Posamezna številka 10 vinarjev, S-EV. 36. V LiiiM v oonfleJjek, 15. februarja 19(5. Leto XLI1L s Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . , K 26'— sa en meseo „ sa Homči|o celoletno , za ostalo Inozemstvo , V Ljubljani na Za colo leto naprej . , za en moseo „ V opran prejemati mesečno = Sobotna izdaja: = sa celo loto......„ 7'— za Memčijo celoletno . „ O'— ■ ostalo Inozemstvo. „ 12-— RsT Uredništvo |e v Kopitarjevi nlloi štev. 6/IIL, Rokopisi se ne vračajo; nelranklrona pisma se ne = sprejemajo. — Crodnlškega teleiona žtov. 74. = „ 2-20 „ 29--„ 35-- dom: K24--2-1-70 k r 'C-* vi - hJm Enostolpsi petltvrsta pa mm): st enkrat .... po 18 v sa dvakrat .... „ 15 „ sa trikrat . • ■ . „ 13 „ sa večkrat primeren popust. PinCna iznaiili, M, esmrinln ii: enostolpna petltvrsta po 23 vin. Poslano: <— onostolpna petltvrsta po 40 vin. Ishaja vsak iaa, lsvsemil medalje ln praznike, ob 5. uri pop. Bedna letna priloga Vozni red. Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi it 8. — Račun poštne hranilnice avstrijske št 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Dpravnlškega telefona št. 188. Braiskemn slovousleu naroUu! Strašni vojni vihar, ki sc je razdivjal nad celo Evropo in odtrgal od domačih ognjišč milijone rok, napolnil tisoč rodbin z žalostjo, zagnal v Vaše kraje, bratje Slovenci, znatno število naroda, ki je z Vami enega rodu in sorodnega jezika, naroda, ki ga sedanja splošna zgodovinska žaloigra izmed vseh najhujše zadeva. Od prvega trenota, kar jc buknila ta strašna vojska do danes, prenaša ta narod vse muke, vsa opustošenja, vse stiske, ki jih nosi s seboj povodenj milijonske sovražne armade in neprestano bojevanje naših čet z njimi. Ta narod je poljski narod, izmed katerega je vstal maščevalec Vaših krivic in bra-nitelj vseh Slovanov proti poganskim tolpam, kralj Jan Sobieski, — narod, ki ni le enkrat ustavil in zavrl s svojimi prsmi tatarske napade, grozeče celi Evropi, in jc danes zavoljo svojega položaja postal v ti najkrvavejši vojski živa, žgalna žrtev, vsled katere so dru-gi v državni zvezi stoječi narodi prosti napadov in groze opustošenja. Ko bi ne bilo naših Karpatov in poljskih dežel, ki se za njimi raztezajo, kdo ve, kako daleč bi se gnala sovražna povodenj, kdo ve, kakšne bi bile tiste slovanske dežele, do katerih dandanes prihaja samo odmev tako strašno nad nami besneče vojske. Teh krvavih bojev na poljski zemlji, v znožju naših gor, ali nacl bregovi naših rek se udeležujejo tudi sinovi Vašega naroda. Vi ste tudi na skupnem oltarju položili žrtveni dar krvi in solz, toda premalo jih je dosedaj izpustila iz svojih vezi krvižejna vojska, da bi mogli mecl Vami razširiti poročila o strašnem opustošenju, katero hodi skozi našo Poljsko, da bj mogli pred Vami izpričati, da je naša domovina nekoliko tisoč kilometrov na daleč dežela pogorišča in grobov, ena sama velika groblja. Kakor Vi, bratje Slovenci, smo dali med čete obeh združenih armad cvet našega moškega ljudstva, dali smo več nego je zahtevala dolžnost, ker smo poslali v krvavi boj trume mladih in junaških prostovoljcev, zdaj že s slavo odete poljske legije, tocla dali smo vrhu tega, česar nikomur izmed Vas, hvala Bogu, ni bilo treba dati — našo zemljo, delavnice našega dela, naše hiše in cerkve — spominke naše starodavne in slavne preteklosti, z eno besedo, zložili smo vse, kar smo imeli, kar nam je bila podlaga mirnega živ- ljenja, k čemur so prirastla naša srca, vse, kar je bilo oblitega z našim znojem, vse, na kar smo imeli navezano najmilejše upanje in postali smo ubožci; da, ubožci in izgnanci obenem. Ali razumete, bratje Slovenci, kaj obsegati ti dve besedi? Izgnanci brez strehe, brez denarja, brez obleke — in to vse brez lastne krivde, samo zato, da bi se nad nami zadržal napad in otopil meč premočnega sovražnika monarhije. Vi, ki imate v vojnih polkih očete, sine, može ali brate, — Vi, ki jokate za dragimi padlimi in se tresete za tiste, kateri se vojskujejo, pomislite, da na te nesrečne poljske izgnance ne prihaja samo tista žalost in strah, kakor na Vas, marveč da nimajo tihega kotička, kjer bi se mogli izjokati, nimajo priložnosti svojih misli utopiti v delu in iz njega zajemati novih sil za življenje. Predstavite si, kako se jim toži za lastno njivo, za lastno streho, za lastno delavnico! Pomislite, da jih ne pušča to, kar so videli in izkusili groze, spomin na goreče vasi, na strehe, ki se sesedajo nad glavami, na polja, nastlana s trupli, izpremenjena v strelske rove ali v pokopališča. Takih utisov ni mogoče pozabiti! Taka je strašna usoda stotisočev Poljakov, vrženih iz svojih selišč, prisiljenih pohajati sredi pobratimskih ljudi tc Avstrije, ki jim ima dali svoje varstvo. In kaj najdejo v tem prisilnem izgnanstvu? Ali sc njihova usoda vsaj d& prenašati? Srečni so tisti posamniki in tiste poljske rodbine, ki so našle pri Vaših vaških ali meščanskih družinah zavetje — toda kako težka, neznosna, objokovanja vredna je usoda tistih, kateri so umeščeni v barakah, ki nimajo najnujnejših reči, ki ob slabi in pičli hrani gledajo, kako jim glada in mraza vsled razširjajočili se kužnih bolezni ginejo žene in otroci. Kaj šele, če se s tem revnim življenjem v barakah združi še neprimerno, nesrečno izbrana krajevna lega, kakor na primer v Lipnici. To, kar se tam godi, je po poročilih navzočnih prič naravnost neznosno, to je pravo peklo, o katerem Vi, bratje Slovenci, gotovo ne veste! Ti nesrečni ljudje namreč že nimajo moči in se vedo kakor bi Vas kli- cali na pomoč in rešitev; onemeli so že od bolečin in trpljenja. Zato sc mora v njihovem imenu oglasiii pri Vas njihov pastir, ki je v mirnih časih tolikrat blagoslavljal njihova sela in mesta, posvečeval njihove cerkve in oltarje, ki danes leže v razvalinah. Vslecl prošenj častnega poljskega odbora za begunce in prošenj tistih, kateri so videli nesrečno usodo naših beguncev, nameščenih po Kranjskem, zlasti pa v Upniških barakah in drugod, se obračam na Vas, plemeniti slovenski bratje, in prosim v imenu krščanskih in ljudomilih čuvstev, obrnite svoje oči na položaj naših izgnancev, ki prebivajo mecl Vami. Pokažite sočutje za tako strašno in nezaslišano nesrečo, ki je vanjo padel bratski slovanski rod, vzemite ga v svoje varstvo, obrišite solze teh mater, ki gledajo, kako jim ginejo glada in zapuščenosti drobni otročiči, dajte jim zdravejši in za vzdrževanje sil zadostni kos kruha. Uredite jim mirnejše in z nravni-mi zakoni skladnejše rodbinsko življenje, — poskrbite jim za toplo obleko, ker jih je večina bila izgnana iz svojih hiš v tem, kar so imeli, in danes, ko so izdali zadnji denar, nimajo s čini bi si jo napravili. Bog Vam to stokrat povrne, obvaruje Vaša sela in mesta uničenja in rod za roclom bo pomnil pri nas hvaležen spomin na sočutje, izkazano v dneh najhujše nesreče od pobratimskega slovenskega naroda našim poljskim izgnancem, žrtvam krvave evropske vojske. Na Dunaju, 1915. Ms. dr. Vladislav Bandurski, posvečeni škof lvovski. Ameriška noia Nemi. Berolin, 13. februarja. (Kor. ur,) Ameriška nota Nemčiji se glasi tako-le: »Vaša ekscelenca! Moja vlada mi je naročila, da Vaši ekscelenci to-le sporočim: Vlado Ze-dinjenih držav je naznanilo nemškega admiralskega štaba z dne 4. februarja 1915 opozorilo, da je smatrati morje kroginkrog Velike Britanije in Irske s celim Irskim prelivom vred za bojišče, da se imajo vse sovražne trgovske ladje, ki se bodo našle v teh vodah po 18. februarju, razrušiti, ne da bi bilo vselj mogoče, rešiti moštvo in potovalce, ter da so tudi nevtralne ladje na tem bojišču v nevarnosti, ker da se v očigled zlorabi nevtralnih praporov, ki jo je baje britanska vlada dne 30. januarja odredila, in v očigled slučajnostim pomorske vojne, ne da vselej preprečiti, da bi napadi namenjeni sovražnim ladjam, ne zadeli tudi nevtralnih ladij. — Ameriška vlada smatra torej za svojo dolžnost, da opozori cesarsko nemško vlado v iskrenem visokem spoštovanju in s čustvi najglobljega prijateljstva, vendar pa tudi popolnoma odkrito in pošteno, na preresne posledice, ki bi jih' postopanje, kakor ga ono naznanilo vsekakor namerava, vtegnilo povzročiti. Ameriška vlada presoja te možne posledice s tolikim strahom, da smatra pri obstoječih' razmerah za svojo pravico in celo za svojo dolžnost, cesarsko nemško vlado prositi, da pred dejanskim nastopom pretehta kritični položaj, ki bi vtegnil nastati v razmerju Zedinjenih držav do Nemčije, če bi nemške pomorske bojne sile, izvršujoč odredbe, naznanjene z obvestilom admiralskega štaba razrušile kakšno trgovsko ladjo Zedinjenih držav ali povzročile smrt kakega ameriškega državljana. Samo po sebi se razume, da ni treba nemške vlade spominjati, da imajo vojujoči se narodi glede nevtralnih ladij na visokem morju edinole pravico jih preiskati, razun če se je napovedalo zaprtje ter se zaprtje tudi dejansko vzdržuje. Vlada Zedinjenih držav je mnenja, da se v tem slučaju zaprtje ne namerava. Napasti in uničiti vsako nevtralno ladjo, ki vozi po podrobneje opisanih kra« jih odprtega morja, ne da bi se preje dognalo, je-Ii last kakšne vojujoče se države, oziroma vozi li zabranjeno blago, bi bilo postopanje, ki tako nasprotuje vsem dosedanjim slučajem pomorskega