PoMn) urad !0!l Cetovet — Vedagspostamt ?0Z1 Klagenfor! tihaja v Cetovcu — Erscheinungsort Ktagentud Posamezni izvod SSO Si)., P.b.b. Razgovori brez rezutfata r Wg povabiio zveznega kancierja dr. Kreiskega je prišio v sredo V9. marca v pariamentu na Dunaju do razgovora med zveznim kanc-ferjem !n deieaaciio Zveze siovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških S!ovencev. Poteg kancierja sto se razgovorov udetežiia še podanik dr. Nettei [n sekcijski šet dr. Pahr, v siovenski de!egacij! pa so bi!i predsednik dr. Franci Zwitter, podpredsednik dr. Pave) Apovnik !n čian odbora dipi. inž. Franc Einspiefer za ZSO ter predsednik dr. žožko Tischier, osrednji tajnik dipi. jur. Fiiip Warasch in čian odbora Karei Smoiie za MSKS. _______________________________________ izrecno ie treba v tej zvezi poudariti, do ne gre za sejo kontaktnega komiteja, ampak za razgovor na žeijo zveznega kancierja, ki je tudi tam imenovat sejo ie „navezavo Etikov"._________________________ V več kot dvournem razgovoru je zvezni kancler seznanit delegacijo koroških Slovencev z vsebino medstrankarskih razgovorov glede ta-kaimenovanega ljudskega štetja posebne vrste, ki ga je poskušal prikazati za nekaj drugega kot ugotavljanje manjšine. Zastopniki Slovencev so ta poskus prikaza preštevanja, ki naj bi po kanclerjevi zamisli služilo kot orientacijska pomoč za reševanje člena 7, z vso ostrino načelno odkloniti in ponoviti svoje stališče, da koroški Slovenci ne morejo pristati na nobena preštevanje kakršnekoli vrste, ker 9re pri tem vedno za poskus ugotavljanja manjšine, ki je za koroške Slovence absolutno nesprejemljivo. To svoje stališče so utemeljili z argumenti, ki jim tudi kancler ni mogel osporavati, zaradi česar je vedno spet poskušal zanikati, da gre pri načrtovanem preštevanju za ugotavljanje manjšine. Kljub temu, da so zastopniki koroških Slovencev nedvoumno odklonili preštevanje posebne vrste, jim bo zvezni kancler posredoval tozadevni zakonski osnutek, ki je baje v pripravi. Delegacija je v tej zvezi ponovno poudarila, da načelno odklanja vsako preštevanje. Ko je zvezni kancler Izrazil željo po novem memorandumu o zahtevah, željah in problemih koroških Slovencev, ga je delegacija opozorila na Spomenico koroških Slovencev z dne 11. oktobra 1955 in na številne poznejše spomenice, vloge in predloge, zaradi česar smatra, da je ponovna spomenica nepotrebna irt da je treba čim prej začeti z realizacijo predlogov koroških Slovencev. Po daljši debati o tem predlogu so zastopniki slovenske narodnostne skupnosti zlasti v zvezi z načrtovanim zakonom o pospeševanju manjšin obljubili, da bodo kanclerju posredovali zaže-Ijeno spomenico o trenutnem stanju in o zahtevah slovenske narodnostne skupnosti, v kateri bodo postavili tudi na zadnji tiskovni konferenci iznešena stališča, to je, # da odklanjajo vsakršno prepevanje sfovenske narodne skupnost) kot osnovo {orientacijsko pomoč) za reševanje čfena 7; # takojšnji pristop k reševanju odprtih vprašanj po z obema osrednjima organizacijama kot predstavništvom siovenske narodnostne skupnosti po dogovorjenem terminskem koiedarju. Vsa ta načela so bila v teku razgovora posredovana kanclerju, čeprav ne v obliki naštevanja, in tvorijo pogoj za eventualno nadaljnje sporazumno reševanje odprtih vprašanj. Potek zadnjega razgovora, ki je bil od obeh strani deloma oster in v katerem je prišlo do jasne konfrontacije različnega gledanja, pa nikakor ne daje upanja na tako možnost reševanja, zaradi česar tudi ni bil dogovorjen noben termin za eventualno nadaljevanje razgovorov. Stališča koroških Slovencev so poznana in bodo v novi spomenici ponovno jasno poudarjena!. Po razgovoru sta tako kancler dr. Kreisky kakor tudi dr. Zwitter kot govornik delegacije podala izjavo za radio in televizijo. Na vprašanje ati so bila kanclerju posredovano tudi na zadnji tiskovni konferenci iznešena stališča, je predsednik ZSO izrecno poudaril, da na konferenci ni bilo povedano, da bodo fa načela pismena sporočena, ampak bo kancler konfrontiran s temi načeli, kar se je tudi zgodilo. V ostalem bodo ta načela zapopa-dena tudi v spomenici, ki ijo bodo koroški Slovenci na željo kanclerja vladi posredovali v doglednem času. Glede preštevanja manjšine je predsednik ZSO preciziral svoje iz-našanje na tiskovni konferenci, da koroški Slovenci preštevanja sicer ne moremo preprečiti, da pa se bomo zoperstavili takemu preštevanju, v kolikor naj bi služilo kot ugotavljanje manjšine. To izhaja iz poznanega načelnega gledanja slovenske narodnostne skupnosti na ta problem. Na iznašanje reporterja, da manjšina zahteva zgolj popuščanje na strani vlade, sama pa — kakor vse kaže — noče v ničemer popuščati, pa je predsednik ZSO naglasil, da v vprašanjih, kjer gre za obstoj narodnostne skupnosti, popuščanje ni mogoče. V trenutni situaciji pa je ta obstoj brez dvoma ogrožen. Madžari v Sioveniji podpirajo boj koroških Siovencev V občinah Lendava in Murska Sobota so biie v smisiu do-iočii nove ustave, ki zogotavfja narodnim manjšinam dejansko vsestransko enakopravnost, ustanovijene samoupravne interesne skupnosti madžarske narodnosti (podrobno poročiio objavtjamo na 2. strani — op. ured.j. Ob tej priiožnosti so udeieženci ustanovne skupščine sprejeti tudi posebno izjavo v zvezi s poioža-jem nerodnih manjšin v Avstriji. V izjavi je ugotovijeno, da v Sioveniji oziroma Jugosiaviji narodnostna poiitika ni pogojena s števitom pripadnikov narodnosti, niti z danim mednarodnim poiožajem, temveč z načeti sociaiistične demokracije in humanizma. Prav zaradi tega ne moremo sprejeti in ne razumemo, da v demokratični Avstriji ne iz-poinjujejo obveznosti do siovenske narodnosti, ki so doiočene v avstrijski državni pogodbi. Da se doiočiia te pogodbe grobo kršijo, dokazujejo poskusi izrednega popisa prebivaistva na Koroškem, nadaije teroristične akcije neofašističnih organizacij, kar vse krši osnovne čiovečanske in narodnostne pravice tam živečega stovenskega prebivaistva." Udeieženci ustanovne skupščine so protestirati zoper takšen postopek avstrijske viade in zahtevati, da se dotočita državne pogodbe o manjšinah dosiedno izpoinujejo in da se onemogoči nadatjnje širjenje narodnostne nestrpnosti na Koroškem. Novi deželni zbor se je sestat na prvi seji Dne 2. marca izvoljeni deželni zbor se je v sredo sestat na prvi seji, ki je bila v glavnem posvečena valitvam predsedstva deželnega zbora, deželnega glavarja in članov deželne vlade ter posameznih odborov deželnega zbora. Za prvega predsednika deželnega zbora Ije bil ponovno izvoljen Rudolf Tillian (SPO), na položaju drugega predsednika je dr. Mayr-hoferja zamenjat Hans Schumi (OVP), naslednik dosedanjega tretjega predsednika Pawlika pa je Mimo prizadete manjšine ni mogoče reševati manjšinskih vprašanj Tako imenovana študijska komisija za vprašanja siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem je po daij-šem premoru spet enkrat zasedala. Po želji kanclerja dr. Kretskega se je — kakor je razvidno iz tozadevnih poročil v tisku — baviia z „vročim železom", namreč z vprašanjem, kakšne odstotke (Siovencev — op. ured.) bi moralo izkazati ugotavljanje ali preštevanje, da bi potem v dotičnih občinah postaviti dvojezične topografske napise. Med razpravo o tem vprašanju so se pojavita zeio raziična staiišča. Posebno ..širokogruden" (napram manjšini seveda v negativnem smisiu) je bil zastopnik OVP, ki se je zavzemai za 30 odstotkov. Nekoliko boij „na-ktonjen" je bii govornik FPO, ki je vztrajai pri že znanem tozadevnem staiišču svobodnjaške stranke o 25 odstotkih. Le predstavnik SPO se v tem vprašanju baje ni izjasnit. Prav tako neenotni pa so biii tudi pogledi strokovnjakov, ki so menih, da mednarodnopravno ni nobenih norm za doiočanje odstotkov, marveč se ie-ti praktično gibajo med 5 in 25 "/o. Dokončno veljavne pa tudi ne morejo biti primerjave z ureditvami manjšinskih vprašanj drugod, ker mora tudi pri določanju odstotkov biti giavno vodiio specifični poiožaj vsake manjšine posebej. Nadaije je biio med razpravo govora o tem, kako bi našii rešitev za tiste občine, ki so biie v okviru reforme občinske strukture razpuščene oziroma vključene v večje upravne enote. Tudi tukaj je šio za različne odstotke, da bi reformo občinske strukture „za manjšinsko vprašanje nevtralizirali". Ker v tej zmešnjavi stališč in številk ni uspelo doseči soglasja, se je komisija raje iotiia vprašanja uradnega jezika ter je razpravljala o modelih zakona, s katerim naj bi biio izvedeno določilo čiena 7 giede slovenskega uradnega jezika v upravi. Razprava se bo nadaljevala 21. aprila. V toliko poročiio o zadnji seji študijske komisije, ki je ie še enkrat več zeio jasno pokazaia, kako v osnovi zgrešeni so prijemi, ki se jih poslužuje Avstrija pri ..reševanju" manjšinske probiematike. Misiimo namreč skrajno nedemokratično, iz herrenvoikovske nadutosti porojeno reševanje mimo in proti interesom prizadete manjšine. Le v taki miselnosti je mogoče najti tudi odgovor, zakaj pri vsem dosedanjem reševanju ni šio toiiko za vsebinsko ureditev manjšinskih doiočii, marveč so stala vedno v ospredju ie prizadevanja, da bi vse skupaj osredotočili na igračkanje s številkami in odstotki — s ciijem, da bi manjšino še naprej drobiii, doiočiia v njeno zaščito in korist