603-10 Novo damsko in moško kolo poceni naprodaj. Frančiškanska 10, dvorišče. 13788-11 Damsko in moško kolo ugodno naprodaj. Leopold Ambrož, Tyrševa 71 13737-11 Novo kolo športno, prvovrstne italijanske znamke, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13833-11 Pohištvo Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—. Jedilnico skoraj novo, zaradi selitve poceni prodam. Ogleda se dnevno od 11.—12. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13635-12 Boljše pohištvo za spalno sobo kupim. — Ponudbe: Bernik, poštni predal 151, Ljubljana. 13587-12 Kompletno spalnico dobro ohranjeno, prodam. Marenčičeva ul. 5/1., Moste. 13695-12 Opremljeno sobico išče gospod pri samski gospe. Tudi na periferiji. Po-nudbe do 15. avgusta na ogl. odd. Jutra pod »1. september«. 13623-21a Enosob. stanovanje za 2 osebi iščem za takoj ali 1. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. september«. 13642-21a Dve mirni osebi iščeta dvosobno stanovanje z verando, po možnosti vili. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno«. 13634-21a Dvo- ali trisobno stanovanje iščem s 15. avg. ali 1. septembrom. — Po možnosti opremljeno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovska družina«. 13632-21a Frizerji! prodam aparat za trajno on-dulacijo znamke »Fort-schritt«. Pojasnila pri Josipu Polaku, Rakek. 13735-6 Rentgenski aparat starejše tipe, toda za zdravniške kakor tudi tehnične namene zelo dobro poraben prodam. Vprašajte: Šišenska 14, »Vila Raja«. 13738-6 Signora italiana cerco per ore di conversa-zione. Offerte sotto »Im-piegata« ali amministrazio-ne. 13854-4 Šivalne stroje in kolesa prodaja po ugodni ceni Triglav, Resljeva 6. 13760-6 Prodam harmonii najboljšje svetovne tvrdke »Packard« USA. Naslov: Pred škofijo 7, pritličje levo. 13730-6 Zdravniške instrumente veliko omaro za instrumente, aparat za pneumotoraX, tehtnico, umivalnik z električnim boileriem. Rontgen, tonizator, visokofrekvenčni aparat, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13813-6 Prodam Beseda i —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro t 2.—. Več rabljenih avto-gum za osebne in tov. avtomo-ble in blok s kapo za Opel-Super, ugodno naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13596-6 Čoln prodam ali zamenjam za moško kolo. Pirnat, Ižanska 53. 13641-6 Globok voziček takoj prodam. Tržaška 14, 1. nadstr., levo. 13648-6 Srebrni pribor za 12 oseb, 97 komadov, poceni naprodaj. Interesenti naj puste naslov v ogl. odd. Jutra pod »Pribor«. 13644-6 Motorno kolo DKW 200 ccm, z novimi pneuma- tikami, ugodno prodam. — Poizve se na Gosposvetski cesti št. 8 (gostilna Kmet). 13649-10 Ford limuzina skoraj nov, z novimi gumami, naprodaj. Ogledati: Tomačevo 72, Ljubljana. 13610-10 Tovorni avto najmanj 5 ton nosilnosti kupim. Ponudbe: Bernik, poštni predal 151, Ljubljana. 13586-10 Tovorni avto štiritonski, pogon na oglje ali bencin, gume s štirimi rezervami. Vse v najboljšem stanju, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13690-10 Tovorni avto Mercedes Diesel, 5tonski Magirus diesel 8 tonski, Ford Generator 5tonski na prodaj. Vprašajte na ogl. odd. Jutra pod »Tovorni avto 585«. 13736-10 Brivskega vajenca ali vajenko sprejme takoj brivec Vaca Rudolf, Jezica 14. 13657-44 Vajenko ki ima svoj stroj, sprejme šivilja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Damska krojačica«. 13645-44 Vajenca iščem za špecerijsko trgovino. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Inteligenten«. 13702-44 Frizersko vajenko takoj sprejme Rep Viktor v Ljubljani, Gledališka 8. 13763-44 Belo postelj in pisalno mizo prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13668-6 2 Seifert-biljarda s kroglami in palicami ter kavarniške zofe naprodaj. Stritar, Vidovdanska c. 2. 13692-6 Prvovrsten fotoaparat »Voigtl&nder« prodam. — Vprašati pri plačilnem kavarna Prešeren. 13694-6 Hladilna omarica »Frigidaire« za malo gospodinjstvo, naprodaj. — Ivo Štembal, Vegova 8, priti. 13715-6 Spalne otomane več vrst. ugodno prodam. Gosposka 11, tapetnik. 13706-6 Halo! Gostilničarji, zelo dobro vino kupite v vsaki množini po zelo ugodni ceni. Belo. rudeče, črno Ia. Dobra vina vedno na zalogi. Točimo, dokler traja zaloga. Ugodni pogoji pri nakupu. — Vsa pojasnila ln vzorci pri Rahne, gostilničar, Moste — Ljubljana. 