vojevanja, da si ameriška vlada ne more prav misliti, da bi cesarska nemška vlada v tem slučaju kaj takega resno nameravala. Sumnja, da vihrajo na posameznih ladjah protipravno nevtralne zastave, ne more opravičiti domneve, da velja glede vseh ladij, ki plovejo po natančneje opisanem okolišu, enak sum. Ravno zato, da se taka vprašanja pojasnijo, se je po mneju ameriške vlade priznala pravica, da se ladje preiskujejo. Ameriška vlada je spomenico cesarske nemške vlade, izdano obenem z naznanilom admiralskega štaba, vzela natančno v vednost ter uporablja to priliko, da nemško vlado z največjim spoštovanjem opozori, da vlada Zedinjenih držav ne daje nobenega povoda za kritiko radi nenevtralnega obnašanja, ki se ji po nazoru nemške vlade izpostavljajo vlade nekih drugih nevtralnih držav. Vlada Zedinjenih držav ni pritrdila nobeni odredbi, ki bi merila na omejitev trgovine, oziroma ni pustila, da bi pri tem ostalo, ako so druge vojujoče se države kaj takega ukrenile. Nasprotno je vlada Zedinjenih dr- Iz pisem mM vojakov. Na Ruskem Poljskem, Vojak z Goriškega piše svojim staršem iz Rusije dne 7. do 19. januarja t. 1.: Dragi starši! Naznanim Vam, da sem še popolnoma zclrav; enako želim tudi Vam, da bi vas Bog zdrave ohranil. Nam gre tukaj še dobro, namreč v fojni, samo sneg in mraz nas malo nadlegujeta. Praznike smo tucli preživeli; božični so bili hudi. Na Sveto noč je bil prav hud boj, celo noč jc tako grmelo, da sc jo svet tresel. Na Božič je boj divjal cel dan. Najlepše jc bilo pa tiste dni to, da sem bil brez menaže; živelo se je vse praznike le ob krompirju. Pa to ni nič novega, samo da je človek na gorkem, in jaz sem bil tako srečen, da sem bil čez Božič pri nekem kmetu na stanovanju; na Sveto noč sem tucli lepo ležal v nekem hlevu; kaj posebnega ni bilo, pa za tak čas najlepše. A to se zna, da brez skrbi nisem spal, ker so ruske topovske krogle prav pogosto švigale nad mojim stanovanjem, tako so godle kakor orgle pri polnočnici. Tako je prešel Božič; na novo leto jc bilo malo bolje, pa boj jc bil tudi na novo leto hud. Rusi so nam voščili novo leto že na vse zgodaj, in seve, da naši so jim hitro odgovorili, in tako so se pogovarjali s topovi do pozne noči. Sv. trije kralji so še clobro prešli, streljalo se jc malo. Jaz sem se na Sv. tri kralje prav clobro imel; bil sem nastanjen na neki graščini, in je bilo prav pripravno za krompir kuhati. Samo to je slabo, ker se ne vidi nobenega domačega; tukaj pri naši diviziji so sami Ogri in Poljaki. Samo pri štabu nas jc pet Slovencev, z enim sva prav skupaj, in ta je tucli s Primorskega doma, namreč iz Vipave. Miclva sva oba pri majorju; imava tri konje, in to jc dobro, ker gospod major gleda, da so njegovi konji v kakem hlevu, in tako pridemo tudi mi pod streho in na gorko. Zmerom prosim Boga, da bi bil že enkrat konec te vojske, ker človek se naveliča vsega, posebno pa rediti te ruske uši, in lo je najhujše tukaj, da je povsod polno uši; če se človek šc bolj pazi, se jih ne more ubraniti. Priložnosti tucli ni zmerom, da bi sc človek opral. Pa kaj se hoče, saj smo vsi enaki, kakor mi tako tudi gg. častniki. Božičnih daril smo tucli nekaj prejeli od dobrih ljudi z Dunaja, in sicer sem dobil nekaj slaščic, četrt, litra dobrega likerja, nekaj svalčic iu smodk in eno pipico; malo je bilo, pa vseeno je prav prišlo. Od doma pa tistega zavoja nisem dobil; meni je bilo en čas prav hudo, da se je izgubil. Pričakoval sem ga z veseljem, pa kaj se hoče, saj sedaj se jih polovico izgubi, zato jc skoraj boljše, da nič ne pošljete. Seveda bi bilo clobro, če bi bil od doma kaj dobil, pa naj bo. A vseeno, četudi nisem prejel, se Vam zahvaljujem. Mi smo sedaj žc kakih 14 dni zmerom na enem mestu; z Rusi nismo veliko vsaksebi, toliko, da se ne pogovarja-mo. Pa to se zna, da pogovarja se s kroglami. Loči nas samo reka; mi smo na eni strani in Rusi na drugi, in tako se gledamo že 14 dni. Mislim, da ne bomo tako hitro šli ocl tukaj, ker smo mi na tej in Rusi na drugi strani močno utrjeni. Tako čakamo, da se kateri umakne; mislim, da ne bo šlo ne nam ne Rusom prav lahko. Pa dosti za enkrat, in čas je tudi, da končani to pismo, saj ga pišem že 14 dni, ker sedaj nam gre slabo s pisanjem; zunaj je mraz, in če smo v kakem hlevu, je zopet križ, ker ruski hlevi sd sploh brez dknov, v temi pisati pa ne gre; po hišah so pa častniki nastanjeni. Zalo moramo čakati priložnosti, da pridemo kam, da se kaj malega piše. Za sedaj Vam pošiljam mnogo najsrčnejših uozdravov. enako tudi vsem drugim. Bog daj, da bi se zdravi in kaj kmalu videli! Veliko veselje, da bi Ruse uničili, imajo naši fantje, kakor priča naslednje pismo, ki ga je pisal vojak Ivan ,,. s severnega bojišča: Draga sestrična! Srčno se Ti zahvaljujem za Tvoje ljubko pisemce; veseli me, da se me spominjaš. Dolgo časa nisem dobil nikakega pisma in mislil sem, da ste že vsi pomrli v moji rojstni vasi. Danes sem pa dobil na moje veliko veselje kar tri pisma, v katerih sem izvedel, kako se imate doma. Draga Cilka; Ti si mi pisala, kako je bilo v praznikih doma, da je bilo vse žalostno in pusto, brez vsega veselja. Ali. da bi Ti vedela, kako je bilo pa pri nas! Tukaj je bilo pa še bolj žalostno, ko sem bi v praznikih v tujem, velikem temnem gozdu, kjer ni bilo nobene hiše na dve uri hoda. Bil sem na visoki gori, ko nisem videl druzega, kakor debele bukve. Spominjal sem se na sveti večer na domači kraj, na Vas vse, kako se Vi dobro imate doma, jaz pa tukaj v tujini ogledujem ta temni gozd. Ko jc ura bila polnoči, sem se Vas vseh živo spominjal. Vi ste šli k službi božji, ali jaz sem pa tisti čas sneg odmetaval, da sem si naredil jamo, v katero sem se vletrel in kIuvo sem na štev- žav v vsakem takem slučaju zavzela stališče, ki jo upravičuje, da more te vlade na pravilen način proglasiti odgovornim za vse morebitne posledice za ameriško plovbo, v kolikor niso po veljavnih načelih mednarodnega prava utemeljene. Zategadelj sc smatra ameriška vlada v sedanjem slučaju z mirno vestjo ter na podlagi priznanih načel za upravičeno, da zavzema tisto stališče, ki ga ima nota v mislih. Če bi poveljniki nemških bojnih ladij na podlagi mnenja, da prapor Zedinjenih držav ni raz-obešen v dobri veri, poslovali ter na visokem morju uničili kakšno ameriško ladjo ali življenje ameriških državljanov, tedaj bi vlada Zedinjenih držav v takem činu mogla težko spoznati kaj drugega kakor neopravičljivo kršitev nevtralnih pravic, ki bi se težko dala spraviti v sklad s prijateljskimi odnošaji, ki sedaj na srečo vežejo obe vladi. Ako bi nastal tak obžalovanja vreden položaj, bi bila vlada Zedinjenih držav, kakor bo cesarska nemška vlada pač razumela, prisiljena, da bi cesarsko nemško vlado za laka dejanja njenega pomorskega oblastva pozvala na strog odgovor, ter storila vse korake, ki so za varstvo življenja in imovine Američanov na visokem morju potrebni. Z ozirom na te prevdarke, pri katerih je vlado Zedinjenih držav vodilo največje spoštovanje in resna volja, izogniti se vsakemu nesporazumlje-nju in preprečiti, da bi nastale razmere, vsled katerih bi mogla pasti celo senca na čast obeh vlad, izraža ameriška vlada nedvomno zaupanje in pričakovanje, da cesarska nemška vlada more in hoče dati zagotovil, da nemške pomorske bojne sile ameriških državljanov in njihovih ladij tudi v okolišu, ki je v naznanilu admiralskega štaba natančneje opisan, ne bodo na drug način nadlegovale kakor s preiskanjem. Za informacijo cesarske nemške vlade se pristavlja, da se je vlada britanskega veličanstva zaradi nepravilne rabe ameriške zastave v varstvo angleških ladij opozorila. Porabljam to priliko, da Vašo ekscelenco vnovič zagotovim svojega odličnega vele-spoštovanja. Podpisan: Jaimes W. Gerard.« Njegovi ekscelenci, gospodu pl. Ja-gowu, državnemu tajniku zunanjega urada, Wolffova pisarna pripominja: Pojasnilo, za katero je prosila aueriška vlada, se bo, kakor domnevamo, dalo na enak prijateljski način, kakor je v njem sestavljena ameriška nota. llailjonska nevtralnost. Graška »Tagespost« je te dni poročala iz Rima; Znano je, da je bilo v zadnjih tednih izgnanih nekoliko nemških in avstro-ogrskih državljanov iz Italije, ker so nastopali za nevtralnost kraljevine, katere gostje so bili, ter hoteli delati tozadevno razpoloženje. To znači, da so ti ljudje politiko laške vlade javno zastopali. Vendar smatramo za popolnoma upravičeno, ako stoji Italija na stališču, da se italijanska politika tiče samo njenih državljanov in da se tujci nimajo vanjo vmešavati. Ako pa se Francozom naklonjeni >li!i koliko je Irpela moja zlomljena j roka; kosti so kar škripale. Prišli smo zvečer s hribov v dolino na našo stran; tam zopet ni bilo prostora, da bi na toplem spali; spali smo štirje skupaj v drvarnici. S plašči smo bili odeti, zeblo nas je grozno. Eden, ki je poleg mene ležal, je imel kroglo skozi prsa in nam je ponoči umrl. Porinil sem ga malo od sebe in vzel njegov plašč .Kaj hočete druzega. Sila kola lomi, samo cla jc bilo toplo. Še dosti bi Vam lahko povedal, pa ni papirja več, pa tudi težko pišem, ker se mi papir kar premiče. Pišite! Vas pozdravlja Vaš sin Jožef. O, ta zaječi 2. septembra je dobil naš 17. peš-polk povelje, da mora biti