pa povsem izničiti. Koroški Siovenci smo že ponovno zeio jasno pove-daii, da odtočno in dosiedno odklanjamo vsakršno pogojevanje priznanja naših pravic s kakršnimkoli preštevanjem. Istega mnenja so tudi gradiščanski Hrvati. Njihovo giasiio — Hrvatske novine — povsem pravilno odgovarja na staiišče avstrijskih poiitikov, da morajo manjšine prešteti, ker sicer ne morejo uresničiti njihovih pravic: „Tudi nekoč, pred 40 ieti, so šteii neko manjšino, da bi jo laže deportiraii v Auschwitz. Ali se je za avstrijske politike zgodovina morda končaia v nacističnem obdobju? So morda pozabili, kam peije nestrpnost?" dosedanji poslevodeči predsednik dežetnega šolskega sveta Josef Guttenbrunner (SPO). Prav tako brez vsakega presenečenja je potekla izvolitev članov deželne vlade: kot najmočnejša stranka ima SPO dežetnega glavarja (Leopold Wagner), prvega namestnika deželnega glavarja (Erwin Fruhbauer) ter dva deželna svetnika (Hans Schober in Rudolt Gallob); na GVP odpadeta kot doslej dva člana deželne vlade: drugi namestnik deželnega glavarja (Herbert Bacher) in deželni svetnik (Stefan Knafl); FPO pa je na podlagi nove deželne ustave dobila 1 člana v deželni vladi na položaju deželnega svetnika (dr. Mario Ferrari-Brunnenteld). Po izvolitvi je deželni glavar Wagner v krajši izjavi orisal glavna težišča .koroške poti v osemdeseta teta". Poudaril je neobhod-no potrebo, postaviti skupne interese pred tisto, kar razdvaja ter menil, da pri stvarnih odločitvah ob vsestranski pripravljenosti gotovo ne bo težko naljti skupne poti in skupnih rešitev, .zlasti ker Ije že volilni boj pokazal, da so si programi v deželnem zboru zastopanih strank v mnogih podrobnostih zelo podobni". Kot zadnijo med nakazanimi „programatičnimi mislimi" je deželni glavar navedel manjšinsko politiko in tozadevno zelo kratko izjavil: V manjšinski pofitiki priznavajo !ri v deiefnem zboru zastopane stranke potrebo izpoinitve obveznost) iz državne pogodbe. Priznavajo se k poskusu, da dosežejo skupne rešitve, kar je v sogiasju s pretežno večino tjudi v tej dežeii. Pod-taga za mirno sožitje bo dana tedaj, ko bo prevfadafa pripravtje-nost za skupne pogovore, skupno deio in skupno odgovornost. Zaključil je s pozivam na skupnost, ki zagotavlja Koroški in njenim ljudem uspešno pot v osemdeseta teta. !TAL!JANSKA )N MADŽARSKA NARODNOST V SLOVENU!: Novo obdobje uveljavljanja enakopravnosti SoHdamost s koroškimi Siovenci v boju za izpolnitev čiena 7 Pripadniki narodnih manjšin oziroma narodnosti v Jugoslaviji se povsem enakopravno vključujejo v družbeno dogajanje in še posebej tudi v sistem samoupravljanja. Tam, kjer so zaposieni, so iahko čiani deiavskih svetov; tam, kjer žive, so člani svetov krajevnih skupnosti, čiani posameznih zborov občinskih skupščin in seveda tudi čiani posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so namenjene upravijanju posameznih področij družbenega živijenja. Ker pa to še ne bi povsem jamčilo vseh pravic manjšin, nova ustava doioča, da imajo narodne skupnosti še posebne pravice odiočati in samoupravno urejati tista področja, ki so za narodno skupnost kot manjšino še posebno važna. Nova ustava SR Slovenije že v temeljnih načelih govori o enakopravnosti pripadnikov madžarske in italijanske narodnosti z drugimi delovnimi ljudmi in občani. Pa tudi o zagotavljanju posebnih pravic in varstva obeh narodnosti: „Italijanski oziroma madžarski narodnosti je zajamčena pravica, da svobodno uporabljata svoj jezik, izražata in razvijata svojo narodno kulturo ter v ta namen ustanavljata organizacije, uporabljata svoje narodnostne simbole ter uresničujeta druge z ustavo določene pravice. Na območjih, kjer živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oz. madžarske narodnosti, sta italijanski oz. madžarski jezik enakopravna s slovenskim jezikom ... SR Slovenija skrbi za razvoj vzgoje in izobraževanja, tiska, drugih sredstev javnega obveščanja in za razvoj drugih oblik kulturno prosvetne dejavnosti italijanske oz. madžarske narodnosti in za usposabljanje kadrov, ki so pomembni za uresničevanje položaja in pravic narodnosti, ter v ta namen zagotavlja potrebno pomoč." Prav tako pa so dolžnosti in naloge za varovanje položaja, enakopravnosti in napredka italijanske in madžarske narodnosti zapisane tudi v statutu in pravilih SZDL Slovenije, s čimer je zagotovljeno, da se pripadniki obeh narodnosti enakopravno vključujejo tudi v delegatsko oblikovanje občinske in samoupravne interesne skupnosti. Na primer v izobraževalni samoupravni interesni skupnosti občani po svojih izvoljenih delegatih rešujejo vprašanja šolstva, splošne izobrazbe in podobno. Tukaj ima martjšina prav gotovo posebne probleme, ki jih mora sama urejati in imeti pravico tudi sama odločati oziroma enakopravno soodločati o njih. Zato je nova ustava pred- videla ustanovitve posebne samoupravne skupnosti pripadnikov manjšine, kjer ti odločajo o takih posebnih vprašanjih, kot so razvoj jezika in kulture, šolstva in otroškega varstva, izdajanje časopisov in knjig v lastnem jeziku, pa tudi povezovanje z matičnim narodom in podobno. Po temeljitih pripravah so v Sloveniji že prešli na ustanavljanje takih samoupravnih skupnosti italijanske oziroma madžarske na- Za izvajanje čiena 7 Na Dunaju so bili pred nedavnim pogovori med predstavniki zveze avstrijskih sindikatov in zveze sindikatov Jugoslavije. Delegaciji sta se pogovarjali o mednarodnih sindikalnih vprašanjih, ki se tičejo zaposlitve jugoslovanskih delavcev v Avstriji. Ob tej priložnosti so razpravljali tudi o položaju na Koroškem ter so predstavniki sindikalnih organizacij Avstrije in Jugoslavije soglašali, da se je treba potruditi, da se doseže hitrejše izvajanje določil avstrijske državne pogodbe glede pravic narodnih manjšin v Avstriji. Prav tako pa so zastopniki obeh sindikalnih organizacij zavzeli stališče tudi k drugim vprašanjem, ki se tičejo odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo. Pri tem so skupno obsodili dogodke, kot je bila na primer ustaška provokacija 21. februarja v Celovcu (ob pogrebu hrvaškega emigranta Martinoviča — op. ured.), ter poudarili, da taki dogodki samo poslabšujejo ozračje in odnose med obema državama. rodnosti. Pred nedavnim je bila ustanovitev manjšinskih samoupravnih skupnosti v Murski Soboti in v Lendavi. Sprejeli so statut, po katerem volijo vsi občani madžarske narodnosti, vse dvojezične šole, madžarska prosvetna društva, zavod za časopisno in radijsko dejavnost madžarske manjšine in tudi vse druge njihove ustanove svoije delegate v samoupravno skupnost, ki s splošnimi samoupravnimi skupnostimi za izobraževanje, kulturo, otroško varstvo v občini enakopravno soodločajo o vprašanjih, ki so za manjšino posebno važna. Statut posebej poudarja, da brez uskladitve stališč med manjšinsko skupnostjo in spiošnimi samoupravnimi skupnostmi, ki urejajo vprašanja šoistva, izobrazbe, otroškega varstva, ni mogoče sprejeti nobene odiočitve, če ta vprašanja posegajo v živijenje manjšine. Manjšinska samoupravna skupnost ima tudi pravico s pristojnimi zbori občinske skupščine enakopravno obravnavati in sprejemati odiočitve, ki zadevajo razvoj kuiture pripadnikov manjšine, razvoj dvojezičnega šoistva, razvoj manjšinskega tiska in drugih sredstev obveščanja, razvoj zaiožništva in tudi razvijanje stikov z matičnim narodom zaradi kul-turnega in jezikovnega razvoja manjšine. Prav tako pa ima manjšinska samoupravna skupnost pravico enakopravno soodiočati pri poimenovanju krajev, utic in drugih napisov na dvojezičnem ozemiju. Na ustanovnem zboru samoupravne interesne skupnosti pripadnikov madžarske narodnosti so poudariti, da sicer že dosedanja praksa nedvomno potrjuje, da so madžarski narodnosti zagotovljeni pogoji in možnosti za enakopravno vključevanje v samoupravno socialistično družbo in njen razvoj, vendar pa je 11. marec ^zgodovinskega pomena za našo narodnost, kajti danes stopamo v novo obdobje uveljavljanja naše enakopravnosti". Zato pa so na zboru tudi povsem upravičeno in toiiko boij ogorčeno obsoditi ravnanje z manjšinami v Avstriji ter v posebni izjavi zahtevati, da mora re-pubtika Avstrija zagotoviti stovenski narodnosti vse tiste pravice, ki so zapisane v državni pogodbi. Prej soJ;'šče?w v Ce- lovcK je h;'!d prejšnji feJen spet ohrgwMV% v procesn prot: horo-%emK HerMMtJrenstK oz:ro??M njegovemr: preJseJnrArr Jr. FclJ-nerjc, h; g% pro/esorj: slovcMshe g:'?n?MZ;'je tožijo zdrdJl h%phdšhe-gg In ž%jj!veg% nuptM „ Vrlih: strnp — s!ovent^% g!n:n%z!j%/" n J zForovnnjrr AND Jne 1 J. o^to-hru Dns^ega letg f CelovcK. N% ohnazvMv; je pr%un! zastopnic obtoženca Jr. Naper Izjavi/, Ja Jr. Fe/Jner sp/oh ni h;'! ojgo-voren za taCratno zborovanje AND (bi/ je samo v v/ogl govor-nlbaj In zato ta Ji ne more nositi oJgovornostl za InCrlmlnlranl napis. Ob zvezab, C! jlb Ima AND taJl pri ob/asteb, gotovo ne bo težbo ee/o po to/lblb meseclb Jo-bltl „Jobaze"venJar pa je oj-Crltje /e nebo/lbo presenetljivo, če pomislimo, Ja sta se Jr. Fc/J-ner In njegov oJvetnlb še/e zJaj spomnila „a/!b!ja", C! naj bi preJ-seJnlba AND opral vsabe CrlvJe In oJgovornostl. 