13793-8 Pisalne stroje nove ln rabljene ueod-no prodam. — SimandI, Ljubljana, Dvoržakova št. 3. 13839 6 Veliko Lutzovo neč skoraj novo, takoj prodam. Poizve se v slaščičarni Pe-licon, Wolfova ulica. 13855-6 Večjo količino starega železa in jekla, starih, še uporabliivh mašin, in lesenih miz — velikih — imam naprodaj. Peič, pošt. predal 17 — Lubiana. 13851-6 Kupim Besedi l —.60. taksa —.60. ca daianje oaslova tU za iifro L 2.—. Steklenice Franz Josef kupimo. Drogerija Kane, Ljubljana, Židovska 1. 13653-7 Spalne otomane več vrst ugodno prodam. Gosposka 11, tapetnik. 13709-12 Elegantno spalnico iz orehove korenine, proda Janez Rožmanc, Podolnica-Horjul pri Ljubljani. 13768-12 Pohištvo prodam staro (spalnice, omare itd.). Rožna dolina c. V/33. 13774-12 Pohištvo spalnice), jeailnice, saloni, samske, kmetske sobe, trgovske, kuhinjske opreme itd. Po lastnih ali danih načrtih, Za specialno izflelavo jamči in se priporoča mizarstvo Artnak-Mayer — Jenkova 7. 13782-12 prehrana Adler - Junior limuzina, malo vožena, v brezhibnem stanju ugodno na prodaj. Oglejte si v Metelkovi ulici 4. 13734-10 Mali tovorni avto prodam. Ogleda se: Tržaška cesta 9, tel. 26-97. _ 13809-10 Bencin se ne bo več dobilo in se z niim brez izieme ne bo smelo več voziti. Zato si pustite predelati Vaš osehn' ali tovorni avto na pogon t oeliem v SPECIALNI GE MERATOF DET A VNICI Tvrševa 13, Figover Mpvn dvorišče). 13790 10 Mali tovorni avto predelan na pogon z ogljem in motorno kolo prikolico alt, tudi predelano na poeron z ogljem. Obe vozili sta kot v novem stanj.i, skoro za vsako ceno na Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. V dobro rejo vzamem otroka takoj ali pozneje. Imam kozje mleko. Cena nizka. — Poizve se: Mihel, Florijanska ul. 32, Pritličje. 13849-14 Beseda L —.60, taksa —.60 za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Kromatično harmoniko prodam za 500 lir. Mario Zuccolo, Gor. Logatec. 13678-26 Stanovanje 2 sob, kabineta in pritiklin, iščem za takoj aH 15. avgust, in sicer ne v centru mesta. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zračno«. 13658-21a Tri- ali štirisobno stanovanje sredini mesta, z vsemi pritiklinami, iščem. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »št. 18«. 13631-21a Štiri- ali petsobno stanovanje v sredini mesta, 2 vsemi pritiklinami, iščem. -Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Petsobno«. 13 594-21 a Iščem stanovanje dvosobno s kabinetom ali trisobno, v centru mesta iščem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Stanova nje center«. 13685-21a Enosob. stanovanje po možnosti s pritiklinami. iščem ne v centru mesta Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »3060«. 13699-21a Enosob. stanovanje komfortno, s kopalnico iščem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Uradnica« 13691-21a Stanovanje ene ali dveh manjših sob išče Jože Černe, Hajdrihova 16, tel. 35-86. 13673-21a Opremljeno sobo takoj oddam. Bolgarska ul. 21a, pritličje, desno. 13676-23 Opremljeno sobo čedno, oddam solidni osebi. Ogled od 10. do 14. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13720-23 Svetlo sobo opremljeno, z električno razsvetljavo, takoj oddam gospodični. Cigoj, Gosposka ulica št. 10/1. 3719-23 Sončno sobo z dvema posteljama in kopalnico oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13717-23 Opremljeno sobo lepo, čisto, poceni oddam takoj stalni, solidni osebi. Železnikarjeva ul. 10/1., levo. 13723-23 Lepo opremljeno sobo sončno, zračno, z 2 po steljama, s kopalnico, posebnim vhodom, oddam samo boljšim ljudem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13737-23 Sobe išče Beseda 1 —.60, taksa —.60, dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Prazno sobo s štedilnikom ali pa enosobno stanovanje s kuhinjo iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna strank?, brez otrok«. 13682-23a Opremljeni sobi za tri osebe, s souporabo kopalnice in po možnosti s popolno oskrbo, iščem v bližini tramvajske proge za takoj. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Štajerci«. 13665-23a Prazno sobo mirno in svetlo, iščem v centru ali bližini za 1. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jurist«. 13769-23a Sobo iščem za 15. avgust. Prosti vhod in bližina središča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna«. 