blizu Lvova pripravljen za rezervo. Bataljoni so stali blizu nekega gozda. Stotnijc so legle po tleh in čakale povelja. Tako smo čakali cel dan. Zvečer krog 9. ure dobimo povelje za umikanje. Bataljoni so odhajali po vrsti: 4., 3., 2., 1. Prodno je prišel na vrsto 1. bataljon, se jc pa pripetilo to-lc: Nenadoma plane nekaj iz gozda in sc zakadi naravnost proti konjema, ki sta imela natovor.jeno municijo. Konja se ustrašita, grozovito za-hržeta in zdivjata v gozd. Municija v zabojih napravi hrup še večji. Moštvo, ki jc med čakanjem ležalo in dremalo, skoči pokonci; nekdo zavpije: Kozaki! Med vojaki, ki so š6 kakor v polsnu, nastane silna zmešnjava; vse bega na-vskriž, zaletujejo se drug v drugega; nekateri lete na polje in padajo po jarkih. Strelja se vse navskriž — nazaj, naprej, na desno in levo. K sreči pa le morje v Nystadt na Finskem. Večina teh črt je last Nordijske telegrafske družbe. Druga pot vodi po črtah Eastern telegrafske družbe iz Marzilje čez Bone in Malto na Grško, odtod po suhem potoni grških, srbskih in rumunskih brzojavnih uradov na rusko mejo. Tretja črta je že znatno daljša. Napravi ovinek skozi Sredozemsko morje, Rdeče morje, Indijski ocean in cel azijski kontinent, in sicer gre čez postaje Marseille—Bone, Malta, Aleksandrija, Suez, Aden, Bombay, potem skozi Indijo, Be-ludžistan in Perzijo do prve ruske postaje Džulfa na ruskem Kavkazu, Ta pot je pred nemškim ali turškim zalezovanjem precej varen, (Odkar Turki operirajo v Aserbeidžanu, ne več.) Če bi se prekinila tudi ta črta, pride v poštev četrta pot, ki napravi ogromen ovinek čez Marseille, Bone, Malto, Ale-ksandrijo, Suez, Aden, Bombay in dalje čez Madras, Singapore, kap St. Jaques (Saigon) v Hongkong, Šangaj, Nagasaki in končno Vladivostok. Iz Vladivostoka se odda brzojavka po kopnem v Peterburg. Ako bi bila nemogočena tudi ta pot, potem ostane še črta okrog sveta. Depeša začne svoje potovanje v Brestu in teče po kabl u francoske kabelske družbe v New-York, od koder se po kopnem odpošlje v San Francisko, potem gre po kablu družbe Commercial Pacific na Sandwich otoke, dalje na otoke Midway in Guam in od tod na Japonsko, Nordijska kabelska družba pošlje brzojavko po svojem kablu v Vladivostok, od koder srečno dospe v Petrograd, Zmagovito prodlr_ čez Karpate m u fiil&li oholi AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Naše čete prekoračile prelaz Jablonico. — Prodiranje naših čet proti Nadworni. — V zadnjih bojih ujetih 29.000 Rusov. Dunaj, 13, februarja. Uradno se poroča: Na Rusko Poljskem in v zahodni Galiciji ni nobenih dogodkov. Položaj v karpatski fronti je v zahodnem in srednjem oddelku v splošnem ne-izpremenjem. Močni ruski protinapadi ob prelazu Dukla so postali redkejši, V vzhodnem delu smo dosegli uspehe. Istočasno z uspešnim prodiranjem v Bukovini so naše čete, potem ko so vrgle sovražnika nazaj, prekoračile prelaz Jablonico pri Korosmezo in prehode na obeh (straneh te ceste. Med tem ko so v Bukovini prodirajoče kolone med številnimi boji dosegle črto s umi Hiši reke Seret, so si izvojevale naše sile, ki prodirajo v gornjem ozemlju reke Prut proti Nadworni, izhod iz gorskih dolin in dosegle Wižnico, Kuty, Kosow, Delatyn in Pasječno, kjer se Rusi sedaj še na različnih točkah upirajo. Skupno število v zadnjem času vsak" dan ujetih Rusov, se je število ruskih vojnih ujetnikov zvišalo za 29.000. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Holer, fml. Uspehi naših čet pri Dukli. — Zmagoviti boji v jugovzhodni Galiciji in Bukovini. Dunaj, 14. februarja. Uradno se razglaša: Položaj na Rusko Poljskem in v zahodni Galiciji je neizpremenjen. Del naše bojne črte pri Dukli, proti kateremu so se izvajali silni ruski napadi, je prešel sam k napadu, vrgel sovražnika, se med seboj. Ne sovražite se, saj ne veste, kaj vas še čaka, saj ni nobeden zaklenjen. Bog daj ljubi mir; molite. Pozdravljeni! r . Iz Sibirije piše Jakob Gerčar, ki se kot vojni ujetnik nahaja v Kurganu, dne 16. decembra 1914: ^ Mojim ljubim doma in v domovini! Pisem nemški, ker cenzura tu ne razume slovenski, Vi pa ruščine ne. 15. novembra 1914 sem prejel pismo od očeta in karto od sestre Cirile. Odgovoril sem takoj, a do danes nisem dobil odgovora. (Pisala sem mu pogosto, a ne vem, zakaj nič več ne dobi; tudi denar smo poslali že dvakrat A. Grčar.) Upal sem trdno, da bom za Božič doma, pa, kakor vidim, bom to le v mislih .. Pošiljam Vam v pismu sliko, Rad bi jih poslal več tudi znancem, pa žal, nimam denarja, da bi jih naročil. Ne skrbite preveč zame! Sem že čisto okreval; hvala Bogu. Imel sem tudi veliko srečo, da sem dobil delo in imam od včeraj svoje stanovanje in svojo hrano. Manjka mi samo zimskega perila in denarja za vsakdanje potrebe. Slišal sem, da mi za Božič lahko kaj pošljete, zato Vas prosim, pošljite nekoliko zimskega perila in nekoliko denarja na naslov: (Sledi v ruski cirilici.) Pošljite, prosim, moje srčne pozdrave znancem v Ljubljani in v Novem mestu! Bodite srečni in veseli v lepih božičnih praznikih in v novem letu! -- Vaš zvesti, hvaležni Jakob. Zemljevid k bojem v Karpatih. in sicer sibirske čete, z dveh obvladujočih višin in osvojil nek kraj pri Vizkozu. Enako uspešen je bil napad zaveznikov v srednjih gozdnih Karpatih. Tudi tu smo vzeli sovražniku neko višino, za katero se je vršilo mnogo bojev. V včerajšnjih bojih smo zopet ujeli 970 Rusov. V jugovzhodni Galiciji in v Bukovini se vrše zmagoviti boji. Sovražnika, ki se je jugozahodno od Nadworne postavil v bran, da bi kril mesto, smo vrgli nazaj, osvojili višine severno od Delatyna in pri tem ujeli mnogo Rusov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Priprava za operacije čez gozdne Karpate proti Galiciji in Bukovini ho za vse čase vzoren zgled premišljene strategije. Kar nam poroča naš generalni štab o našem prodiranju v vzhodnem delu Karpatov, odnosno na gališkem in bu-koVinskem predkarpatskem ozemlju, jc zelo razveseljivo. Poudariti je treba, da se vtše boji v Karpatih na 400 km dolgi fronti. Močne avstrijske čete so prodrle nekaj kilometrov pred Kolo-mejo in Nadvorno v jugovzhodni Galiciji in so s tem že doseglo severni izhod iz gorskega ozemlja. Na oni strani tega gorovja bo razvoj večjih operacij lažji in tudi hitrejši. V srednjjh Karpatih naš nanad ugodno napreduje. V zahodnem delu se že opaža utrujenost ruske ofenzive, kar jo zelo važno. Oh Nidi, kjer operira naša prva firmada pod poveljstvom generala Dan-kla, se je pred kratkim izvršil zanimiv zračni boj. Več naših aeroplanov se je dvignilo in izzvalo sovražni ogenj. Tudi en ruski zrakoplov se je pojavil, da bi preprečil naš poizvedovalni manever, vendar brez uspeha. Naši letalci so tako spretno operirali, da so odkrili ruske artiljerijske postojanke, katere so takoj naši 30 cm topovi uničili. Tudi rusko opazovališče je bilo porušeno in iz neke vasi prepodeno rusko poveljstvo. Opravičeni smo tedaj do najboljših nad. Gre naprej. Dosedanji skupni uspeh v Karpatih se ne da jasnejše izraziti kot s številom 29.000 ruskih ujetnikov v komaj treh tednih. Krvave izgube Rusov ne bodo manjše. 26.000 ruskih ujetnikov je nemško armadno vodstvo naznanilo zadnji petek kot uspeh zadnjih 14 dni v vzhodni Pruski. Skupna vsota ujetnikov sama znaša več kot en ruski armadni zbor v vojnem stanu. Ljutost bojev v Karpatih nam najlepše opiše naslednje poročilo: General Boroevič, poveljnik karpat-ske armade, kjer je tudi naš tretji armadni zbor, je sprejel vojne poročevalce in med drugim izjavil: »Ruse smo na celi karpatski fronti vrgli čez ogrsko mejo, izvzemši pri prelazu Dukla. Tudi tu se je vršilo vrvenje semtertja in morebiti se že to uro odloči, če se bo mogel sovražnik držati na tem zadnjem prostorčku ogrskih tal. Pri užoškem prelazu stoje čete v tem trenotku lepo število kilometrov daleč na oni strani meje. Vendar gre vsled gorskih razmer, kjer je oskrbovanje čet zelo otežkoče-no in kjer se posebno veliko obuval strga, zelo počasi naprej. Naš najhujši sovražnik sedaj ni Rus, ampak vreme. Naši ubogi vojaki so v mrzlih dneh zelo veliko trpeli vsled ozeblin in ozebline so hujše kot rane. Rane se zacelijo, a človek, kateremu so odpadli ali bili odrezani posamezni udje, ostane vse življenje pohabljen. Na vprašanje, če je še enkrat pričakovati ruskega vpada na Ogrsko, je odgovoril Boroevič: Ogrska je lahko mirna, niti najmanjšega vzroka ni za strah. Jaz smatram za izključeno, da bi bila še enkrat ogrožena. Če bi se Rusom v resnici na kaki točki posrečilo zopet vpa-sti, ne bi našli drugega kot par ubogih porušenih vasi, v katerih ni ničesar dobiti. Obmejno ozemlje je že tako revno, vsled vojske je pa popolnoma opu-stošeno. Rusi pa tudi v strategičnem oziru nimajo povoda, da bi vdrli na Ogrsko, ker bi to še bolj razredčilo njih vrste. Stroške tega boja mora žalibog trpeti Galicija. — Odgovor na končno vprašanje, kakšen izid vojske je pričakovati, je Boroevič smehljaje odklonil: »V tem slučaju bi moral biti prerok.« XXX RUSKI GENERALNI ŠTAB O BOJIH V KARPATIH. Sofija, 14. februarja. Listi priobčujejo dve poročili ruskega generalnega štaba o bojih v Karpatih in Bukovini, ki se glasita: »V Bukovini in na prelazu Suholka so naletele naše čete na najhujši odpor sovražnika, ki je napravil deset bajonetnih napadov. Nato smo sklenili, da se umaknemo iz tega prelaza v pripravljene postojanke, katere je sovražnik istotako z močnimi silami napadel.