51cer pa ni prvič, Ja oJgovorn! preJstavnlbl AND, bi se v Izjavah In govorih zelo raJl postavljajo v pozo janabov, prav nič niso janašbl, baJar bi morali nositi oJgovornost za saJove, bi jlb roJl njihova setev. Fpomnlmo se na primer genoclJne grožnje v glasila AND „Aa/ Jer Flelmat" obtobra 7970, Ja bo mir na Aoro-šbem zavlaJal šele teJaj, bo enega oJ obeh naroJov ne bo več. Čeprav članeb ni bil poJplsan In ga je torej treba Istovetiti s stališčem areJnlštva, se je AF1D ta-boj, bo je moral agotovltl, Ja je šel strel tobrat le nebollbo preJa-leč, po ovlnblb sbašal Izmaznltl prej oJgovornostjo, češ Ja gre za zasebno mnenje nebega pisca (bi ga zaraJl njegove vlsobe starosti morJa niti ne gre več povsem resno jemat:?) In Ja sploh cela stvar ni bila tabo mišljena, bot jo je splošno r%ZK7?;f!% vsa javnost. V IjaJsbem žargona se tema reče; stisniti rep meJ noge In jo pobrisati . . . Precej Jragačna je govorica v teh broglh teJaj, baJar govorijo prej svojimi pristaši ali baJar po-Jajajo Izjave za tlsb. Tabo so na zaJnjl seji voJstva AND zelo „ja-našbo" reagirali na Izjavo banc-lerja Jr. Arelsbega, bi je preJ nejavnim poveJal, Ja je ob nebi priložnosti preJstavnlbe AND „vrgel Iz sobe". Zagrozili so ma, Ja mora to prebllcatl ali pa Jo-bazatl, ber sicer boJo prisiljeni, Ja „razbrljejo" resnico o pogovorih pri banclerja. Da pa bander očitno nima straha prej tablml „oJbr!tjl", je pobazal mlnalo ne-Jeljo, bo je v televiziji svojo Izjavo ponovil. Vprašanje je le, če bo Jobi! Jo-volj oJločen oJgovor taji poJ-preJseJnlb AND In preJseJnlb zveze Ahi^ehrhJrrrpfrrfev 5ames, bi je zaJnjo soboto na zbora ce-lovšbe poJražnlce A/ih pozival polltlbe In varnostne oblasti, naj preprečijo zborovanje, bi so ga za 27. april napoveJale v Celovca razne napreJne Jemobratlčne organizacije, Ja bi protestirale proti pojavom neo/ašlzma In bbratl Izrazile sollJarnost s borošblml Slovenci v boja za Izpolnitev člena 7 Jržavne pogoJbe. Sames je očital Slovencem, Ja blatijo Avstrijo, ber povsem neapravlčeno govorijo o prltlsba; toJa v Isti sapi je Isti Sames grozil, Ja ob „poboJa na Celovec" zveza Abtvehrbampjer-jev In NelmatJlenst ne bosta ostala neJejavna In ne bosta Jopastl-la tabega „ Izzivanja Aorošcev". Ob grožnjah Samesa pa je treba vUetl taJl ščavanje bivšega preJseJnlba Jraštva „Naas Jer Nelmat" v Fllberba In vlsobega fK?:hc;'o?Mr;<2 „Jomov!nshlb organizacij" Aarla Stabovnlba. V „oJ-prtem pisma" (baterega vsebina pa je bila očitno prehaja celo za glasilo borošbe FFO, Ja je pismo objavilo sbrajšano) banclerja Arel-sbema Jobazaje, babšno IzJajal-sbo vlogo Igrajo borošbl Slovenci ter poJ babšnlm jlzlčnlm In psihičnim prltlsbom morajo živeti In vzJržat! „Jeatsche anJ wlnJlsche Aarntner". Svojo trJltev, Ja smo Slovenci tisti, bi smo zavrnili spravo, pa je postavil na laž Sta-bovnlb sam, bo je v pllberšbem „Joma srečanja In sprave" prepo-veJal preJvajanje slovensbega f;l-ma. Groženj In ščavanj raznih Sa-mesov, Stabovnlbov In poJobnlh gotovo ne gre precenjevati. FoJa na Aorošbem Jožlvljamo, babo taJl tabo seme pogosto paJe na roJovltna tla In se potem Jogaja, Ja npr. v Vellbovca, Fllberba ali Celovca ni Jobltl Jvorane za slo-vensbo prlreJltev ali razstavo; Ja se IjaJje ne apajo v javnosti go- Junaki niso vedno junaški vorltl slovensbo In se bojijo otrobe prijaviti b poaba slovenščine; Ja Iz straha prej posleJlcaml nočejo poveJatl, bJo so tisti, bi haj-sbajo, grozijo In zastrahajejo. Sicer pa je gotovo zanimivo po-gleJatl, bJo je tisti Sames, bi misli, Ja lahbo avstrljsblm organizacijam In Jržavljanom osporava astavno zajamčeno svoboJo zborovanja; ali tisti Stabovnlb, bi sl Jovoljaje nesramno blatiti borošbe SloveMcer $ Sleg/rleJ Sames, Janes preJseJnlb Aarntner Abtvehrbampjer-banJa In poJpreJseJnlb Aarntner NelmatJlensta, je bil po agotovlt-vah Jobamentacljsbega arhiva Av-strljsbega oJpornlšbega gibanja na Dana ja v letih o J 792 J Jo 7926 Ortsgrappenlelter NSDAP In oJ 7930 Jo 7933 obrajnl govornih nacistične stranbe, v baterl je Imel člansbo števllbo 26 667; o J S. marca 7932 je bil taJl član Ilegalne nacistične ačlteljsbe (NSFFj. zveze $ Aarl Stabovnlb, bivši šol-sbl ravnatelj v Fllberba In preJseJnlb tambajšnjega „Naas Jer Nelmat", je postal član nacistične ačlteljsbe zveze 4. septembra 793S. Mesečnih „Der neae Mahnraj", glasilo zveze avstrljsblh protifašističnih borcev In žrtev fašizma (AZ-VerhdHJ), pa poroča, Ja je Stabovnlb že 7. septembra 7933 postal član NSDAP ter Ja je po lastnih naveJbah Jo poletja 7936 občasno plačeval članarino Irt v časa prepovej; nacistične stranbe baje Jelova! za nacistično gibanje. Zgornji poJatbl so bili že več-brat objavljeni, ne Ja bi jih Jo-slej bJo prebllcal. ,Anš!us' Avstrije Prejšnji teden je biia obietnica nacistične zasedbe Avstrije in njene vključitve v veiiko-nemški rajh. Ker to ni biia kakšna posebna ..jubiiejna" obietnica, je šia mimo skoraj neopaženo; !e tu in tam se je takratnih dogodkov spomni! kakšen iist. Med temi je bii tudi mariborski Večer, iz katerega ponatiskujemo prispevek 3. Švajncerja z nasiovom ,.,Anš!us' Avstrije" ter podnasiovom „Ein Voik, ein Reich, ein Fuhrer". V noči z enajstega na dvanajsti marec 1938 so enote nemškega rajha pričete s svojim vkorakanjem v Avstrijo. Tako je bito končano prvo dejanje drame, ki so jo velesile spremljate mirno, ves napredni svet pa v strahu. Po odstopu kanclerja Schuschnigga je avstrijsko vlado sestavil nacistični Seyss-lnquart. Prvo kar je storil je bilo to, da je „za vzdrževanje reda in miru" poklical v deželo nemško vojsko. 12. marca sta obe vladi, nemška in avstrijska, izdali odlok o priključitvi Avstrije k nemškemu rajhu. Da ni šlo samo za dejanje avstrijske vlade, ki bi bilo v nasprotju s stališči avstrijskega ljudstva, je pokazal referendum. OD BIVŠIH AVSTRIJCEV JE ZA PRIKLJUČITEV GLASOVALO 99,73 odstotka. Tako je Avstrija pričela svojo pot z nacističnim rajhom in njenim firerjem, ki mu je ostala zvesta do konca. Politično igračkanje velikih sil pa je po koncu vojne naredilo iz Avstrije žrtev nacizma in jo izenačilo z vsemi resnično zasedenimi in trpečimi državami, tudi s Poljsko, z Jugoslavijo in ostalimi. Tudi Avstrija je imela v vojni velike žrtve, le da so njeni vojaki v nemških uniformah krvaveli po vseh bojiščih od Narvika do ruskih step in balkanskih gora. Tudi za avstrijsko ljudstvo samo bi morali biti zanimivi podatki o udeležbi Avstrijcev v okupatorskem medvojnem aparatu v Sloveniji, ki so bili objavljeni v reviji Borec. Zakaj oživljanje spomina na anšlus ali kot je nekoč zapisal dunajski kardinal Innitzer „bogu dopadljivo delo"? Vedno bolj očitno postaja, da v naši sosedni državi še vedno živi duh tistih 99 odstotkov volilcev in Hitlerjevih „al-penjegrov". Gonja proti slovenski manjšini in želje po ozemeljski celovitosti, ki segajo vse do Save, morajo imeti nekje svoje korenine. Tudi kovanje priljubljenosti avstrijskih politikov na račun svoje rjave barve v nacističnem času ni naključno. Po svoje pa je le prav, da je oh spominih na anšlus pred nam) razgaljena prava podoba Avstrije, te „ žrtve nacizma"! 3. Švajncer (Večer, Maribor 12. 3. 1975) [zboijšanje poiožaja Siovencev na Madžarskem V zadnjem času se je začel položaj slovenske narodne manjšine na Madžarskem bistveno izboljševati. Močno so poživiti svojo kulturno-prosvetno dejavnost, predvsem pa so dosegli lep napredek na področju šolstva. Pri tem je treba ugotoviti, da [je do pozitivnega premika prišlo predvsem po zaslugi poglobljenih odnosov med Madžarsko in Jugoslavijo ter še posebej med pristojnimi političnimi dejavniki Porabja in Slovenije. O izboljšanem položaju slovenske manjšine priča tudi velikopotezno urejanje kulturnih, šolskih in drugih objektov, ki postajajo s svojimi knjižnicami, klubi, kulturnimi krožki in drugimi dejavnostmi pomembna žarišča porabskih Slovencev. Največji tovrstni objekt v Porabju nastaja trenutno v Dolnjem Seniku. V poslopju, katerega gradnja bo stala nad šest milijonov forintov, bodo uredili veliko dvorano za kulturne prireditve in zborovanja, poleg tega pa bodo v novem domu tudi sodobno urejena knjižnica s čitalnico, klub družbenopolitičnih organizacij in zdravstvena ambulanta. Pri gradnji doma pomagajo prebivalci Dolnjega Senika in okoliških slovenskih vasi. 140-letnica rojstva slavnega fizika Josipa Stefana V ponedeljek bo minilo 140 let od rojstva našega slavnega rojaka — mednarodno znanega in priznanega znanstvenika Josipa Štefana. Rodil se je 24. marca 1835 v takratnem celovškem predmestju Št. Petru kot sin slovenskih staršev. Svojemu pokolenju je ostal zvest tudi pozneje, o čemer priča zlasti njegovo dolgoletno sodelovanje Pd raznih slovenskih listih. Kot dijak celovške gimnazije je s svojimi sošolci osnoval literarni krožek, ki je izdajal list .Celovška Slavijo"; v njem je objavljal Štefan svolje pesniške prvence. Pozneje je sodelo-val pri .Slovenski čbeti", pri Blei-weisovih .Novicah", pri Einspielerjevem .