Pošten odnos do dela, sebe in drugih
»Funkcije lahko hitro našte-ješ, a to je le eno od meril; po-membo je, kar daješ drugim, kar ustvarjalno prispevaš k reševa-nju stvari,« je na vpTašanje, ka-terc naloge opravlja v krajevni skupnosti in občini poleg svojih obveznosti v republiki in federa-ciji, z nasmeškom odgovoril naš sogovornik Andrija Vlahovič, Moščan in Založan, ki kljub temu, da se »giblje v zveznih in republiških vrhovih«, ni pozabil, kje živi in stanuje.
Ni lahka naloga, na dobrih dveh straneh povedati kaj več o človeku, ki ga poznaš zgolj po vi-dezu, a nič ne veš o tem, kaj po-čenja, kadar ni v službi, kaj ga ra-
zveseljuje, o čem potihem pre-mišlja in podobno. A vendar je v tem primeru naloga le nekoliko lažja, saj Andrija Vlahovič v naši občini ni neznano ime; je član sveta KS Zalog, deluje v šport-nem društvu Vesna, je predsed-nik koordinacijskega odbora za stabilizacijo pri OK SZDL, vodja delegacije sisa za zaposlo-vanje v krajevni skupnosti, pred-sednik odbora za zaposlovan je in poklicno usmerjanje pri naši ob-činski skupnosti za zaposlovanje, član komisije za izvajanje za-kona o združenem delu pri naši občinski skupščini. Področje, s katerim se v tem obdobju najbolj ukvarja, pa je zaposlovanje; je namrečpredsednik zveze skup-nosti za zaposlovanje Slovenije in od spomladi tudi predsednik zveze skupnosti za zaposlovanje Jugoslavije.
Andrija Vlahovič pravi, da so ga oblikovali delo, šola in druž-benopolitična            dejavnost.
»Odkar se zavedam, vem, da je treba trdo delati,« razmišlja. »Rad imam stvari, ki so nove, za-nimive, s katerim se je treba spo-pasti in tako dokazati, da nekaj znaš in zmoreš.« V petindvajse-tih letih svojega dela je imel An-drija Vlahovič za spoznavanje novega obilo priložnosti. Nje-gova zelo raznolika delovna mesta so terjala neprestano po-glabljanje znanja; znanje si je pridobival tudi z nadaljnjim šo-lanjem.
Ob vseh že naštetih opravilih mu seveda ne ostaja kaj prida prostega časa za druga početja. Pogostokrat je tudi na poti, zlasti v Beograd. »Toda ali bi bilo kaj drugače, če bi bil komercialist?« se sprašuje. »Najbrž ne,« ugo-tovi kar takoj. Nasploh rad po-čenja stvari, ki so živahne. To ustreza njegovemu vedremu značaju. Zadnja Ieta se v prostih uricah ukvarja z rekreacijo. »V
teku uživam, utrjuje me, dela ve-selega, mi daje moči, da dolgo zdržim na sestankih.« Obdeluje tudi vrtiček in goji trto. Ko pogo-vor nanese na poklic, ki ga opravlja naš sogovornik, se kar samo po sebi zastavi vprašanje, kaj pomeni biti funkcionar. Kako sečlovek počuti v tej vlogi? »To delo se pomembno ne razli-kuje od dela kateregakoli poslo-vodnega delavca ali delavca v proizvodnji. Ni to neko elitno delo. Prav tako je treba zjutraj v službo, si tam organizirati posel. Delati pa poskušam čim bolje; zmeraj sem se trudil, da bi bil
moj odnos do dela pošte.i in ko-rekten. Mislim, da niserrTodtujen od situacije na nobenem nivoju.«
Mogoče se bolj kot kjerkoli drugje prav skozi podatke o za-poslovanju vidi, kakšno je stanje v neki družbi; prav te številke govorijo o gospodarski rasti, bla-ginji družbe in še o marsičem. Bilo bi škoda, če pogovor z An-drijo Vlahovičem ne bi izkoristili tudi za to, da tako rekoč iz prve roke zvemo, kakšne so — kar za-deva zaposlovanje — razmere ta trenutek v naši državi.
»Zaposlovanje   je   eden   ra-
zvojnih smotrov vsake družbe, tudi naše. Mi temu področju na-menjamo premalo skrbi. Naj-demo milijarde za stroje, za uvoz, za investicijo, pozabimo pa na človeka, ki je tu najpomemb-nejši. Mi se danes veliko pogo-varjamo o brezposelnosti Ob koncu devetih mesecev smo imeli v državi 980.000 iskalcev zaposlitve. Konec leta jih bo mi-lijon. To prinaša nevarnost poli-tičnih in gospodarskih konflik-tov. Govorimo o stabilizaciji, o varčevanju, mladi ljudje, diplo-manti, v katere smo vložili mili-jone in milijone dinarjev, pa so brez dela.«
Kje je izhod iz tega položaja?
»V zadnjem obdobju smo se začeli zavedati tega. Pripravili smo dobre dokumente in usmeri-tve za zaustavitev rasti brezpo-selnosti. Prihodnje leto bi naj bilo prelomno. Vsi naši napori gredo v to smer, da bi ustavili po-rast brezposelnosti.«
Položaj v Jugoslaviji je glede nezaposlehosti zelo različen. Kakšno je stanje pri nas in kakšno v drugih republikah?
»Na eni strani imamo Kosovo, Črno goro in Makedonijo, na drugi strani pa Slovenijo, kjer je razmerje med številom zaposle-nih in nezaposlenih izredno ugodno. V Jugoslaviji imamo občine, v katerih je tudi 30 do 40-odstotna brezposelnost. V naši občini je Ie 0,6-odstotna. To nas uvršča med tiste deset občin v državi, kjer. so ta gibanja naju-godnejša. V občini se število ne-zaposlenih giblje že nekaj časa okdli 200, ob tem pa imamo 60P do 700 nepokritih potreb po de-lavcih. To kaže na to, da naše za-poslovan je po strukturi ni dobro, saj imamo v Ljubljani okoli 80 odstotkov mladih s srednjo šolo, industrija pa potrebuje še vedno ročne delavce.«
DARJA JUVAN