« Drugo poročilo konča z naslednjim stavkom: »V Karpatih so naše čete napadle severozahodno in jugovzhodno od Užoke, Tu smo se morali boriti z silnimi množicami sovražnika.« RUSI PREPODENI IZ DOLINE LATOR-CE. Budimpešta, 14. februarja. Iz Munkača poročajo: Naše čete so v zvezi z nemškimi četami sovražnika popolnoma pregnale iz doline Latorce. Rusko umikanje se je na posameznih točkah izoremenilo v beg In tam so Rusi popustili tudi svoje topove in strojne puške, da so mogli rešiti svoje zred-čene čete. Iz Volocza došli vlaki vozijo zelo veliko ruskih ujetnikov. KNEZ WIED SE NE NAHAJA V KARPATSKI ARMADI. Draždane, 13. februarja. 12. februarja objavljeno poročilo, da se nahaja albanski knez Viljem kot ritmojster v bojih v Karpatih, ne odgovarja resnici. V Karpatih se vojskuje starejši brat albanskega kneza Viljema, knez Friderik Wied. IZVRSTNO RAZPOLOŽENJE V PRZE-MYSLU. Zadnja številka vojnih novic v Prze-myslu piše: >V trdnjavi je vse dobro, razpoloženje izvrstno,' BOJI V BUKOVINI. Milan, 13. februarja. »Corriere del-la Sera« izvaja: Avstro-ogrske Čete prodirajo v Bukovini na vseh črtah. Zasedli so /e vpp ozemlje južno od Suczawe in zopet prodirajo z veliko brzino. Ni še znano, kako da se je vojni položaj tam tako nenadoma Rusom v škodo izpreinenil in dovedel do zo-petnega prodiranja avstro-ogrskih čet. ŽELEZNIŠKI PROMET V BUKOVINI. Budimpešta, 14. februarja. Vojni po« ročevalec lista »A Nap« poroča iz Kolo-švara: Tu bivajoči bukovinski železniški uradniki so dobili od postajenačelnika v Dornivvatri brzojavni poziv, naj takoj nastopijo svojo službo. Železničarji so že odpotovali. V Bukovini med Dornovvatro in Wamo se že vrši železniški promet. Na-daljni promet do Kimpolunga bo te dn; otvorjen. RUSKI GENERALNI ŠTAB UJET. Budimpešta, 14. februarja. Posebni poročevalec »Az Esta« piše iz Bistrice: Vhod naših čet v Radavc se je izvršil tako nepričakovano hitro, da tam se nahajajoči ruski generalni štab ni mogel pravočasno vbe-zati m je padel s celo svojo pisarno v naše ujetništvo. Tamošnji vrhovni poveljujoči ruski general se je sam usmrtil. (Uradno sc o tem še ničesar ne po« roca. Ur,) RUSKI PORAZ PRI SNIATTNU. Budimpešta, 14, februarja. »Až, . Poroča iz Bistrice: Naše buko-vinske čete prodirajo neprenehoma in med največjim veseljem prebivalstva naprej. Rusi beže brez vsakega odpora pa ne morejo tako hitro bežati, da jih ne bi dnevno veliko ujeli. Ruska vojska je poskušala zadržati naše čete pri oniatynu. Po vročem boju smo vrgli Huse nazaj ter prodiramo zopet naprej. NAŠE ČETE VKORAKALE V TERES-ZENY. Dunaj, 14. februarja »Reichspost« po-roca iz Bistrice: Naše čete so na svojem prodiranju v Bukovino vkorakale v Teres-zeny, 21 km južno od Črnovic. Ruski guverner Evreinov je s svojim štabom že zapustil Črnovice. RUSI ZAPUSTILI ČRNOVICE IN KO* LOMEJO. Bukarešt, 14. februarja. »Diminea-ca« poroča: Veliko izpremembo vojaškega položaja v Bukovini je pripisovati dejstvu, da so avstrijsko čete pričelo novo ofenzivo na črti Bijnica-Ko-AKakor izvemo, so Rusi že zapustili črnovice in Kolomejo. Vrednostne papirje in akcije črnoviške podružnice ruske državne banke so v oklopnih vlakih prepeljali v Kijev Tudi ruski vladni uradniki in njih družine so ze zapustili Črnovice. Dunaj, 14. februarja. Poročevalec »Neue Freie Presse« piše: črnoviška garnizija je ze v ponedeljek 8. t. m do- iPn°V,elie' naj Sc umakne. V sredo, dne 10. februarja, je bila ruska posadka alarmirana. Takoj se je čulo v vseh mestnih delih pokanje pušk, kar je očividno služilo kot signal za vojake. Ponoči je pričel zvoniti alarmni zvo- «nL"Vlekaj niiuut "at0 80 Počelo silno drvenje po cestah. Najprej so spravili ranjence iz bolnišnic, nato je odkofrakal večji infanterijski oddelek nnM° °,dŠ~el Pr0ti Suczki- Guverner je poklical župana dr. Bocancea in imel z njim daljši pogovor. Bocancea je nato pnsel na magistrat in naznanil, da bosta oii in guverner zapustila mesto. Aoc od četrtka na petek je bila posebno viharna. V mestu vlada neko posebno razpoloženje in vsako uro pričakujejo vhoda avstrijskih čet, v Črnovice Govori se, da so se pri Terezenvju vršili ljuti boji. Tudi ruski prijatelj dr. Bocancea je ze zapustil mesto. Vodstvo magistrata je prevzel mestni svetnik j kl s<; t^di, da bi organizi- ral meščansko stražo. Kakor izvem Rusi to pot ne bodo ostali na oni strani I ruta, ampak zapuščajo tudi vzhodno Bukovino. Rusi se umikajo proti No. >vosielici. PRED OSVOJITVIJO ČRNOVIC Budimpešta, 13. februarja. »Az Est« poroča iz Bistrice: Črnovice so sovražniki izpraznili. Preden so Rusi odšli iz mesta, so odpeljali s seboj na 400 re-kvmranih vozovih ukradno obleko posebno perilo. Prebivalstvo Črnovic je to opazovalo kot dobro znamenje, vsak dvom pa je prenehal, ko je nisko vojaštvo popolnoma zapustilo mesto. Naše prodirajoče četo so dosegle dolino reke beret. Ravnokar je prišla vest, da so Rusi izpraznili Kolomejo. RUSKE PATRULJE V AVSTRO-OGR. SKIH UNIFORMAH. DunaJ« 15- februarja. (Kor. urad.) višje vodstvo armade objavlja: Večkrat sc jc že zgodilo, da so sc posluževale ruske patrulje in ruski vojaki avstro-ogrskih uniform ob napadih na nekatere manjše oddelke. Ker se je to zgodilo v zadnjih mesecih osobito pred Przemyslom, se razglaša, da se naj postopa z vsakim tako grdo preoblečenim ruskim vojakom in častnikom na mostu no določilih nagle sod- bo. Ob zadnjih bojih v Karpatih so je zgodilo, da jc cel ruski bataljon nana-dal v avstro - ogrskih uniformah. Bataljon je bil razkropljen in večinoma ujet. Z ozirom na navedena dejstva so javno izjavlja, da niti največje število tako preoblečenih sovražnikov tudi v bodoče ne prepreči takojšnjega "-stopanja po določilih nagle sodbe. POROČILO KORESPONDENČNEGA URADA O RUSKIH NASILSTVIH. Dunaj, 13. februarja. Uradni korespon-denčni urad poroča: Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Iz Bukovine so se temeljem ponovnih uradnih poizvedb dognali nadaljni sramotni čini Rusov. Ko so bili svojčas vkorakali v mesto Kimpolung, ki je sedaj zopet naše, so tam na barbarski način rokovnjačili. S silo so udrli v vse hiše, grdo ravnali s stanovalci ne glede na narodnost in vero, poropali pohištvo in druge predmete za domačo rabo ter pobrali vso živino. Dva dni zaporedoma so gonili dekleta in žene na občinski urad, kjer so jih ruski zdravniki preiskovali ter večje število izbranih žrtev pod sramotno pretvezo zvlekli proč. Imena odpeljanih so znana. Nasilstva nad dekleti in ženami so bila sploh za časa ruske invazije v Kim-polungu na dnevnem redu. OBISKI NJEGOVE C. IN KR. VISOKOSTI NADVOJVODE PRESTOLONASLEDNIKA KARLA FRANC JOŽEFA PRI NAŠIH ČETAH NA RUSKEM POLJSKEM. Dunaj, 15. februarja. (Kor. urad.) Med številnimi obiski prestolonaslednika nadvojvoda Karla Franc Jožefa je najvažnejši oni na sovražnikovi zemlji v Rusko Poljski. Že v Krakovem je tekmovalo v ovaci-jah prebivalstvo z vojaki. Armadi Dankla in Bohm Ermolija so na krvavih livadah Slonikija pred krakovskimi utrdbami usta- vili napovedano rusko prodiranje v Šlezfjo. V obeh armadah so zastopani skoraj Vsi narodi monarhije. Vojaki so zato nadvojvodo pozdravljali s klici: Hoch! Eljen! Slava! Živio! in Eviva in dokazovali ž njimi svojo neomahljivo udanost in ljubezen cesarju in vladarski hiši. Nadvojvoda prestolonaslednik je osebno občeval skoraj v vseh jezikih s častniki in z vojaki. S svojo ljubez-njivostjo si je pridobil vsa srca. Nadvojvoda prestolonaslednik je bil zelo razvese-ljen, ker je poveljeval nekemu kavalerij-skemu oddelku, ki ga je spremljal, njegov brat, praporščak nadvojvoda Maks. Posebno dober vtis je napravila kavalerija, med njimi tudi tisti hrabri jezdeci, ki so se s hrabro Bohm-Ermolijevo armado vrgli na ruska ojačenja, ki so hitela, proti Lodzu in preprečili njih združitev z lodsko rusko armado, kar je povzročilo, da se je zasedel velik del Ruske Poljske. Nadvojvoda je .opazoval dela tehničnih čet, ki so med drugim zgradile v najkrajšem času železniško progo, ki so jo nazvali Semeringško železnico. Popravile so se hitro tako razdjane železniške proge, da so mislili, da se bo potrebovalo več let, predno jih popravijo. RUSKE OBDOLŽITVE. Dunaj, 14. februarja. Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Pri ruskih ujetnikih so našli tiskane letake, ki nosijo podpis: »Vaš nesrečni car Nikolaj.