šolskem prijatelju" in pri Janežičevem .Slovenskem glasniku", kjer je že kot docent objavil svotja razmišljanja o slovenski literaturi in kulturnem prizadevanju. Mednarodni ugled pa si je Josip Štefan pridobil kot znanstvenik fizik. Po končanem študiju matematike in fizike na dunajski univerzi je v letih 1857—1861 poučeval na privatni realki, hkrati pa predaval tudi že na univerzi; leta 1858 se je habilitiral kot privatni docent za matematično fiziko; že s 25 teti postal 1860 dopisni član dunajske akademije; leta 1863 je bil ime- novan za rednega profesorja na dunajski univerzi, kjer je dve leti pozneje postal direktor fizikalnega inštituta in redni član akademije; v študijskem letu 1869/70 je bil dekan filozofske fakultete, 1870/71 rektor dunajske univerze, 1867—1880 član odnosno predsednik komisije za raziskovanje fizikalnih razmer Jadrana, 1875 tajnik matematično-pri-rodoslovnega razreda akademije in 1885 njen predsednik. Kot predsednik novoustanovljenega elektrotehničnega društva na Dunaju je dal pobudo za izdajanje društvenega glasita .Zeitschrift (ur Elekfrotech-nik", ki — pod nekoliko spremenjenim naslovom — izhaja še danes. Ob svoji 75-letnici je društvo začelo podeljevati zlato Štefanovo Osrednja knjižnica ter obalno planinsko društvo v Kopru sta priredila v četrtek prejšnji teden prisrčno pri-morsko-koroško srečanje, ki je bilo namenjeno utrjevanju bratskih stikov med Slovenci ob Jadranu in na Koroškem. V prostorih knjižnice je bila odprta razstava .Koroška v knjigi", ki je obiskovalcem predstavila sloven- medaijo za posebne zasluge na področju elektronike in elektrogospodarstva. Leta 1895 so postavili Štefanu spomenik na dunajski univerzi in ob stoletnici rojstva odkrili spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Celovcu; njegovo ime pa nosi tudi nuklearni inštitut v Ljubljani. Kot tizik je bil Štefan univerzalen, predvsem pa se je proslavil kot teoretik, in sicer na vseh glavnih področjih tedanje fizike — mehaniki, akustiki, kaloriki, optiki, elektriki in magnetizmu. Njegova dognanja imajo še danes polno veljavo ter je znan v svetu znanosti predvsem Štefanov zakon o sevanju, medtem ko je posebej za Dunaj veljal Štefan kot ustanovitelj .dunajske fizikalne šole*. sko literaturo, ki je izšla po vojni na Koroškem in v Sloveniji ter obravnava življenje, delo in boj slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem za dosego pravic, ki so ji zajamčene v členu 7 državne pogodbe. Na otvoritvi je kot zastopnik koroških Slovencev spregovoril tudi predsednik nadzornega odbora ZSO Karel Prušnik - Gašper. Zahvalil se je pobudnikom in organizatorjem razstave za trud, ki so ga vložili v to prireditev, ter zagotovil, da koroški Slovenci nikdar ne bodo klonili lažem in potvorbam zgodovine slovenskega naroda. .Letos, ko obhajamo 30-letnico zmage nad nacistično Nemčijo, nad silo, ki je morila, požigala in poniževala evropske narode, ko je fašizem požgal na slovenskih tleh največje kulturne dobrine — milijone knjig, je ta razstava še toliko večjega pomena, saj je zrasla in bila tiskana na avstrijskem Koroškem, na majhnem ozemlju, kjer žive Slovenci." Otvoritvi razstave je sledil .Planinski večer", kjer so predstavniki Slovenskega planinskega društva iz Celovca Lubo Urbajs, Jože Miklavčič in Tone Valentinitsch v besedi in sliki prikazali zgodovino in današnje udejstvovanje slovenskih planincev na Koroškem. Po predavanju pa je znani koroški borec, član sveta federacije inž. Pavle Žaucer spregovoril o tesni povezavi med planinci v Sloveniji oziroma posebej v Kopru ter na Koroškem. Pri tem je omenil tudi načrt, da bi skupaj ustvarili posebno au!a st oveni ca ss,.,-, vabi na razstavo kiparskih de) Ateksandra Kovača ki je odprta še do 27. marca 1975, in sicer v soboto med 9. in 13. uro ter od ponedetjka do četrtka med 13. in 17. uro. Prisrčno vabtjeni! „Koroska v knjigi" Primorsko-koroško srečanje v Kopru Ivo Andrič umrl Po do/g;' m fež^l Bolezni je v starost; #3 /et awr! znan! jago-s/ocaMs^Z TnjlževnlB In NoBelov nagrajenec /fo rlndrZč. Njegoca swrt je — BaBor je v soža/nZ BrzojavB! nag/as;7 tad;' predseJn;'^ TZto — fellBa IzgaBa za jugoslovansko Baltaro Zn vso jngos/ovansko sknpnost. 7vo zlndrZč se je rod;7 /eta /$92 Bliža TravnZka, mesta, katerega Ztne je zas/ove/o po vsem sveta prav po zas/agZ zlndrZčevega de/a .TravnZška kronika" (k; smo ga svoječasno z avtorjevim dovoljenjem ponatisni/! tadl v našem /Ista — op. aredj. Po gimnazij/ v Sarajeva je štadlra/ jZ/ozofZjo z Žagreka, na Danaja Zn v Krakova, medtem ko s; je doktorat prldokZ/ v Gradca, Zn sicer z delom o kaltarnl zgodovini Bosne. Teta 7974 so ga avstrijske oklastl zaprle, ker je kot štadent sodeloval v akcljak revolaclonarne nacionalne mladine, tako da je večji del prve svetovne vojne preživel v zapora In Internaciji. ^ Pred drago svetovno vojno je kil nekaj časa v diplomatski slažkl, med vojno pa se je amaknll v Beograd, kjer se je posvetil pisanja. Po osvokodltvl se je Andrič poleg svojega književnega dela aktivno vkljačll tadl v JražBeno^ollflčno življenje. Bil je repakllškl In zvezni poslanec, predsednik Zveze književnikov /agoslaclje In v zadnjem okdokja član sveta Jederaclje. Za svoj Izredni prispevek k jagoslovanskl kaltarl In njeni avelja-vltvl v širnem sveta je kil deležen števllnlk vlsoklk In najvlšjlk odlikovanj In priznanj. Bil je redni član srkske, slovenske In jago-slovanske akademije znanosti In aTnetnosfl; med mnogimi odlikovanji je ok svoji BO-letnlcl prejel red janaka socialističnega dela; leta 7967 pa je kot prvi /agoslovan doki! NoBelovo nagrado za književnost, In sicer za epsko moč svojega književnega opasa. Na začetka svoje književne astvarjalnostl je Ztndrlč pisal tadl pesmi (zklrkl „Tx ponto" In .Nemiri"), vendar se je najkolj avelja-vl! kot pripovednik In romanopisec. Na prlpovednlško pot je zakorakal z novelo „Pof Zilja Džerzeleza" (7920),- nato so sledile zklrke prlpovednlške proze z naslovom .Pripovedke" (7924, 7937 In 7936); kot romanopisec pa se je aveljavl! z znanimi romani, ki so klil natisnjeni po dragi svetovni vojni — .Most na Drini", .Gospodična" In .Travniška kronika"; /eta 7933 je sledilo znamenito delo .Prekleto dvorišče"; zatem .Zzkrane pripovedke", ./zkrana dela" (793#), .Zapis! o Goji" (7967) In .Zkrana dela" v desetlk knjlgak (7963); poleg tega pa še esej! o Njegoša, Vaka /\ aradžlča, 5. Natavalja, P. Kočiča In draglk. Kot velik pisatelj se je Zndrlč poglaklja! v gloklno človešklk asod ter z amet?t!ško kesedo oživlja! njlkov svet. Svoja dela je predvsem asmerl! na rodno Bosno, kkrat! pa je Iskal skapne, splošne človeške prokleme, tako da njegova astvarjalnost po pravic! nos! okeležje anlverzalnostl. Zndrlčevo književno delo je visoko ovrednoteno tadl v svetovnlk razmerak In prevedeno v mnoge jezike. Njegovo delo je prispevalo k prodiranja sodokne jagoslovansBe književnost! In kaltare v svet ter odprlo nove možost! spoznavanja In prevajanja jagoslovansklk pisateljev. Njegova astvarjalnost je kot vsaka resnična književna In ametnlška vrednost kljak jezikovnim In dragim pregrajam s svojim! vsečlovešklml Zn kamanl-stlčnlm! sporočil! dala velikanski prispevek k knjlževnema In kaltar-nema sodelovanja med narodi, njlkovema koljšema spoznavanja In razamevanja. Zato je vest o njegov! smrt! tadl glokoko odjeknila ne le v sam! /agoslavljl, ampak tadl širom po sveta, kjer povsod se v spoštovanja klanjajo oseknost! In dela velikega jagoslovanskega književnika nokelovca /va Zndrlčal planinsko postojanko ob slovenski obali, ki bi brez dvoma še tesneje povezala Primorsko s Koroško. V tem duhu je potekala tudi za- ključna družabnost, kjer so se naši planinci in zastopniki naših organizacij srečali z iskrenimi prijatelji koroških Slovencev. IONE SVETiNA 271 Tu sta zvedela, da se v mestu pripravlja vstaja. Ge-stapo je izvohal, da je slovensko partijsko vodstvo poslalo že pred meseci v mesto Lidijo, članico centralnega komiteja, štab devetega korpusa pa bivšega komandanta divizije Martina Greifa, ki organizira med delavci, Slovenci in Italijani, čete za napad. .Kdove koliko ljudi imajo že pod orožjem?" je dejal general )in se razgledoval po načrtu mesta, kjer so bile vrisane postojanke nemških štabov in enot. Gestapovski polkovnik je poročal, da ima sovražnik tudi posebno četo GAP, sestavljeno iz samih diverzantov. V zadnjem času so diverzanti napravili nekaj atentatov na njihove oficirje in požgali troje skladišč. Predrznih so si napasti celo kvesturo. General je poslušal poročilo šefa varnostnih sil in hkrati ogledoval Globotschnigga. Kdove kaj se kuha v tej računarski, za užitke dovzetni glavi? Ze med potjo je bil rekel Wolfu, da tega človeka sumijo kot anglotila. Zdaj pa bi mu najraje zabrusil v obraz, da s srbskimi četniki, ki jiih je spravil na to ozemlje, komaj čaka prihoda Angležev. Kdo je plačal načrt, da se na tem ozemlju, ki je sporno jabolko med zavezniki, napravi praznina? Tega najbrž ne bo nihče odkril, ne sedaj ne kdaj pozneje. Obvladal se je in poslušal generala Kublerja, ki je čemerno razlagal položaj fronte pred Trstom. Iz njegovega govorjenja je razumel, da pričakuje od njega pomoč. Najmanj eno divizijo SS, ki bi zapolnila vrzeli na fronti. Niso bili soglasni. On je predvideval, da bo njegova vojska krila umik grupe E z Balkana. Kdove zakaj hočejo po vsi sili podariti Trst Angležem? To je politična igra vrhovnega vodstva italijanske armadne skupine! Kdo bi se le spoznal v tem navzkrižju interesov, je premišljal general. 