13827-23a Sobo za dve osebi, s posebnim vhodom, iščeva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna«. 138l4-23a Dve opremljeni sobi prva z dvema posteljama, druga z eno posteljo in posebnim vhodom, oddam samo boljšim gospodom. — Marmontova 41, pritličje. 13754-23 Lepo sobo sončno, parketirano, ugodno oddam dvema osebama takoj ali s 15. avgustom. — Gosposvetska c. 13/50. 13772-23 Sobico oddam takoj gospodu ter sprejmem sostanovalko. — Masarykova 58, podpritličje. 13853-23 Prazno sobo veliko, lepo, takoj oddam. Devinska ulica št. 9. Ko-lezija. Poizve se od 11. ure naprej. 13759-23 Dve veliki sobi pripravni za pisarniške prostore, kot ordinacijo za zdravnika ali privatno stanovanje, v strogem centru mesta, oddamo. Informacije daje Zedinjena zavarovalnica d. d., Ljubljana, Cigaletova 1. 13816-23 Kabinet prost vhod, se odda osebi, ki je cel dan odsotna. Staničeva ulica 20, Bežigrad. 13779-23 Opremljena soba velika, eolnčnia, kopalnica in klavir na razpolago, se takoj odda. — Streliška ul. 24.-I. desno. 13794-23 Perzijske preproge in one bosanskega izvora, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Privatnik«. 13585-7 Kupujemo volnene jopice ln volnene krojaške odpadke (nlfi celične volne) po najvišjih cenah. B. Viš-r.jevec, Vožarskl pot 1. Ljubljana. 13751-7 lavnica. Tyrševa 13. (Figovec, levo dvorišče) 13786 42 Luksus limuzina 6-sea'ežna, z novimi gumami. predelana na pogon z ogljem, zelo poceni naprodaj. Generator delavnica. Tyrševa 13. (Figovec, levo dvorišče). 13845-10 Pianino prvovrstne znamke prodam Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 13712-26 Harmoniko diatonično ali klavirsko, kupim. Strajnar Janez, Potočnikova 8, Ljubljana. 13724-26 Klavir Zakonca bre2 otrok iščeta enosobno stanovanje, ne predaleč od glavnega kolodvora takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zakonca«. 13718-21a Upokojenka išče enosobno stanovanje s kabinetom ali dvosobno za oktober ali pozneje. Trafika Jeršek, Borštnikov trg. 13711-21a 4—5 sobno stanovanje v strogem centru išče zdravnik. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13713-21a Na Iliriji iščem garsoniero ali prazno sobo ali enosobno ev. dvosobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ilirija«. 13742-21a Opremljeno sobo večjo, z uporabo kopal niče, oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 13804-23 Opremljeno sobo poseben vhod, souporaba kopalnice in kompletno hrano išče za takoj ravnatelj veletrgovine. »Realiteta«, Prešernova 54. poleg trafike. 13835-23a Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Boks plašč usnjen temnorjav, velik, dolg, dobro ohranjen in nove moške gumijaste škornje prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13758-13 Lokali Beseda i. —.60, taksa —.60, za daianje oaslova ali za šifro L 2.—. Iščem posojila do Lir 30.000 z vknjižbo na prvo mesto. Plačam dobre obresti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obresti«. 13598-16 Informaciji S Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Vem za kobilo _ črnkasto, mokro fukso, žig 539, na čelu dolga bela lisa, zadnji nogi v binclju beli in s sklenjenimi podkvami na sprednjih nogah, visoka 159 cm, stara 9 let, dolg rep. — Špedicija Turk, Ljubljana. 13599-31 Interprete giurato della lingua italiana, zapriseženi tolmač za italijanski tezik di. Mikuletič Porto. nat. Kralia Petra trg 9 — tel 34-32 36-31 Dragocenosti Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali a šifro L 2.—. Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir, Ljubljana, Woliova ulica 6-34 Dva cestna lokala in trije novozgrajeni obrtni ali pisarniški prostori, se oddajo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13583-19 Mlekarno v centru Ljubljane takoj oddam radi preselitve. Poizve se: Ivan Gabrenja, Beethovnova 15. 13698-19 Večjo klet za trgovino z vinom iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod' »Trgovina z vinoma 13844-19 Peki in slaščičarji! Oddam ugodno parno peč, delavnico in prodaj alno_ v Ljubljani. Person, poštni predal 307. 13808-19 Lokal iščem za mirno obrt. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna obrt«. 13795-19 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Kobilo šimlo, lipicanko, 6 let staro, 165 cm visoko, jahalno in za vprego, prodam. — Poizve se: gostilna Ražem, Zabjek. 