« Na teh letakih poziva car vojake, naj obrnejo svoje orožje proti velikemu knezu Nikolajevi-ču in njegovim generalom. Car pravi, da ne bi nikdar privolil v vojiko, če ga ne bi v to gnale intrige Nikolajeviča in njegovih pristašev, ker je že naprej vedel, da bo vojska nesrečno končala za njegovo hišo. Ruski veliki knez Nikolajevič sedaj v armad, povelju dolži avstrijske vojake, da so razširili ta letak, kar je seveda popolnoma izmišljeno. bankah sklenjene obveznosti s francoskimi bankami 500 milijonov frankov. RUSKI GLASOVI O SAZONOVEM GOVORU. Iz Petrograda se poroča: »Biržev. Vjedomosti« naglasa, da mora biti v sedanji zgodovinski uri vse drugo nad-vladujoča misel ruske vlade ta, da nad Carigradom in Dardanelami za-plapola ruska zastava. Ista usoda čaka Armenijo. Kar se tiče odnosajev med Kitajsko in Japonsko, tako piše list dalje, so naše koristi v Mongoliji glasom ministrovih zatrdil zadostno zajamčene in cla pogajanja med Japonsko, Kitajsko in Rusijo ne krijejo nobene nevarnosti. O tem tudi ne dvomimo. Toliko pa vemo, cla na skrajnem Vzhodu dozorevajo zelo komplicirani dogodki, ki zahtevajo največje pozornosti ruske diplomacije. Boli Kemceu ob mazurskih jezerih in pri VarSaol. NEMŠKO URADNO POROČILO. Napredovanje Nemcev na vzhcdnopruski meji. Berlin, 13. februarja. (Kor. urad.) Operacije ob vzhodnopruski meji in onostran meje povsod srečno napredujejo. Kjer se je poizkušal sovražnik braniti, je bil odpor hitro zlomljen. Na Poljskem, južno od Visle, so prekoračile naše napadajoče čete spodnjo Skrwo in prodirajo proti Razionzu. S poljskega bojišča ob levem bregu Visle ni nič posebnih poročil. Najvišje vodstvo armade. Ugoden potek operacij. Berlin, 14. februarja. Veliki glavni stan; Naše operacije ob vzhodnopruski meji in onostran meje potekajo, kakor je bilo pričakovati. Na Poljskem desno od Visle so naše čete proti Razionzu napredovale. Na Poljskem levo od Visle ni nobene izpremembe. Najvišje armadno vodstvo. NEMŠKI CESAR V ČENSTOHOVU. Berolin, 14. februarja. Vratislavski list »Der Katholik« poroča, da je dne 16. januarja nemški cesar Viljem obiskal svetovnoznani samostan v Čen-stohovu. Cesar se je več kot eno uro mudil v samostanu in si posebno ogledal slavno zakladnico in knjižnico. Pri slovesu je cesar daroval v pušico več tisoč mark. OBISK RUSKEGA CARJA NA FRONTI. Berolin, 14. februarja. »Kreuzzei-tung« poroča iz Petrograda: Car se je na svojem potovanju na fronto ustavil v Rownu v provinci Volhyniji, kjer je obiskal bolnišnico velike kneginje Ale-ksandrovne. STRAŠNI NAPADI NEMCEV PRI BOR-ZYMOWU. Kodanj, 14.Jebruarja. Ruski list »Rječ« piše, da so se Nemci pri Borzymowu borili kot vragi. Njih sile so prodirale v 10 do 20 gostih vrstah podpirane po neprestanem ognju težke artiljerije. Vojni poročevalci pišejo, da so Bzura, Rawka in Pilica še vedno pozorišča glavnih bojev. Vendar je rusko vojno vodstvo tamošnje čete zmanjšalo da jih porabi drugod. NEMŠKI SUNEK PROTI VARŠAVI. Berlin, 14. februarja. V Parizu so vsled iz Londona došlega poročila o silnem sunku Hindenburga proti ruskemu središču zelo vznemirjeni. >-Temps« že sedaj pripravlja francosko občinstvo na izpraznitev Varšave, ko p;še: Zasedenje kakega mesta v vojski, k/ divja po celi Evropi, jc le malega pomena. Najbrže nameravajo Nemci rusko armado, ki brani Varšavo, utruditi in potem velik del svojih čet Doslati v Karpate.« BOREN JE PRED VARŠAVO, Berlin, 13. februarja. Kodanjski listi poročajo iz Petrograda, da se boj nad in pod Varšavo nadaljuje. Bore se že vec tednov, a bitka, še ni odločena. Severno od Varšave so Nemci prodrli in so potisnili Ruse nazaj. Ujetih je veliko Rusov. Zahodno od Varšave se še vedno ni nič bistvenega zgodilo. KOVNO IN VILNA V OBRAMBI. Berlin, 13. februarja. Preko Kodanja se poroča iz Petrograda: Kovno in Vilno so priredili Rusi za obrambo in odstranili eno tretjino civilnega prebivalstva. Sodi se, da se umaknejo Rusi v navedena kraja. RUSI O SVOJEM PORAZU V VZHOD-NI PRUSIJI. Kodanj, 13. februarja. O ruskem porazu na vzhodnem Pruskem se poroča uradno z ruske strani: Dognalo se je, da se nahajajo na vzhodnem Pruskem novi nemški armadni zbori. Položaj se je zato popolnoma izpremenil. Potrebno je zato, da se umaknemo in zopet zberemo naše čete bolj skupaj, kar se najlažje doseže v ozemlju, ki je krijejo naše trdnjave. Sodi se, da se nahajamo pred dolgimi boji, ki končno odločijo o položaju na vzhodnem Pruskem. Ta okolnost zahteva, da morajo biti poročila o tamošnjih bojih zelo kratka, ker mora ostati načrt najstrožje tajen. KAKO UPRAVIČUJEJO RUSI SVOJE UMIKANJE PRI MAZURSKIH JEZERIH. Berolin, 12. februarja. »Lokalanzeiger« poroča iz Kodanja: Sinoči objavljeno rusko uradno poročilo izvaja: Ko so končali Nemci zbiranje velikih množin, so pričeli prodirati osobito proti črti Wilkowiski— Lyck. V središču nemške bojne črte se je doznal dohod novih oddelkov čet, Med uspešnim odporom proti sovražniku se umikajo naše čete od črte pri Mazurskih jezerih nazaj proti naši meji. ANGLEŽI O ZADNJEM RUSKEM PORA-ZU V VZHODNI PRUSIJI. London, 15. februarja. (Kor. ur.) Vojaški sotrudnik »Timesa« poizkuša znižati važnost nemške zmage v vzhodni Prusiji. Piše: Nove nemške čete niso tako izborne, da ne bi mogel veliki knez zopet uspešno prodirati. Ni povoda, da se radi izida vznemirjamo. Rusov niso vrgli prvič iz vzhodne Pruske. Zadnji ruski protiudarec je bil vspešen. Ruski uspehi na drugih mestih bojne črte morajo velikemu knezu omogočiti, da zbere tu več armadnih zborov, V ne dolgem času zbere potrebne sile za odločil en udarec proti Nemcem, RUSKI FINANČNI MINISTER NAPOVEDUJE NEMČIJI GOSPODARSKO VOJSKO. Pariz, 15. februarja. (Kor. urad.) Ruski finančni minister Bark je izjavil nekemu sotrudniku Matina< : Nemci se varajo, ako sodijo, da se konča vojska z vojaškimi akcijami. Rusija pripravlja že zdaj odredbo, da more brez usmiljenja nadaljevati gospodarski boj proli Nemčiji. Francoski zavezniki Rusije nadomeste v bodoče Nemce na ruskih trgih. V »Echo de Pariš« iziavlja finančni minister Bark, da znašajo po ruskih Sodbo nevtralnega časopisja o zadnji boji na ruskih krilih. Bern, 15. februarja. (Kor. urad.) »Bund« opozarja, cla je sklepal že iz poročila ruskega glavnega stana dne 11. februarja, cla so bili Rusi poraženi; nepričakovano prodiranje v vzhodni Prusiji je vrglo Ruse čez mejo in jim je zadalo velike izgube. Vsekakor je skrajno rusko desno krilo hudo razbito in potisnjeno daleč proč in deloma odrezano od svoje glavne sile. Tudi najskrajnejše levo krilo ruske armade se je umaknilo proti Crnovicam, tako cla se tudi tu opaža umikanje Rusov. Pred Varšavo se množe znaki, ki kažejo na to, da se Rusi umikajo v zadnjo obrambno črto pri utrdbah, ki tvori središče ruske obrambe. Vodstvo ruske armade mora misliti na splošno umikanje, cla more še pravočasno prekoračiti Vislo. 1 in ii. Genf, 15. oktobra. »Temps« poroča iz Petrograda, da je groi Tisza poslal rumunskega poslanca v ogrskem parlamentu Onciula s posebnim naročilom v Bukarešt. llolijoDSKI oteževalni Mi Frankobrod, 14. februarja. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Rima: Kraljevi dekret nakazuje vojnemu ministrstvu za tekoče finančno leto 170 milijonov lir za izdatke, ki jih povzroča mednarodni položaj. Vojni njeiniki. K IZMENJAVI VOJNIH UJETNIKOV. Berlin, 13. februarja. (Kor. ur.) »Nord-deutsche AUgemeine Zeitung« piše o vprašanju izmenjave vojnih ujetnikov: Angleška poročevalska pisarna »Central News« je naznanila, da je došlo britanskemu zunanjemu uradu potrdilo, da se Nemčija brani, da bi izmenjala vojne ujetnike, ki za službo na bojišču niso več sposobni. Ta vest ne odgovarja resnici. Nasprotno je Nemčija predlagala, da se taki ujetniki izmenjajo dne 15, in 16. februarja. POSTOPANJE S CIVILNIMI VOJNIMI UJETNIKI V RUSIJI. Berolin, 8. februarja. Rusko notranje ministrstvo je baje izvedelo, da razpolaga mnogo nemških, avstrijskih in turških civilnih ujetnikov z večjimi denarnimi sredstvi. Gubernatorjem se je zato ukazalo, naj premožne ujetnike eskortirajo na lastne stroške v njih bivališča, kjer naj jih postavijo pod policijsko nadzorstvo. Boji ds zahodu. Nemško uradno poročilo. Borbe med Nemci in Francozi. Berlin, 13. februarja. (Kor. urad.) Iz velikega glavnega stana poročajo: Na obrežju so včeraj sovražnikovi letalci zopet metali bombe, ki so povzročile civilnemu prebivalstvu in njegovi lastnini veliko škode, kar se mora obžalovati, vojaške izgube so bile le neznatne. Na naši zahodni bojni črti so se našle artiljerijske krogle, ki so jih brez dvoma izdelale amerikanske tvornice. Število ujetnikov ob včeraj vzhodno od Souaina odbitih napadih se je pomnožilo na 4 častnike in 478 mož. Pred našo bojno črto smo našli 200 mrtvih sovražnikov, naše izgube znašajo v teh bojih mrtvih in ranjencev % mož. Severno od Massiges (severnozahod-no od Saint Menehoulda) smo nadaljevaje naše napade z dne 3. februarja zopet vzeli 1200 metrov francoske glavne postojanke. Na Sudelskopfu v Vogezih jc poizkušal sovražnik ponovno napadati, a je bil povsod odbit. Najvišje vodstvo armade. Nemški uspehi na zahodu. Berlin, 14. februarja. Veliki glavni stan: Severno od Pont-a-Moussona smo iztrgali Francozom vas Norroy in zahodno od tega kraja ležečo višino št. 365, Ujeli smo 2 častnika in 151 mož. V Vogezih smo z naskokom zavzeli kraja Hilsen in Obersengern. Ujeli smo 135 Francozov. Najvišje armadno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Genf, 14. februarja. Uradno poročilo francoskega generalnega štaba z dne 12. t. m.: Med morjem in Sommo so se vršili artiljerijski boji. Južno od Boisselle je sovražnik na skrajnem koncu naših strelskih jarkov razstrelil mino. Mi smo vzdržali. Na fronti med Sommo in Ayonia se poroča le o obstreljevanju Tracy-leMonta po sovražniku in o delovanju naše artiljerije pri Reimsu in Soissonsu. Obstreljevali smo kolodvora Thiancourt in Amaville. Poročilo ob 11. uri zvečer: Precej silne artiljerijske akcije v Belgiji in nemški