8 Major Wotf je komaj čakal, da mu Ije general dal znak, da lahko odide. Moral je zbrati informacije, ki so bile potrebne obema. Na uradu gestapa ni zvedel od svojih prijateljev nič novega. Vsi bi raje danes kot jutri odšli nazaj v rajh. Obnašali so se tako, kot da jim že gori pod nogami. Zato je raje obiskal Romano. Nekajkrat je pozvonil, preden mu je prišla služkinja odpret. Dekle, ki je še ni bil videl, je prebledelo in ga ponižno vprašalo, koga sme naznaniti. Romana ga je sprejela pri vratih salona. Napravila je kolikor mogoče prijazen obraz. Vseeno ni mogla skriti, da ga ni preveč vesela. .Vi ste, gospod major!" ,Da, jaz sem, draga moja. Ali ste me mar že odpisali?" .Zakaj tako mislite?" je rekla in ga povabila v salon. .Ne znam si tolmačiti, zakaj ste me sprejeli s tolikšnim strahom. Dekle se je skoraj onesvestila." .Ah, ta! Nova je, pa se boji policije!" Wo!f ji je vrtal v oči in opazil na obrazu nekaj novih gub, ki jih je skušala prikriti s pudrom. .Kaj me tako preiskujoče in nezaupljivo gledate?" .Imam nesrečno naravo, da spremembe v dušah ljudi preberem z obraza. Če vam je moj obisk neljub in če sem prišel ob nepravem času, vam lahko sežem v roko, zaželim vso srečo im odidem." .Ne, ne, Helmut!" ga je prijela za roko. .Živčna sem, kdove od česa. Tudi vi ste tako čudno razdražljiv!! lin občutljivi!" Sedla sta, dekle pa je postregla. Vse njene kretnje so izdajale, da se še ni osvobodila strahu. .Kje je mož?" je vprašal kar naravnost Wolt. .Ze pod Američani in Angleži!" Major se je zaničljivo nasmehnil, jo pogledal od strani in dejal: .Ali jih težko pričakujete?" .Helmut, verjemite ali ne, da sem do tega čisto ravnodušna. Sita sem vsega. Tudi igre, katero sem si omislila v lastno zabavo. Skrajno je utrujajoča in zadnji čas je, da se neha." Wo!f jo je svareče pogledal, jo prijel za roko in rekel: .Samo da se ne bo nehalo prej, kakor si vi mislite — lahko se zgodi, da doživite konec pred koncem . . ." Presenečeno ga je pogledala, vendar se je obvladala in z narejeno mirnim glasom vprašala: .Bi hoteli biti jasnejši?" .Zato sem tudi prišel k vam. Jaz ne pozabljam svojih prijateljev. V veliki nevarnosti ste. Preveč mi je do vas — ne glede na to, če se danes poslednjič vidiva — da bi vas pustil umreti..." .Kako to mislite?" je zaprepaščeno vprašala. .Čisto resno. Gestapo išče v vaši neposredni okolici radio oddajno postajo. Težko sem jih prepričal, da vaša vila ne pride v poštev, ker ste maj človek. Sam pri sebi pa sem mislil, da je prav to mogoče. Prepričan sem, da vi skrivate angleškega radiotelegrafista. Če bi bil jaz vodja njihove službe, bi glede na vaša znanstva z nami nemara uporabil vas ..." !z Bi!čovsa in okotice Vigredna številka Mladega roda Minuto soboto, 15. marca zvečer nam je Slovenska prosvetna zveza po njenem tajniku Andreju Kokotu predvaijala v Miklavževi dvorani izredno lepi slovenski barvni film .Cvetje v jeseni". Prireditev je otvoril domačin in visokošolec Toni Schelander. Lik avtorja povesti .Cvetje v jeseni", po kateri je tiim posnet — dr. Iva- prebijati skozi življenje. Kljub trdemu boju za obstoj, pa slovensko ljudstvo ni obupalo, ostalo je močno v svoji narodni zavesti in ljubezni do svoje z znojem prepojene zemlje. To natj nam bo v opomin in spodbudo, da v današnjem boju vzdržimo tudi mi z odločnim pogledom v bodočnost lepših dni. Slovenski prosvetni zvezi smo zelo Obiščite tudi ietos tretji kuiturni festiva!, ki bo od 1. do 4. maja v Giobasnici pri Šoštarju! na Tovčarja, je številnemu občinstvu lepo predstavila in objasnila učiteljica naše ljudske šole Rezika Kapus. Ob gledanju tega krasno posnetega barvnega tilma, smo bili deležni izrednega kulturnega užitka, tako da nam bo ta film ostal v nepozabnem spominu. Film nas je popeljal v minule dni naših prednikov, kjer smo videli žilavo borbo, zlasti naših kmetov za svoj obstoj tn za obstoj slovenske zemlje. Videli smo tudi, kako so morali tudi nekateri slovenski inteligenti v boju za življenjski obstoj, delati in se hvaležni, da nam je omogočila videti ta lepi film tudi pri nas v BH-čovsu. V noči od 15. na 16. marec nas je tuljenje bilčovske sirene prebudilo in vrglo iz postelj. Z grozo smo opazili, da je na gospodarskem poslopju posestnika in gostilničarja Vincenca Ogrisa p. d. Odreja na Mati gori izbruhnil požar, ki je popolnoma upepelil lepo gospodarsko poslopje. Bilčovski gasilci in tudi drugi iz okolice so bili kljub precejšnji oddaljenosti dovolj hitro na mestu, vendar poslopja niso mogli več rešiti, omejili so se samo še na to, da se požar ne bi razširi! še na druge objekte. Poleg tega je zmanjkovalo tudi vode, saj je znano, da so Gure po naravi zelo pičlo obdarjene z vodo. Ni še dolgo tega, ko je minulo jesen v sosednji en kilometer oddaljeni Sodraževi gorelo pri p. d. Raj-narju. Tudi takrat je izbruhnil požar ponoči. Ljudje in tudi prizadeti gostilničar Odrej so mnenja, da je na delu nek piroman (požigalec iz strasti). Kako je prišlo do požara in kdo je krivec, je seveda stvar oblasti, ki se trudi najti krivca. Odrijeva kmetija je ena največjih v naši občini, zato je bij skedenj tudi temu primerno velik. Škoda je precejšnja. Pliberk Pred nedavnim je občinski odbor mestne občine Pliberk sklenil proračun za leto 1975. Višina rednega občinskega proračuna znaša 18,798.300, izrednega pa 200.000 šilingov (nadaljevanje regulacije libuškega potoka). Letni obračun so lahko izravnali samo na ta način, da so stroške za gradnjo cest, v primerjavi z lanskim letom, znižali za 351.600 šilingov. Včeraj odprli razstavo „Motorno kolo 75" v Celovcu Včeraj so se že četrtič odprla vrata razstave .Motorno kolo 75* v Celovcu. Prireditelj te razstave je glavni predstavnik motornih koles na Koroškem — celovška tvrdka Kroptitsch (Inž. Riedl). Kot novost lahko smatramo, da so tokrat motorna kolesa in mopedi razstavljeni na lastnem razstavišču v Rosentaler Strahe 145 In ne kot prejšnja leta v prostorih Doma umetnikov. Kot po navadi imamo tudi letos priložnost občudovati celo vrsto novih modelov, ki so prvič razstavljeni na Koroškem. Med le-temi so svetovno znana motorna kolesa Honda 44, Honda 500 twin, Honda 125 tratil in Honda ATC na tri kolesa. Nadalje si boste lahko ogledali znana motorna vozila znamke Yamaha 500, Kawasakl 750 in Benelli, ki je edino motorno kolo na svetu s šestimi valji (cilindri). Seveda si lahko ogledate tudi druga motorna kolesa in mopede, med njimi domače izdelke znamke Puch in KTM. Kakor lansko leto, tako bodo tudi letos med obiskovalci izžrebana dvokolesa. Ogled razstave Ije letos prvič brezplačen. V okviru programa .Motorno kolo 75" boste deležni tudi glasbenega sporeda in praktičnega ogleda razstavljenih modelov. Prodaja motornih dvokoles je bila minulo leto izredno dobra, kar je bilo pripisati pomanjkanju goriva. Lansko leto je tvrdka Kroptitsch prodola okrog 400 motornih koles in mopedov, kar je razveseljiva številka, ki jo bodo po vsej verjetnosti letos le težko dosegli. Iz statistike je razvidno, da je bilo ionsko leto prijavljenih največ motornih koles znamke Honda (Japonska), nato so sledile Jave CZ (Češkoslovaška), Vespe (Italija) itd. Razstava .Motorno kolo 75" bo odprta do 29. marca, dnevno od 9. do 19. ure. Ljubitelji motornih koles imajo edinstveno priložnost, da si ogledajo in se seznanijo z najnovejšimi modeli na tem področju. Seveda motorna kolesa niso samo na ogled, marveč jih lahko kupite. Za vzdrževanje šol in otroškega vrtca v Pliberku je namenjenih kar 2,662.500 šilingov, za pospeševanje kulturnih društev 50.000, za pospeševanje športa 162.000 in za Avstrijski rdeči križ 12.000 šilingov. Nadalje je v proračunu zapopadenih 514 tisoč 300 šilingov podpore za vseh sedem gasilskih društev v občini. Za turizem bo na razpolago 299.500 šilingov, stroški za tujsko prometni prospekt pa znašajo 150.000 šilingov. Med številnimi postavkami v proračunu je tudi vsota 172.200 šil. za kmetijstvo. Nekaj postavk k proračunu je bilo sklenjeno soglasno, nekaj pa proti glasovom Enotne liste in Gospodarske liste (FPd). OBVESTILO Slovenska prosvetna zveza ljubitelje operne umetnosti obvešča, da bo v nedeljo 27. aprila 1975 v Mestnem gledališču v Celovcu gostoval ansambel Opere SMO Iz Ljubljane. Podrobno bomo še pravočasno poročali. /zHa je 7—d števila Mladega roda šolskega Usta za UorošUo w!a-d!wo. 7T Ji tokrat Uras: ouojMo strd?! Barvna sliUa /tnčUe GobdU-Godec, id poTMZorMje wotiv iz rasUe pravljice „7VeroJni dedeU", katere vsebina je napisana v notranjosti /ista. Ostale risi?e pa je prispevala /e!Ua Aeici?-man. Nova dvojna številka za ntesec marec in april, je v glavnem posvečena zeleni spomladi in velikonočnemu veseijn, ko imajo šolarji počitnice. Xot vselej, tako je tadi vsekina te številke Mladega roda zelo pestra, pončna in zanimiva, saj prinaša celo vrsto pesmic, zgodkic in dragiU prispevkov Jomačik in tajik avtorjev. Med domačimi avtorji so tokrat zastopani Valentin Polanšek, Milka Mokar, Tomaž Ogris, Herman Grm, Mirko 5rienc in Valentin Vdati, torej stari in zvesti sodelavci, ki so glavni stekri ali glavni operativni štak .Mladega roda". V rakriki .Bralci pišejo", ki je rezervirana za našo šolsko mladino, je v tej številki izredno mnogo prispevkov, kar prepričljivo JoUazaje, da se naša šolska mladina vedno kolj aktivno vkljačaje in s tem sodelaje v svojem šolskem glasila, kar seveda zelo pozdravljamo. V tej številki .Mladega roda", je njegovo aredništvo znanema sloven-skema pisatelja /osipa /arčiča, rojenema 4. marca 7#44 na Maijavi pri .Stični na Dolenjskem posvetilo precej prostora. Podan je kil pisateljev življenjepis in okjavljen kratek odlomek iz njegove povesti .Domen". Tako se je Mladi rod dostojno spomnil velikega slovenskega pisatelja, ki je kljak kratkema življenja — kil je star komaj 37 let, ko je amrl — zapasti! slo-venskema Ijadstva velik in dragocen zaklad. Vsekina Mladega roda je tako zanimiva in poačna, da kranje lahko priporočamo taji odraslim Ijadem. A*dor se zanima za list, ga lahko naroči na naslov; Mladi rod, 9027 Aiagenjart - Celovec, poštni preda! 