13608-27 Dva poslovna lokala na Celovški cesti oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13829-19 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 2.—. Filatelija Modrijan Ljubljana, Miklošičeva cesta 34, telefon 20-37 — prevzema naročila za kataloge Michel, Zumstein, Yvert, Senf. Zastopstvo za dr. Simičev album hrvatskih znamk. 13-39 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2.—. Sobico s posebnim vhodom oddam takoj — Napoleo-gov trg 6-III. 13783-23 Prazno sobo s strogo separ. vhodom, takoj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 13838-23 Sobo s posebnim vhodom oddam v središču mesta. Naslov v vseh posl. Jutra. 13340-23 Fa^fr«. --ržt^l dl ohranjen, prodam,- Takoj prodam motorja: novega Pucha in Harley Davidsona, 700 ccm, z ali brez prikolice, ter kupim ali zamenjam za limuzino. Božo Omahen, Višnja gora. 13832-10 Tovorni avto od 2 ton naprej kupim takoj. Ponudbe na pošt. predal 17 — Peič — Lubiana. 13850-10 Novo! Regeneracije starega olja — mineralnega za vse stroie — Peič. pošt. predal 17 — Lubiana. 13852-10 Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13797-26 Stanovanje Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Trisobno stanovanje v Opatiji, opremljeno, oddam s 1. septembrom. Pojasnila: Gelletich, Abbazia, Villa Alice. 13638-21 Trisobno stanovanje s pritiklinami, solnčno, v vili, oadam odraslim osebam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Lepa lega«. 13784-21 Enosobno stanovanje oddam. Prednost imajo upokojenci. Knezova 59, nasproti številke 18. Najhitreje oddate sobo ali stanovanje zanesljivim strankam, dobrim plačnikom potom pisarne »Realiteta«, i— Prešernova 54, poleg trafike. Za najemodavce posredovanje brezplačno! 13836-23 Dvo- ali trisobno stanovanje za dve osebi iščem za takoj ali pozneje. Naslove prosim pustiti pri hišniku Gregorčičeva 12. 13812-21a Tri- ali dvosobno stanovanje komfortno, čisto in zračno, išče za takoj ali pozneje redna, stalna stranka treh odraslih oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačujem točno«. 13831-21a Sobo odda Beseda l —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali zs šifro t 2.—v Veliko prazno sobo v središču mesta, solnčno, s souporabo kopalnice, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13630-23 Sobo dvema osebama takoj oddam na Bleiweisovi c. 15. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13686-23 Sobo za pisarno oddam. Drogerija Hermes, 13757-21 'Miklošičeva 30. 13775-23 Opremljeno sobo oddam s 15. avgustom v Albanski (Beograjski) ulici 8 pri bežigrajski gimnaziji. 13807-23 Oddam prazno, sončno in parketirano ter eno opremljeno sobo. Oboje separirano. — Marmontbva 45, pritličje. 13802-23 Lepo sobo v centru mesta oddam boljšemu gospodu takoj ali s 15. avgustom. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 13841-23 Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali a» iifro l 2.—. Levoročni stroj malo rabljen, in flahšteperi-co proda Ivan Jax in sin, Tyrševa 36. 13756-29 Kupimo takoj stoječ ali ležeč parni kotel ali lokomobilo pro 12 kv. m ogrelne površine in do 8 atmosfer pritiska. Po nudbe poslati na ogl. odd Jutra pod »Lokomobila«. 13811-29. Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanie oaslova ali za šifro L 2.—-. Prodam parcelo za vilo, prekrasno (naokrog vrtovi), ca 800 m2. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kobaridska«. 13629-20 Letoviško posestvo na Dolenjskem, v bližinf Mokronoga, naprodaj za L 130.000.—. Posestvo men. ca. 5 ha, njive, travniki, vinograd, v glavnem arondi* rano, ca. 150 sadnih dreve* odraslih in 150 na novo za-sajenih. Nova hiša z dvosobnim stanovanjem in pritiklinami. Informacije prt »POSEST«, Miklošičeva 4. 13640-20 Oddam v najem takoj klet. Dolenjska cesta 48, Rudnik. 13778-17 Trgovino z mešanim blagom vzamem v najem. Kregar Ciril, Bohoričeva 28. 13846-17 11 Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2.—. Obrtni list za strojno mehanično obrt s sodelovanjem ali brez tega na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13680-30 Vinotoč zaradi bolezni ugodno od dam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra točka«. 13823-30 Kapital Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2.—. Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro in točno. — Obrnite se na: RUDOLF ZORE, Gledališka ulica 12. — Telefon 38-10. 13828-16 Financerja za trgovski velesejmski aranžman iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rentabilna prilika«. 13822-16 Kdo posodi za kratek rok do Lit 100.000 proti visokim obrestim ali soudeležbi dobička. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stoodstotna varnost«. 13789-16 Hišico enodružinsko, ali manjše kmetsko posestvo kje ne daleč od mesta na deželi, na dobrem in čistem zraku blizu smrekovega gozda — kupim takoi. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hišica na deželi«. 13663-20 Zelo lepa hiša vogalna, najsolidnejše zidana, na lepem in prijaznem kraju v Sp. šiški, popolnoma renovirana, suha in zdrava, s šestimi stanovanji in gostilniškim lokalom, lepim vrtom, oddaljena par korakov od glavne ceste in tramvaja, naprodaj zaradi bolezni v družini Le rejni io direktni kupci naj pošljejo svoje cenj. ponudbe na ogl, odd. Jutra pod »Izredna pri' lika 48«. 13662-20 Novejšo hišo tri- do štiristanovanjsko. najraje v šiški ali za Bežigradom ali kje na periferiji mesta — kupim takoj. Le direktne ponudbe, diskretnost častno zaiamčena, prosim na ogl. odd. Jutra pod »Novejša hiša«. 13(564-20 Hišo ali vilo v Ljubljani kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«. 13584-20 Hišo z zelenjadnim vrtom, prodam. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Takoj hiša«. _13722-2r V prodaj imam: 2 parceli na Kodeljevem p< Lir 60.— za 1 m2, 1 parcelo na Rudniku p* Lir 10.— za 1 m2 in gozdnato parcelo na Rud niku v izmeri cca. 300» kv. m, kakor tudi nek* stavb, parcel, vil in hiš KUNAVER LUDVIK, gradbeno strokovno naobražeri posredovalec pri kupoprodajah nepremičnin, Miklošiče va cesta 34. Tel. 20-37. 13780-21 »GLOBUS« Buknp in prodaji nepremičnin sporoča preselitev svoje pisarne na VTA PETRARCA Komenskega nI. 26. Zahvaljuje se dosedanji naklonjenosti ter se toplo priporoča v nadalje. Telefon 31-03. 13721-20 Novo vilo tristanovanjsko, center Bežigrad, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13764-20 Parcelo ev. posestvo prodam v najbližjem pred mestju Ljubljane, mirno, sončno, ugodni plačilni pogoji. Naslov v trafiki v Unionu. 13750-20 Lepo parcelo ▼ bližini remize prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jn-tra pod »Parcela«. 13819-20 Parcelo 560 kv. m, za vsako ceno prodam v Rudniku. Polzve se od 13. do 14. ure — Okičkega ul. St. 18, Kodeljevo. 13671-20 Kupim hišo aH stavbno parcelo — kjer koli. Posredovalci izključeni. Ponudbe an oglas, odd. Jutra pod »Gotovina« 13745-20 Prodamo: HIŠO stanovanjsko, trinad-stropno. Cena 1,150.000 lir. Center. GRAŠČINSKO veleposestvo. Cena 2,000.000 lir. Brezplačne informacije daje realitetna pisarna ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska 7, vis-a-vis »Sla-miča«. 13824-20 Prodam eno-, dvo ln tronad-stropno hišo, enonadr stropno hišo z gostilno ln večjim vrtom. 1 stanovanjsko vilo za Bežigradom ter stavbne parcele v raznih, delili mesta in razna zemljišča na aeželi. Kupim vsakovrstne nepremičnine v mestu ali na deželi. Zajec Andrej, realitetna pisarna, Tavčarjeva tO. 10, teL 35-64. 13746-20 Naprodaj imam Dve manjši trgovsko-stano-vanjski hiši v centru; več hiš z dobroidočfmi gostilnami in krasnim vrtom;, manjše hiše na periferiji; vile in parcele. Pojasnila JANČAR," Sv. Petra c. 23. 13805-20 »REALITETA« posredovalnica nepremičnin kupi takoj po najvišjih dosegljivih cenah vsako nepremičnino v Ljubljani ln deželi. Prešernova 54-1, poleg trafike. — Telefon 44-20. 13837 20 Razno Beseda l —.60. taksa —.60, za daianje naslova aH za iifro L Stavba za manjše industrijsko podjetje v Ljubljani naprodaj. Informacije: Opekarska cesta 17, pritličje, desno. 13801-20 Izredna prilika! Prodam večjo hišo z obširnimi skladišči in zemljiščem, blizu tramvaja Moste. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lir 270.000«. 13798-20 Hišo tudi večnadstropno, vam zgradim po vaši želji. -— Imam ves materijal. Javite se na ogl. odd. Jutra pod »Ključ v roke«. 13847-20 Pridelki Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro t 2.—. Maline ali sok dobavim malo ali veliko količino. Naročila na ogl. odd. Jutra pod »Koliko«. 13496-33 Suhe gobe po najvišjih dnevnih cenah Kupuje R. Višnjevec, Flori-»anska 37, Ljubljana. 