napacl na Arracourt. V Vogezih so naši lovci vzeli višino 937 clo 800 metrov daleč severozahodno ocl Sudel-le pri Hartmannsvveilerkopfu. Ta sijajni čin, ki se je izvršil med hudim snežnim viharjem, nas je stal le malo izgub. Boji ob belgijski obali. Haag, 14. februarja. »Rotterc'. Cou-rant< poroča iz Dunkirchna, da so bila zadnje dni poslana znatna angleška ojačenja, katere se ceni na 25.000 mož, na flandrijsko obrežje, posebno proti Lombartzyde. Angleži prav resno računajo s tem, da bodo prodrli proti Ostende, kar bi podpiralo tudi angleško brodovje. Obstreljevanje belgijskega obrežja po angleških lacKah je prejšnji teden napravilo škode okoli 6 miljonov frankov. Mnogo obrežnih prebivalcev je bilo ubitih. Med Zeebriigge, Ostende in Diinkirchnorn bo trajno v akciji angleško brodovje, pri katerem se nahajajo tudi francoske torpedovke. Pojav angleških letalcev nad bidgij^ko obalo, London, 13. februarja. (Kor. urad.) Uradno se o sunku britanskih letalcev ob belgijski obali poroča: 34 navadnih in povodnih letal je napadlo ozemlje Briigge—• Zeebrugge — Blankenberghe — Ostende. Uspeh napada ni znan. Med liana do,n so se morali letalci boriti s silnim snežnim viharjem. Letalca Grahama White, ki je padel 38 milj od Nieuporta v morje, je neka francoska ladja rešila. Kljub te;nu, da so jih iNemci silno obstreljevali, so se vsi letilci nepoškodovani vrnili. Dve 'stali sta bili poškodovani. To podvzetje jc izvršil neki pomorski oddelek let;' '.cga zbora. Boji pri Ostende, Gen!, 13, februarje. Francoski Hrti poročajo o silovitih nemških napadih južno zahodno od Ostende. Nemški topovi neprestano grome, Nemci dobivajo vedno ojačenja. Nemška kavalerija neprestano poizveduje in ovira delovanje zaveznikov. V Aat-vverpeneko okolico so došli najboljši strelci nemške mornarice, da streljajo na sovražnikove aeroplanc. »Le Progrcs sodi, da hočejo Nemci na Flanderskem izivditi za vsako ceno odločitev. Nemci zavzeli Ypera? Morslefeen, 14. februarja. Listi po* ročajo, da so Nemci zasedli Vpern. Položaj v Aizaciji. Iz Bazla se poroča dne 12. t. m.: V Aizaciji se vrše spopadi z majhnimi pehotnimi oddelki in artiljerijski dvoboji, v splošnem je pa položaj neizpre-menjen. Glasom oficioznih poročil so Francozi ocl 14.500 kur alzaško-lota-rmskega ozemlja v šestih mesecih vojne osvojili lc 600 m2. Zadnje mesece so nemške brambne črte preprečile vsako na dalj no prodiranje sovražnika. V Aizaciji. Genf, 13. februarja. O operacijah v Aizaciji se poroča: Obe državi zelo jutro gradita utrdbe. Nemci grade jarke od Largina clo Courtavona utrjene čuvajnice in žične ograje. Pri Larginu pričakujejo novih bojev. Garibaldi ponuja Angležem 30,000 Garibaldincev. London, 13, februarja, Ricciotti Garibaldi se je londonskemu lordmajorju ponudil, da zbere 30.000 Garibaldincev, čo zberačijo zanje vsaj šest milijonov. Francija naroča v Ameriki velike topove. Amsterdam, 13. februarja. »Mor* ningpost« poroča, da jc naročila francoska vlada za trdnjave Belfort, Toul in \ crdun 50 34.5 cm topov. Kako je Joilre na Francoskem poijuden. Rim, 13, februarja. Generalissimus Joffre je postal na Francoskem tako po-Ijud en, da kličejo vse novorojene dečke Joffre, deklice pa Joffrette. Zopetno obstreljevanje Armentieresa. Berolin, 12. februarja. »Lokalanzei-ger« poroča iz Kodanja: Nemci so pričeli zopet obstreljevati Armentieres. Boji i ML VSTAJA V PORTUGALSKI VZHODNI AFRIKI. Pariz, 13. februarja, »Temps« poroča /z Lizbone: Čete, ki so zapustile 21. januarja Portugalsko, so došle v Mossamedes. Med operacijami proti domačinom so izgubili Portugalci 14 mrtvih, med njimi 1 podčastnika. Posadka v Cuamati, ki se je umaknila iz Cuamate, pogreša 1 podčastnika in 6 vojakov. NEMŠKA VZHODNA AFRIKA PROSTA SOVRAŽNIKOV. Berolin, 13. februarja. (Kor. ur.) Wolf-fova pisarna poroča: Iz Nemške vzhodne Afrike se naznanja, da v tej naselbini ni nobenega sovražnika. Nemške čete pa so na sovražnem ozemlju v Britanski vzhodni afriki in v Ugandi. POVELJNIK ČET ZA NEMŠKO JUGOZA-PADNO AFRIKO AVSTRIJEC. Berlin, 13. februarja. (Kor. ur.) Podpolkovnik Viktor Franke, ki je imenovan poveljnikom varnostnih čet za Nemško ju-gozapadno Afriko, je rodom Avstrijec. ANGLEŽI IN BURI. London, 15. februarja. (Kor. ur.) Reu-ler poroča iz Maritzburga: Minister sir Thomas Watt je izjavil: Vlada namerava najstrožje nastopiti proti pristašem vsta-šev. Voditelji vstašev se zasledujejo radi veleizdaje. Minister sodi, da se vojska v nemški južnozahodni Afriki konča čez pol leta, a če je potrebno, sc morajo vojskovati tudi več let. TURŠKO PRODIRANJE V MEZOPO-TAMIJI. Carigrad, li. februarja. Ofenziva, katero so turške čete vnovič pričele proti Angležem v Izaku, uspešno napredujejo. Turške čete napadajo iz Kornae proti jugu. Pri tem jih podpirajo vojaki arabskih rodov, ki posebno ponoči vznemirjajo angleške tabore. Pri nem takem nočnem napadu so Angleži izgubili včeraj več kot 30 mrtvih. BOJI MED TURKI IN ANGLEŽI. Carigrad, 14. februarja. (Kor. urad.) »Agenzia Milly« poroča iz Bagdada: Predvčerajšnjim se je med prednjimi četami turškega levega krila in angleško pehoto in konjenico vršil spopad. Zadnja se je umaknila in pustila na bojišču 17 mrtvih. Sovražnik jc popolnoma demoraliziran. Turki so imeli samo pet ranjenih. V nekem drugem boju se je posrečilo Turkom zasesti trdnjavico Piriudi. Pri tem so zaplenili 500 vel-biodov. OBSTRELJEVANJE DAR ES SA- LAAMA. Berolin, 15, februarja. (Kor. ur.) Glede na obstreljevanje Dar es Salaama se poroča uradno: Reuter jc nedavno poročal, da so odprti, nezavarovani Dar es Salaarn angleške križarke obstreljevale in ujele nekaj Evropejcev radi zlorabe bele zastave od strani Nemcev. O tem dogodku poroča zdaj guverner: V Dar es Salaam se je pripeljala 28. novembra bojna ladja »Goliath«, križarka »Fose«, neki kabelski in neki transportni parnik. Po pogajanjih pod belo zastavo je dovolil guvernerjev zastopnik, da se sme voziti neki mali angleški parnik v pristanišče, da se prepriča o obratni nezmožnosti parnikov nemške vzhodno-afri-ške črte. Proti dogovoru sta sledila prvemu parniku še dva s strojnimi puškami oborožena mala parnika, ki sta razstrelila stroje dvema parnikoma in napravila več sto tisoč rubljev škode, del posadke so ujeli. Ko se jc pripeljal še tretji mali parnik, se je streljalo nanj iz naših strojnih pušk, nakar so pričeli Angleži mesto obstrelja-vati. 13 Angležev je bilo ujetih. Guvernerjeva palača je razstreljena, več hiš poškodovanih. 30. novembra so se zopet pripeljale bojne ladje. Na znamenja o pogajanjih se z ozirom na kršitev dogovora 28. novembra ni oziralo, nakar je obstreljevala bojna ladja mesto in zopet poškodovala več hiš, Bela zastava se na naši strani ni zlorabljala. K BOJEM OB SUEŠKEM PREKOPU, ^Agenzia Štefani« poroča iz Kairc dne 12. t. m.: Neki očividec zadnjih bojev ob Sueškem kanalu pravi, da je bilo bojišče pokrito z mrliči. Na angleškem parniku »Harding« je bil en dimnik zadet od granate. Boji v Tripoiitaniji. Rim, 15. februarja. (Kor. ur.) Guver-f.er v ripolisu, general Tossoni, brzojav-l)a: Majorju Mousscerpi se je ukazalo, da naj kaznuje južno od Syrte zbrane vstaše jn da naj napade njih tabor v Gajurišu, ki leži 1 uro od Kasr Bu Hadija, V taboru je bilo zbranih 600 oboroženih vstašev. Dne "11. februarja jc-odkorakala ob 1. uri ponoči ■ iz italijanskih in libijskih čet sestavljena kolona iz Svrte, Ob osmih zjutraj je zadela j na sovražnika, ki so ga pobiii in zažgali tabor, Sovražnik, ki je bežal, je pustil 150 nc- ! poškodovanih šotorov. Pozneje se je vnel nov boj. Ob treh je bil sovražnik popolnoma poražen. Izgubil je veliko ljudi. Naših je padlo: 20 Evropcev, 4 domačini, ranjeni so bili 4 častniki, 64 belcev in 18 črncev. Japonska svetovna Uržovo. »Kolnische Zeitung« piše glede na japonske zahteve Kitajski: Če je to poročilo resnično, pomenja, da hoče Japonska na daljnjem vzhodu vladati sama. Zdaj, ko se vojskujejo med seboj vse evropske velesile, ki tam soodločujejo, ko kaže Amerika slabost, kakršna se ni pričakovala, hoče Japonska izrabiti uro, ki se več ne vrne, da ustanovi svetovno državo. Z juga. FRANCOZI NE POŠLJEJO ČET V SRBIJO. Rim, 14. februarja. Iz Pariza poročajo, da so vse vesti o odpošiljatvi francoskih čet čez Solun v Srbijo napačne. Srbski poslanik v Parizu je pač dosegel privolitev, da se odpošlje močan pomožni zbor, vrhovni poveljnik Joffre se je pa temu odločno uprl, GRŠKA PREPOVEDALA PREVOZ SRBSKEGA OROŽJA. Milan, 13, februarja. »Corriere della Sera« poroča iz Aten: Grška je prepovedala prevoz orožja in streliva v Srbijo. AN&LEŠKA VOJAŠKA MISIJA V NI-ŠU. Sofija, li, februarja. Poluradno poročilo iz Niša poroča, da je tja do-šla angleška vojaška misija, obstoječa iz generala Pageta in dveh višjih angleških častnikov generalnega štaba. NAŠI BOLGARSKI UJETNIKI. Geni, 14. februarja. »Matin« poroča, da j c Avstro-Ogrska srbske vojne ujetnike bolgarske narodnosti izpustila in poslala v Bolgarijo. Boji m morju. POTOPLJENA FRANCOSKA LADJA V GIBRALTARJU. Frankoforoil, 13. februarja. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Algesirasa: »Agence Havas« poroča: O angleški torpedovki »93« ni nobenih poročil. Ker divjajo viharji, se za ladjo boje, na kateri jc tj mož. ZAPLENJEN JE »WILHELMINE«. London, 15. februarja. (Kor. urad.) »Daily Telegraph« poroča iz New Yor-ka: Državni oddelek v VVashingtonu jo naprošen, naj izjavi, če želi, da »Wil-helmina« nastopi s tožbo proti Angliji, če je bila upraviačena zpleniti tovore žita, namenjene Nemčiji ali ne. Lastniki so voljni, da prodajo žito na Angleškem in bi tožili le, čc smatra tožbo državni oddelek za umestno. Nabiranje japonskih prostovoljcev za rr sKo muM. Milan, 14. februarja. »Secolo« poroča iz Petrograda: V japonski koloniji severne Mandžurije nabirajo prostovoljce za boj v ruskih vrstah. 500 Japoncev se je že podpisalo. Prisrčna Mm italijanskega kralja nisem presiolonosleiioiKu. Dunaj, 12. februarja. Italijanski kralj je prestolonasledniku nadvojvodu Karlu Franc Jožefu ob rojstvu njegovega najmlajšega sina zelo prisrčno brzojavno čestital. Velikanske poveiji v Italiji. - Bel Rimo popiavijev. Rim, 15. februarja. (Kor. urad.) Radi trajnega deževja narašča več rek, med njimi Arno, Reno in Bisenzio. Tibera, ki jc prestopila v Umbriji bregove in poplavila nekaj dežele, je tudi pri Rimu zelo narasla. Več krajev pod in nad Rimom jc poplavljenih, tudi v Rimu samem je več kleti pod vodo, poplavljenih je tudi nekaj nižje ležečih cest blizu reke. Mornariški in ženijski oddelki izvajajo pomožna dela. Živež dovažajo z ladjami prebivalstvu, ki je zaprto vsled povodnji v svojih hišah v rimski okolici. ! inljlianel/a nnviro |jfl!M>jU!liMl/ HUtflOt. lj Velika tatvina. Gostilničarju gosp. Dc Schiava v Kolodvorski ulici je bilo Žčeraj zjutraj ukradenih okolu 60.000 K. torilce policija še nima. Pr4jet je bil neki jV°jak 27. pešpolka, a baje ni dovolj dokazil. Kal tor čujemo, danes ovadeni trdi, da ,mu je vzetih 25.000 K. Zopet nauk: Denar je najbolj varen v hranilnicah. lj Iz ruskega ujetništva sc je oglasil odvetniški koncipijent pri dr. Počku, dr. L j u-d o v i k P e r i č. lj Povodnji. Ljubljanica je vsled neprestanega deževja pri Selit prestopila bregova in poplavila ozemlje ob bregovih. Tudi bližnje hiše stoje v vodi. Vodovje je na kamniški železnici napravilo veliko škodo; pri Trzinu je razdrlo železniški tir. Železniška postaja v Trzinu in mnogo hiš stoji v vodi. Danes opoldne se je nekoliko zjasnilo. lj Umrli so v Ljubljani; Elizabeta He-ren, hišna posestnica, 88 let. — Aldo Adolf Mattias, čevljarjev sin, 5 dni. — Mihael Rihtaršič, posestnik, 44 let. — Ivana Černe, rejenka, 7 mesecev. — Andrej Pavlič, železniški čuvaj v pok., 75 let. — Ludovik Lassner, pisarniški sluga državne železnice, 50 let. — Josip Ložar, posestnik, 57 let, — Anton Breznik, dninar, 54 let, — Marija Fabjan, delavčeva vdova, 75 let, lj Opozarjamo na poslano o prodaji cenenih perzijskih preprog. Razna poročilo. NAPAD OB UMETNIŠKI VESELICI V SOFIJI. Sofija, 15. februarja. (Kor. ur.) »Agence bulgare« poroča: V dvorani občinske kazine je bil ponoči na 14. t. m. ples, ki so ga priredili bulgarski umetniki. Iz še neznanega razloga se je pripetila eksplozija. Sodijo, da jo je provzročila bomba ali kak peklenski stroj. Ubita je bila ena oseba, več jih je ranjenih, med njimi dve nevarno. Uvedli so preiskavo, NOVEGA SESTANKA VLADARJEV TREH SEVERNIH DRŽAV NE BO. Kodanj, 15. februarja. (Kor. urad.) List »Berlinske Titende« dementira oficielno pariško poročilo o zopetnem sestanku treh kraljev severnih držav v Malmo. Odredil se je le sestanek mornariških starokovnjakov glede na nevarnost po minah. Dnevne novice. -j- Novi koroški deželni predsednik prevzel uradne posle. Deželni predsednik dr. Karol grof Lodron-Laterano je dne 13. februarja prevzel vodstvo deželne vlade. Predstavili so se mu uradniki deželne vlade in okrajnega glavarstva celovškega, -j- Novi krški ško! prispel v Celovec, Dne 13. t. m, popoldne je prispel v Celovec novi krški knezoškof dr. Adam Hefter. Na kolodvoru so ga sprejeli: duhovščina pod vodstvom kapiteljskega vikarja prosta Gvida Bittnerja, deželni predsednik grof Lodron-Laterano, deželni glavar baron Eichelburg-Labia, načelniki vojaških in civilnih oblasti ter druge visoke osebe. -(- Odlikovanja v 17. pešpolku. Doslej je prejel naš domači 17. pešpolk 167 hrabrostnih svetinj, in sicer 1 zlato, 55 velikih in 111 malih. -f- Zdravje nadvojvodinje Marije se je 14. februarja, kakor poroča c. kr, koresp, urad, izdatno izboljšalo. —• Iz armade. Cesarjevo pohvalno priznanje se je naznanilo med drugim Vrati-siavu Bily, Ivanu Reichardt, Francu Hanuš, Aleksisu Bendas, vsi od 27. črno-vojniškega polka; nadalje stoniku Antonu Kienbauer in nadporočniku Štefanu Svilo-cosi od 27. dež.-bramb. pešpolka; poročniku Francu Beran, 3. trenska divizija; nad-poročnikoma Karlu Taucher in Alojziju Flaschka in poročniku dr. Ivanu Klauder, 27. dež.-bramb. polk; poročniku Francu Matschnigg, 47. pešpolk. — Poroki. Poročil se je gospod M i -r o s 1 a v S u b i č , c. kr. poštni pristav v Gorici, z gospodično Angelo Kline c. — Poročil se je gosp, dr. Miroslav T r i 11 e r , odvetnik v Radovljici, z gdčno Mino Medicevo v Ljubljani. — Cene poštnim znamkam nameravajo zvišati na Ogrskem in v Avstriji. Znamka, ki velja sedaj 10 vin., bi veljala 12 vin. Tudi druge znamke se slično po-draže, — Umrla je v Zagradcu vzorna krščanska mati Marija L o b c. R. I. P. — V ruskem ujetništvu je prof. Ivan Maslen iz Kranja. Nahaja se v Taš-kendu v Turkestanu. — V ruskem ujetništvu, in sicer v Omsku v Sibiriji se nahaja Ivan Perdan, 27. dom. p., doma iz Device Marije v Polju, od katerega ni bilo jže pet mesecev nobenega glasu. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil narednik 7. lovskega bataljona Viktor K o 1 e š a. Nahaja se v Sibiriji pri Omsku. — Iz ruškega ujetništva je pisal svoji materi g. "Ivani Pirnat Ljubljančan Alojzij Pir-! nat. Nahaja se v Nistopolu. Pravi, da se Tie da popisati, kar je vse doživel. Ude-' fežil se je mnogih bojev. — G. Le n a r d , sodrug tvrdke Pinler & Lenard v Gorici sc jc oglasil iz ruskega ujetništva. — Draginja. Petrolej je stai pred par meseci 32 K za 100 kg. Ni skoro predmeta, ki bi v tako kratkem času dosegel tako visoko ceno kot petrolej. Mineralne čistilnice so bile s surovinami zadostno preskrbljene in reprodukcijski stroški se niso zvišali nad 10%, A komaj so bili kraji, kjer se nahajajo nafta-vrelci, zasedeni od sovražnika, tedaj je dobila špekulacija prosto pot. Vlada jc določila maksimalne cene za detajlno prodajo, a veletrgovina je ostala prosta in dvigala dan za dnem cene. Mali trgovec je moral končno dražje plačevati, kakor je sam mogel v detajlni trgovini iztržiti. To razmerje je postalo neznosno in vlada si je pomagala na ta način, da je maksimalne cene kratkomalo odpravila, češ, da vsled vedno menjajočih se cen ni mogoče dajati določb za cene. Danes stane petrolej v veletrgovinah 110 kron za 100 kg. Trgovci, kateri so si svoje-časno zasigurali velike zaloge, delajo danes pri petroleju večje dobičke, kakor apotekarji pri strupih. Ako bi vlada po-četkoma že določila cene tudi veletrgovini, bi danes stal petrolej kvečjemu 50 do 60 vinarjev za 1 kg. Edina sreča, derse dan daljša in noč krajša, ker sicer bi morali revni sloji vse večere prebiti v temi, — Kaznovanje oderuških mokarjev. Budimpešta, 13. februarja, (Kor, ur.) Ogrski korespondenčni urad poroča: Policijsko sodišče je danes končalo obravnavo proti trgovcu z moko Davidu Reissu, ki jo prodajal moko po 84 vinarjev kilogram, torej nad najvišjo ceno, ter ga obsodilo na globo v znesku 100 K. Veletržca Weissa, od katerega je bil Reiss moko kupil dražje od določene najvišje cene, so obsodili na globo 400 K, ravnatelja valjčnega mlina v Szegedu, Deziderja Forffy pa, ki je bil veletržcu moko po 10 K dražje, kakor določa maksimalna cena, prodal, v 10 dni zapora in 700 kron globe. — Sneg na Koroškem in na GorenjV skem. Iz Trbiža se 12, t. m, poroča: Snežilo je skoraj neprestano tri dni. Padlo je toliko snega, da je prekinjen promet na železnici in na cestah. 