43. Gradnja turske avtoceste lepo napreduje Na področju turske avtoceste bomo letos meseca junija beležili zopet lep in pomemben uspeh, da bodo dali v promet pretežno gorski predel turske avtoceste med kraljema Eben v Pongau-u (Solno-graška) in Rennwegom na Koroškem. Ko bo ta odsek avtoceste v prometu, ki je gradbeno-tehnično najbolj zahteven, saj so morati zgraditi kar dva velika cestna predora — 6,4 km dolgi Turski predor (Radstatter Tauern) in 5,4 km dolgi predor pod Kačjakom — bo razdalja med obema krajema znašala samo še 53 km, namesto sedanjih 67 km po stari zvezni cesti. S tem se bo čas vožnje zmanjšal tudi za polovico. Po sedanji zvezni cesti potrebujete za to vožnjo 90 minut, po novi avtocesti pa bo trajala samo še 45 minut. To je vsekakor velik napredek, še bolj važno pa je dejstvo, da nova avtocesta ne bo predstovljala nobenega problema več, saj bodo odpravljeni vsi klanci, tako da bo vožnja med krajema Eben in Rennwegom tudi pozimi pravi užitek, kar na obstoječi ne moremo trditi, salj je znano, da je zimsko prečkanje preko obeh prelazov — Kačjoka in Radstadter Tauern — pravo pustolovščina. Tega sedaj na novi cesti ne bo več. Seveda bo ta prednost — polovični čas vožnje in varnost vožnje pozimi — povezana z ogromnimi vsotami denarja, ki gredo v milijarde (24 milijard šilingov), zato je tudi razumljivo, da bodo pobirati mitnino. Vsekakor so že preračunali, da bodo v prihodnjem letu, ko bo vozni promet preko tega področja že v polnem teku, kasirali okrog 290 milijonov šilingov. Ta vsota se bo do leta 1981 zvišala na okrog 360 milijonov šilingov na leto. Leta 1982, ko pa bo dograjena celotna Turska avtocesta od nemško-avstrijske državne meje pa do Beljaka, pa bodo dohodki iz mitnine narasli že na okrog 650 milijonov šil. letno. Slovensko prosvetno društvo .Zarjo" v Železni Kapli vabi na spevoigro VASOVALCI v nedeljo 23. marca 1975 ob 11.00 url v farni dvorani v Železni Kapli. Gostuje: Trlo .Korotan" in pevci SPD .Danica" iz Št. Vida v Podjuni. Vsi prisrčno vabtjeni! Draštveaz' odhor Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: t Njen obraz je bil prsteno bled. .Tako nora nisem, vendar hvala za prijateljsko opozorilo." .Slabo prikrivate svoje vznemirjenje. Ali naj napravim hišno preiskavo? Ali pa naj povprašam vašo služkinjo? .Helmut, kaj vas je obsedlo?" .Samo skrb za vas, draga moja Romana, in bič drugega! Opozarjam vas, ne bodite predrzni 'in ne dajte se izkoriščati v svojo škodo!" Zdaj je bil prepričan, da 'je zadel v živo. Pravzaprav ni nič vedel. In nihče ni iskal radio oddajnika, saj je bilo vse zmedeno, iz rojenega obraza pa je razbrat, da je v tej hiši moški, kii vsak dan temeljito poteši njene strasti. Toda to ije bilo v tem položaju zanj postranskega pomena. Pred časom je računal na to, da bi se ob razsulu rajha pri njej skril. Od tod bi odpotoval v svet in si kje v južni Ameriki ustvaril novo življenje. Toda medtem mu Ije Gret-chen, s katero si je dopisoval, omogočila boljše možnosti. Kljub temu pa mu ni bilo vseeno, če bi Romano slučci no ujel gestapo — lahko bi mu napravita še težave. Ostati mora živa. Če bi ga slučajno ujeli, bi lahko ona pričala v njegov prid, saj ji ije prodal kot pristno blago dosti .spiel-materiala". Da bi ga zamotila, mu je hitela pripovedovati, kalj vse se v mestu dogaja. Bila je zelo v skrbeh, ker ije mnogo ljudi med nižjimi sloji zajela psihoza, da bo Trst pripadel Jugoslaviji. Krogi, v katerih se je gibala ona, pa so ji zagotavljali, da Angleži nikoli ne bodo dali Trsta komun.stom. Angleži do bodo najkasneje v treh tednih v mestu. Kot vedno ije iz vsega, kar mu je povedala in kar je zamolčala, sestavi) sliko, približujočo se dejanskemu stanju. Potem tjo je zasul z množico vsakovrstnih vesti o nemških namerah. Najbolj jo je osrečil s tem, ko jo je prosit, da, če je slučajno radijski oddajnik pri njej, naj umolkne in naj se premesti drugam. .Helmut, tega vam ne bom nikoli pozabita," ije dejala ganjena in ga peljala v svojo sobo. Vrgla se mu je okoli vratu. Čvrsto jo je objel in se nasrkal njenega pariškega vonja. .Mnogo sem tvegal, draga moja. Bodi previdna, da ne bova oba izgubila glave. Naši ustrelijo vse po vrsti, kdor klone! Bolje, da padeva v tvojo posteljo kot pod nemškimi kroglami..." To pot ni 'imela nobenih posebnih zahtev. Predala se mu je vajeno, kot dobro plačana ciipa. Tudi on je opravil svoje brez čustva in brez strasti, tako kot opravi že dolgo poročen mož pri ženi. Skoraj zasmilita se mu je, ko Ije videt, kako ije strah ohromil njeno teto in kako se še vedno boji Nemcev, čeprav jim je že odklenkalo. Preden se je uredila pred ogledalom, je bil že pripravljen na odhod. .Grem, da ne bo sumljivo. Čaka me general." .Helmut, še enkrat hvala! Če boš kaj potreboval, ti bom napravila vse, kar boš želel!" .Tako kot bi 'jaz tebi, če bi se vojna sreča obrnila 'in bi mi zmagali!" Oba sta se nasmehnila drug drugemu, in ta nasmeh je bil srečen. Wolt jo je objel in podržal v rokah. .Tako je pravi Pametni ljudje sodelujejo med seboj. Nori pa se uničujejo!" Poljubil jo ije. Njene roke je začutil na svojem vratu, tokrat s strastjo, kot je je bil vajen. Vse mu je priklicala v spomin. Teto ji je zadrhtelo, kot bi strah izpuhtel liz nje. Morda se je spomnila mnogih noči, ko sta bila nenasitna in j'i ije dolge ure govoril samo o njej in njeni lepoti. Njen objem je prekinil zvok protiletalskih siren. .Zdaj moram oditi, draga!" .Ne, zdaj ne! Lahko se kaj zgodil" Stopila je k oknu. Ni se še polegel zavijajoči turobni glas, k'i je bobnel med hišami, ko so se z jasnine neba nad morjem zalesketala letata. Napadala so lodije in pristaniške naprave. Zabobnelo je protiletalsko topništvo. Nekaj eksplozij je bilo taiko močnih, da so zodrhteta stekla. .Beživa v klet!" je dejala preplašeno. .Nikamor!" je odsekal Wolt. .Jaz se ne bojim ne krogel ne bombi Če mi je namenjeno, ndj kar pade, naravnost name!" Občudujoče ga je pogledala. V njegovih očeh je odseval kovinski lesk nepremaganega tigra v džungli. Dvignil jo je in jo vrgel na posteljo. Zdaj si jo je privoščil na svoj način . .. Med podiranjem zgradb, tulečimi zvoki letalskih motorjev in eksplozijami, od katerih so pokala stekla, je Romano vzdihovala v vesoljni sreči. Prvič se mu je povsem prepustila, da' se je blaženo pozabljenje razlilo v njej kot goreč, nove svetove porajajoč ogenj ... Obležala sta, kot bi bilo zadeta od drobcev bomb. .Helmut, kaj če bom dobila otroka? Danes je najnevarnejši dan." .Nič boljšega kot to. Če bo te malo podoben nama, ga bo lahko svet vesel. Saj bo sad pametnega sodelovanja," se je zasmejal. .Ne šalim sel Če kaij bo, ne bom preprečila . .." .Lepo. Mnogo bolje, da se rodi otrok, ko da bi izgubila glavo..." Alarmne sirene so zatulile konec nopada. Njih zvok, ki je vznemirjal Wolta botj od najlepše glasbe, je švignil do sonca in utonit v globinah morja. Na pragu sta si še enkrat segla v roke, in major je izginil v ozkih, po ribah smrdečih uticah. Na planino Rožco Mo zgradili vozno pot Ena najlepših in najvišje ležečih planin v Karavankah je vsekakor planina Rožca, ki jo v obliki orjaškega kotla oklepajo strmo odsekani Petelin, sedlo Rožca, Hruški vrh, astro prišiltjena Baba in širokopleči Kropivnijak. Lastnik te planine je Pašniška zadruga iz Št. Jakoba v Rožu. Na dnu pianine kraljuje na novo zgrajena planinsko postojanka .Koča na Rožci", 1410 m. Čeprav je planina ena sama velika Paša za živino, pozimi oziroma spomladi pa odličen teren za smučanje, ima planina veliko hibo, da ja odrezana od sveta, ker na planino ne pelje nobena vozna pot. 4e pred prvo svetovno vojno so se nekateri zadružniki potegovali za izgradnjo vozne ceste na plani- no, vendar takratno vodstvo paš-niške zadruge ni bilo za ta projekt, pa čeprav so oblasti hotele zgraditi cesto zastonj na planino. Pred leti se je ponovno porodila misel, da bi le bilo potrebno zgraditi cesto na pianino. In tako so ustanoviti združenje za gradnjo ceste na Rožco. Le-to se je povezalo z okrajno agrarno oblastjo v Beljaku, ki je zastonj projektiralo in tudi že zakoličilo smer bodoče trase na planino. Tehničnih problemov ni bilo, pač pa je imel svoje pomisleke knez Lichtenstein, ki je lastnik zemljišča, preko katerega je načrtovana novo cesta. Na zadnjem zborovanju pašniške zadruge Št. Jakob, ki Ije bilo minulo soboto dopoldne pri Gabrielu v Lesah, pa se <Šmaiyefa pri PiLberiru - ^ gostilni Broman p. d. pri „Juri-oa Šmarjeti so 30. januarja ustanovni združenje za izgradnjo oziro-nta asfaltiranje ceste iz Pliberka na Šmarjeto. Poleg domačinov oz. interesentov so bili navzoči tudi predstavniki okrajne agrarne oblasti in zastopniki občine z županom Mory-tem na čelu. Po otvoritvi in pozdravnih besedah gospoda Bromana, je ntestni svetnik Trampusch navzočim Srnarječanom predlagal, da bi za