13752-35 "INSERIRAJ V „JUTRU"! Zlata vreden je dober življenj, nasvet! Dobite ga pri nas na pod lagi horoskopa, ogledala Vašega značaja in Vaše usode. — »FATA«, astrološka posvetovalnica, Ljubljana, Masarykova C 14-1., levo, telefon 29-70, poštni predal 93._13529-37 Ženitve Beseda L 1.—, taksa —.60, za iifro L 2.—. Zenitna ponudba. Uradnik srednjih let ▼ Ljubljani želi spoznati v mestu ali na deželi dobrosrčno gospodično čiste preteklosti, v svrho ženitve. Le resne ponudbe z naslovom m podrobnejšim opisom je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Sreča v vzajemnem življenju«. 13820-25 Fant s stalno službo poroči gospodično z majhno gotovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljančan«. 13781-25 Vdovo di ihnjfe gospodično S nekoliko gotovine želi poročiti samostojen gospod. — Ponudbe na ogl. odd. Ju-tra pod »Pomoč ▼ pisarni«. 13773-25 Dopisi Beseda t 1.—, taksa —.60, za fifro A 2.—, Situiran gospod želi poznanstvo zaradi ženitve. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Diskrecija 10«. __»3714-24 Dama srednjih let želi dopisovati s starejšim situiranim gospodom, v svrho ženitve. Ponudbe z naslovom pod »Poletje« na ogl. odd. Jutra. 13733-24 Ob vsaki priliki — spomnite INSERIRAJ V „ JUTRU"! se da bo »Jntrovl« Mali oglasi« T Sloveniji najuspešnejša, najcenejša in najhitrejša posredovalnica za službe vseh vrst za prodajo in nakup vseh stvari, za nepremičnine, lokale, podjetja, kapital, ženitve in za vse drugo. RAPPRESENTANZE importanti assumonsi pet vasta clientela Italia. Refe-renze di primo ordine. — ZASTOPNIKE sprejemamo za širok krog odjemalcev v Italiji. Potrebna prvovrstna priporočila. Studio Tečni co Commerciale Rag. Carone — Avv. Cenilo — Cimarosa 84 — NAPOLI TNSERIRAJTE V „JUTRU"! tMPBRO talsko pošto Carta per posta aerea CARTELLE da 50/50 fogli e buste BUSTONI aa 10/10 formato QUARTINA BUSTONI da 10/10 formato OLANDTNA RICHIEDETELA OVUNQUE LISTKI po 50/50 komadov ln kuverte VELIKE KUVERTE po 10/10 četrt luškega _formata VELIKE KUVERTE po 10/10 formata OLANDINA ZAHTEVAJTE JIH POVSOD »LA N UOVISSIMA« VIA PORTAMEDINA 44 — NAPOLI Poverljive zastopnike v vseh večjih krajih ljubljanske pokrajine sprejmeta zavarovalnici »ASSICUR A ZIONI GENERALI« in »SAVA« Ljubljana, Sv. Petra cesta 2 Kupujemo star papir v večjih količinah. Združene papirnice Vevče pri Ljubljani Laneno seme in vsa ostala oljnata semena kupuje tovarna olja HROVAT & KOMP. LJUBLJANA, Tyrševa c. la/m. Tel. 23-08 ta 29-01 f Po kratki bolezni nas je 1. avgusta zapustila naša predobra mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa MARIJA RAMOVŠ Dobrot, ki nam jih je dajala do svojih visokih 86 let, se bomo vedno hvaležno spominjali. Pokopali jo bomo v nedeljo v Borovnici. Borovnica, Beograd, Bled, Tacen, Ljubljana, dne 2. avgusta 1941. ŽALUJOČI OSTALI Radio Ljubljana Nedelja 3. avgusta Ob 8: Napoved časa in vesti v slovenščini. — Ob 8.15: Vesti v italijanščini. — 8.30: Koncert na orgije iz bazilike Kar-mine Maggiore v Neaplju. — 11: Peta maša iz bazilike Marijinega Oznanenja v FlorencL — 12: čitanje in razlaga evangelija v italijanščini (o. E. Zappeterreni). — 12.15: Čitanje in razlaga evangelija v slovenščini (o. g. Sekovani). — 12.30: Vesti v slovenščini. — 12.45: Lahka glasba. — 13: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini — 13.17: Operetna glasba pod vodstvom M. A. Simonetto. — 14: Vesti v italijanščini. — 14.15: Radijski orkester pod vodstvom prof. Draga M. šijanca, operetna glasba. — 14.15: Vesti v slovenščini. — 17.15: Kmetijsko predavanje v slovenščini (dr. Lojze Puš). — 17.35: Violinski koncert Jana Flajsa, ob klavirju Marijan Lipovšek. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Operetna glasba. — 20: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 20.20: Predavanje v slovenščini, — 20.50* Radijski orkester in solisti komornega zbora pod vodstvom prof. Draga Marija šijanca: Slovenska glasba- — 21.10: Orkester pod vodstvom M. Angelinija. — 21.35: Koncert pod vodstvom M. Fran-cesca Pinzacconija, v odmoru predavanje v slovenščini. — 22.45: Vesti v slovenščini. Meh za smeh »S svojo ženo sem se spri!« »Tako? Jaz pri svojih dohodkih si tega, ne morem privoščiti!« • Sodnik je vprašal damo, ki je prišla b» pričo: »Ali ste samski ali poročeni?