12. t. m. ni bilo mogoče kidati mokrega snega, šele opoldne se je za silo omogočil promet. Zjutraj ob 8. uri so žc plazovi pri Ukvah onemogočili promet vlakov; za silo so pozno popoldne izčistili železniški tir. Na progi Trbiž — Jesenice so morali prenehati voziti celo osebni vlaki, ker je sneg tir sproti zapadel, — Znižanje cen tobaka za ranjence. Že oktobra meseca je finančno ministrstvo znižalo cene za ranjene in bolne vojake po bolnišnicah, in sicer za gotove vrste svalčic in smodk ter za fini ogrski tobak. Sedaj je pa finančno ministrstvo v sporazumu z ogrsko vlado razširilo znižanje cen tudi za srednjefini tobak. Za moža se je določil na dan zavitek po 25 g za ceno 20 vinarjev, katerega lahko naroči vodstvo bolnice ali pa nabiralnice. — Sin umoril svojo mater. — Morilet — državni pravdnik. Sin je umoril svojo mater. Gotovo je to najstrašnejši zločin, ki si ga moremo misliti. Napadel jo je za-vratno in jo zadavil. Ta grozna drama pa se ni doigrala morebiti v onih ljudskih plasteh, kjer bi alkohol, posurovelost in skrajna propalost napravili tako početje vsaj deloma umljivo. Sin je kljub mladim letom že — državni pravdnik. Mati njegova je bila 60letna dama, vdova bančnega ravnatelja, katere edina skrb je bil njen edini sin. Ta je bil hud nevrastenik. Mati se je peljala ž njim iz Kapošvara v Budimpešto, da bi ga oddala v neki sanatorij. Zdravniki so spoznali njegovo bolezen za nevarnejšo kot se je mislilo in so zahtevali, naj se ga takoj internira v zavodu. Predno pa je došlo do tega, je šel sin z materjo na izprehod. Nenadoma pa je izginil proč od nje. Mati ga je iskala, a zaman. Uro pozneje je bila poklicana k telefonu, v katerem je spoznala sinov glas. Prosil jo je, naj ga obišče v hotelu, v katerem se je ravnokar nastanil. Nesrečna mati je odšla v dotični hotel, kjer se jc sešla s sinom, ki je bil popolnoma miren. Zaradi varnosti je naprosila nekega zdravnika, da naj jo spremlja. V hotelu je mati takoj odšla k sinu v sobo. Vrnila pa se ni dalje časa, in ko je neki uslužbenec, ki je bil poslan po neka zdravila, hotel stopiti v sobo, se mu je zabranil vstop. Ob 10. uri zvečer pa se je državni pravdnik nenadoma pojavil na policiji, kjer je popolnoma mirno izpovedal, da je umoril svojo mater. Policija se je takoj na licu mesta prepričala o resničnosti te izpovedi. Sina so zaprli. Grozni čin bi se ne izvršil, ako bi norca niti za trenutek ne pustili na svobodi, ko so zdravniki izrekli svoje mnenje. — Več mesecev pogrešani. Iz ruskega ujetništva se jc zadnje dni oglasil Franc Huč, iz Gor. Pohikev pri Trebnjem, Zadnje pismo jc pisal 10. oktobra. Nato ni bilo o njem dolge 4 mesece nobenega sledu. Domači so že mislili, da ga že krije hladna žemljica. Toda, kako veliko veselje jc nastalo, ko so dobili domači po tako dolgem času od njega zopet eno pismo. Fisrno je pisal 23. novembra in sicer je en dan dva napisal. Eno jc tu sem dosnelo 4. februaria in drugo 1. februarja; torej sta šla celih 72, oziroma 80 dni. Ni torej čuda, če mnogi starši dobijo od svojih domačih šc le po dolgem času kaj poročila. Bil je ujet pri mestu Przemysl dne 16. oktobra. Nato so se peljali skozi mesta Kijew, Moskvo in nadalje preko mogočnega gorovja Ural ter končno došel v Sibirijo v mesto Tjumen, kjer je sedaj njegov dom. Tam piše, da je zelo mrzlo, da so hiše majhne in večjidel lesene in da pokriva tla debel sneg. Ves transport je trajal 28 dni. 12 dni je šel peš, nato pa z vlakom še 16 dni in 17 noči. Seveda je tu vpoštev jemati vojaške vlake. Z njim vred se še nahajata: Franc Bukovec iz Velike Loke, Franc Sprajcar iz Zidanega mosta pri Trebnjem. Dal Bog, da bi skoro prišel čas, ko bi se vsi ujeti Slovenci iz daljne Sibirije povrnili v milo domovino. Pač bo veselo snidenje! — Ne mrtvi, ampak vjeti. iz Stude-nega pri Postojni nam pišejo: Našo faro Bog posebno varje; doslej pogrešamo samo enega vojaka. Sicer se je tudi o več drugih govorilo, da so mrtvi, ker ni bilo več mesecev od njih nobenega glasu, a končno so se pa le oglasili, in sicer: Jernej Šerca iz ruskega, Jožef Furlan, zidarski mojster, iz srbskega (Skoplje) in Franc Križman iz Gorenj št. 18 iz črnogorskega vjetništva (Plevlje). — Upor na trgu. Proti visokim cenam v X. dunajskem okraju so se ženske kupovalke na trgu uprle. — Konkurz se je otvoril nad premoženjem Jožefa Czelecz, trgovca v Slovenjem Gradcu. — Ogrska trgovina z moko počiva od uvedbe maksimalnih cen, kljub temu da niso neznane razne zaloge. Trgovci pričakujejo vsled tega pasivnega odpora spričo znanih razmer gotove uspehe. In res so bile določbe o maksimalnih cenah že tri ali štirkrat spremenjene. In mlini — ne meljejo, k večjem — koruzo. Z ozirom na zadnji izkaz »Pester Lloyda« veljajo za prodajo nespremenjene maksimalne cene za 50 kg netto kassa, brez skonta, vštevši 1'80 K za vrečo pri 100 kg: fina moka za peko 34'34 K, moka za kuho 29-23 K, moka za kruh 23'4iy2 K, ržena moka mešana z ječmenovo 22*11" K. Krmila iz provincijalnih mlinov se eksportirajo v Nemčijo za rastoče cene. snofll proli draginji no Angleškem. London, 15. februarja. (Kor. ur.) Strokovna društva in socialisti so priredili v soboto v Londonu, Birminghamu, Liver-poolu, Portsmouthu, Gardiffu, Bradfordu in v drugih krajih shode, da protestirajo proti draginji živil in premoga. Na shodih sklenjena resolucija zahteva, naj poslani-ška zbornica zahteva od vlade predloge za znižanje cen najpotrebnejših življenjskih potrebščin, ker sedanjih cen delavski stan na Angleškem in Škotskem ne more zmagati. Iz New-Yorka se poroča v Liverpool, da je kruh tam že dvakrat dražji, kakor na Angleškem. SnoMilo v severni Manili. Milan, 13. februarja. Iz Pariza poročajo: Tukajšnji črnogorski generalni konzulat je prejel iz Cetinia 8. t. m. vest, da vlada v celi severni Albaniji popolna anarhija. Črnogorci, ki prestopijo na albansko ozemlje, se brezobzirno pobijajo. Skadrska vlada se ne gane in gleda to početje popolnoma mirno. Napadeni so bili razni črnogorski transporti na Bojani proti Skadr-skemu jezeru, blago je bilo uplenjeno ter voditelji in spremljevalci transportov pobiti. Črnagora bo prisiljena ukreniti energične korake, da se napravi konec nevzdr-žljivim razmeram ob albanski meji. Posebnih naznanil ne razpošiljamo. 340 Posiono. Od nekega turškega državljana, ki je bil vpoklican v vojno službo, sem dobil v komisijo ostale perzijske preproge (Buchara — starinsko, — Afghan Hačlu, Afghan, Mešed, Kasak, Mossoue, Shiraš), ki se oddajajo za polovično ceno. Blago se lahko ogleda od 10. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne Zunanjim reflektantom se pošlje blago v izbiro, ne da bi bili s tem prisiljeni k nakupu. , SANATORIUM • EMONA i l ZA-fmRANJ^-^^U^GlCNE • BOLEZNI. I f LlJUBLtJPkl^-KOMENSf^GA ULICA ^ t«L Naš zvesti brat, svak in stric 9 c. kr. nadzdravnik v 29. Crnovojn. polku in zdravnik v Celju, je umrl 42 let star v Cačaku v Srbiji 6. prosinca 1915, žrtev dolžnosfij in poklica. Sv. maši zadušnici se mu bodeta čitali v Mariboru v četrtek 18. t. tn. v stolnici ob 10. uri; v Celju v petek 19. t. m. v farni cerkvi ob pol 9. uri dopoldne. V Mariboru, sveCana 1915. Potrte obitelji Sernec, Koprivnik, Dr. Rudolf. Globoko užaloščeni naznanjamo vspm sorodnikom, prijateljem in znance«). da je naš ljubljeni soprog, ozir. oče, gospod Zahvala. 338 Ob nenadomestni izgubi našega ljubljenega očeta, oziroma soproga, gospoda jsestnit, usnjarski mojster in S^UpSllfCH. posestnik, usnjarski mojster in občinski odbornik dne 10. svečana 1915 ob 2 uri popoldne v 52. letu starosli previrlan s svetimi zakramenti za umirajoče po mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega nepozabnega rajnkega se vrši v petek dne 12. svečana ob 4. uri popoldne u hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu v Idriji. Svete maše zadušnice se bodo brale V župni cerkvi sv. Barbare. V Idriji, dne 10. svečana 1915. Žalujoča rodbina. izrekamo za vse obilno izkazano sočutje presrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, tovarišem rokodelcem, darovateljem krasnih vencev, slavnemu veteranskemu, delavskemu bralnemu društvu, moškemu in ženskemu oddelku Gasilne straže in sploh vsem, ki so spremili predragega rajnkega k zadn emu počitku. V Idriji, dne 13. svečana 1915. Žalujoča rodbina. Vdani v voljo božjo javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k sebi in za večno združil v nebesih s predobrim, pred enim tednom umrlim očetom tudi našo iskreno ljubljeno mamo, oziroma staro mamo itd., gospo kije danes, 13. t. m. v 60. letu svoje starosti, previdena s sv. zakramenti, v naročju svojega sina-duhovnika mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage mame bode v torek ob 9. uri s sveto mašo. Molitev bodi njima v pomoč in nam v tolažbo. Za g rade c, dne 11. februarja 1915. Henrik, naduS,- vojak in soproga Fani Janko, kapiteljski vikar Ludovik, praporščak pri 79. pp. veB čas v vojski V. ili JJ* sinovi. Mart n, Martin, Gregor, zelje, ffit Matilda, por. Tabor Ljudmila, por. Živič Marija, por. Koželj hčere. Vnuki in vnukinje. CERKVENIM PEVSKIM ZBOROM priporoča Katoliška Bukvama v Ljub- Ijani: P. Angelik Hribar. Postni in velikonočni napevi za mešan zbor.Part. 2 kroni, glasovi po 50 vin. P. Hugolin Sattner. Postne pesmi za mešan zbor in orgle. Part. 1 K 50 h, glasovi po 40 h. Liahamar. Velikonočne pesmi za mešan zbor. Part. 1 Iv 30 h. Grurn. Aleluja. 10 velikonočnih pesmi za mešan zbor. Part. 1 K 20 h. Faist, op. 22. Deset cerkvenih pesmi'za mešan zbor (velikonočne, binkoštne, Marijine). Partitura 1 Iv 50 h, glasovi po 25 h. oziroma kontorist inja slov. trg. tečaja, zmožna slo* venske in nemške korespondence, strojepisja, slovenske in nemške stenografije, išče primerne službe. Naslov pove uprava tega lista pod št. 341. USSHStR.T I53SSSHJBB! | Zahvala. Za prisrčno sučutje povodom smrti naše iskrenoljub-Jjene matere, stare matere, prababice, ozir. tašče, gospe kakor tudi za čaščeče spremstvo na zadnji poti pokojnice in za prelepe vence izrekamo vsem ljubim prijateljem in znancem našo iskreno zahvalo. V Ljubljani, 15 febr. 1915. 337 ŽaP.iajjoči ostalL iz boljše rodbine in s primerno šolsko izobrazbo S3 sprejme v cirogoriji A. EANC, Ljubljana, Židovska ul. zdravniško priporo. e io kritvors e vino daje moč ni zdravje. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80. Edina zaloga veletrgovina vino,, vermoutlia, Maršale, Malage, konjaka, žganja itd. 8L $ KS JI i® , 0 m 2631 >illilllMII!IIIIIIIIIMIillllllllllllllllllllll!l!lltllltllMllllllllllllliinilltlllllllli..