Predsednika tega združenja izvolili Bromana, ki ima že dolgoletne zaslu-8^ Pri gradnji ceste na Šmarjeto. Očitno Trampuschev predlog županu Moryju ni bil po godu, zato je pred-*^gal za mesto predsednika Felixa Visotschniga, ki si je po njegovem mnenju pri gradnji ceste na Šmarjeto pridobil prav toliko zaslug in je bil Železna Kapla Prejšnjo sredo 12. marca nas je pretresta žalostna vest, da je popolnoma nepričakovano umrl zadet od srčne kapi povsod poznani in priljubljeni Pepi Sadolšek iz Železne Kaple. Pogreb pokojnika, ki je umrl mnogo prezgodaj, star komaj 62 !et, je bil v soboto. Kako je bil prl-Ijobtjen med prebivalstvom, dokazuje ogromna množica pogrebcev, ki ga je spremljala na zadnji poti. O življenju in pogrebu Pepija Sa-dolška bomo podrobneje poročali prihodnjič. poleg tega zelo prizadeven tudi pri izgradnji vodovoda. S tem da se je župan zavzel za drugega kandidata in je prevzel pobudo za imenovanje svojega človeka za predsednika, je župan prelomil dano obljubo pismeno, da se ne bo vtikal v strankarsko politične zadeve. Z intervencijo župana je bil potem izvoljen za predsednika Visotschnig, za podpredsednika pa Broman. Kljub očitnemu zapostavljanju s strani pli-brškega župana, ki se je na tako prozoren način pokazal za zagovornika svojih UVP-jevskih pripadnikov, je Broman tudi v bodoče pripravljen po svojih močeh sodelovati pri uresničitvi tega projekta. To seveda govori za Bromana, saj je s tem dokazal, da mu ne gre za Čast, temveč za stvar. K temu plemenitemu zadržanju mu lahko iskreno čestitamo. K osebnosti Bromana pa je treba le povedati, da ima glede gradnje ceste na Šmarjeto dejansko velike zasluge, ki jih ne velja zamolčati. Te zasluge segajo nazaj do leta 1938. Že takrat je popravljal in se trudil, da je bila cesta na Šmarjeto v dobrem stanju. On je bil tisti, ki se je zavzemal za finančno podporo, da se je lahko popravljalo in gradilo. Leta 1940 pa so ga hitlerjanci ovadili pri gestapo, češ da je z denarjem krivično razpolagal, tako da je v zahvalo za trud moral še v zapor. Ko se je vrnil iz zapora je moral takoj k vojakom, kar pa še ni bilo dovolj, saj so ga, ko mu je babica izročila svoje posestvo, iz političnih vzrokov še razlastili. Toliko v ilustracijo, koliko je Broman moral v okviru prizadevanj za gradnjo ceste na Šmarjeto prestati. je tudi knez Lichtenstein strinjal z gradnjo, tako da je bila odstranjena tudi zadnja zapreka. Nato je bil od večine sprejet sklep za gradnjo. Stroški vozne ceste, ki se bo v številnih serpentinah vila preko strmega pobočja Male Babe na Rožco, bodo znašali okrog 1,6 milijona šilingov. Če bo šlo vse gladko od Stovensko prosvetno društvo Radiše vabi na spevoigro VASOVALC! ki bo v nedeijo 23. marca 1975 ob 15. uri v dvorani pri cerkvi. Gostuje: Trio ..Korotan" in pevci SPD ..Danica" iz Št. Vida v Podjuni. Vsi prisrčno vabijeni! Društven; or//?or rok, bodo še letos začeli z gradnjo. Levji delež stroškov gradnje ceste bo krila agrarna oblast, tako da zadružniki ne bodo preveč obremenjeni. Z izgradnjo vozne ceste na Rožco se bo končno uresničila dolgoletna želja naših zadružnikov, da bo tudi Rožca dobila zvezo s svetom, kar ji bo dalo celo vrsto novih razvojnih možnosti. Brdo - Kotmara vas Neki neznanec je v soboto 15. marca ob treh zjutraj vdrl v stanovanje 74-letne rentnarice Johane Schofne-ger na Brdeh. Najprej je svetil s svetilko skozi okno, nato" pa je razbil vrata, zagrabil ležečo in prestrašeno ženo za vrat in zahteval od nje denar. Kljub obupnemu položaju, v katerem je bila, je korajžno odgovorila, da nima denarja v hiši, ker ga je dala Kristiju. Zlikovec je nato vse premetal, da bi dobil denar, vendar zaman. Spet je zagrabil ženico za vrat in ponovno zahteval denar, tedaj pa mu je rentnarica zagrozila, da bo šla po soseda Jarca. Nočni obiskovalec, ki je končno le uvidel, da ne bo dobil za-željenega denarja, je nato praznih rok zapustil hišo. Tako je pogumna žena s svojim nastopom dosegla, da je zlikovec kapituliral pred njeno odločnostjo. 90 vigredi Zdravka Švikaršiča fo/^/or/st in s^/Mate/j projesor Zdravko Zrp/Mrf/č, nestor z%pisov%/-cev in ^rtnoniz^torjet/ s/ourns^i/? Mro%Z/? /jMs^Z/? nnpevoa, je pred MgtMrr prnznofni aiso^ živijenjt^i jnMej — 90 /et. Navadno zapišejo besedico o siav-ijencii? sodošw%i, torej tisti, &i spremljajo r:j//?ot?o žitdjenje in ga zato seveda naj^o/je poznajo. Oj? taLo ča-stitijivij? Jeti/?, M so sodojmi&i že pod r%šo, pa se č/ove^ znajde v nemajhni zadregi.* Mo Z?/ se danes še mogef spominjati zadnjij? deset/etij prejšnjega stoietja, M je jaMant odraščaj v rojstnem Zvaj?eM in Božjem groim pri PiiBerM, M se je šoiaj v Xaza-zaB, jlt. Tipša pri RajneM (=Rine-M/J in 5/ovens^em ŠmiBeia (=Šmi-Bei nad AlAo/Jf /n maioMo si še more priMcati v spomin prva ieta tega stoietja, M je Zdravko ŠviMršič po dokončanem ačitejjišča v Ceiovca stopi/ na trdo pot s/ovenskega ačite-/ja v Šmikeia pri fiikerka, v 5e/ak in na Jezerskem. Po vsek nevšečnosti/? ok prvi vojni in po njej je v Z-jak-ijani opravi/ pro/esorski izpit iz g/as-ke ter nato poačeva/ v Kranja in Ljak/jani, kjer zdaj že 30. /eto aživa zas/aženi pokoj. Švikaršič je častni č/an Draštva /o/k/oristov, S/o venska prosvetna zveza v Ce/ovca pa ma je /93/? po-de/i/a Drakosnjakovo priznanje za njegove zas/age pri zkiranja, karmo-niziranja in okjav/janja koroškik /jadskik pesmi. Ko je namreč ministrstvo na Danaja /eta 7906 da/o po-kado za akcijo „Z.jadska pesem v Zvstriji", v kateri naj ki zkra/i vse pesemsko gradivo v takratni zlvstriji živečik narodov, se je odzva/ tadi on. Zapisa/ je pesmi, ki se jik je spomni/ še iz rane m/adosti, največ iz časa ki-vanja v St. Lipša, kjer je ki/a v domači kiši gosti/na — pri 7*ojja — v kateri so možje ok večerik mnogo prepeva/i, Zdravko pa je pridno v/e-ke/ na ašesa in si jik ve/iko zapomni/. Vendar se ma to ni zde/o dovo/j. A/ed šo/skimi počitnicami je okrede/ ce/ovško oko/ico, potem pa še pre-kodi/ in s jarmani prepotova/ Kožno do/ino od Zpač do St. /akoka in za-pitova/ napeve, kjer se ma je /e po-nadi/a pri/ožnost. Keza/tat tega de/a so ki/i trije zvezki z 92 okjav/jenimi pesmimi z napevi; med njimi je ve-/iko takik, ki so še danes nadvse pri-/jak/jene. Prav Švikaršiča se moramo zakva/iti, da je ote/ pozake preneka-tero /epo koroško pesem; Čej so tiste stezice, Pojdam v rate, Oj te m/i-nar, Paštnc je vigred, V Smike/a no kajžico mam, Sentr pojd ter še mno- go dragik, ki Še danes odmevajo na Koroškem, v S/oveniji in po ce/em sveta, kamor so jik pones/i S/ovenski oktet in dragi pevski zkori. Tako/e pravi o njem dr. Va/ens Vodašek, ravnate/j Sekcije za g/aske-no narodopisje pri S/ovenski akademiji znanosti in ametnosti; „Svikaršič je edini med s/ovenskimi zapisova/ci sp/ok natančneje prit/akni/ dokaj za-p/etenema koroškema večg/asja in ga skaša/ posneti v svojik peterog/asnik postavitvak. Pravzaprav je še/e on odkri/ širši javnosti g/askeno /epoto koroške pesmi." Zato smo ma nadvse kva/ežni, zato ga cenimo in spoštajemo. Ok njegovem visokem jaki/eja, ki ga je ok-kaja/ čvrstega zdravja, pa tadi pro-nic/jivega daka in ostrega spomina, ma iskreno šestitamo z že/jo, da ki tak osta/ še ve/iko /et med nami/ Št. Ilj ob Dravi Prejšnjo nedeljo 9. marca so igralci SPD „Bilka" iz Bilčovsa gostovali pri nas v farni dvorani z igro ^Begunka", ki je bila izredno dobro obiskana in tudi odlično podana, tako da smo bili vsi izredno zadovoljni. Številne gledalce je v imenu domačega pevskega zbora „Mojcej" iz Tre-binje, pozdravil Pavel Sima, v imenu bilčovskiji igralcev pa predsednik SPD „Bi!ka" Rupert Reichmann, ki je vsebino igre razložil tudi v nemščini, ker so bili na prireditvi navzoči tudi nekateri samo nemško govoreči sodeželani. Kot že mnogokrat, smo tokrat ponovno dokazali, da smo koroški Slovenci širokogrudni in da nam je v posebno veselje, če lahko drugo govoreče, ki ne razumejo našega jezika, seznanimo z našimi kulturnimi dobrinami. Kot je bilo pričakovati, je igra ..Begunka" dobro uspela. Glavno zaslugo za uspeh je imel predsednik društva Rupert Reichmann, ki je vodil režijo igre. Vloge igralcev, med katerimi so bile nekatere zelo zahtevne, so bile čudovito podane in so tvorile harmonično zaokroženo celoto. Z mirno vestjo lahko v imenu vseh, ki smo bili na prireditvi, izrečemo pohvalo igralcem, ki smo jih za njihov trud in znanje nagradili z navdušenim aplavzom. Bilčovskim igralcem svetujemo, da bi z „Begunko" gostovali tudi drugod, kajti prepričani smo, da bodo povsod deležni priznanja. Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: I. Romana je slekla v kletne prostore In potrkala na vhod v posebno skrivališče. Odprl ji je preplašen angleški obveščevalec, radiotelegrafist. Medtem ko se je Walf zabaval z njo, ga Je o nevarnem obisku obvestila služkinja. .Ali je že odšel?" 'je vpraša). .Odšel," ga je pomirila. Zdalj se je angleški oficir ojunačil: .Najraje bi ga ubil." Romana se je blaženo smehljala: .Ne bodite no tako krvoločni, dragecl* Pobožala ga je po mladeniških licih, da bi pomirila njegovo bojoželnost tn strah. .To je vendar moj najboljši obveščevalec. Če ne bi imela njega, kdove kaj bi vam sploh lahko poročala) Zdaj boste zaprli to s vajo škatlo in utihnili za nekaj dni, dokler je ne preselimo na varnejši kraj. Prišel me je opozorit, da jo prav tod okoli išče gestapo. Vidite, vi pa bi ga najraje ubili iin pokopali naiju oba!" .Oprostite, madame, človek se lahko tudi zmoti!" Vstopila sta v njegovo skrivališče. Sedla sta, ona pa mu je povedala, kaj vse ji je prišel major poročat." .Obveščevalni genij ste, madame," jo je Anglež objel -okoli pasu in jo skušal poljubiti. Narahlo ga Ije odrinila^ .Zdaj ne, dragi moji Preveč sem prestrašena! Raje pomislite, kam z vestmi! Od tod ne bova več oddajala! Preveč mi je za vašo glavo," ga je nežno pogladila po loseh in poljubila na lice. .Kakor želite, madame! Mi vam mnogo mnogo dolgujemo! Podredil se bom vaši odločitvi!" 9 Proti koncu aprila so se razpoke velikega raljha povečale že do nevarnih razsežnosti. Mojor Wolf je budno spremljal znake razpada in vztrajal na svojem mestu. Po nalogu poveljnika se je ukvarjal z uničevanjem sledov svojega in njegovega dela. Hkrati je po generalovem nalogu skrbel, da ne bi prišlo komu od poveljujočih na misel sabotirati njegova povelja. General je hotel brezpogojno imeti proste poti prek gorskih prelazov Ljubelj, in Podkoren. V njihovo poveljstvo so prihajali zdaj tudi arhivi policijskih komand z vsega Balkana. Odpremtjat j-ih je naprej na Koroško, kjer so jih skrili v kleti nekega starega gradu. Z gestapovskim arhivom pa sta z Lotte kurila. Poskrbel je, da je o njem, Wo!fu, ostalo čim manj zapisanega. Zadovoljen je bit, da je bila večina prič njegove pomembnosti že zdavnaj pod rušo. Pogladil je Lotte po laseh in ji rekel: .Ko pokuriva to goro papirja, draga moja; pojdeš domov — preden se zabašejo ceste in železnica z begunci in preden bo zavladala splošna zmeda..." Medtem ko se je aparat gestapa še vedno ukvarjal z izvajanjem zadnjih odredb nemške oblasti, se je Wolf ukvarjal somo še sam s seboj in s svojo bodočnostjo. Katastrofa je bila na pragu ... Ko je Lotte zlagala papirje in Jih metala v peč, je gledal na jezero in st mislil: .Vsaj za to poletje bi lahko še podaljšali vojno. Jezero se je otopilo, ščuke so se že zdrstile in v kratkem bodo prijemali somi. Kako prijetno bi bilo skočiti v svežino vode in zaplavati do otoka!" Na pločniku je zagledal gospo, s katero spričo naglice dogodkov še ni bit razčistil vseh računov. Odprl je okno in jo poklicat k sebi v pisarno. Prikupna gospa okroglih oblik, s katero si nista bila neznanca, je bila presenečeno, ker še nikoli ni bila poklicana v urad. Major je odslovil Lotte. Ko sta bila z gospo samo, ji je ponudil stol, sam pa se je sprehodil po sobi. Povsem mirno je dejal: .Gospa, stavim, da veste, zakaj sem vas poklical?" .Ne vem, gospod major. Kako naj bi vedela?" .Ne bom ovinkaril. Upam, da mi zdaj, ko bomo v kratkem odšli, ne boste odrekli nekega pojasnita. Naj vam osvežim spomin! Kot vemo, ste bili člen pri organizaciji pobegov Židov iz rajha. Naj vam naštejem nekaj imen in družin, da ne boste misliti, da sem v zmoti?" Začel ji je naštevati imena židovskih družin, ki so imele vile na Bledu ali pa so bežale skozi Slovenijo na Zahod." .Vi vse to veste?" je gospa osupnila. .In še več, draga gospa!" .Pa ste nas pustiti na miru -in niste ukrepali?" .Nisem, iz dveh razlogov: ker ste mi osebno všeč in ker nisem nikoli sovražit Židov .. . Vam so nekateri Židje dali v hrambo razne dragocenosti — zlato in dragulje. Kaj ste napravili, drago gospa, s tem blagom? Vem, da gre za precejšnjo vrednost!" Ženska je umaknila pogled. .Nimam ga," je kratko dejala. .Ne zanima me, če ga imate. Sami veste, da bi bil jaz lahko prvi prišel do zlata. Kaj vem, sem vam dal slutiti že pred nekaj leti! Saj se gotovo spomnite. Nobenih posledic ne bo za vas, dam vam častno besedo," ji je ponudil roko. .Če pa me mislite imeti za norca; vam lahko povzročim težave. Dovolj ste obremenjeni z dokaznim gradivom o sodelovanju z odporom." Nekaj časa je premišljala, potem pa se je odločila. .Gospod major, zaupam vam, čeprav sem morala podpisati, da bom molčala. Zlato in dragulje je vzel polkovnik Perst." .Kdaj?" je vprašal razdraženo. ,Mato prej, preden je bil premeščen. Soočil me je z dejstvom, do ve za moje neprostovoljno sodelovanje z Židi, in me postavil pred zid. Morala sem se odločiti, da Pomlad zmaguje Na labodjih krilih je priplula prelepa Pomlad — in vse je zaživelo v gozdu. Dedek Mraz pa se ni zelo oddaljil, — on vse čuje. „Kaj takega!" — premišljuje, — „tega pri meni ni bilo. Tiho, tiho je bilo v gozdu, samo drevesa so kdaj pa kdaj zaječala. To bodo veseli, ako se vrnem!" Ponoči se je vtihotapil v gozd in legel k počitku pod temno jelko. In že je posvetila jutranja zarja. Pa čuje dedek Mraz: po gozdu beži jazček, cepeta z nogami in glasno vrešči. „Hudo je zajčku," — premišljuje dedek Mraz. „Zemlja je sivkasta, on pa belkast, — Vigredni dežej Tiho vigredni dežej rosi, kapijice zemljici žejni deii. Toie za travico. Hitro naj zrase, da se nam kravica Sivka napase. Toie za rožico, da bo vzcveteia, da se napije strdi nam čebeia. Toie za žito, da bo vzkaiiio, daio jeseni nam kruha obiio. Tiho vigredni dežej rosi, kapijice zemijici žejni deti. V:Ja Srest vsakdo ga lahko opazi in ubije. Pa je siromak ves obnorel od strahu." Lej, — zajček je skočil na jaso. Pa saj ni več bel, — sivkast je. Za njim priskakljajo tovariši, — takisto sami sivi zajčki. Vrešče, cepetajo, topotajo in skačejo drug čez drugega. Dedek Mraz je razprostrl roke: „Kaj pa uganja Pomlad; Zajček je sklical tovariše iz vsega gozda. Pripravil jih je do tega, da so začeli skakati čez kozla." Veseli zajčki so odskakljali. Bolj in bolj se je zdanilo. Pa kaj vidi dedek Mraz: na robu gozda sedi ruševec, črn kakor oglje. .Lej, tudi tega je stisnilo," — premišlja de- dek Mraz. „Za mojih dni je pod snegom no-čeval, zdaj pa snega ni in gozd je še ves gol. Kam naj se ruševec skrije, saj ne najde zavetja ne na tleh ne na drevju!" Ruševcu pa še mar ni, da bi se skrival: k njemu na jaso so priletele kokoške, on pa se je pred njimi postavljal in zvonko brbljal: „Čuf-ši! Čuf-ši! Lepe so rdeče obrvi! Dvignem repek s krivci, razšopirim se s krilci!" Pritekli so k njemu na rušo tovariši, on pa jih nadira: „Čuf-šu, čuf-šu! Izgini od tod! Sicer vam perje očešem!" Našopiril se je in že so se spopadli, da je kar perje frčalo. Dedek Mraz je skomignil z rameni: „Kaj počenja Pomlad? Mirna ptica se je začela pretepati. Na počitek niti ne misli!" Dan se je ogrel, — odleteli so ruševci z jase. Gre po gozdu medved. Ves mršav je. „Kako je kaj, krivošapec?" pomisli dedek Mraz. „Gotovo jočeš po svojem brlogu? Spal bi v njem, spal, pa za glad še maral ne bi!" Medved pa je obstal, s kremplji izkopal iz zemlje nekakšne koreninice, jih hlastno pozobal in zadovoljno cmokal: to so gotovo sladke koreninice. Dedek Mraz se je počehljal z roko pod kučmo. „Saj pravim — takšne uganja Pomlad! Nikomur se ne stoži za menoj... Moram ji povedati, kako je vse obnorela." Stopil je izpod jelke in šel po gozdu iskat Pomlad. Prelepa Pomlad pa mu je sama priplula naproti, — plahutaje z labodjimi krili, vsa v raznobarvnem cvetju, vsa v sončnem zlatu. Pa mu reče z zvonkim glasom: „Kaj je, starec? Si prišel pogledat, kako rajamo in prepevamo? Ali pa bi nemara rad koga preplašil?" .Ti jih mešaš!" je zaropotal dedek Mraz. „Celo zajec se več ne boji. Kaj si pa storila z njimi, da te vsi tako slave in da so kakor ponoreli?" Pa se je nasmehnila prelepa Vesna: .Kar vprašaj jih, zakaj so tako veseli." Zapela je pesemco in pevaje zaplula nad gozdom, ki se je odel z zeleno tančico. Dedek Mraz je poiskal zajca. .Zakaj si pa vesel?" .Pomladi se veselim, dedek. Toplega sonca, svilene travice. Lej, saj vso zimo nisem videl zelene rastlinice, vse trepetlike sem ogrizel, grenko lubje glodal. Travica pa je sladka." Pa je dedek Mraz poiskal ruševca. .Zakaj pa si tako vesel?" .Vesel sem, ker lahko razmahnem krila in pokažem svojo moč. Čuf-ši! Čuf-ši! Ognjene so rdeče obrvi, lepe so čvrste peruti." Pa je dedek Mraz poiskal medveda. .Zakaj pa si ti vesel?" Medveda je bilo sram, s šapo si je zakril oči in zašepetal: .Dedek, cvetlic se veselim." Dedek se je zahohotal: „Oh-oh, to je kaj za smeh, ti norček ti! Mladim dekletcem se spodobi, da se veselijo cvetja, — ne pa tebi, kriva šapa. Mar boš iz cvetlic pletel venčke? Če hočeš, ti jaz nasujem polno cvetja, da bom z njim kar zemljo pokril. Cvet pri cvetu, vse samo belo cvetje!" Dedek Mraz je potresel z rokavom in iz rokava so se vsipale snežinke, nastal je pravcati snežni metež. Medved je rekel: .Nikar se ne trudi, starec! Tvoje cvetje je mrtvo. Ne dehti in ne razveseljuje očesa. Zgolj grobove lahko zasipa. Pri lepotici Pomladi pa je sleherni drobni cvetek sama svetla radost, sleherni nam prinaša srečo. Kadar prideš ti k nam, prineseš s seboj hud mraz. Ko pa pride Pomlad, prinese s seboj krasne dni. Sleherni njen drobni cvet ima v sebi med in sleherni nam poleti ponuja jagodo." Medved je pomolčal, si spet s šapo zakril oči in zašepetal: „A mi medvedki smo tako sladkosnedni.. .! Pozimi ždim v brlogu, nad menoj je sneg in led, pa se mi venomer sanja o samih sladkobah: o medu in jagodah." „Nu," je rekel dedek Mraz, .če že ti, suh-ljač, sanjariš o sladkobah, tedaj pri vas nimam nič več opraviti." odkrevsal tako daleč, da so medved brž in docela poza- Ujezil se je m zajec, ruševec in bili nanj. Vigredna pesem Zape/a je pt;'ca, pre/ja^a srnica,