« Priča je vzdihniia, na kar je sodnik svojemu pisarju narekoval »samska«. Na,-to je vprašal moško pričot »Ste samski ali poročeni?« Priča je vzdihnil in sodnik je diktiral »poročen«. »Zal mi je, brez zdravniškega recepta vam ne morem izročiti strupa,« je dejal lekarnar. »Nu,« je ugovarjal kupovalec, »ali sem videti takšen, kakor bi si hotel vzeti življenje?« »Bogve, da ne vem,« je odgovoril lekarnar, »a če bi bil jaz takšen videti kakor vi, bi vsekako padel v takšno skušnjavo.« »Veste, od kar me je zadnjič bolela glava, je moj spomin zelo trpel. Kar n. pr. danes storim, pozabil že v dveh do treh dneh.« »To je žalostno! Toda mimogrede: Ali bi mi mogli za osem dni posoditi sto lir ?« Lokale za pisarne v pritličju ali L nadstropju iščemo v strogem centru za takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »JUTRA« pod »U. P. Tri.« FERRAMENTA TRIESTINA Societa a g. L TRIESTE (105) — Via G. Carducei N. 22 FORNITURE industriali, edili e navali. Spe-frialita: Utensileria — Ferramenta Minuteria — Articoli tecnici DOBAVE za gradbeno in ladje-delniško industrijo. Specialiteta: Kuhinjske potrebščine, železnina, okraski, tehnične potrebščine. Dotrpel je naš nepozabni Vilko Modrijan zasebni uradnik Trst, 27. avgusta 1941. FRANJA, soproga BOJANA, SAVICA, GOKAZD in ALEKSANDER, otroci — ter ostalo sorodstvo V globoki žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustil naš skrbni, srčno ljubljeni, predobri oče, dedek, tast in stric, gospod JANKO KODERMAN šolski upravitelj v pokoja Njegovo dobro srce je prenehalo utripati dne 25. julija t. L v Celju. Vsem znancem in prijateljem ga priporočamo v blag spomin. Žalujoče hčerke: MARICA STANTEJEVA, JELKA RAVLJENOVA, MILKA DR. ADAMIČEVA in IVA ŽUPANČIČEVA z družinami Oglasni oddelek Jutra posluje neprekinjeno od 8. do 18. Telefon za oglasna naročila in naslove 31-25 MARMETTE MATTONELLE EN CEMENTO PIASTRELLE CERAMICHE DA RIVESTIMENTO DI PAKETI LAVORI IN PIETRE ARTIFICIALI LAVORI IN CEMENTO CEMENTO RIANCO GESSO TERRAZZO PLOŠČE CEMENTNE PLOŠČE KERAMIČNE PLOŠČE za STENSKO OBLOGO IZDELKI IZ UMETNEGA KAMNA CEMENTNI IZDELKI RELI CEMENT MAVEC )L )P IE 1K O« societa industriale-costruzioni a g. L, Lubiana gradbeno-industrijska družba z o. z., Ljubljana ZAHVALA Ob tragični smrti našega ljubljenega sina in brata, gospoda SANDIJA MAJCNA ml. cand. vet. smo prejeli toliko izrazov sočustvovanja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Prosimo zato vse, ki so z nami čutili in nas pismeno m ustno tolažili, da sprejmejo našo iskreno zahvalo. Prav posebno pa se zahvaljujemo čč. duhovščini, darovalcem vencev in cvetja, pevcem za ganljivo petje žalostink, njegovim tovarišem, vsem sorodnikom in znancem ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Maša zadušnica se bo brala v petek 8. t. m. ob %8. v Ljubljani, v frančiškanski cerkvi pri oltarju Marija pomagaj. Mokronog, 2. avgusta 1941. ŽALUJOČA RODBINA MAJCNOVA Banca cooperativa economica S. A. Zadružna gospodarska banka d. d, a LUBIANA eseguisce tutte le operazioni di banca alle piu favorevoli condizioni TELEFON 20-57, 29-79 v LJUBLJANI izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih J. Esteven 20 SKRIVNOSTNA KRČMA Tedaj me je spreletel občutek, da stoji nekdo za menoj. Sunkoma sem se obrnila. Pred menoj je stal Jakob GilL Da nisem padla, je bilo zasluga vrat omare, ki sem obslonela na njih. Toda spregovoriti nisem mogla, grlo mi je bilo suho, nekaj me je davilo za vrat Z naglo, kačasto kretnjo vrata je mož približal svoj bledi obraz z velikimi črnimi naočniki, tako da sva bila le nekaj centimetrov vsaksebi. Nos se mu je zavihnil, in njegov nasmeh je bil mrzel, ali te kratke sekunde so bile dovolj za čudno blodnjo spomina: kar sem videla pred seboj, je bila Ger-vaisova karikatura, in namesto naočnikov so me gledale Leiline volčje oči. »Kje sem?« je rekel nazadnje s svojim medlim glasom. »Kdo ste?« Iztegnil je roko in me zgrabil za komolec. »A, gospodična Ana, se mi zdi... lepa gospodična Ana ...« Preveč v strahu, da bi bila mogla odgovoriti, sem obstala, na mestu, in silen trepet me je stresal od glave do nog. Slepčeva roka mi je zdrknila po komolcu navzgor. Med ustnicami se mu je pokazal osamljen zob. Uganila sem, da čuti mojo grozo in jo uživa. »Lep? gospodična Ana^t je ponovil; pri tem se je nekoliko odmaknil, in njegov smehljaj se je razširil ter odkril še eno škrbino. »Ali sem na mostov- žu? Najbrže me je Leila zapeljala predaleč mimo stopnic. Uboga žival je vsa razburjena od hrupa in direndaja, ki ga je slišala.« Tedaj mi je vendar že uspelo, da sem se otresla hipnotičnega ukletja, ki je izhajalo iz njegovega pošastnega obraza, ter spoznala psico ob njegovi strani. Jezik ji je mahedral iz žrela, in v polmraku, ki je polnil sobo, so se ji oči zelenkasto svetile. »Zakaj mi ne odgovorite?« je slepec nadaljeval. »Ali je požar zadušen?« S skrajnim naporom sem se zbrala in odgovorila sem, da je ogenj pogašen in da stoji gospod Gill v moji sobi. »Menda vas nisem prestrašil?« je zavrvral mož. »Oh, kako mi je žal, gospodična Ana!« Moja edina misel je bila, kako bi pobegnila. Za-jecljala sem, da ne ... prav nič strah me ni... in žal mi je, da je zašel... in če bi hotel priti k nam v obednico... jaz moram takoj spet dol. Ze sem se zganila, da bi šla, ko me je njegova roka spet zgrabila v zapestju. »Prosim vas, peljite me do stopnic,« je dejal. »Nocoj se ne morem zanesti na Leilo.« Pobral je verižico, ki jo je bil izpustil, ter s psom ob eni in z menoj ob drugi strani počasi krenil proti vratom. Po tem, kako te kdo drži za roko, lahko marsikaj uganeš. Njegov prijem mi je razodel, kolikanj ga veseli, da se ga bojim. Pri duši mi je bilo kakor kunčku v kragulj evih krempljih. Ko pa sva prišla do stopnic, se mi je Gill zahvalil, mi izrekel svoje iskreno obžalovanje zaradi ognja in nazadnje izpustil moj komolec. De- jal je, da nam je zelo hvaležen za ljubeznivost, da pa ne more priti dol. Ker se je bil zdaj do dobrega znašel, je z Leilo ob strani mirno odtrkljal po hodniku proti svoji sobi. Ko sem se vrnila v obednico, sem morala biti bleda kakor mrlič. »Sveta nebesa!« je vzkliknila mati. »Mar si videla prikazen?« »Ne,« sem odgovorila, »nekaj veliko hujšega.« Spustila sem se na stol. Ko sem jim pa povedala, kaj se je zgodilo, je bilo vzlic vzklikom Oliver-jevih in Claveringovim sumnjivim pogledom mahoma vse zelo neumno videti. Toda mati nima potrpljenja s slabimi živci. »Pha!« je dejala. »Ne bodi tako prismojena, Ana. Zamisli si, da si slepa in se zbudiš sredi noči in čutiš, da je hiša v plamenih: meniš, da ne bi jela kakor blazna bloditi sem in tja? Ubožec!... Hudo težke trenutke je moral preživeti!« Potlej pa se mi je zazdela vendarle nekam zamišljena in zmedena. Rekla je, da je zdaj za vse čas, da gremo spat, in ko smo bili na stopnicah, je ostalim takoj voščila lahko noč. Ta naglica je bila kar pretirana. »Kakopak, saj ni kaj premišljevati.« je zamr-mrala, ko sva stopali proti svoji sobi. »A v tej zmešnjavi sem čisto pozabila...« »Kaj?« sem vprašala. Zaprla je vrata za nama, obrnila ključ, stekla k moji postelji in privzdignila konec žimnice. »Hotela sem se samo prepričati...« Premolknila je, dih nama je zastal. »Ana... denarja ni več!« XH Detektivka na svojo pest Z materjo sva imeli vojni posvet. Najprej se je izrekla za ravno pot: iti h gospodu Gillu in ga pozvati, naj vrne denar. Toda časih sem jaz hladno-krvnejša od nje, in tudi to pot mi je uspelo, da sem jo pomirila. »Kaj ne vidiš,« sem rekla, »da je bil ogenj le zato podtaknjen, ker naju je hotel zažigalec spraviti iz najine sobe?« »Da, tudi jaz tako mislim,« je odgovorila. »Nu r— in?« »Nu, skoraj prepričana sem, da gospod Gill snoči po osmih ni več zapustil hiše; midve pa sva šele ob četrt na eno opazili, da gori.« »Da, a nemara je imel sokrivca.« »Naj bo; toda pomisliti morava nekaj drugega. Ne verjamem, da bi bil imel denar, ko sem ga našla v tej sobi. Saj gre za dokaj zajeten sveženj bankovcev. Tudi če bi si jih bil razpotaknil po žepih, bi bilo nemogoče, da ne bi bila opazila; tako pa se mi je zdel v svojem starem črnem suknjiču bolj tenak in mršav ko kdaj.« »Če dopustiva možnost, da je imel sokrivca, je morda vrgel sveženj bankovcev skozi okno.« »Prav,« sem odvrnila, »a v tem slučaju bi jih zaman iskala v njegovi sobi. Toda kaj se ukvarjava s podmenami; saj veva, da je bil Rage Clavering o polnoči zunaj; gotovo se še spominjaš, koliko časa je trajalo, preden sem ga spravila dol, potem, ko sva bili opazili, da gori.« Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja m konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani