Leto LXVI PoStnina plačana v gotovini. ? Ljubljani, v soboto, 'dne 29. oktobra 1938 ftev. 250 a Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cena 1.50 din Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate Sarajevo štv. 75(«3 Zagreb štv. 39.011 Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev.b. Ob 20 letnici osvoboditve Že dve desetletji sta pretekli od tistega 28. oktobra, ko smo Slovenci v največjem navdušenju pozdravili zoro, ki nam je prinesla svobodo, svobodo po tolikih stoletjih tlačan-stva in suženjstva pod avstrijskim jarmom. »Tisoč let si krvavel, o slovenski narod, izkrvavel nisi!« je pisal nekoč Cankar, tisti Cankar, ki je kmalu po teh slavnostnih dneh legel in zaspal srečen, da je doživel še ta dan, od katerega je danes preteklo že dvajset let. ln resnično je 28. oiktober 1918 najimenitnejši dan novejše slovenske zgodovine, saj je v njem našlo svoj izraz vse trpljenje dolgih stoletij, ki se je sprostilo v radost brez meja in brzd, v njem je našel svoj najvišji vrh ves narodno buditeljski napor zadnjega stoletja, svojo najlepšo himno pesem Gregorčičeva, ki je pela o Slovenih pod streho hiše ene iu obetala Slovanu planiti na plan! Kot podtalno bobnenje, ki povzroča potrese, je šlo trepetanje preko sloveniske zemlje, na vseh koncih so se pojavljali izbruhi največjih čustvenih napetosti, navdušenje je prekipevalo, a opoj svobode je bil presilen, veselje preveliko, vera pa taka, da se je zdelo, da ne bo potrebovala več dejanj. Kot sunek je šlo osvobojen je skozi naše narodno telo, ki je vzdrhtelo na Koroškem prav tako kot v Istri in na Primorskem, v Prekmurju enako kot v središču — hipno smo se čutili narod, narod, ki vstaja kot iz groba in trga vezi, prav kakor ga je kazala v simbolu tedanja slovenska znamka. To je bil dan zmage, prebujenja in vstajenja, dan brezmejnega opo-ja in navdušenja kot nikdar prej in ne pozneje: 28. oktober, edinstveni slovenski narodni dan! Toda prišlo je iztreznjemje, kot ga nismo pričakovali: roke, ki so se dvigale na obronkih naše zemlje, najbolj potrebne blagodejne rose svobode, so omahnile prej, kot so jo mogle zajeti in pritisniti na izsušene ustnice. Iz navdušenja in vere je nastala zmeda in strah, in iz strahu vse, kar je pozneje sledilo. Obupa vali *mo v svoje najdražje, tudi v svoj jezik, in hiteli v prevelikem radikalizmu, da prevrednotimo vse prejšnje vrednote. Tudi slovenstvo. Po koroški katastrofi smo se končno znašli razočarani, in bili so že ljudje in tudi časi, ko smo Slovenci že dvomili v plod 28. oktobra 1918, Maloverni in inalodušni ter obupujoči tisti, ki žive od besed in navdušenja, od umetnega sijaja in patosa, in tisti, ki vidijo uspeh samo v rušenju ter se dobro počutijo samo v uvoženih duhovnih tokovih. Toda vsa malodušnost je odpadla pri tistih, ki so trezni graditelji in vedo, da je 28. oktober prinesel Slovencem mn<)go in vse: stoletno kulturno tradicijo in pogoje za novo nemoteno'in neovirano rast! Vedno bolj čutimo veličino našega kulturnega življenja, ki so ga v prejšnjem stoletju nakopičili naši slovenski kulturni delavci. Po-vračamo se k njim po nove moči in novo vero, po navdih in modrost, po našega duha, ki so ga oni tudi v tistih slabih in težkih časih hranili kot plamen v viharju. Zavedamo se jasno, kaj vse smo prinesli s seboj v novo državo itn da je to veliko vredno, da je bogastvo, ki je neprecenljivo in v novi državi ni bilo dovolj cenjeno niti pri nas samih, kaj šele pri drugih sodržavljanih. Nismo se zavedali, da je to duhovni temelj, kamor bomo mogli šele trdno postaviti stojo stavbo, ki jo v novi državi moramo zgraditi iz svojega duha. Bili smo sami malodušni, in zato smo malo-dtišno gledali na 28. oktober 1918 in se nismo dovolj zavedali, da imamo s tem dnem svojo državo, svoje trdne meje, v katerih moramo razviti vse svoje sile in jih tudi moremo. Samo trezno je treba gledati na stvar in ne se zanašati na nikogar, samo na svoje roke in svoje dejanje, ter na svojo pošteno sodelovanje v državi, ki je naša, iz srca naša in nam tako potrebna kakor mi njej. Tisoč let smo krvaveli, o slovenski narod, krvaveli za tuje državnike, in zato se ni čuditi, da s svojo državo nismo vedeli od začetka, kaj z njo in kako bi. Toda danes dobro vemo, da je naš delež in dolžnost sodelovati pri njeni ureditvi, da ni dosti, držati križem roke, vpiti in zabavljati, pa tudi ne navduševati se brez potrebe, temveč samo pametno delati, delati in zopet delati. Kjer ni naših rok zraven, da bi gradile, tam so roke, ki zavirajo, če ne rušijo našega poleta in po svoje prestavljajo skupen dom. Mi hočemo biti in smo državotvorni, ker vemo, da je mogoče naše življenje le v tej državi, ki jo s srcem priznavamo za svojo iin nas njena in naša usoda zanima kot naše življenje. Zato pozdravljamo 28. oktober, ki nam je prinesel zlom starih vezi, nam prebudil dušo in nam dal možnost novega ustvarjanja v delu. Danes se povračamo k narodni tradiciji, ki smo jo prinesli z 28. oktobrom v svobodo. Ne barantamo več z njo in se je ne sramujemo. Tudi ne stavljamo več v debato vprašanja našega jezika, ne več naroda, temveč sprejemamo vso slovensko dediščino za temelj našega državotvornega dela, ki gradi v vis, čemur so predniki kopali samo rove. Ob dvajsetletnici smo «e zavedeli pomena 28. oktobra v vsej po membnosti in važnosti in vemo jasno, da — če bomo zopet vsi eno, kot smo bili tedaj prerl dvajsetimi leti, toda eno v treznosti in duhu, ne neodgovorni ekstazi, le tedaj bomo mogli nadaljevati delo v pravih osnovah, ln le tedaj bomo mogli prinesti v Jugoslavijo naše naj- Kaj se dogaja v Užhorodtt Predsednik rusinske vlade Brodi odstavljen in — kot plačanec Madžarov obtožen veleizdaje Bratislava, 28. oktobra. TG. Vladna kriza, ki je izbruhnila v samoupravni rusinski vladi v Podkarpatski Rusiji, je tipičen primer za razmere, ki vladajo v tej deželi, a tudi pojasnitev za vse upe, ki jih stavi Madžarska, da bi pri plebiscitu to deželo z lahkoto dobila v svoje območje. Podkarpatski Rusini imajo samoupravo šele 3 tedne, a njihova samoupravna vlada ima že tretjega predsednika samoupravne vlade. Prvi je bil P a r k a n i, ki je moral po tednu dni vladanja odstopiti in se je izgubil nekje v temnili ozadjih. Drugi je bil agrarec B r o d i, ki ga je po 14 dneh odstavila osrednja vlada v Pragi in bo proti njemu baje uvedena sodna preiskava zaradi veleizdaje. Tretji vodja podkarpatske samouprave pa je sedaj mšgr. V o 1 o š i n , ki je kar po lelcfonu prisegel generalu Syrovemu v Pragi, ki sedaj zastopa vrhovno oblast v skupni čsl. državi. Brodijevo izdajstvo Kaj se je zgodilo? Iz Užhoroda prihajajo popolnoma zmešane vesti in si je ob njih nemogoče ustvariti pravilno sliko. Baje se je Brodi kot predsednik samoupravne vlade kar sam lastnoročno obrnil na 4 mo-nakovske velesile (Anglija, Francija, Italija, Nemčija) in na vse tri sosede (Poljska, Madžarska in Romunija) in jim v dolgi noti razlagal, da mora Podkarpatska Rusija ostati n c d e 1 j e n a, in to iz gospodarskih in zemljepisnih razlogov, in da iz prometnih ozirov ne more odstopiti niti južnih, čisto madžarskih okrajev. Nadalje je Brodi v svoji noti poudaril, da podkarpatski Rusini ne želijoplebisita, ampak si ga nasprotno le želijo, toda pod pogojem, da bo plebiscit za vse sedanje podkarpatsko ozemlje in da bo na ta način, naj plebiscit uspe kakorkoli, nedeljenost rusinske zemlje ohranjena. Razume se, da so Madžari z veseljem vzeli na znanje to Brodijevo spomenico in jo razlagali tako, da rusinska samoupravna vlada sama želi priti pod Madžare. Od te ugotovitve pa do zaključka, da je moral Brodi imeti z Madžari veleizdajniške zveze, je bil samo en korak. Praška vlada je že dejstvo, da je Brodi pošiljal po svetu zunnnjepolitične spomenice, tolmačila kot upor proti praški vladi, ki je edino odgovorna za zunanjo politiko vse države. General Syrovy je, poslužujoč se svojih pravic, nediscipliniranega Brodija takoj odstavil in proti njemu uvedel tudi sodni postopek zaradi veleizdajstva. Sedanje bivališče Brodijevo ni znano. V Bratislavo prihajajo vesti, da je pobegnil čez mejo. Notranja trenja med peščico Rusinov O notranjepolitičnem položaju v Podkarpatski Rusiji pa prihajajo še druge vesti, ki zatrjujejo, da sta bili v Brodijevi samoupravni vladi dve različni struji: ena, ki zagovarja čisto ruske težnje, druga pa je ukrajinsko usmerjena. Velikorusko strujo zastopata Brodi in Ba-činski ter njuni stranki, čisto ukrajinsko strujo pa msgr. Vološin in minister Revaj. V zadnjih tednih je Bačinski prestopil v ukrajinsko strujo. Razprtije pa so še druge. Medtem ko ie Brodi zagovarjal fašistično ureditev države in v ta namen organiziral tudi fašistične čete, sta Vološin in Revaj (socialist) demokratičnega naziranja. Končno govorijo tudi o madžaro-filskih strujah, ki so se zajedle v ukrajinske voditelje in Brodija samega obtožujejo, da je bil navaden plačanec Madžarov, ki da jc imel nalogo, Rusine spraviti pod Madžarsko. Brodi zaprt Praga, 28. okt. AA, Reuter: Odstavljeni predsednik podkarpatske ruske vlade Brody je od včeraj naprej pod policijskim nadzorstvom. Zadnja poročila pa pravijo, da je bil aretiran in bo proti njemu uveden 6od(ii postopek zaradi veleizdaje. Praga, 28. okt. b Iz zanesljivega vira poročajo, da je preiskava ugotovila, da je bivši ministrski predsednik podkarpatske ruske vlade Brodi je od včeraj žarske večje vsote denarja, da bi proglasil plebiscit v podkarpatski Rusiji. Bržkone bo prišlo dn senzacionalnih odkritij. Predsednik msgr, Vološin o nalogah svoje vlade Užhorod, 28. okt. AA. DNB: Novi predsednik podkarpatske ruske vlade Vološin je izjavil posebnemu dopisniku nemškega tiskovnega urada med drugim, da je največja naloga nove vlade, da uredi vprašanje meja. V tem oziru bo vlada najobsežneje upoštevala narodnostne razmere in je prepričana, da bo s pravič-ničnimi odredbami lahko sodelovala pri bodočem razvoju srednje Evrope. Vološin je poudaril, da vsa javnost v Podkarpatski Rusiji soglasno odobrava politiko vlade. Vlada želi živeti v prijateljskem sodelovanju s Čehi in Slovaki in vzdrževati dobre odnošaje z vsemi sosednjimi državami Vlada sc strinja z zadnjimi sklepi podkarpatskega Narodnega sveta, posebno pa še s sklepi, ki se nanašajo na kulturno in gospodarsko sodelovanje z Nemčijo. Vlada bo skrbela za to, da se to sodelovanje na prisrčen in iskren način uredi. Za izkoriščanje naravnih bogastev želi vlada sodelovanje kapitala iz inozemstva. Podkarpatski Narodni svet bo sedaj prevzel politično vodstvo naroda. Ta svet ne bo sestavljen iz strank, ampak bo izraz ljudske skupnosti. Vlada je že začela z organizacijo samoobrambe. Na la način bo izginilo 14 strank s svojimi demokratskimi in nemoralnimi metodami. V zvezi s tem jc vlada na svoji včerajšnji seji sklenila razpustiti vse stranke. Vse stranke razpuščene Užhorod, 28. okt. AA. Havas: Vlada podkarpatske Rusije je prepovedala vse politične stranke na svojem ozemlju. Vlada je obenem odredila, naj se zapečatijo vsi arhivi- političnih strank. Poljske čete na meji London, 28, okt. b. Varšavski dopisnik »Daily tele-grapha« poroča, da so poljske čete na jugovzhodni meji zadnje dni dobile močno okrepitev. Poljski krogi izjavljajo, da gre za varnostne ukrepe za vsak primer. Poljski uradni krogi ostro kritizirajo imenovanje msgr. Vološina za ministrskega predsednika Podkarpatske Rusije, češ da ima iredentistične težnje in da bo iz samoupravne Podkarpatske Rusije širil nezadovoljstvo in iredentizem med ukrajinskim narodom južne Poljske. Rihbentrop pri grofu Cianu Obsežen dnevni red razgovorov London, 28. okt. b. Rimski dopisnik »Daily Telegrapha« poroča, da se bosta Rihbentrop in Ciano razgovarjala o sledečih vprašanjih: 1. Češkoslovaško-madžarski obmejni spor. 2. Zunanjepolitična reakcija zahodne demokracije na monavski sporazum, ki je v nasprotju s pomirljivim ozračjem v Monakovem. 3. Vprašanje nemških kolonij. Von Riblien-tiop želi govoriti o temeljnih načelih v obliki diplomatske podpore Italije pri nemških kolonialnih zadevah. 4. Španija. 5. Gospodarsko sodelovanje Nemčije v Podo-navju in lia Balkanu ter razdelitev interesnih področij. 6. Sodelovanje Italije, Nemčije in Japonske na temelju protikomunističnega pakta po monakovskem sporazumu in po japonskih zmagah. Rim, 28. okt. AA. (Ilavas) Diplomatski ured-dnik agencije Štefani piše, da bo nemški zunanji minister v. Rihbentrop verjetno ostal v Rimu do nedelje zvečer. Vse to dni bo imel važne razgovore z ducejem in z grofom Cianom. Italijanski narod prisrčno pozdravlja Hitlerjevega sodelavca in zastopnika velikega in prijateljskega naroda. Ribbcntropov podpis je na protikomunistični pogodbi, ki so jo podpisale Italija, Nemčija in Japonska. Ta pogodba je bila temelj vzajemnosti med tremi imperiji v njihovi obrambi civilizacije. To jo bil zgodovinski dogodek, ki ostane še naprej trden temelj za politiko teli treh držav; V okviru evropske politike pa jo von Rihbentrop Angleški kraljevski par obišče Romunijo Bukarešta, 28. okt. AA. Štefani: 0 priliki obiska kralja Karla v Londonu bosta romunsko poslaništvo v Londonu in angleško poslaništvo v Bukarešti povzdignjeni v veleposlaništvi. V času svojega obiska ho kralj Karel povabil angleško kraljevsko dvojico, naj obišče Romunijo. V Bukarešti mislijo, da bosta angleški kralj in kraljica obiskala Bukarešto prihodnjo pomlad. List »Cu-rontul« sc Itavi v svojem članku z obiskom kralja Karla in pravi med drugim, da bodo tam razpravljali o vseh problemih, ki zadevajo obe državi, in sicer o političnih, gospodarskih in pomor- skih vprašanjih. Možno je, pravi list, da ho kralj Karel ostal v Angliji še nekaj dni po končanem svojem službenem obisku. Grški kralj na Brdu Kranj, 28. okt. A A. Danes zjutraj ob 9.22 je prispel v Kranj grški kralj Jurij. Na železniški postaji je grškega kralja sprejel Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in ga nato popeljal v dvorec Brdo. w 20 letnica Češkoslovaške Nobenih svečanosti — Narodni praznik v znameuju dela Praga, 28. okt. AA. (ČTK) Danes, 28. okt., slavi češkoslovaška republika 20-lelnico svojega obstoja. Z ozirom na zadnje dogodke je vlada sprejela sklep, da ne bo nobenih svečanosti, in na se narodni praznik preživi v znamenju dela. Vse javne zgradbe so kljub temu izobesile narod-dne zastave, kar so slorili tudi mnogi zasebniki. Nebo je oblačno, dež pada. Vsi listi prinašajo večje bogastvo, našo kulturno svojskost in politično sodelovanje in odgovornost v vseh stvareh, d« Ivo slovenski narod ras-tel in sc krepil na vseh področjih v soglasju s celotno strukturo države in v njeno skladnost, da bo tudi država, v katero smo si pred dvajsetimi leti na 28. oktober odprli vrata no ste/a j, močna in silna vsem, ki v njej prebivajo, tudi nam Slovencem, dobrim, zavestnim in zvestim Jugoslovanom! td danes uvodnike, v katerih poudarjajo posebni pomen letošnjega narodnega praznika. Praga, 28. okt. AA. (ČTK) Potem ko se je vrnil iz Lanyja, je predsednik čsl. vlade general Syrovy imel radijski govor, v katerem je med drugim dejal, da narodni' praznik v današnjih trenutkih nalaga dolžnosti, ne samo do sedanjosti, temveč tudi do bodočnosti. Mi se, je rekel Syrovy, zavedamo vseh težav in smo si v svesti, da je treba življenje Češkoslovaške urediti na novih temeljih. Preureditev države je treba izvesti častno ter se izogibati osebnim spopadom. Nnto je Syrovy dejal, da je vlada sklenila, naj bo češkoslovaški narodni praznik praznik dela, ker hoče na ta način simbolizirati odločnost vsega naroda, dn premaga sedanje bolečine, ter se posveti delu in ljubezni do države in naroda. Na koncu je Syrovy na kratko razložil naloge, ki čakajo ČSR in ki jih je Ireba rešili, nalo je izrazil svoje upanje, da bo češkoslovaški narod, ves vdan neutrudnemu delu, te naloge zares tudi izpolnil. stalno utrjeval os Rim-Berlin. Zaradi tega uživa von Rihbentrop pri italijanskem narodu globoke in prisrčne simpatije. Sedaj so na dnevnem redu zelo važna vprašanja. Med temi vprašanji so tudi madžarske zahteve proti Češkoslovaški, prav tako pa so v prvi vrsti zanimanja tudi oboroževanje in kolonialna vprašanja. Zaradi lega jo pozornost vsega sveta te dni zopet obrnjena na Rim. Madžari so sprejeti razsodništvo Italije in Nemčije Praga, 28. okt. AA. ČTK: Madžarski poslanik v Pragi je snoči ob 18.30 obiskal zunanjega ministra Chvalkovskega in 11111 izročil odgovor madžarske vlade na češkoslovaško noto z dne 26. I. m. V tem odgovoru protestira madžarska vlada proti temu, da Češkoslovaška v svoji zadnji noti odklanja plebiscit na Slovaškem iu v Podkarpatski Rusiji, dasi je to poprej češkoslovaška vlada sama zahtevala. Madžarska zahteva sedaj tudi, da morajo bili kraji, kjer žive Madžari v večini, izvzeti iz razsodišča. Madžarska vlada pa ugotavlja z zadovoljstvom, da želi češkoslovaška ravno tako kot madžarska vlada, da bi bil sklenjen iskren in popoln sporazum. Madžarska nota olisega še nekaj konkretnih predlogov o razsodišču. Praga, 28. okt. c. Danes opoldne je priletel letalom v Prago slovaški pravosodni minister Durčanski, ki je prinesel slovaške predloge za odgovor na včerajšnjo madžarsko noto. Prihod Durčanskega v Prago jo toni linij važen zaradi tega, ker je bil pred včerajšnjim na Dunaju, kjer Je imel sestanek s Hitlerjem. Po svojem prihodu se je Durčanski takoj sestal s slovaškim notranjim ministrom Bačinskim, ki jo že v Pragi. Po daijšem medsebojnem pogovoru sta oba odšla k zunanjemu ministru Clnvalkovskemu. Vsi trije so nato ob 14 odšli na sejo češke vlade. Na seji bodo sestavili končni odgovor na zadnjo madžarsko noto. Hitler na Dunaju Dunaj, 28 okt. A A. Vodja Hitler je bil snoči v dunajski državni operi, kjer so dajali opero »Nižava«. To .je bil prvi Hitlerjev obisk v dunajske operi. Srednja operna loža je bila na tast Hitlerju okrašena s kljukastim križem in lovor-jevinii venci. Ko je prišel Hitler v opero, so bila vsa mesta že zasedena Pri vhodu sla pozdravila Hitlerja komisar Biirckel in namestnik S">'ss-Inquart. Oobčinstvo je priredilo Hitlerju prisrčen sprejem. Po.vsakem dejanju so vsi navzoči navdušeno ploskali. Tudi lliiler je dolgo ploskal izvajalcem. Ol> koncu predstave so vsi navzoči zopet priredili burne manifestacije Hitlerju. r,Dne 2. oktobra bi vkorakali taho ali tako" Dunaj. 28. okt. 1. V Znojnui je Imel Hitler govor, v katerem je med drugim izjavil: Dne 2. oktobra zjutraj ob 8 bi mi vkorakali v to mesto tako ali tako. Nemčija je bila pripravljena. Iz drugih poročil je razvidno, da jo Nemčija za okupacijo češke obrobne pokrajine imela pripravljenih 30 divizij, od teli skoraj polovico motoriziranih, s pripadojičim težkim topništvom, tehničnimi četami itd. Razen tega je bilo v pripravljenosti tudi 500 letal, kar jo seveda samo del one zračne sile, s katero hi Nemčija takoj prvi dan vojnega konflikta mogla razpolagali. Dunajska vremenska napoved: Večinoma oblačno in deževno, v višinah sneg. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno s padavinami. Zemunska vremenska napoved: Oblačno, tu pa tam dež. Toplota l>o padla v severnih 111 zahodnih krajih, v ostalih delih pa se ne bo znatno spremenila. ; Tovorni avto do smrti povozil očeta 8 otrok Strašna nesreča v škof jI vasi pri Celju - Avtomobillsfa iščejo oblasti Celje, '28. oktobra. Potekovo družino v Vojnlku pri Celju je zadela danes strašna nesreča. Okoli krste pokojnega očeta, ki jc postal danes popoldne »nirtna žrtev neznanega tovornega avtomobila, stoji osem nepreskrbljenih otrok v starosti od 7. do 14. leta. ki jočejo, ker so izgubili dobrega očeta, ki je tako vestno skrbel zanje. Približno ob tri četrt na 3 popoldne se je vračal 45 letni posestnik Potcko Er-nest z dvema starejšima otrokoma iz Celja, kjer ie imel opravek na okrajnem sodišču. Mitu gostilne Canjko v Škofji vasi pri Celju ga jo dohitel neki tovorni avtomobil, ki je vozil pohištvo. Po-teko jo bil, kakor je ugotovila komisija, nekoliko vinjen in se ni umaknil avtomobilu, ki ga je podrl in z vso silo treščil ob tla. Poteko je dobil močan sunek v desno sonce, pri padcu pa si je zlomil križ ter jc bil takoj mrtev. Šoler tovornega avtomobila očividno ni opazil nesrečo in so je odpeljal daljo. Žena in otroci so bili popolnoma zbegani, ko so v trenutku imeli pred seboj mrtvega očeta. Kmalu se je zbralo na cesti mnogo ljudi. Poklicali no reševale« iz Celja,, vendar ni nič pomagalo, ker je bil Poteko že mrtev. Položili so ga v krsto ter ga odpeljali na njegov dnin v Vojnik. Na kraj nesrečo je prvi prispel policijski agent g. Gaher iz Celja, kmalu za njim pa so prišli tudi vojniški orožniki, ki so ugotovili dejansko stanje. Očividci so izpovedali, da jo bil tovorni avtomobil znamko »Opel«, rdeče pobarvan in da je vozil pravilno prt desni strani. Za avtomobilom se je peljal Mariborčan g. lige Fritz, ki je prav tako ugodno izpovedal v šolerjevo korist. Oblasti zasledujejo avtomobillsta, upajo pa, da se bo šofer tega avtomobila sam prijavil, zlasti, ker oblasti že nekoliko sumijo, kdo da je. Hudo prizadeti družini naše iskreno sožaljel Dr. Kramer o dr. Mačko in njegovem programu Središče Marseillea gori Največje trgovske hiše In največji hoteli v ognju - Francoski ministri so se komaj rešili iz gorečega hotela - Požar se širi. Gasilstvo iz vse pokrajine na pomoč Marsellle, 28. oktobra, c. Mesto Marseille je doletela strašna nesreča. Opoldne je izbruhnil požar v »Nouvelles Galdries«, največji trgovski hiši v središču mesta na Canncbierei. Kako je izbruhnil ta strašni požar, še nI bilo mogoče ugotoviti. Ko je začelo goreti v tretjem nadstropju trgcivske hiše, se je požar začel širiti tako hitro, da si nameščenci v ogromni trgovski hiši niso mogli rešiti drugega kot življenje. Požar se je širil tako naglo, da je ujel nameščence med delom. Tako so videli več ljudi begati pa trgovini kot žive bakle. Trgovska hiša je bila v eni uri v vseh nadstropjih vsa v plamenih in je bilo gasilsko delo gasilcev tako rekoč brez pomena. Gasilci niti niso imeli dovolj madernih sredstev proti požaru takega obsega. Požar jc tako močan, da gasilci ne morejo blizu s svojimi napravami in cevi so bile tudi v takem stajiju, da so kmalu popokale. Ker gasilske naprave niso več zadostovale, so pripluli v notranje pristanišče gasilski parniki, ki sedaj v visokih curkih bruhajo vodo na goreče središče mesta Marseillea. Policija je kmalu uvidela, da sc bo požar razširil tudi na bližnji največji hotel v Marseilleu, hotel Noailles, kjer sedaj med radikalnim kongresom stanuje Daladier s številnimi ministri. V hotelu stanujejo tudi glavni vodilni člani stranke. Takoj so odredili, da se morajo vsi stanovalci hotela umakniti iz poslopja, ki je v nevarnosti. Požar je zajci ta sosedni hotel nekako ob 15 popoldne in ob času, ko to poročamo, gori tretje nadstropje hotela. Požar zajema že spodnja nadstropja. Medtem se je pa trgovska hiša »No,u-velle« Galeries« zrušila. V zadnjem trenutku so iz stanovanja v hotelu, kjer sta stanovala Daladier in zunanji minister Bonnet, rešili nujno prtljago in vse dokumente v aktovkah. V hotel ne more nikdo več. Današnii seji kongresa je predsedoval bivši zunanji minister Yvon Delbos. Ko 6e je ob dveh začela razprava o francoski zunanji politiki, se je dvignil Daladier, ki je sporočil vsem navzočim, da gori središče Marseillea. Predlagal je, da naj 6e seja odloži na jutri. Člani vlade in kongresisti so odšli nato na kraj požara. Večina ministrov in članov kongresa je morala pustiti V60 prtljago v gorečem hotelu, Ker gasilci v Marseilleu ne morejo biti kos nalogi, so poklicali gasilce iz Lyona. Ti se sedaj s posebnim vlakom z vso naglico bližajo Marseilleu. Tudi iz drugih mest hite gasilske čete z vsemi pripravami s posebnimi vlaki v Marseille. Marseille, 28. okt. c. Požar v središču mesta se širi skoraj brez ovir. Velika trgovska hiša »Les Nouvelles Galeries« se je zrušila ob 15 in ob 16.10 je zgorel tudi že ogromni hotel »Les Noailles«. Zdaj se je požar razširil na ta poslopja v sosedstvu: šestnadistropna palača banke »Societd Gčnerale«, večnadstropna hotela »Grand Hotel« in »Ilotel Astoria«, na kavarno »Grand Cafč« in na veliko poslopje letalske družbe »Air France«. Število smrtnih žrtev požara znaša do sedaj samo štiri, dočim je ranjenih 20 oiseb. Vendar pa so znane šele žrtve po požaru v »Nouvelles Galeries«. Ravnatelj trgovske hiše je izjavil, da je izbruhnil požar v oddelku za papir. Požar je zajel celo hišo v petih minutah, in to zaradi tega, ker so bile vse stene poslopja ob-lepljene s katraniziranim papirjem. Ministri in številni kongresisti so se iza nocoj odselili v Aix en Provence, da bi tam prenočili. V Marseilleu namreč ni več nobene sobe. Trgovinski minister Gvventin je skušal iz svojega gorečega hotela rčšili svojo prtljago. Iz hotela se je rešil le na ta način, tla se je pod stopniščem zvlekel po vseli štirih. V Marseillu so že ' prišli gasilci "1^'Toulona im Aixa. Gasilci iz Avignona bodo vsak čas v mestu. V začetku leta 193J je bila v »Jutru« silna poplava »državotvornosti« in »nacionalizma«. — JNS je bila na višku svoje krivične moči, zato je bilo »Jutroi glasno in kričeče. V zaporih je hilo veliko Hrvatov in veliko Slovencev, pripravljali so se procesi proti dr. Mačku, proti udeležencem šenčurskih dogodkov in »Jutro« je hitelo dan za dnem dajati govornikom in ovaduhom tvarino. Takrat se je zagrizlo v neke punktacije, hrvntske, slovenske, vsaka izjava njemu neljubih oseb mu je bila neke vrste »ultimat« na državo, o katerem je bilo treba pisati uvodnik za uvodnikom. Ker se je prav sedaj JNS ponudila, da bo pomagala reševati hrvatsko vprašanje in je bila njena ponudba v Zagrebu tudi sprejeta, ne bo napak, ako si mi, ki se tudi zanimamo za to vprašanje in nam ni vseeno, kako in kdaj se reši, nekoliko obnovimo spomin, da vidimo, kakšnega zaveznika si je hrvatsko vprašanje z JNS pridobilo in kakšnega prijatelja je dr. Maček sprejel pod svojo streho, da bi ga na planem ne odnesel piš volitev. 2. februarja 1033 je »Jutro« na prvi strani objavilo razgovor, ki ga je baje imel dr. Maček z dopisnikom >Petit Parisiena«. Poročilu je dalo trostolpni naslov, v katerem dr. Kramarjevo glasilo v imenu JNS razglaša: »Kako bi rad dr. Maček razkosal Jugoslavijo — Zmedeno in same sebi nasprotujoče zahteve — Najljubša bi mu bila razdelitev države na dva dela: v onem naj bi neomejeno gospodaril Beograd, v drugem Zagreb.« Pod temi naslovi se začne primerna vsehina. V isti številki pa je objavilo uvodnik z naslovom: Mačkov »progrnm«. Trditev tega uvodnika še ni nihče preklical, nihče ovrgel in ob sklenitvi zveze med JNS in dr. Mačkom so na obeh straneh poudarjali, da bosta obe skupini ostali pri svojih programih, le za volitve sta se »tehnično« povezali. Dr. Kramer je v Bvojem glasilu pred dobrimi petimi leti torej takole mislil o Mačkovem programu, katerega je sedaj pripravljen podpreti, dn bi se čimprej uresničil: »Koliko je tu skupaj na nošenega konluznega, lahkomiselnega igranja z najtežjimi nacionalnimi problemi in brezvestnega pretirnnja zgodovinskih laktov, življenjskih potreb naroda, realnosti naše jugoslovenske narodne zajednlce in delikatnosti našega mednarodnega položaja! Človek bi so razjokal. G. Maček servira v svojem razgovoru s francoskim novinarjem v isti sapi kar dve »državotvorni« tezi. Pred očmi mu je predvsem raz-polovlčonje Jugoslavije. Hrvatska zase! Srbija zase! Slovenija zase! Ali naj še razpravljamo o naivnosti? G. Maček je še v teku razgovora popustil in postavil nov ideal skupne armade — avstrijske! Tam so bili v resnici »die lieben Krainer u. die tapfercn Kroaten« več nego ravno-pravni! Imeli so posebne privilegije in mati država jim je najrajši odstopila najslastnejša mesta — na Ironti r strelskih jarkih pod bobnečim ognjem. V današnjih resnih časih so mora človek' zgroziti, kakšnim ljudem je dopuščeno izdelovati nekake državno programe in se Igrati z usodo našega naroda. Kajti v tem je glavna težina v*eh punktaških načrtov, da pri vsej svoji neresnosti in fanlastlčnosti, ki jo bolj mesečnega, nego zemeljskega izvora, vendar nepopisno škodujejo velikim interesom naroda in države ter služijo sovražni propagandi kot dobrodošlo sredstvo za dokazovanje naše razdvojenosti in noše notranjo slabosti. Punktaši so postali tako glavni liferant za orožarne naših neprijatcljev.« Beg iz JNS Razpadanje JNS se vleče naprej in ga nobena' izjava prvakov ne more zadržati. Na otoku Kor-čuli je imela krajevna organizacija JNS sestanek, kateremu je načeloval dr. Jurij Arnerič in se ga je udeležilo okrog 300 ljudi. Na sestanku so vsi prisotni z ozirom na pustolovščine JNS izjavili, da zapuščajo svojo nekdanjo stranko in se priključijo JRZ. O tem je vodstvo nekdanje krajevne organizacije JNS na Korčuli obvestilo tudi bano-vinski odbor JRZ v Splitu. Isti razcep se je pričel v organizacijah JNS V Dubrovniku, kjer napovedujejo, da se bo več pristašev opredelilo za skupino g. Demetroviča, ki prav sedaj vodi najostrejše — čeprav ne najduho-vitejše — besedne boje z Zivkovlčem ln dr. Kra-merjem. »Vreme« pa poroča Iz Osjeka, da je tudi ta-mošnja organizacija JNS zapustila svojo matico in njih varuhe. Pa tudi v krajih, kjer JRZ doslej nI Imela bog ve kaj svojega članstva, se opaža, da je naraslo zanimanje za JRZ. Ne mine dan, da ne bi prišla poročila, da je večje število volilcev iz te ali one vasi priglasilo svoj pristop v JRZ. Te dni je imel bivši poslanec Ivan Skvorc sestanke v Ča-kovcu in okolici (v Ivanovcu, v Totovcu, Straho-minjcu in Kuršancu), kjer se je sestajal z voditelji krajevnih organizacij JRZ. Ob tej priliki je_ JRZ pridobila veliko novih članov, največ v vasi Mi-hovljani pri Čakovcu. Veliko teh novih članov JRZ je doslej pripadalo b. HSS. V Jezeranah pa so člani bivše HSS prismeno s svojimi podpisi prijavili svoj vstop v JRZ in v kolektivni prijavnici izrecno navedli, da so doslej bili člani hrvat-* ske kmečke stranke, Razlog tem prestopom je v tem, ker ljudstvo ne more prenesti zveze dr. Mačka z Zivkovičem, Jeftičem in dr. Kramarjem in ne more razumeti, kako naj bi vnoma za reši« tev hrvatskega vprašanja zahtevala tako nena-. ravno zvezo, Komunizem na Kosovem polju Zadnje poročilo jugoslovanskega protimarksi-stičnega odbora objavlja članek o komunizmu na Fran Rogelj obsojen na 10 let robije Ob 14.50 prekinjena glavna obravnava proti Francu Roglju zaradi zločinslva umora Jo- L* i _i:' :„ »u , - .. n .1.. T:....I.. Q čankajškova usodna zmota Daljnosežne posledice padca Hankova Rim, 2R. okt. 1. »Osservatore Romano« razmišlja o padcu Hankova na sledeč način: Hankov je eno najvažnejših industrijskih in trgovskih središč Kitajske in so ga tudi imenovali kitajski Čikago. Pred vojno je mesto štelo nad 800.000 prebivalcev in je bilo središče tekstilne industrije, železarske industrije ter ogromnih čistilnic za olje. Naravnost neverjeten je uspeh, ki so ga Japonci v kratkem času dosegli z zavzetjem Kantona in Hankova. V 14 dneh so dosegli večje vojaške uspehe, kakor prej v 14 mesecih. Poročila prihajajo, da je kitajska armada v razsulu, da jo njen borbeni duh upadel in da se mnoge čete nočejo več vojskovati. To je tragično za armado, ki se je zelp dolgo, in reči je treba, da z, uspehom upirala gotovo eni najboljših armad na vsem svetu. Zdi se, da maršal Čankajšek ni pogodil prave vojne taktike. Njegova osnovna misel je bila, da se počasi umika v notranjost, kar naj bi raztegnilo vojno fronto, oddaljilo sovražnika od izhodnih oporišč in ga utrudilo. Ta taktika bi bila dobra, ko bi še .živeli " dobi Napoleona. Toda danes tehnika s čudovito lahkoto zmaguje silne razdalje. in videz je, kakor da Čankajšek s to bistveno okoliščino ni dovolj računal. Čankajšek bi uspel, če bi mogel prisiliti Japonce, da se bojujejo še več let. Toda zadnji njihovi uspehi so pokazali, da bo vojna prej končana.' Drugo zmoto so vojaški poveljniki kitajske armade napravili s tem, da niso prav nič računali z možnostjo japonskega napada od juga. Udarec na Kanton jih je zato popolnoma zmedel in odrezal kitajsko armado od najvažnejšega dovoza za orožje. Kitajski vojak ie dober, požrtvovalen in zelo hraber. To je neštetokrat pokazal v sedanji vojni. Toda v njem je pričela padati ter.i v sposobnost svojih voditeljev. Vendar pa sedaj po padcu Hankova in Kantona vstaja vsaj eno upanje: da bo kmalu prišlo do miru in prav je tako, kajti preveč krvi je že bilo prelite v strahotni borbi dveh bratskih narodov. Japonski protest v Parizu Tokio, 28. okt. c. Predsednik japonske vlade in zunanji minister, princ Kanoje, je danes povabil k sebi franroskega veleposlanika v Tokiu Henryja. Princ Kanoje je obvestil francoskega diplomata, da ie japonska vlada naročila svojemu veleposlaniku v Parizu, naj pri francoski vladi protestira zaradi dovoza orožja Kitajcem, ki se stalno vrši iz francoske Indokine. Princ Kanoje je izjavil francoskemu diplomatu, da ima japonska vlada v rokah dovolj dokazov, kako Francozi prodajajo orožje maršalu Čankajšeku skozi svojo kolonijo. Angleži pa se pogajajo v Tokiu To kio. oki. c. Angleški veleposlanik v Tokiu je danes dopoldne obiskal pomočnika japonskega zunanjega ministra Savado. Ta obisk je silno važen, ker je baje zadnji poskus za kompromis med Anglijo in Japonsko glede Kijajske. Angleška vlada brani namreč mnenje, da nikdo ne sme načeti njenih koristi na Kitajskem, prav posebno pa ne Japonska. Japonska in Kitajska si nista napovedali vojne in zato Japonska tudi ni pravno zavojevala kitajskega ozemlja. Zato veljajo za Anglijo na tem ozemlju vsi dogovori in vse koncesije, ki so bile dogovrjene med Anglijo in Kitajsko. Trenutna pogajanja se vodijo v največji tajnosti, da njihova vsebina ne hi razburjala japonskih nacionalistov in javnega mnenja. Temeljita preosnova srednjega šolstva v Španiji Burgos, 28. okt. 1. Vlada jo izdala nov srednješolski zakon. Zakonu je priložen uradni komentar. v katerem pravi prosvetno ministrstvo, da mora imeti nova španska srednja šola značaj klasične in humanistične kulture in da mora biti prežeta bistveno s katoliškim in pntriotičuim duhom. Zakon ne dela nobene razlike med privatnimi in državnimi srednjimi šolami. V razredih je uveden dvourni verski pouk na teden. Dijaki tako državnih. kakor privatnih srednjih šol, pa bodo morali polagati enak zrelostni izpit za vstop na visoko šolo. Amerika hoče imeti 7000 letal Washington. 28. okt. Vlada misli predložiti načrt, po katerem bi v nekaj letih država imela 7000 vojaških letal, od teh 4000 suhozemska vojska, 3000 pa mornarica. Trenutno ima Amerika 5000 modernih vojaških letai. Kosovem polju. Najprej ugotavlja, da je verska žeta Vidalija se je ob 17 nadaljevala. Najprej ■ ' ----—.-!—.-i— s0 sie(iiii govori državnega tožilca, zastopnika zasebnega udeleženca, odvetnika dr. žirovnika, ki je. zahteval v imenu brata Ivana za pogrebne stroške 4730 din, in branilca dr. Lemeža, nato so je senat umaknil v posvetovalnico. Posvetovanje je trajalo dobre tri čelrt ure. Predsednik velikega senata g. Ivan Kralj je razglasil sodbo, s katero je bil obtožencc Franc Rogelj spoznan za krivega zločinstva umora po S 167.-1. kaz. zakona in je bil obsojen na 10 let robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za trajno. Zasebnemu udeležencu Ivanu Vidaliju ima obtoženec povrniti stroške pogreba v znesku 4053 din in OUZD 7200 din. Predsednik je nato kratko utemeljeval sodbo in navajal za odmero kazni razne obremenilne in olajševalne okolnosti. Sodišče je verjelo pričam, ki so povedale, kako je pokojni Vidali klical na pomoč, in da je obtoženec rabil revolver težkega kalibra. Obtoženec se vseh podrobnosti spominja, le ne okolnosti, kako je streljal na Vidalija. Sodišče pa obtoženca ni obsodilo V smislu prvotne obtožbe, marveč mu je upoštevalo razne okolnosti za milejšo kazen. Obtožencu se je vštet preiskovalni zapor od 27. junija naprej. Branilec dr. Lemež si je pridržal pravico pritožbe. Na obsojenca Roglja je sodba vplivala porazno. (Poročilo glej na 5. strami!) raznolikost in neenaka izobrazba prebivalstva in posebne socialne razmere — da je vse to bilo ugoden teren za komunistično propagando, zahtevalo pa je obenem tudi posebno taktiko, ki so jo pa agenti koniinterne znali dobro izrabiti. 2e od vsega početkaso se propagatorji komunizma zlasti zanimali za muslimansko prebivalstvo ha Kbso-vem, med katerim je prosveta na zelo nizki stopnji in se je smatralo za manjšino. Že leta 1910 je komunistični organ »Socialistična Zora«, ki je izhajala v Skoplju, zaradi umora nekega Arnavta, o katerem poročilo proUmarksističnega odbora pravi, da je bil komunistični agent, ostro napadala svoje nasprotnike. Danes pa je propaganda naperjena najbolj za pridobivanje vidnejših prvakov, za katerimi stoje kompaktno arnavtske vasi. »Najnovejši poizkus v tej smeri je bil storjen nedavno v Prištini, kjer se je pojavil protizakoniti letak z protijugoslovansko in antinacionalno vsebino. Med pravoslavnimi staronaseljenci ta »napredna misel« ni uspela, zato se je bolj vrgla na priseljence. Toda pri prvih in drugih se opaža namera, da bi se utrdila preko zakonitih kmetijskih gibanj. Od tod čudno nasprotje, da je marsikak rentnik, v katerega hiši so redili komunistični sestanki z mladino, obenem odbornik te ali one krajevne organizacije kakega kmetijskega združenja.« Poročilo proUmarksističnega odbora se zaključuje z besedami: »Zanimivo je opazovati komunistično igro po vaseh in naseljih na Kosovem. Se bolj zanimivo pa je opazovati vidnejše nosilce te igre v središčih. Kako pa pojmujejo marksizem boljševizirani svečeniki, ki jih je na žalost tudi na Kosovem nekaj, bi bilo treba posebej govoriti.« * Belgrad, 28. oktobra. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je danes v kabinetu zunanjega ministrstva sprejel ameriškega poslanika na našem dvoru. Minister Kabalin kandidira v Zagrebu Zagreb, 28. oktobra, b. V Zagrebu bo nosilec kandidatne liste predsednika vlade dr. Stojadino-viča minister za trgovino in industrijo inž. Nikola Kabalin. Poleg tega bo Kabalin kandidiral še v enem okraju, najbrž v Bjelovaru ali pa v Osjeku. Socialni teden v Zagrebu Današnji dan socialnega tedna je izpolnilo predavanje časnikarja in znanega katoliškega pesnika in esejista Ivo Lendiča. Imel je anketo o »Prodiranju marksizma pri nas«. Podal je prepričevalno sliko o pronicanju marksizma v hrvatske delavske in inteligenčne koge. Marksizem loči med a'gitaciio, ki jc namenjena vsem, in propagando, s katero hoče pridobiti posameznika. Marksistična propaganda se pojavlja na Hrvaškem v mestu in na vasi. V nekaterih mestih je posebno ukoreninjena, na primer v Splitu, kjer imajo Volivni razgled z Belgrada Belgrad, 28. oktobra, b. Iz Negotinn poročajo o velikih pripravah za nedeljski shod JRZ, na katerem bo imel svoj drugi volivni govor predsednik vlade dr. Stojadinovič, nosilec vladne kandidatne liste. Po vseh tamo.šnjih okrajih, kakor tudi v vseh političnih krogih, vlada za ta govor veliko zanimanje ter bo zaradi tega tudi udeležba na shodu zelo velika. Dr. Stojadinoviča bo spremljalo več ministrov. V vsej volivni bo.rbi bo imel dr. Stojadinovič osem govorov, in to v raznih krajih države. Člani kraljevske vlade pa bodo imeli shode v vseh večjih okrajih. Shodi hoda takoj, kakor hitro bo strankino vodstvo uredilo volivno gradivo in sestavilo kandidatno listo. Iz prispelega va-livnega gradiva je razvidno, da bo stranka poslala v Narodno skupščino precej novih ljudi. Med kandidati v Srbiji je pa tudi precej starih preizkušenih borcev bivše narodne radikalne stranke, ki po 6. januarju 1i 1 i pri 97. pešpolku. Korakli smo mimo vojaškega poveljstva, kjer so bile postavljene še vse straže. Ko smo šli mimo kolodvora in manifestirali za Jugoslavijo, so nas tam mrko gledali madžarski vojaki v jeklenih čeladah. Drugi dan smo takoj ob 8 zjutraj dobili pozive od vojaškega poveljstva, naj se javimo nn raport k mestnemu generalu, Čehu po rodu (general Uherek. Op. ur.). Poklicanih nas je bilo kakih 15 do 18 častnikov, to je tisti, ki jih je mestno poveljstvo z Bavarskega dvora utegnilo opaziti med sprevodom. Postavili smo se v vrsto in jaz sem bil na levem krilu. General me je nahrulil: ^Kako morete, gospod nadporočnik, v uniformi avstrijskega častnika sodelovati pri toki slovenski manifestacij''.'« V obraz -sem mu odgovoril: »Gospod general, od danes naprej so zame liiero-dajni samo odloki Narodnega veča v Zagrebu!« General se je začudil: >Ah, so!« Stopil je k drugemu, in če se ne motim, je bil to sedanji gostilničar in posestnik v Kostanjevici g. Bačar. Ta je raportiral: »Gospod general, javljam vam, da se pridružujem mnenju svojega tovariša!« Prav tako so odgovorili še trije ali štirje častniki po vrsti, nato pa se je general zopet vrnil k meni: -Kako je to v skladu s prisego, ki sle jo dali kot oficir?« Odgovoril sem mu približno na isti način kakor pri prvotnem vprašanju. General je stavil častnikom še druga vprašanja, nato pa je odgovoril: Gospodje oficirji, dohro ste vedeli, da lo ni v skladu z vašimi dolžnostmi, ko ste sodelovali pri tej manifestaciji. Posledice pripišite sami sebi!'' Zadnji stavek je ponavljal kot refren ves čas med svojim govorom. Nato smo odšli. Drugega dne pa je bil Iu že prevrat. Krožile so razne govorice o rnzsulu fronte v Italiji in med nami se je začelo nekaj gibali. Razni častniki so pričeli organizirati mladino. Poročnik šlnjmer, sin primarijR. je imel v Šiški za vsak primer organizirane domače vojake, jaz in pa poročnik Uhlir sva inieln zn primer oboroženega spopada v cu-krarni pripravljenega nekaj vojaštva ter svn ga obiskovala zaporedno nekaj noči, da ga pridobiva zn nnšo stvar. Pomagalo nnm je nekaj odločnih podčastnikov. Posebno kornjžen je bil neki starejši čelovodja, doma od nekod iz Mojstrane ali Dnvjegn. Misliti smo že na preskrbo orožja in vedeli smo. kje gn bomo dobili, namreč v šempetr-ški vojašnici. Računali smo namreč z nastopom madžarskega bataljona, ki je bil še vedno stacio-niran v Ljubljani. Če bi namreč ti hoteli kaj početi, bi nedvomno prišlo do, oboroženega spopada. Do lega pa ni prišlo, kajti ljudje so se hitro raz-tiežali. Na gl. kolodvoru so imeli železničarji važno službo. Iz vseh strani so prihajali vojaki. Sestavil sem en vod vojakov, in sicer po večini Čehov in Poljakov, le malo je bilo vmes Slovencev. Slovenski vojaki so bili namreč tako demoralizirani, da so vsi tiščali domov. Le malo se mi jih je posrečilo dobiti. Zbrali smo se pred magistratom, potrgali avstrijske kokarde s kap ter si pripeli slovenske tribarvnice. Zanimivo je, da sem med temi videl tudi nekoga od vojaškega poveljstva, ki je bil po rodu Nemec. Pred magistratom sem dobil nalog, naj takoj zasedeni poslopje deželne vlade in preprečim uničenje ali odvoz važnih aklov. S svojim vodom vojakov smo okrog poldneva zasedli |ioslopje deželne vlade, sedaj bauske uprave. V vodu je bil tudi sedanji univ. prof. dr. Rostohar. Poslopje smo obkolili, jaz sem pa obiskal tedanjega dvornega svetnika grofa Chorinskega. Njegova gospn je bila vsa prepadena ter se je kar vidno tresla Grofu sem vljudno sporočil, naj se ničesar ne boji, ker se mu no ho zgodilo nič hudega, zapovedal pa sem, da ne sme izginiti noben akt iz palače. Že medtem smo zvedeli, da prihajajo prvi avtomobili s fronte in Primorja v Ljubljano. Kolodvor smo tudi zastražili. Ko sem opazil, da prihajajo avtomobili, sem hitro zmanjšal straže okrog vladne palače ter vzel del svojega voda in ga odvede! na križišče Rimske in Blei\veisove ceste. Na Tržaški cesti blizu tobačne tovarne sem postavil kordon vojakov. Ni bilo dolgo tega, po je prihitel luksuzni avto po Tržaški cesti. Notri je sedel tržaški namestnik Kriess-Skene. Tudi njegova žena je bila, vsa prepadena in glasno jokajoč. Mislila jo namreč, dn ju bomo kar ustrelili. Sprejeli smo ju vljudno. Že poprej sem dobil povelje, naj eventualne avtomobile, ki prihajajo, takoj pošljem na vojaško poveljstvo v Bavarskem dvoru. Vojaško poveljstvo je prevzel neki slovenski častnik — imena se ne spominjam (po generalu Uheriku je prevzel poveljstvo v Ljubljani polkovnik Pour, vendar je težko reči, če misli g. Badjura tega polkovnika. Kolodvorski poveljnik pa je 1 >i 1 tedaj )h>1 kovnik Theiss. Op. ur.). Avto je moral pred Bavarski dvor. (Tedanji poverjenik za notranje posle jo bil dr. Brejc, ki je kot prvi svoj akt podpisal polni list za Friess-Skeneta za nadaljnje potovanje. Friessu-Skenetu so nekje na vožnji odvzeli ves denar in sedanji senator dr. Smodej mu je posodil 1000 kron, da je mogel potovanje nadaljevati. Če jih je vrnil, ne vemo. Morila so spomni gosp. senator Smodej.) Kmalu nato je prišel drugi avto z nekaterimi generali in višjim štabnimi častniki. Med njimi je bil tudi polkovnik mojega polka, namreč lako zvanega belgijskega, 27. Pojasnil sem častnikom sedanje stanje ter poudaril, da smo sedaj v Jugoslaviji, to je v drugi državi. Častniki so se čudili ter se nekoliko ustavljali, zlasti se je ustil ta polkovnik, posebno ko sem jim ukazal, da morajo iti do mestnega poveljstva, kjer dobe nadaljnja navodila. Polkovnik so je zadri v nemščini: Kakšna navodila'?-- Jaz sem mu mirno dgovoril: Gospod, danes nimate nič ukazovali in ničesar govoriti. Zdaj smo v drugi državi in ne delajte nobenih komedij, če ne. boste doživeli kaj neljubega Z vašim avtom se odpeljeta do mestnega poveljstva dva moja vojaka, ki vas bosta spremljala do tja.« Moja vojaka sta bila oborožena s puškami z nasajenimi bodali. Naročeno jima je bilo, naj eden pazi na šoferja, drugi pa na sedeče generale in štabne častnike. V primeru, če bi hoteli pobegnili, naj se poslužita orožja. Mrko so gledali generali, vendar so razumeli resnost položaja. V teku tega popoldneva do mraka je bilo na ta način ujetih okoli 20 luksuznih avtomobilov, v katerih so bili sami bežeči višji in nižji častniki ter razni oblastniki z italijanske fronte. Naslednjega dne so že začeli prihajati v mogočnih kolonah vojaki s fronte. Na kolodvoru je bilo nekaj dni sicer mnogo dela 7. odpremo vojaštva, pa tudi z odpremo vojaštva iz mesta na kolodvor in dalje. Ni bilo pa nobenih posebnih težav, čeprav so prihajali vojaki vseh narodnosti. Vsi so hili zelo zadovoljni, ko smo jim povedali, kakšno je stanje tukaj in da je konec vojne. Za eskorto bežečih vojakov proti kolodvoru ni bilo treba celili čet, temveč je zadoščal en sam naš vojak. Ko so po cesti prihajali vojaki, smo jih sprejemali v bližini današnje tobačne tovarne pri nekdanji mitnici. Nagovoril sem vsako kolono, vse vojake smo razorožili in povedali smo jim v raznih jezikih, naj ohranijo red in mir, da bodo prej odpremljeni v domovino, na kolodvoru pa da dobijo dobro nieiiažo. Povedali smo jim, da bodo na kolodvoru čakali samo toliko časa, dokler ne bo prvi vlak poln, nakar bodo odpremljeni do naše meje. Naši železničarji so se v tem primeru izvrstno izkazali. Težje delo smo imeli pozneje, ko je prihajala težka artilerija in pa madžarsko vojaštvo, po večini vse pijano. Ta sprejem je bil precej razburljiv, toda kljub temu ni pri šlo do večjih incidentov in do nobenega pravega spopada ali borbe. Ta odprema vojaštva je trajala celih šest dni. Na tn način so bili odpremljeni tisoči in tisoči vojakov, s čimer je bilo preprečeno, da vojaki niso v masah zastajali v Ljubljani. Če bi se pa to zgodilo, bi Ljubljana takrat doživela marsikaj nevšeč-nega, najmanj kakšne večje požare iu pa plenjenje podivjano soldateske. V teku šestih dni sem zaradi neprestanega kričanja nad množicami vojakov in drugih zgubil ves glas in sem postal popolnoma hripav. Potem sem bil prestavljen na vojaško poveljstvo v Bavarskem dvoru. Tudi v tem času sem doživel nekaj zanimivih dogodkov. Nekega dne smo dobili od narodne straže v Logatcu telefonsko obvestilo, da je tam vsa cesta zatrpana z vojaškimi kolonami, to je z artilerijo in z vojaškimi aprovizacij-skimi nvtoniobili. Da odprem cesto v Logatcu, sem se odpeljal z dvema avtomobiloma vojakov v Ixi-gatec, V Logatcu sem s svojo stražo obšel vso zatrpano cesto skozi Logatec in dal povelje, naj se aprovizacijska kolona avtomobiloc, ki je kar na debelo prodajala moko, mast in druga živila po Logatcu, takoj v teku 10 minut pripravi za odhod in da se mora trgovina nehali. Trajalo je sicer malo več ko 10 minul, preden se je pričela avtomobilska kolona premikali, vendar je bila kaj kmalu na cesti proti Ljubljani, kamor smo dospeli okoli 0 zvečer. Kolona je štela 33 avtomobilov, naloženih predvsem z moko, pa ludi z drugim iživil. Kolono smo dirigirali na dvorišče ljubljanske vojašnice. Na ta način je dobila' potem ljubljanska bolnišnica potrebna živila. Ogromno je bilo število konj, ki so se spuščeni pasli po ljubljanski okolici. S konji so takrat trgovali kar na debelo in je marsikdo kupil konja kar za 10 kron. Spominov na burno leto 1918, zlasti na dogodki" okoli 29. oklobra, je polno in potrebno je, da jih kdo zbere! Tako je zaključil razgovor gospod Rudolf Badjura. Oktobrski dnevi na severni meji Slovenski kraji ob severni narodnostni meji so bili z dolgoletnim prosvetnim in političnim delom, katerega je ob pričetku stoletja pričel dr. A. Korošec, na velike oktobrske dni 1918 dobro pripravljeni. Odpor proti nemškemu gospostvu in močno slovensko •J- Dr. Karel VerstovSek in jugoslovansko politično zavest štajerskega ljudstv .i so poleg dolgoletne sistematične načelne in narodne vzgoje krepila še številna preganjanja s strani nemških in nemškutarskih političnih priganjačev in podpornikov avstrijskega režima, krivična zapostavljanja, krute rckvizicije ter nepravična prehranjevalna politika ki je nemške kraje favorizirala na škodo slovenskega prebivalstva. Vse to delo slovenskih politikov in časopisja jc pripravilo čustvovaipe in mišljenje severnih Slovencev, da so meseca oklobra z nepopisnim veseljem pozdravili članek, ki ga je »Slovenski gospodar« objavil pod naslovom »Jugoslavija prihaja«, ki je pomenila konec preganjanj, svobodo in konec uničujočega vojskovanja, ki je zahlevalo toliko slovenske krvi in nešteto življenj. 1 udi manj poučenemu prebivalstvu je bilo po ustanovitvi Narodnega sveta v Ljubljani in ob želji, ki jc bila takrat izrečena da bi se ustanovil Narodni odbor za vse avstrijske Jugoslovane, jasno, da sc z nag limi koraki bližajo usodni trenutki, v katerih bodo avstrijski Jugoslovani izrekli svojo zadnjo besedo. Dober mesec po ustanovitvi Narodnega sveta v Ljubljani je dr. Anton Korošec sklical v mariborskem Narod nem domu zastopnike obeh slovenskih političnih strank Na sestanku jc podal temeljito poročilo o obupnem položaju, v katerem se je nahajala stara monarhija, in dal povelje, da se je treba pripraviti za novo politično in državno življenje, katero naj na slovenskem Štajerskem pripravlja Narodni svet za Štajersko, ki jc bil na tem sestanku ustanovljen. Vanj so bili izvoljeni dr. K Vrstovšck, dr. Josip llohnjcc, dr. Fr. Kovačič, Fr. Že-bot, dr. Matija Slavič, VI Pušenjak, Fvald Vračko, Jakob Florjančič. dr. Rozina, prol. Voglar, nadučitelj Hren, Viktor Kuknvec, J. Zadravcc in Smrtnik. Na __JLOVENEC<, jjne_29._oktobra 1938. Narodni svet v Mežiški dolini svoji prvi seji, 28. septembra, si je Narodni svet za predsednika izvolil dr. Vrstovška-, za podpredsednika dr. Rozino, za blagajnika dr. Kovačiča in za tajnika prof. Voglarja. Pozneje, ko je dr. Vrstovšek bil imenovan za poverjenika za uk in bo^očastje v prvi slovenski narodni vladi, je bil za drugega podpredsednika izvoljen dr. Josip Hohnjec. Na ustanovnem sestanku si je štajerski Narodni svet nadel predvsem nalogo določiti točne narodnostne meje, kar dokazuje, da je bilo vsem jasno, da bo v najkrajšem času prišlo do novega določevanja mej med slovenskim in nemškim ter madžarskim ozemljem. Ustanavljati je moral po vsem Spodnjem Štajerskem narodne straže, za katere so našli pravno utemeljitev v odloku c. kr. namestnika za Štajersko od 3 septembra 1914, ki nalaga županom dolžnost v varstvo imovine in življenja snovati javne straže. Posebnemu odseku je bila poverjena naloga za finansiranje štajerskega Narodnega sveta, ki je moral prispevke pošiljati tudi glavnemu Narodnemu svetu v Ljubljani. Narodno politično in obrambno pomemben je bil sklep, da se začne sestavljati kataster domačih in tujih posestev in temeljito proučijo gospodarska vprašanja slovenskega ozemlja in prebivalstva. Dolžnost mariborskega Narodnega sveta je bila, po vsem Štajerskem izpeljati organizacijo krajevnih Narodnih svetov in pomagati pri najtežjem vprašanju tistih časov, pri prehrani prebivalstva v industrijskih in revnih podeželskih krajih. To vprašanje je bilo pozneje na dnevnem redu vseh sej in posvetov Narodnega sveta in je bilo tem ležavnejše, ker so uradne oblasti, ki so bile seveda še vse v nemških rokah, delale velike težave v korist nemške Gornje Štajerske, kamor so v velikih množinah tihotapili živila, katerih je po slovenskih krajih tako primanjkovalo. Čim bolj so se bližali zadnji dnevi oktobra, tem intenzivnejše je postajalo delo Narodnega sveta v Mariboru in ostalih narodnih svetov, ki so se ustanavljali po mnogih krajih slovenskega Štajerja in s katerimi so bili mariborski narodni in politični voditelji v stalnih in neprekinjenih stikih. Neprestano so obiskovali večje slovenske kraie :n ustanavljali narodne straže, ki so postajale vse bolj potrebne, ker nemško čuteče oblasti in orožništvo ni v potrebni meri ščitilo slovenskega prebivalstva in imovine. Žalostno vlogo so v tistih časih igrali nemškutarski župani, zlasti v Dravski dolini, ki so predvsem pri rekvizicijah kazali sovraštvo do slovenskega življa. Zato so se pri Narodnem svetu kar vrstili dopisi, ki so jih naši zavedni kmetje, učitelji in duhovniki pošiljali in v katerih so sc pritoževali nad postopanjem teh županov. Narodno navdušenje in velik optimizem slovenskega prebivalstva sta rastla od dne do dne. Narodni svet je to razpoloženje še stopnjeval s svojimi odločnimi izjavami, od katerih je bila najpomembnejša ona 12, oktobra, ko je slovesno izjavil, da smatra vse ozemlje, na katerem je zadnje stoletje živelo slovensko ljudstvo, kot neločljiv del države SHS. Ta izjava je seveda močno razburila in razkačila štajerske nemške nacio-nalce, ki so že napovedovali, da bo vsa Štajerska do Drave z Mariborom pripadla nemški Avstriji, nič kaj z veseljem pa izjave niso sprejeli tudi mariborski socialisti, ki so takrat in naslednje mesece želeli pripojitev Maribora Avstriji. 1 Nad pokojno Avstrijo je kar po vrsti udarjalo, da se je majala in rušila od dne do dne. 17. oktobra je bilo v Zagrebu ustanovljeno Narodno veče, ki je že oznanjalo definitiven konec monarhije, saj je v tistih dneh predsednik dr. Vrstovšek cesarskemu namestniku grofu Claryju sporočal, da je slovenska Štajerska del Jugoslavije, in mariborska »Straža« je v svoji številki od 25. oktobra slovenskim Štajercem poročala, da slavimo ustanovitev Jugoslavije, ki bo segala od Mure do Soluna. Ko je 23. oktobra Narodno veče v Zagrebu izdalo poziv na vse avstrijske Jugoslovane, je na slovenskem Štajerskem bilo že vse izvršeno, kar je veče zahtevalo in svetovalo. Največ pozornosti je bHo treba v tistih časih posvečati Mariboru, ker je bilo znano, kako močno je pri srcu nemškim nacionalcem, ki so jih močno podpirali mariborski socialisti. Narodni svel je s svojim delom in s svojo propagando v slovenskem časopisju, v katerem je dokazoval slovenski značaj Maribora, pripravljal za vso Štajersko usodno odločitev, da je Maribor pripadel Jugoslaviji. V tistih dneh se je v mariborskem vojaškem življenju že krepko uveljavil major Rudolf Maister, ki je pozneje, 1. novembra kot od Narodnega sveta imenovani general in poveljnik mariborskega vojaškega okrožja z odločnim dejanjem Maribor podredil slovenskemu vojaškemu poveljstvu in s tem zapečatil usodo slovenskega Maribora. Čim bolj se je krhala Avstrija v svoji notranjosti in na fronlah in čini bolj je postajal cesar Karel in z njim njegov režim, ki ni nikoli hotel ničesar slišati o pravicah Jugoslovanov, nemogoč, toliko bolj je med slovenskim štajerskim prebivalstvom rastlo upanje in prepričanje, da se približuje Jugoslavija, ki bo uresničila njegov dolgi sen po miru, svobodi in pravičnosti. Kakor Štajerska je tudi Prckmurje z navdušenjem sledilo udarcem, ki so z vso težo padali po monarhiji in si želelo čimprej pod streho Jugoslavije Vest o zgodovinskem imenovanju Narodne vlade v Zagrebu, ki se jc proglasila za edino legitimno zastopnico avstrijskih Jugoslovanov pred svetom, in prve slovenske narodne vlade v Ljubljani, ki je prevzela civilno in vojaško upravo Slovenije v svoje roke, je vsa severna meja sprejela kot veselo oznanilo, ki je enkrat za vselej zagrnilo temno in žalostno preteklost ter odkrilo novo, lepšo bodočnost. Pričelo se je novo življenje. Iz vseh krajev nekdanje velike monarhije so se vračali razkropljeni slovenski inteligenti in pričeli prevzemati upravo v svoje roke. Nemci so v največji naglici zapuščali slovenske kraje, slovensko vojaštvo se je vračalo s fronte, znova vstopalo v vojsko, tokrat v narodno, vse je hitelo na delo za novo, svobodno državo. Žal so kaj kmalu prišla razočaranja, katerih v prvih dneh svobode nikdo ni niti slutil. Moramo in smemo reči, da je slovenska Štajerska v zgodovinskih oktobrskih in novembrskih dneh 1. 1918 storila svojo dolžnost, saj je sama, s svojimi lastnimi močmi in možmi zaiezila naval, ki je grozil, ter Maribor in z njim slovenske kraie severno od Drave prisodila Jugoslaviji. Ne mirovna konferenca, marveč Slovenci sami! Zanimivosti iz prevratnih dni Dne 31. oktobra je zbežal iz Ljubljane deželni predsednik grof Attems. Sploh je bil lil. oktober 1918 važen dan v prevratnih časih. Ta dan so po-- tale deželna sodili jn in vsi drugi uradi ter vse šole popolnoma slovenske. Uveden je bil slovenji uradni jezik. Domače čete so ta dan prevzele vse vojašnice. Uradni list pa je izšel prvič v slovenskem jeziku. V ljubljanski stolnici je bila vsako nedeljo in v^ak praznik oh 10 dopoldne nemška pridiga. S 1. novembrom 1018 pa so bile nemške pridige v stolnici odpravljene in je na praznik Vseh svetnikov ob 10 imel prvo slovensko pridigo škol dr. A. R. Jeglič. Dne 31. oktobra je bila na deželni sodniji sporna razprava v pravni zadevi Ignacija Demšarja proli nedoletni Julijam Demšar (Cg I. 168-18)! Senatu je predsedoval deželnosodni nadsvet-nik dr. "Ion Papež, sodnika sla bila deželnosodna svetnika Božidar Bežek in Franc Hegallv, zapisnikar dr Jakob Hodžar ter zastopnika strank dr. Alojzij Kokalj in dr. Josip Jerič. Sporna zadeva s h je končala z razsodbo, ki je bila takoj proglašena. Proglašena ni bila več v »imenu Nj. Vel. ce-„,,,.j., . marveč v »imenu zakona«. To je bila prva razsodba ljubljanskega deželnega sodišča, ki je hila izrečena s tnn začetkom. Ta razsodba te torej za nas zgodovinskega pomenS. Dne 5. oktobra se je začela burna zgodovina Mežiške doline. Takrat je v Avstroogrski prenehala oblast. Izgladovano ljudstvo je planilo po trgovinah in skladiščih prosili lih avstrijskih živilskih poverjenikov in iskalo utehe za vse prejšnje pomanjkanje ter vse izpraznilo. Več, kot je bilo potrebno. Več, kot je dovoljevala pravica. Pa kdo bo danes brskal v teh žalostnih spominih. Vojaštvo je drvelo z italijanskih front, v vlakih, v tovornih avtomobilih, v gručah, peš, naprej, naprej proti domu. Vozili so s seboj živež. Mežiška dolina, dolina revnih delavcev in še bolj siromašnih kmetov, pa je bila lačna. In oblasti ni bilo nikjer nobene. Še istega večera, ko so divjale po dolini gor in dol strašne vesti o revoluciji, ki je ni oilo, o pokoljih, ki jih ni bilo, o roparskih pohodih na trgovine, ki so se res zgodili, o grožnjah leških in mežiških in črnskih knapov, da »bodo prišli«, so se na Farni vasi pri Pre-valjah v gostilni pri Steklu zbrali nekateri domači možje na posvet. Kaj sedaj, ko ni oblasti, in če se grožnje uresničijo? Angležev in Francozov, ki so jih napovedovale divje vesti, pa ni od nikoder. In živeža tudi ni za delavstvo. Ali se naj začne ropanje po kmetijah, kjer sami niso ničesar več imeli. K posvetovanju so prišli takratni prevaljski župnik, danes že rajni Matej Riepl, lesni trgovec Lahov-nik Franc, trgovec Alojzij Rozman, trgovec Andrej O s e t, takratni župnik in danes dekan v Mežici Ivan Hornbock, oba brata Lečnik, Franc in Nantl, delavska voditelja iz Guštanja in danes ugledna posestnika, iz Šent Danijela pa kmeta Kumptej in takratni župnik Božič in Beno Kotnik, dane« ugledni posestnik v Guštanjli. Na prvem posvetu so sklenili, da prevzame predsedstvo Andrej Ose t in da se takoj ustanovi Narodni svet, ki prevzame vso oblast v Mežiški dolini, to je nad občinami: Črna, Javorje, Koprivna, Mežica, Šent Danijel, Preva-Ije, Guštanj, Koti je, Tolsti vrli, Dravograd, Črneče. Prvi sklep Narodnega sveta je bil, da pokličejo poročnika Franca Mal gaj a, ki naj zbere okrog sebe nekaj vojaštva, da napravi zopet red v Mežiški dolini ter bo Narodnemu svetli na razpolago za vzdrževanje reda. Beno Kotnik je bil poslan k Malgaju s pismom, podpisanim od predsednika Narodnega sveta g. Andreja Oseta. Poročnik Malgaj je prišel na Prevalje naslednji dan 6. oktobra z. 21. možmi. Zasedel je Gušitani, Prevalje in obe postaji. Zastražil javna poslopja in prevzel odgovornost za javni red in mir v dolini. Malgajeva četa je v novembru razširjiila področje svoje oblasti in je postopno zasedla Dravograd in Libeliče na spodnji strani Mežiške doline, Mežico in Črno na gornjem delu. V Mežico in v Črno so med tem vdrli že celovški Volksuehrovci in obe vasi z važnim svinčenim rudnikom v Žerjavu J o s. G o d i n a : V dnevih, ko je leta 1918 na štajerskem in Kranjskem prevzel oblast že Narodni svet in se je sestavila prva slovenska vlada, v Slovenski krajini ni bilo še nobene upravne spremembe. Slovenska krajina bo obhajala jftavo 201etniČo dilre-šenja šele poleti 1939, kajti šele leta 1919 je bila Slovenska krajina priključena k Jugoslaviji. Če ie na zunaj proslavila 20 letnico že danes (tabor v Črensovcih 11. septembra 1938), se je to storilo samo zaradi enotne proslave z ostalo Slovenijo. Kakšen je pa bil položaj v Slovenski krajini jeseni 1918? — Na zunaj nobene spremembe: na Muri ogrski vojaki, uprava in šolstvo popolnoma ogrska. Upravni in varnostni aparat je bil v Slovenski krajini tako strogo ogrsko izveden, da se ogrski Slovenci niti ob razsulu lela 1918 niso mogli sami rešiti jarma. Razpoloženje v srcih pa je bilo močno usmerjeno za Jugoslavijo. Sadovi narodnostnega dela, zlasti nekaterih vidnejših duhovnikov in Kleklovih Novin (ki so letos obhajale 25 letnico), so se začeli kazati. Na Muri ogrski vojaki, pod skromnimi strehami slovenskih domov pa branje slovenskih letakov, razgovori o veliki Jugoslaviji, o odrešitvi in petje slovenskih pestili. Dr. Matija Slavič, ki je pri mariborskem Narodnem svetu dobil referat za Slovensko krajino, je v začetku septembra 1918 prišel v Slovensko krajino in je obiskal razne narodno čuteče duhovnike od Mure gor do sedanje severne meje države. Ob lej priliki je župnik Klekl ml. v večji družbi zatrjeval: »Ob Rabi bomo zabijali kole za jugoslovanske meje k Posebno navdušenje za Jugoslavijo in slovenstvo je mogel ugotoviti v Beltincih (župnik Štefan Kiihar) in v Bogojini (župnik Ivan Baša). Dr. Slavič je govoril tudi s preprostimi ljudmi in tudi ti so mu zatrjevali, da se bodo sedaj s Slovenci onstran Mure združili v eno državo. Narodnostno razpoloženje so ogrski Slovenci pokazali javno dne 20. oktobra 1918. Madžari so tega dtie priredili v Soboti velik shod, na katerem naj bi Slovence navduševali za ogrsko državo. Izzvati in skleniti so hoteli ob tej priliki celo izjavo, da v Slovenski krajini ni ogrskih Slovencev, ampak da so to le »vendski« (slovenski) govoreči Madžari. Namesto te izjave pa so izzvali navdušene in burne klice: »Mi smo Slovenci! Živela Jugoslavija!« »Novine«, ki so bile pod strogo cenzuro, so vedno bolj odločno pisale za narodno rešitev »Slovenske krajine«. Dne 3. novembra .je bila v Ljutomeru velika jugoslovanska slavnost. Te slavnosti se je udeležilo mnogo Slovencev onkraj Mure. Udeleženci so šli z največjim navdušenjem nazaj čez Muro in postali odločni borci za Jugoslavijo. Madžari so opazili, da se jim Slovenska krajina topi kot vosek na vroči dlani. Začeli so šititi v slovenščini pisane letake (z ogrskim pravopisom): sVogrszki domovinszki Szlovencil« »DrAgi szlo-venszki bratje!« Kar čez noč so torej spoznali, da ob Muri in Lendavi niso »vendski« govoreči Madžari. ampak bratje Slovenci! Narodno veče v Zagrebu in tudi Narodna vlada v Ljubljani sta dobili več pozivov iz Slovenske krajine, naj bi vojaško zasedla te kraje, ker so ogrski Slovenci brez oborožene sile in si zalo ne morejo pomagati. Ker se ne ena in ne druga tli mogla odločiti za vojaško zasedbo, je general Maister nameraval to sam izvesti. Najprej je Maistrov avion trosil slovenske letake nad Slovensko krajino s podpisom Matjaž KOzma (Matija Slavič). Preden je pa Maister mogel resno misliti na zasedbo krajev severno od Mure, je moral imeti prej trdno v rokah Maribor in druge slovenske kraje na severni meji. Do božiča 1918 se mu je to post efilo in sedaj je po njegovem načrtu prišla na vrsto Slovenska krajina. Toda prav v teh dneh mu je z nepremišljenim in slabo pripravljenim pohodom v Slovensko krajino kapetan .lurišič zme- vred zasedli. Malgajeva četa jih je tudi od tam pregnala in dne 31. oktobra je bila vsa Mežiška dolina zasedena po Malgajevi četi, ki je bila takrat popolnoma samostojna vojaška oblast, neke vrste vojašku diktatura. Dne b. novembra se je sestal Narodni svet ponovno in so prišli tudi zastopniki osvobojenih občin. Narodni svet se je takrat konstituiral v samostojno vlado, v kateri so bila posamezna področja takole razdeljena: predsednik Andrej Ose t, poverjenik za zunanje zadeve Franc Lahov nik, poverjenik za notranjo upravo Fran S u š n i k (sedaj profesor v Mariboru), poverjenik za prehrano Alojzij Rozman, poverjenik za delavstvo Franjo Lečnik, poverjenik za Prevalje Jože Rifl, poverjenik za Mežico župnik Ivan Hornbock, poverjenik za Črno, Javorje, Koprivno in Žerjav Alojzij Kuhar (sedaj urednik »Slovenca«), poverjeniki brez listnice Ferdo Lečnik, Franc Mori in danes že rajni župnik prevaljski Matej Riepl. Po konstituiranju je Narodni svet sklenil, da se izroči vsa vrhovna vojaška in civilna oblast poročniku Malgaju, ki mu stoji ob strani Narodni svet. še na isti seji je poročnik Malgaj podpisal proglasitev obsednega stanja in hitrega sodnega postopka po vsej Mežiški dolini. Narodni svet je proglas sopodpisal. Nagli sod je bil proglašen dne 7. novembra 1918 po poverjeniku Alojziju Rozmanu z mize, ki so jo prepeljavali iz kraja v kraj. Rozmana sta pri proglasitvi naglega soda spremljala dva Malgajeva častnika z golimi meči. V varstvo prebivalstva so bile po vsej dolini razpostavljene strojnice. Po posameznih občinah so pokrajinski poverjeniki prevzeli vso krajevno oblast in pošto ter po navodilih poročnika Malgaja organizirali krajevne narodne straže, ki so povsod tvorile stalne posadke, ki jih je vzdrževal Narodni svet. Narodni svet v Mežiški dolini je dolge mesece — dejansko do januarja 1919 — brez vsake zveze s takrat že ustanovljeno osrednjo slovensko vlado v Ljubljani samostojno vodil usodo Mežiške doline. Narodni svet je rešil velike naloge. Obvaroval je Mežiško dolino pred izgludovunjem, preprečil je njeno zasedbo po avstrijskih četah, varoval red in zakonitost in tako brez tuje pomoči ta lepi košček slovenske zemlje obvaroval za jugoslovansko državo. Ob 20 letnici jugoslovanske države se je treba spomniti teh dogodkov s hvaležnostjo v srcu do tistih mož, ki so takrat bili čestokrat vse hkrati, duhovniki, župani, poštarji, učitelji, poveljniki narodnih straž in trgovci z živili, spomniti tudi občudovanja vrednega mežiškega ljudstva, ki si je — prepuščeno samo sebi — z orožjem v roki priborilo priključitev svoje zemlje k narodni državi. Sedaj čakamo samo še na zgodovinarja, ki bo opisal zgodovino štiri mesece trajajoče suverene države Mežiške doline ' ...ič. šal načrte. Že 3. januarja 1919 so Ogri razbili Ju-rišičevo posadko in domače prostovoljce. Šele po uspešnem posredovanju dr. Matija Slaviča, ki je bil član jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci, je jugoslovanska redna vojska pod poveljstvom generala Smiljaniča 11. avgusta 1919 končnoveljavno zasedla vse kraje severno od Mure, kjer prebivajo Slovenci. Pod Madžarsko so oslali le Slovenci v območju reke Rabe. Iz Julijske krajine Pri Materi na Vrhovljah. V nedeljo, 23. oktobra proti večeru so se zbrali pri svetišču Matere božje na Vrhovljah in ne v Vrhpolju, kakor je tiskarski škrat vabil v »Slovencu«, briški fantje in možje. Prišli so v lepem številu in so v celonočni pobožnosti prosili svojo briško zaščitnico za pomoč ter so zadostili tudi svojim duhovnim srčnim potrebam. Dve poroki. Na Ustju pri Ajdovščini sta se poročila Mici Batič z Antonom Štrancarjem iz planinske fare — V Budanjah nad Vipavo sta si obljubila večno zvestobo Vera Mislej, vzorna članica Marijine družbe, in Stanka Kobal s Planine. Obema paroma želimo obilo sreče in zadovolj-nosti! Nov grob. V Gorici je 18. oktobra v sanato-riju Sv. Justa po daljšem bolehanju umrl g. Mihael Mal nič, posestnik na Humu pri Kojskem. Rajnki, ki je bil 58 let star, se je rodil v Ročinju, Kot trgovski pomočnik je služil na Srpenici in v Bovcu. Kot samns tojen trgovec se je naselil na Žagi pri Bovcu. Ker je pred leti postal vdovec in ker je začel bolehati, je pustil trgovino in si je kupil posestvo na Humu v naših Brdih, da bi mirno živel in okreval. Njegova neugnana delaželj-nost mu pa ni dala počitka, bolezen se mu je ponovila in ji je podlegel Bil je podjeten trgovec, pošten in značajer. mož N. p. v m.! V konfinacijo. Meseca avgusta so varnostni organi aretirali na Colu nad Vipavo Janeza Sa-jevca in njegovega sina čevljarja Lojzeta. Dolžih so ju, da sta pomagala raznim osebam pri prehodu čez meio,. Očeta so radi pomanjkanja dokazov po 3 tednih spustili na svobodo, sina Lojzeta so pa poslali za pet let v kanfinacijo. Brestovica na Krasu. (Deček utonil v vaškem kalu.) Osemletni Lojzek Kojnč si je hotel v domačem kalu umiti noge, ker je nameraval iti k nauku za prvo sv. obhajilo Nesreča je hotela, da je pri tem padel v vodo. Ker ni bilo nikogar v bližini ki bi mu priskočil na pomoč, je utonil. Nebeški Oče naj tolaži užaloščeno družinol Čepovan. Letino smo imeli, hvala Bogu, prav dobro. Vsega smo pridelali in se nič ne bojimo zime, ki sc bliža. Tudi dugod v deželi so zadovoljni z letošnjo letino. Samo krme ponekod primanjkuje, saj plačujejo pri na« za seno že preko 30 lir za kvintal — Na narodni praznik 28. okt. so otvorili pri nas javno telefonsko govorilnico. Tako te sedaj naša lepa gorska vas zvezana s telefonom z Gorico in preko nje z vsem ostalim sveto,m. Napredek nas veseli — Zapustil nas je naš občinski zdravnik g. dr Emil Gresic, ki je poleg naše občine nad 7 let oskrboval tudi Grgar in Trnovo. Ker jc dobro obvladal naš jezik in je bil tudi drugače priiazcn in postrežljiv, smo ga imeli prav radi. Odšel je v Zagraj v Furlanlji. Na njegovo mesto pride občinski zdravnik iz Opotje-ga sela. Nove toplice pri Devinu. Devinska graščina namerava obnoviti tako zvane starorimske toplice pri Štivanu v bližini Devina. Dela bodo stala nad 1 milijon lir. Ljudje se veselijo novega zaslužka. Prva narodna vlada je bila sestavljena v Ljubljani dne 29. oktobra 1928 takole: Predsednik: Josip Pogačnik; poverjenik za notranje zadeve: dr. Janko Brejc; poverjenik za finance: dr. Vekoslav Kukovec; poverjenik za pravosodje: dr. Vladimir Ravnihar; poverjenik za kmetijstvo: prelat Andrej Kalan; poverjenik za vero in prosveto: dr. Karel Verstovšek; poverjenik za javna dela: inž. Vladimir Remec; poverjenik za trgovino in industrijo: dr. Karel Triller; poverjenik za prehrano: dr. Ivan Tavčar; poverjenik za pošto: Pavel Pestotnik; poverjenik za deželno brambo: dr. Lovro Pogačnik; poverjenik za zdravstvo: dr. Anton Brecelj; poverjenik za socialno politiko: Anton Kristan. Kako se je »Slovenec« znebit avstrijske cenzure Oktobra meseca leta 1918, ko je bila avstro-ogrska monarhija že v razsulu in je bilo že vse pripravljeno za ustanovitev Jugoslavije, je takratna c. kr. ljubljanska policija še vedno plenila slovenske liste. Posebno »Slovenec« ji je bil trn v peti. Liste je cenzuriral znani nadkomsiar, slovenski janičar dr. Skubl, poznejši policijski pred-sdnik na Dunaju in pred nekaj leti avstrijski notranji minisler. Ta gospod je čisto svojevoljno cenzuriral »Slovenca«, kar je priznal celo avstrijski notranji minister Gayer, ki je na tozadevno posredovanje poslanca dr. Korošca odgovoril, da so cenzurslie odredbe ljubljanske policijske direkcije v nekaterih primerih gotovo segale predaleč. Dr. Skubl je zaplenil v »Slovencu« pet člankov, o katerih je minster Ga.ver izjavil, da ni bilo po obstoječih cenzurnih določilih nobenega povoda za zaplembo. Glede nadaljnjih številnih člankov v ^Slovencu«, ki jih je dr. Skubl v celoti zaplenil, pa je minister Gayer izjavil, da bi policija teh člankov ne smela v celoti zapleniti, ampak samo nekaj stavkov. Pa tudi ta odgovor ministra Gayerja dr. Skubla ni izpametoval. Plenil je svojevoljno kar naprej. Zato je uredništvo »Slovenca« dne 28. ok-lobra — ko se je prej tozadevno obrhilo na Narodni svet — sporočilo ljubljanski policiji, da smatra preventivno cenzuro za odpravljeno in da ne bo več pošiljalo odtisov »Slovenca« v predcen-zuro. To sporočilo policiji je »Slovenec« tudi objavil. Pa se dr. Skubl še ni vdal. Prav številko z dne 28. oktobra je silno razmrcvaril. 29. oktober je bil proglašen za praznik osvo-bojen.ja. Vse delo je moralo ta dan počivati. »Slovenec« je takrat izhajal še popoldne. Zato sta uredništvo in tiskarna delala ponoči, da je »Slovenec« 29. oktobra izšel že ob 6 zjutraj. To je izvohal dr. Skubl in je ob pol dveh ponoči telefo-nično vprašal, če bo »Slovenec« res izšel že zjutraj in kdaj ga bo uredništvo predložilo cenzuri. Urednik mu je odgovoril, da uredništvo »Slovenca« odslej ne priznava nobene avstrijske cenzure več in da lista ne bo poslalo v cenzuro. Na ta odgovor je dr. Skubl postal že bolj krotak in je prosil: »Pa pošljite »Slovenca« vsaj formalno v cenzuro. Ne bom nič cenzuriral in »Slovenec« izide lahko, kadar hoče.« Urednik mu je odgovoril: »Kakor že rečeno, vas mi več ne priznavamo in »Slovenec« bo danes zjutraj izšel necenzuriran. Naredite, kar hočete!« nakar je urednik zaprl telefon. »Slovenec« je zjutraj nemoteno izšel v 33 tisoč izvodih, pa ga je še zmanjkalo. Od takrat so bili v cenzurnem oziru za časopise1 zlati časi; stara cenzura je propadla, nove pa še ni bilo in tako so nekaj časa listi izhajali brez vsake cenzure, pa se kljub takratnim razburkanim in nevarnim časom svet ni podrl. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. t Ivana Hren "f" V noči od četrtka na petek je v Ljubljani v 61. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala gospa Ivana Hren, vdova po trgovskem pomočniku Juriju Hrenu, ki je padel v svetovni vojski na goriškem bojišču. Z velikim trudom in v silnem pomanjkanju je vzgojila svoje tri otroke in jih spravila do kruha. Štirje otroci so ji pa umrli že v nežni mladosti. Najstarejši sin Lado je fotokemigraf v klišarni Jugoslovanske tiskarne. Pogreb blage raj-iiice bo danes ob pol 3 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel Jesenice Volivcev na Jesenicah je po novem voldv-aem imeniku 2314. Na novo je bilo v reki umira nih 296 volivnih upravičencev, črtanih pa 65 volivcev, ki so ali umrli ali se pa izselili. Sipre-memib naslovov je bilo izvršenih 153, kar kaže, da se (zlasti delavci) na Jesenicah mnogo selijo iz stanovanja v stanovanje. Ker je stari imenik štel 2018 volivnih upravičencev, je torej imela občinska uprava opraviti na Jesenicah s 516 reklamacijami. Veliko število reklamacij gre največ na račun bežnega jeseniškega prebivalstva, ki je odvisno od sprejemov in odpustov v tovarni. Kdo je reklamiral? že včeraj srno poročali, da je pisarna JRZ posredovala 186 reklamacij. Ker je bilo vseli reklamacij 516, je zanimivo, kdo je izvršil ostale. Državni uradi (železnica) so v reki umiral i 104 nove volivne upravičence. 45 volivcev je zahtevalo osebno svoj vpis. Ostalih 367 reklamacij so posredovale politične grupaciie, in sicer pisarna JRZ 186 (51%) slučajev, JNS iti socialisti pa skupaj 181 (49%). Pri reklamaeijah so najvažnejši novi vpisi in izbrisi. Od zgoraj omenjenih 367 reklamacij. ki so jih posredovale politične skupine. je bilo novih vpisov 147. JI1Z je vpisala 77 (52%), razni socialisti 25 (17%).' JNS 45 (31%). Izbrisov je bilo v celcm 65. |RZ je od teh izposlovala 43 (66%). Preobremenjena volišča. Na Jesenicah bomo imeli tudi pri prihodnjih državnozborskih volitvah 4 volišča (na meščanski šoli, na carinarnici, na Hrušici in pri Sv. Križu). Ker je število volivcev na dveh voliščih (meščanska šola in carinarnica) prekoračilo zakonito število 800, bo treba po končanih letošnjih volitvah določiti še eno volišče. Članski sestanek ZZD bo v nedeljo ob pol 10 dopoldne v veliki dvorani Krekovega doma. Točna in polnoštevilna udeležba! Slovenska krajina jeseni 1.1913 Sv. oče hrvatskemu socialnemu tednu Predsedništvo hrvatskega socialnega tedna, o katerega poteku in predavanjih poročamo v našem lilstu, je prejelo iz državnega vatikanskega tajništva pismo z datumom 18. oktobra 1938, naslovljeno na nadškofa dr. Alojzija Stepinca. Pismo pravi: Prevzvišeni in prečastiti gospod! Najvišjemu duhovniku je drago, da more pozdraviti z vsestransko marljivostjo pripravljeni »Hrvatski socialni teden«, ki se bo pod Tvojim pokroviteljstvom ob koncu tega meseca pri vas začel. Njegova svetost je pregledala program predavanj tega zasedanja in ga zasluženo hvali in niti najmanj ne dvomi, da ne bi bil dosežen namen — kakor se je to posrečilo že prejšnje leto — da se namreč o predmetu tako velike važnosti razpravlja z doraslimi močmi. Zato priznava, da v svoji duši čuti veliko pričakovanje od vaše marljivosti. Vaša dežela mora biti tudi sedaj v neprestanem proučevanju katoliške stvari na častnem in odličnem mestu, kakor je bila v preteklih časih vedno zelo zaslužna za Kristusovo vero. Nobenega predmeta pa ni, ki bi bolj globoko zavzemal misli ljudi, kakor je socialno vprašanje. Zastonj se trudijo učeni ljudje, skupščine narodov, odredbe zakonodavcev, da bi rešile to vprašanje, če tega posla ne vodi zakon evangelija, ki narodom daje primerna sredstva za rešitev in obenem ureja običaje v duhu pravičnosti in vzajemne dobrohotnosti. Budno nadaljujte, da tudi tam luč katoliške modrosti namerite na vse tisto, kar je tako važno za religijo, za državo, za javni red, za kulturo in omiko, za srečo tega naroda. Najvišji duhovnik, naprošen, zasedanju podeljuje apostolski blagoslov in želi rešilnih in odličnih sadov in uspehov. Z dolžnim spoštovanjem Tvoji Prevzvišenosti najvdanejši card. Evgenij Pacelli, s. r. Tudi msgr. Hector Felice, apostolski nuncij v Belgradu, je hrvatskemu socialnemu tednu brzojavno želel najlepših uspehov. Kako grade cerkljanski vodovod? Cerklje pri Kranju, 28. oktobra. Med kraji, ki še niso preskrbljeni z zdravo pitno vodo, so tudi vasi, ki leže ob cerkljanskem potoku Reka, na katerega so izključno vezane glede uporabe vode. Potok, ki je sicer pri izviru pod Krvavcem popolnoma čist in zdrav, se takoj v prvih vaseh zaradi nesnage, ki prihaja v njega potom pranja, od greznic in gnojišč, kar se popolnoma sploh ne da preprečiti, že tako nesnažen, da ta voda iz struge nikakor ni zdrava ne za pitje ne za kuho. Poleg vsega tega pa so nekatere domačije od potoka po več 100 m oddaljene in morajo gospodarji vodo po večkrat na dan na to daljavo voziti na dom. Lokomobila, s katero vlačijo vagončke na lesenih tirih navzgor. Zaradi tega je med ljudstvom zadnja leta prevladovala splošna želja po vodovodu. Vedno bolj se je uveljavljala misel in nje nujnost, da bo vodovod kljub velikim žrtvam prej ali slej vendarle treba zgraditi, da bo mogel cerkljanski okoliš kam napredovati in se razvijati ....... ,,» £> ' V takih okoliš čkiah je stvar leta 1936 toliko dozorela, da so se merodajni krajevni činitelii pričeli s to mislijo resno bavitl Ukrenili so prve korake .pri oblasteh, kjer so za stvar našli polno razumevanja-Akcija za vodovod je s tem stopila v življenje. Banska uprava je brezplačno izdelala načrte in proračun, ki znaša 1,800.000 dinarjev. Ustanovljena je bila zadruga z edinim namenom zgraditi vodovod. Ljudje pa so pokazali izredno veliko voljo, da prispevajo za lasten napredek in tudi pripravljenost na žrtve. Vse jarke in drugo, kar je le mogoče opraviti z domačimi močmi, so bili pripravljeni izvesti s tlako. S tem bi se v denarju po proračunu prihranilo 400.000 din. Tako so v miru, brez vsakega hrupa, jeseni leta 1936 zastavili prve lopate okrog studenca v Reki, katerega so strokovnjaki spoznali, da mora zalagati z vodo vise prizadete vasi v naši občini in še dalje doli proti Komendi in Vodicam. Higienski zavod je pa preizkusil vodo in ugotovil, da je studenčnica popolnoma zdrava in dobra. Še tisto jesen je bilo zabetonirano zajetje, h kateremu je prispevala banovina cementa v vrednosti 35.000 din. Pozneje pa se je izkazalo, da bo treba gradnjo nadaljevati le postopoma in da je zaradi tega treba delo enakomerno nasloniti na vse občane. Zato je akcijo od zadruge prevzela občina, ki je gradnjo po določenih etapah nadaljevala. Leta 1937 so skopali rezervoar, ki bo imel 150 ms prostornine. Banovina je pa to leto nakazala 80.000 din podpore v ceveh. Letošnje leto, prav te dni, pa se izvršujejo dela pri za-betoniranju rezervoarja, deloma s podporo banske uprave v cementu in železju v skupni vrednosti 50.000 dinarjev, deloma s tlako, deloma pa z občinskim denarjem, ki doteka iz letošnje 30% vodovodne doklade na direktne davke. Če se bo gradnja po tem načrtu nadaljevala in bodo ljudje še s tako vnemo sodelovali, bodo v prihodnjih dveh letih Cerklje dobile vodo. Od tu se bo potem omrežje postopoma širilo v vasi, ki so predvidene v načrtu in sicer: Grad, Dvorje, Cerklje, Vasica, Zg. in Sp. Brnik, Vopovlje, Češnjevk in Pšenična Polica (ki sicer že ima svoj vodovod, ki pa za potrebe ne zadošča, ker poleti večkrat usahne). Vsa dela pa bodo po načrtu zgrajena tako, da bo vodovod mogel sprejeti še nove priključitve. Dolžina omrežja po sedanjem načrtu znaša 12 km. Če se pa vodovodnemu odboru posreči dobiti brezobrestno posojilo, se bo pa izvedba načrta seveda mnogo pospešila. Pomembnost te za Cerklje ene najvažnejših pridobitev bi bilo odveč poudarjati. Ne le iz higienskega, ampak tudi iz gospodarskega ozira bo vodovod za vse prebivalce velikega pomena. Poleg tega pa še to: lepa cerkljanska okolica pod prijaznim Krvavcem bo z vodovodom na mah postala marsikateremu privlačen in primeren kraj za poletni odmor. Zadnja ovira, ki sedaj odbija ljudi, bo tako odstranjena in Cerklje bi dohile vse pogoje, da se počasi razvijejo v važen tujsko-prometni kraj, kar bi bilo za prebivalce lahko bogat vir dohodkov. Že za dosedanja dela, ki v obrisih že kažejo obsežnost celotne naprave, se moramo zahvaliti krajevnim činiteljem in iniciatorjem, kakor sedanji občinski upravi, g. županu Slemcu in predsedniku vodovodnega odseka g. dr. Bohincu; izreči pa moramo tudi najlepšo zahvalo kr. banski upravi za razumevanje in podporo ter njenemu g. inž. Kotlovšku, pod čigar nadzorstvom se dela izvršujejo Obenem pa izražamo željo vsega cerkljanskega okoliša, da bi vsi vztrajali pri uresničenju te lepe in prekoristne zamisli do končne izvedbe načrta. Požar na Dravskem polju Ptuj, 27. oktobra. Dne 26. t, m. ob pol 5 zjutraj se je v Dragonji vasi, občina Cirkovce, naenkrat zaslišal pretresljiv vzklik: »Gori, gori!« V plamenih je bila hiša posestnika Alojzija Dolenca. Požar se je kmalu razširil na sosedno gospodarsko poslopje Napasta Franca. Na kraju požara sta bili kmalu gasilski četi iz Cirkovcev in Mihovcev. Toda omejiti sta se morali le na varstvo in lokaliziranje drugih hiš. Dolenc je bil zavarovan pri treh zavarovalnicah za 158 800 din, in sicer na štiri police. Dejanske škode pa je okrog 50.000 din. Napast pa je bil zavarovan za 43.000 din. Tudi njegova škoda je manjša. Zanimivo pri vsej tej stvari pa je to, da je bilo gospodarstvo Dolenca 20. t. m. na javni dražbi pri sodišču v Ptuju prodano. V neki zvezi s tem požarom pa je tudi najbrž požar, ki je 2. t. m. uničil 3 posestnike, ki so sosedje Dolenca. To so: Podgoršek Marija, Godec Franc in Draškovič Franc. Ze takrat je bil Dolenčev sin Franc osumljen, da je zažgal ta sosednja poslopja, da bi se na ta način razširil ogenj tudi na poslopja njegovega očeta in da bi s tem odvrnil dražbo, ki ie bila, kakor je gori omenjeno, 20. t. m. To pa se takrat k sreči ni zgodilo. Goreti jc začelo pri po-sestnici Podgorškovi, odkoder se ie ogenj razširil še na ostala dva posestnika. Franca Dolenca so takrat orožniki aretirali in je še danes v preiskovalnem zaporu. Istotako so tedaj zaprli tudi njegovega očeta, ker so ga orožniki osumili, da je 26. t m. najbrž v obupu zažgal svoje, na dražbi prodano posestvo. Nevihta na Notranjskem Ljubljana, 28. oktobra. Nad Ljubljano je v četrtek, kakor smo že kratko omenil, ulila popoldne huda ploha. Okoli 17 so mnogi pasantje po Ižanski cesti opazili bliskanje v smer. proti zapadu. Culo se je tudi votlo grmenje. Kakor nam poročajo, je na Notranjskem ob tem času divjala huda nevihta. Udarila je tudi strela, kar je nenavaden dogodek za konec oktobra. Strela je pokvarila telefonske varovalke na poštah v Cerknici in na Rakeku. Zato je bila zveza s tema krajema pozno v noč prekinjena. Telefonska zveza Cerknica—Stari trg pri Ložu je bila tudi močuo poškodovana. Zanimivo je, da je kaj hitro prejelo apelacijsko sodišče kratko poročilo o groznem dogodku na cerkniškem sodišču, o katerem je »Slovenec« že obširno poročal. Poročilo je prispelo točno ob 17. Nato je bila telefonska zveza z Ljubljano in Cerknico prekinjena. V Mariboru mrtvi ne bodo več volili Leta 1931 je »volilo« živkoviča 7 mrtvih in 234 odsotnih Mariborčanov Maribor, 28. okt. Znamenite Zivkovičeve »volitve« leta 1931 so še marsikomu v spominu, večinoma pa so takratni volivci danes že pozabili, kako so dobivali od Živkoviča osebna »pisma«, v katerih jih je silil k volitvam. Ta pisma so morale občine dostavljati vsem volivcem, kontrolirali pa so jih okrajni glavarji. Zaradi kratkega roka do volitev so imele takrat občine ogromno dela, pri volitvah samih pa so morale vsaki 2 uri sproti pošiljati telefo-nično in telegrafsko volivne rezultate v Belgrad. V Mariboru so bile te volitve znamenite še po- sebej zaradi tega, ker so takrat lahko glasovali vsi pokojni in odsotni Mariborčani. Ko so pozneje pregledali volivne imenike in pa volivne zapisnike, se je ugotovilo, da je oddalo svoj glas za Živkoviča '7 mrtvih Mariborčanov, 234 pa takšnih, ki na dan volitev dokazano niso bili v Mariboru. Predsedniki takratnih volivnih odborov na posameznih voliščih so bili pač širokogrudni ter so takšne zlorabe dovoljevali. Zlasti se je odlikoval neki predsednik, pri katerem so volili vsi pokojniki in pa polovica odsotnih. Seveda je imel potem na svojem volišču skoraj stoodstoten rezultat. Jubilejno leto Glasbene Matice v Celju (iradba vodovodnega rezervoarja Celje, 28. oktobra. Ob 20 letnici obstoja Glasbene matice v Celju smo imeli ponovno priliko, da vidimo, kakšni so cilji in kakšna so stremljenja v vzgojnem, pedagoškem in umetniškem pogledu Glasbene matice v Celju. To smo videli letos še jasneje kakor vsa druga leta. Ne glede na upoštevanja vredno delo zavoda in vseh nastavnikov, ki so dali po svojih močeh vse, moramo ravno letos poudariti delo orkestralne skupine, v kateri sedijo med nekaterimi častitljivimi osivelimi glavami po večini srednješolci. V njih je polno umetniškega zanosa, želje in volje, da dosežejo nekaj več. To je barometer muzikalne kapacitete, na katero sme Glasbena matica zidati zanesljivo svojo stavbo. Cela generacija je izšla iz tega zavoda v teh 20 letih, kjer je črpala svoje znanje in prejemala podlago za nadaljnji študij. Tako danes lahko Glasbena matica z veseljem gleda na veliko vrsto svojih nekdanjih gojencev, ki so tu muzikalno zraštli in uspevali ter se že nekateri na odgovornih službenih mestih udejstvujejo kot pionirji glasbene kulture in izobrazbe po vzorih, ki so jih našli na zavodu Glasbene matice v Celju. V četrtek zvečer je imela Glasbena matica v Celju 20.redni letni občni zbor. Tako stopa Glasbena matica v Celju letos v jubilejno leto. Predsednik dr. Milan Orožen je uvodoma spregovoril o uspešnem udejstvovanju Glasbene matice ter se v lepih besedah zahvalil učiteljskemu zboru, zlasti pa g. ravnatelju Karlu Sancinu. Poročilo g. ravnatelja Karla Sancina je bilo ob vstopu Glasbene matice v jubilejno leto pač lahko podati, saj je ravno g. ravnatelj toli storil za glasbeni uspeh in napredek Glasbene matice v Celju. V svojem govoru je zlasti poudarjal cilj glasbene vzgoje ter se zahvalil zlasti starejšim članom za solidarno udejstvovanje, ki tako zgledno in vzorno vpliva na mladino in pomaga pri skupnem delu. Tajniško poročilo je podala šolska upravite-Ijica v p. gdč. I. Zupančičeva. Glasbena matica je imela ob koncu preteklega šolskega leta 168 gojencev in gojenk, mladinsko zborovo petje pa je obiskovalo 90 gojencev. V preteklem letu je Glasbena matica požrtvovalno sodelovala pri številnih prireditvah izven šole, zlasti pa se je izkazala ob prireditvi CKT in je izpolnila velik del sporeda glasbeno pevskega večera. Letos se je vpisalo 155 učencev in učenk. Blagajniško poročilo je podal g. ravnatelj Turnšek. Izkazuje 123.554 din dohodkov in 123.13! din izdatkov. G. prof. Fink je kot nadzornik šole poročal, da so bili uspehi v preteklem šolskem letu zelo dobri. 22% gojencev je bilo ocenjenih z odličnim uspehom, 54% s prav dobrim, 15% z dobrim in 2% z zadostnim. Po poročilu g. ravnatelja .leriča je bil izvoljen dosedanji odbor z g. dr. Milanom Orožnom nn čelu. S ponosom lahko gleda Glasbena matica na svoje delo od početka 1919 pa do danes. Vsa ta doba je bila doba dela, resne volje in idealizma. Glasbena matica je širila glasbeno kulturo med najširše sloje naroda; vzgojila je lepo vrsto go-I jencev, od katerih so se nekateri posvetili iz-| rečno glasbeni panogi, ko so dopolnili še drugod ! svoje študije in stojijo danes kot samostojni kui-' turni delavci v nnši javnosti. Vse delo se je vr-j Silo pod vodstvom sposobnih in preizkušenih učnih moči. S sedanjim g. ravnateljem g. Karlom ' Sancinom je šola pridobila izvrstnega voditelja, učitelja in vzgojitelja. Ko je prišel v začetku 1 1923 na zavod, se je z vso dušo oklenil šole in neumorno delal za procvit zavoda. Zvesto ga je pri njegovem, delu podpiral učiteljski zbor, tako sedanji, kakor vsi oni, ki so sodelovali na tej šoli. Med temi omenimo nadarjene, neumorno delavne glasbene učitelje: Slavka Osterca, Segula, UMI O H SPECI JALITET Petraka, Vido Jerajevo in Verbičevo. Odveč bi bilo naštevati vsa sodelovanja Glasheno matice pri raznih celjskih društvih, kjer je nastopala bodisi s svojim orkestralnim ali komornim kvartetom, z mladinskim pevskim zborom s sodelovanjem učiteljskih moči itd. Dosedaj je priredila 11 mladinskih koncertov s predavanji, 61 javnih nastopov gojencev ter 50 raznih koncertov solistov in združenj, domačih in tujih, torej 122 glasbenih prireditev v okviru Glasbene matice. Nekateri koncerti so se prenašali potom ljubljanskega radija, dva prenosa pa je oddajala kratkovalovna postaja Belgrad. Ko poročamo le na kratko o delu Glasbene matice v Celju, prosimo merodajne, dn bi se čimprej rešilo vprašanje boljših prostorov Glasbene matice, ki pa naj ostane še nadalje kulturno središče društev, da bi izšla iz .naše šole generacija — oplemenitena po glasbeni umetnosti. Osem let je imel kobilo v hlevu V vasi Sokolovcu pri Koprivnici živi v divjem zakonu 50-letni kmet Rudolf Škvarčn. Ima hišico, četrt grunta in hlev. V tem hlevu stoji 10-letna kobila, ki že 8 let ni prišla iz hleva. Ta primer je bil precej znan in so ljudje mnogo govorili o tem. zato je prišla uradna komisija. Komisija je našla v hlevu kobilo neprivezano in popolnoma normalno razvito. Kmet je priznal, da je že 8 let ni vedel na prosto. Pravi pa, da jo imel zanjo že 2500 din ponujenih, pa je ni prodal, ker ima kobilo tako rad, da jo bo kljub svojemu siromaštvu redil do smrti ter da je ne bo nikoli pustil iz hleva. Ptul Rdeč! križ v Ptuju vabi občinstvo iz Ptuja in okolice, da obišče za Vse svete obnovljeno vojaško pokopališče v Strnišču pri Ptuju. Verske obrede bo opravil ob 14 vojaški duhovnik iz Ptuja. Sodeloval bo pevski zbor železničarjev iz Ptuja.— Odhod izpred Narodnega doma v Ptuju bo točno o,b 13. — Meščanstvo! Počastimo spomin padlih junakov s čim večjo udeležbo! Nesreča. 29 letni Dolenc Krame, kurjač iz vasi Dežur, občina M »kole, in zaposlen v tovarni »Vtiinatex< v Majšpergu, se je peljal dne 26. t. m. pro+i Sv. Lovrencu na l)rav. polju. Na cesti se mu je naenkrat zlomilo kolo, pri čemer je padel in se zelo hudo poškodoval po obrai7/U. Zdravi se v ptujski bolnišnici. Novo mesto V nedeljo, 30. t. m. priredi Prosvetno društvo ob 11 dopoldne v veliki dvorani Prosvetnega doma proslavo praznika Kristusa kralja. Vsi farani iskreno vabljenil Litija Prosvetno druStvo v Litiji o+varja igralsko sezono s krasno opereto »Čevljar baron« v 3 dejanjih. Prva predstava se vrši v soboto, 29. t. m. ob 8 zvečer in v nedeljo, 30. t. m. ob 3 popoldne v dvorani Ljudskega doma. Vabljeni! Umor Vidalija pred sodiščem Ljubljana, 28. oktobra. Veliko zanimanje je letos junija vzbudil umor trgovskega knjigovodje Jožeta Vidalija, ki je bil zadnji čas nameščen v Celju in je hodil domov v kamniški okraj po svojih poslih. Veliki senat je danes ta umor obravnaval. Velikemu senatu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj s štirimi sosodnilii. Javno obtožbo je zastopal državni tožilec g. Fran Sever. Obtožba očita Franu Roglju, 22 letnemu zidarskemu delavcu, doma iz Nasovč pri Komendi, da je 19. junija ponoči okoli 23.30 ustrelil na cesti Jožeta Vidalija, ki se je peljal na kolesu skozi Nasovče, in ga zadel v gornjo krpo levih pljuč tako, da je nato zaradi izkrvavitve podlegel poškodbi. Državni tožilec je Frana Roglja obtožil zločinstva i)„nora po § 167-1 kaz. zak., da je namreč nan.a-noma ustrelil Vidalija. Obtoženec je krepak mladenič, prav čedno napravljen. Brani ga odvetnik dr. M. Lemcž. Ni kriv — Trizna dejanje Glavna obravnava se je pričela ob 8.30. Med ljubljanskim občinstvom ni bilo zanjo večjega zanimanja, pač pa so zasedli poslušalske klopi mnogi sorodniki in znanci pokojnega Vidalija ter mnogi vaščani iz Nasovč in bližnje okolice. Po prečitani obtožnici je sledilo skoraj poldrugo uro trajajoče zasliševanje obtoženca. V začetku svojega zagovora je kratko izjavil, da v bistvu dejanje prizna, toda nikakor ni kriv. Začel je v vseh podrobnostih opisovati razvoj dogodkov kritično noč 19. junija. Vračal se je s setro Cilko, prijateljem jožetom Lahom in drugimi z veselice v Komendi proti domu v Nasovče. Bil je vinjen. V bližini doma je opazil, da nekdo sveti okoli hiše. Misleč, da hoče «do kot vasovalec iti k sestri, je skočil za njim. Z Jožetom Lahom sta jiozneje sledila za kolesarjem, ki sta ga dohitela. Nastal je prepir. Neznanec in Jože Lah sta se nato pestila. Priskočil 11111 je na pomoč. Kolesar jc oha premagal in sta morala bežati. Udarjen je bil s topim predmetom po glavi. Bil je močno zbegan. Drugi spopad in streli Obtoženec je nato opisoval, kako se je spomnil, da nima kolesa. Šel ga je iskat. Na križpotju pri Steletovi hiši sta trčila 7. neznancem skupaj. Tam ga je naenkrat sunil v prsa, da je padel. Predsednik ga je prekinil: »Ali niste slišali, kako je Vidali pri Sieletovih klical na pomoč in prosil, da 11111 odproVc Obtoženec: »Nisem slišal!« Padel jc vznak rta tla, na njega Vidali. ki ga ni poznal. Potegnil je samokres iz žepa in začel streljati vstran. Oddal je sedem strelov. Predsednik: »Vse podrobnosti dobro veste, samo tega ne, kako ste Vidalija ustrelili!« — »Seveda ne vem. Bil sem zbegan.« Ob- toženec se je dalje zagovarjal, da je bil v silo-branu. Dramatično »asliševanje prič V dokaznem postopanju je bilo zaslišanih 10 deloma obremenilnih, deloma razbiemenilnih prič. Njih zasliševanje je bilo mestoma prav dramatično in napeto Priča Jože Lah, obtoženčev tovariš, ki je bil prvotno tudi soosumljen umora, a je bilo proti njemu kazensko postopanje ustavljeno, je obširno opisoval potek dogodkov usodno noč. Srečala sta pri Steletovi hiši Vidalija Vidali se je jezil, zakaj ga ne puste na miru. Sam je dobil udarec v desno roko. Oba sta pred njim zbežala. Pri Zar-nikovih je postal in čez pet minut slišal strel. Nato je čul klice pri Stelelovih: »Odprite, odprite! Napaden sem.« Priča Marjeta Štelo je opisala dogodek pred njeno hišo. Prebudilo jo je vpitje. Vse je bilo hitro. Po klicih je kmalu čula strele. Ze po prvem strelu je slišala globok vzdih, potem nobenega glasu več. Priča Marija Bcrguševa je Čula klice na pomoč. Padli so streli drug za drugim. Vselej se je zabliskalo pri tleh. Zaslišane priče Jerovšek Jože, sestra Rogelj Cilka, Lipar Franc, Jerovšek Mana in druge so prijiovedovale razne postranske podrobnosti. Med nekaterimi pričami je sledilo kratko medsebojno prerekanje in tudi konfrontacija. Priča omedlela Ozračje v dvorani je postjalo vedno slabše Priča Marjeta Štele, ki je neposredno doživela razburljivi nočni dogodek, je naenkrat omedlela. Odnesli so jo na hodnik. Na klopi je ostala nekaj minut jKjpolnoma nezavestna. Poklicali so reševalno postajo, ki jo je hitro z avtom odpeljala v bolnišnico. Dobila je živčni napad. Ostala je dalj časa nezavestna. Na internem oddelku so ji nudili zdravniško pomoč in se je okoli 16 že po-čutila boljšo. Sodičče je zapriseglo vse priče, razen Štele-tove, sorodnikov in Jožeta Laha. Osniojcn ali neosmojen suknjič Predsednik je prečital nato razne zapiske ir mnenja zdravnikov- Izvedencev in izvedenca p ftifrerja. Ta je izjavil, da je moral biti strel oddan iz daljave, ne pa iz neposredne bližine, kajti drugače bi moral hiti suknjič pri vstopu krogle osmojen. Krogla je bila svinčena, v patroni je bi! črn smodnik. Samokres je bil star tip na boben. Na današnji razpravi pa je brnt pok Jožeta Vidalija pokazal dolični suknjič in izjavil: »Luknja na suknjiču je bila osmojena.« Ob 14.20 je bila obravnava prekinjena in se je nadaljevala ob 17. Danes eb Ifi in 19 nepreklicno zadnjikrat Syl»la Sldnay in Btirg Ratl v filmu V novo življenje Ob 21 uri premiora filmskega Slagerja, dlvne Dnlni>7ni Ualfalf /.godbe velike IJuDOini nn treh kontinentih rUlIlUlIll VOllCl! u: j. .- Br gitia Hornay, Wlllv Blrgal (VurkluuKune Melodie) llino netita telefon Stev. 21-24 • Najnovejši zvočni tednik Kaj pravite? ■>Jaz ne pripadam katoliški veri, toda na mene dela oedno globok vtis delovanje katoličanov in stalnost Cerkve. Ostala je v oseh stoletjih vedno ena in ista, o času, ko so kraljestva, cesarstva, diktature in demokracije propadle. Če je treba, ima Cerkev pogum, da stopi tudi pred tiste, ki vodijo narod; ona je edina sila, ki jo je treba s spoštovanjem poslušati in ki ne pozna nobenih narodnostnih meja. Narodi jo morajo poslušati celo tedaj, kadar je klic Cerkve nasproten njihovim željam. Poslušati jo morajo tudi državniki in politiki, ki ne pripadajo njenemu učeništvu. Srečeni pa so tisti, ki so bili v katoliški veri rojeni, t > Ilugli Ifilson, ameriški poslanik o Berlinu. Koledar Sobota, 29. oktobra: Narcis, škof; Ida, devica; Donat, spoznavalec. Nedelja, 30. oktobra: Kristus, kralj; Marcel. Novi grobovi "f" V Ljubljani je včeraj zjutraj nenadoma umrl gospod Franc Dolnifar, prokurist in rezervni poročnik. Pogreb bo v nedeljo zjutraj do pivovarne Union, odkoder bodo truplo prepeljali na Bled in ga ob 2 popoldne pokopali na tamkajšnjem pokopališču. — V splošni bolnišnici je mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Božič, roj. Horvat,, soproga uradnika OIIZD. Pokopali jo bodo danes ob 4 popoldne. — Naj v miru počivata! Žalujočim naše globoko sožalje! -f Na Blokah je v četrtek umrl gospod Franc Drobnič, posestnik, dolgoletni bloški župan in bivši deželni poslanec. Pokopali ga bodo v nedeljo ob 9 dopoldne. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebje novice — Na gradbenem oddelku tehnične fakultete v Ljubljani so bili diplomirani: Pogačnik Boris, Maycr Hinko, Hoffler Teodor, Mravlja Ciril, Omerza Igor, Starič Jože, vsi iz Ljubljane, Brilly Marjan iz Kranja. Iskreno čestitamol — Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Joseiovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Joselova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. Ogl. reg. S. br. 30474/35._ — Moč slovenskih fantov. V našem včerajšnjem poročilu o občnem zboru Prosvetne zveze se nam je pripetila neljuba pomota. Zveza fantovskih odsekov namreč šteje 7000 aktivnih telovadcev, pravih članov pa je seveda mnogo več, mnogo je tudi mladcev. Tako je bilo tudi naše poročilo razumeti. — Slomškova podružnica za kamniški okraj zboruje v Komendi v nedeljo 13. novembra ob 11, po sv. maši. Predava gdč. K. Hafner o vzgojnem pomenu zgodovine. — Pojasnilo. Dne 20. oktobra t. 1. St. 242, je prinesel »Slovenec« notico, da sem bil jaz in še neki gospod v imenu krščanskih socialistov pri gospodu dr. Kramerju, da nas pouči o skrivnostih političnega taktiranja. Ker jaz že več kot dve leti nisem videl g. dr. Kramerja in tudi ta dan nisem bil pri njem in zastopal krščanskih socialistov, prosim, da ugotovite, da nisem bil pri dr, Kramerju in nisem tam zastopal krščanskih socialistov s prošnjo, da nas pouči v kakršnekoli tak-tiranju — S spoštovanjem — Jož. Gostinčar. — Prepovedan tisk. Službene novine št. 245 objavljajo, da je drž. pravdništvo v Sarajevu prepovedalo prodajati in širiti letak v obliki brošure pod naslovom »Otvoreno pismo Fehimu efendiju Špahi«. Letak je datiran septembra 1938 v Mo-starju in podpisan po Hasanu M. Rebcu. — Vreme. Jugoslavija: Deževno vreme po vsej kraljevini z močnim vetrom na Primorju in na vzhodni polovici. Tu pa tam nekoliko jasno. Toplota se je dvignila po vsej državi, izvzemši na skrajnem zahodu, kjer je malo padla. Najnižja toplota Bitolj 3, najvišja Šibenik 27 stopinj. — Napoved za danes: Oblačno vreme 7. dežjem bo prevladovalo po vsej državi. Ponekod bo še jasno. Toplota bo padla v severnih in zahodnih krajih, a ostala brez velikih sprememb v ostalih krajih. Švicarske ure, zlatu.na - ČUDEN, Prešernova 1 _ Duhovne vaje v Domu Device Mogočne bodo: za dekleta od 5. do 9 novembra in od 26. do 30. decembra, za žene in matere od 10. do 14. decembra. Pričetek prvi dan ob 6 zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. Oskrbnina 100 din. Prijavite se na Predstojništvo Lichtenthurnavega zavoda v Ljubljani, Ambrožev trg 8. _ Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče knj ige: P. Beda Ludwig, Das Reich des gottlichen Willens. — I. Bd. Eine Botschaft Gottes an die Mcnsrhhcit. 230 str., vez 37 din. — II Bd Stundcnuhr des Leidcns unseres HeTrn •lesu Christi. — 275 str., vez. 43 din. — Gerely, Wer bin ich. Gedankcn iiber Frauenvvesen und Frauensendung. 328 str, nevez. 46 din. — Hilker, Golt und Mcnsch. Katholische Religionslehre in Arbeitsentwiirfen. 217 str., vez. 63 din. — Mei-ster, Die Vollcndung der Wclt im Opfer des Gott-mensehen. 248 str., vez. 71 din. — Pcil, Lemet den Christusglauben kennenl Werkbuch. 251 str., vez. 63 din — Pinsk, Das Hochamt. Sinn und Ge-stalt der hohen Mcsse. 227 str., vez. 76 din. — Poppe, Eucharistische Piarrseelsorge. 135 str., nevez. 22 din. — Eduard Poppe, Mit Christus ge-opfert. 224 str., vez. 52 din. — Reiterer, Briicke zum Jenscits. Der Spiritismus im Lichte des Glau-hens und der Wissenschaft. 209 str., nevez. 33 din. Thicry, Warum so angstlicb? Briefe an Friedlose Ringende 136 str., nevez. 20 din. — Carrel, L'homme cet inconnu. 400 str., nevez 50 din. — Petri, L'aclion catholique. 54 str., nevr.z 50 din. — Poppe, Entretiens sacerdotaux. 207 str., nevez. 24 din. — Prat, Jcsu Christ. I.-II. del. 595 in 594 str., nevez. 200 din — Zagrebška plinarna razširi svoj obrat. V nekaj dnevih začne zagrebška mestna plinarna razširjevati svoje omrežje ter bo zvezala s plinom tudi zagrebška predmestja. Zagrebška občina namerava pri angrebški Mestni hranilnici najeti v la namen 4 milij. din Obstoji velik načrt, da bi plinarna preskrbovala niesio tudi s podzemeljskimi plini, ki ga je v ogromnih količinah v bližini mesta, namreč v Bujavici. — 200.000 din na kvartopirski mizi. Zagreb-Na dan Vseh mrtvih bo odkrita v cerkvi svetega po telefonu, da igrajo v neki zagrebški kavarni v igralnici prepovedano igro »macao« ter da leži na kvartopirski mizi 200.000 din. Policija je takoj prišla v kavarno, toda skrivna signalna naprava jo že opozorila kvartopirce, da so se ob pravem času razbežali. Policija, ki je našla na mizi le tri karte, je uvedla strogo preiskavo. — Spomenik prvemu hrvatskemu skladatelju. Na dan Vseh mrtvih bo odkrila v cerkvi svetega I Frančiška nagrobna plošča prvemu hrvatskemu skladatelju Ivanu Lukačiču. V tej cerkvi so pokopani že zemeljski ostanki pesnika Marka Ma- ruliča. Pri odkritju plošče bodo hrvatski pevski zbori zapeli nekatere Lukačičeve skladbe. — Vid vnših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9. Ljubljana. — Nova pristanišča na Jadranu. Sarajevsko železniško ravnateljstvo je razpisalo dve licitaciji za zgradbo železniške proge od Metkoviča do pristanišča Ploče, ki bo dolga 5600 m. Pomorsko ravnateljstvo v Splitu pa bo istočasno z zgradbo nove proge pričelo graditi to pristanišče. — Obrtniška zbornica v Splitu je poslala prometnemu ministrstvu spomenico z zahtevo, naj se takoj zgradi severno pristanišče v Splitu. — Sedaj popravljajo pristanišča v Šibeniku ter grade novo pristanišče v bližnjih Jezerih pri Tijesnem. Ljubljana 1 Gospode, može, mladeniče, dijake, posebej še kongreganiste najvljudneje vabimo k skupni pobožnosti, ki bo jutri, v nedeljo, na praznik Kristusa Kralja ob 6 zvečer v stolnici. Govor bo imel prevzv. g. škof dr. Gregorij R o ž m a n. Nato lita-nije in posvetitev presv. Srcu Jezusovemu ter blagoslov. Ta skupni shod je namenjen pobožni počastitvi 100 letnice rojstva blagopokojnega kardinala dr. Jakoba Missia. 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v nedeljo, in v torek, na praznik, v kapeli »Vzajemne zavarovalnice«, obakrat ob 4.15, pred odhodom turistovskih vlakov. 1 S potrdili ali nakazili, ki jih dobrotniki mestnih revežev dobe za svoje odkupnine, dobite vence in sveče v skladišču vsesvetske akcije v Mahrovi hiši, Krekov trg št. 10, pritličje desno in na vseh stojnicah po mestu in pred vsemi ljubljanskimi pokopališči. V Vrhovnem socialnem svetu mesta Ljubljane združene dobrodelne organizacije bodo v soboto zjutraj pričele ponujati sveče in vence dobrosrčnim Ljubljančanom, da se odkupijo pretiranega razkošja na grobovih in tako z dobrimi deli najlepše počaste svoje rajne 1 Rdeči križ, pododbor za mesto Ljubljano, bo razdelil nekaj premoga in moke najpotrebnejšim ljubljanskim družinam za božične praznike. Prijave sprejema društvena pisarna na Gosposvet-skicesti št. 2-II. samo do 15. novembra t. 1. Ker ima društvo za to akcijo na razpolago le omejena denarna sredstva, bo žalibog moglo ustreči le delu prosilcev. Ne da se živeti brez MOTOHOVE KAVE Vodnikov trg 5 tel. 25-77 Krekov trg 11 te1. 23-48 1 Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani proslavi praznik Kristusa Kralja v nedeljo, 30. t. m., ob 9 zjutraj na Rožniku s sv. mašo, kratkim govorom in skupnim sv obhajilom. Vsi člani in prijatelji naše prosvete vljudno vabljeni. 1 Ruski Rdeči križ in Ruska Matica javljata 6Voji mčlanom in ruskim društvom, da bo poklo-nitev na grabu blagopokojne predsednice in častne članice gospe T. M. Jenko na dan Vseh svetnikov, 1. novembra od 15 do 16. 1 Fantovski odsek Sv. Peter ima v nedeljo na praznik Kristusa Kralja ob sedmih zjutraj skupno sv, mašo s skupnim sv. obhajilom. 1 Dekliški krožek Trnovo ima v nedeljo 30. t. m po šesti sv. maši skupno sv. obhajilo, katero je strogo obvezno za vse članice. 1 Prosvetno društvo Ljubljana-mesto. Vsemu članstvu sporočamo, da bo jutri na praznik Kristusa Kralja v kapelici Vzajemne zavarovalnice sv. maša s skupnim sv. obhajilom s pričetkotn ob 8. Udeležite se sv. maše v čim večjem številni — Odbor 1 Vodstvo po razstavi »Otrok v sliki in plastiki naše umetnosti« bo imel ob 11 predsednik kluba neodvisnih akademski slikar g St. Kregar, 1 Združenje bivših mornarjev v ljubi jani prosbivlja dne 29. oktobra ob 20 v opernem gledališču 20 letnico jugoslovanske mornarice. Opozarjamo javnost, da se v čiin večjem številu udeleži te mornnrskc slavnosti. Med predstavo »Fro z onega sveta« bo vzdignjena zastava, ki je bila ena izmed prvih razobešena na poveljstvu mornarice v Pulju. Vstopnice se dobijo v predprodaji. Primarij D^ Merčun ne ordinira do 7. novembra 1 Mestno zdravniško dežurno službo od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj ima mestni višji zdravnik dr Ahčin Marjan, Korytko-va ul. št 18, letefon it. 36-24. — Od ponedeljka od 8 zvečer do srede do 8 zjutraj pa mestni zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska ul. št. 7-1, telefon št. 36-41. 1 Na nasiov uprave pošta I. v Ljubljani. Akcijski odbor mestne občine se trudi, da bi o Vseh svetih nabral čim več darov v denarju za mestne reveže v Ljubljani. Radi tega bi bilo zelo priporočljivo, da bi uprava pošte I. v Ljubljani izplačevala pokojnine že 1. novembra, ker bi s tem koristila tudi blagajni za socialno skrbstvo, ker bi gotovo precejšno vsoto dinarjev dobila tudi od upokojencev v Ljubljani. Poštna uprava nai bo brez skrbi radi težkoč za dostavo pokojnin, ker bo večina upokojencev dne 1. nov. prav rada počakala dopoldne doma. Velikanska večina gre šele popoldne na pokopališče. — Upokojenec. I Tramvajski promet k Sv. Križu za Vse svete bo znatno ojačen in bodo vozili vozovi od sobote, 29. oktobra do srede, 2. novembra z Viča, iz Most (skozi mesto) in od Sv. Jakoba direktno k Sv Križu. Iz Št. Vida Pa bo vozil tramvaj v teh dneh samo do kavarne Evrope. Potnike opozarjamo, da bodo imeli vsi vozovi napisne table, iz katerih bo razvidno, v katero smer peljejo' od Sv. Križa. Potnike prosimo, da vstopajo v direktne vozove, da bo čim manj prestopanja. Dalje prosimo potnike, da pripravijo drobiž za vožnjo, da se sprevodniki ne boda mudili z menjavanjem denarja. Na vseh vozovih so nameščene kljuke za obešanje vencev. — Uprava cestne železnice. I Vpis v novi tečaj za matere in bodoče matere ter odrasla dekleta o negi. vzgoji in prehrani otrok se prične dne 16. novembra t. 1. ob 17 (5 popoldne) v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece (Dečji dom kraljice Marije). Tečaj bo dvakrat na teden ob ponedeljkih in sredah od 10.30 do 18 in traja 12 ur ter je brezplačen. Vpisovanje dnevno dopoldne do 12, tudi telefo-nično na št. 44-71. 1 Ribji trg. Zaradi burje je bil lov v gornjem Jadranu zadnje dneve slab. boljši je bil v sredo. V Ljubljano je bilo pripeljanih 300 kg skuš, ki so bile po 14 din kg. poprej 16 do 18 din. Velikih sardel je bilo uvoženih okoli 150 kg. Bile so po 12 din, prej po 16 din kg. Male sardele po 12 din. Tuna po 28 din, ciplji 20, osliči 40, trilji 38 in morski list 40. Iz Bosne je prejela »Riba« 390 kosov lepih rakov, ki so bili nad 4 din kos. Domače ribe so bile v cenah stalne. Pošiljke iz Apatina so izostale. Mnogo je bilo belic z Vrhnike in od Kresnic po 10 do 14 din. Savski lipan> 30 do 32 din kg. Gledališče Drama. Začetek ob 20. Sobota, 29. oktobra: »Trideset sekund ljubezni«. Izven. — Nedelja, 30. okt. ob 15: »Veriga«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Žene na Niskavuoriju«. Izven. — Ponedeljek, 31. okt.: Zaprto. — Torek, 1. nov.: »Potopljeni svet«. Izven. Znižane cene. Opera. Začetek ob 20: Sobota, 29. o,kt.: »Ero z onega sveta«, predstava v spomin 20 letnice razvitja jugoslov. zastave na našem morju. Red A. — Nedelja, 30. okt. ob 15: »Na sinjem Jadranu«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Poljub«. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 31. okt.: 7;aprlo. — Torek, I. nov.: »Aida«. Gostuje ga. L. Karena. Izven. Znižane cene. Prireditve in zabave Praznik Kristusa Kralja proslavi Fantovski odsek v Trnovem z akademijo, ki jo priredi v nedeljo, 30. t. m. ob 8 zvečer v Prosvetnem domu. Spored bo zelo pester ter vabimo k obilni udeležbi- »Mlinar in njegova hči« na odru Rokodelskega doma. Jutri zvečer ob pol 8 uprizori Rokodelski ■ Prosvetna zveza slavi Ljubljana, 28. oktobra. Frva slovenska organizacija, ki je proslavila 20-letnico našega narodnega osvobojenja, je bila Prosvetna zveza. Nocoj je bila v znamenju te proslave, na predvečer za Slovence tako znamenitega dne, namreč 29. oktobra, krasna akademija, ki je zelo lej)o uspela. Bela dvorana hotela Union je bila nabilo polna občinstva, medtemi tudi mnogo odličnikov in kulturnih delavcev. Dvorana je bila slavnostno okrašena z državnimi tribarvnicami. Na sprednji strani je bila velika slika Nj. Vel. kralja Petra II., ob straneh pa slike treh slovenskih tvorcev Jugoslavije, namreč pokojnega nadškofa dr. Jegliča, pok. dr. Kreka in ministra dr. Antona KoroSca. Na steni je bil tudi zemljevid, ki je zgovorno pričal o usodi zemlje, na kateri še žive Slovenci. Pevski kvintet je zbrano zapel najprej pesem: »Od Urala do Triglava«, nato Adamičevo »Komur mar za reč je našo«, nato pa »Slovenec sem«. l'e tri pevske točke so zbudile pri odličnem občinstvu živahen odmev in aplavz. Pisatelj Fr. S. Finžga r je imel nato zelo originalen govor. Na spreten način je povezal zgodovinska dejstva z mnogimi anekdotami, ki so se v resnici pripetile. Pokazal je, da je bilo čustvo slovenske mladine za Jugoslavijo zrelo že najmanj pol stoletja in da je bila sodobna inteligenca nosileljica tega ognja ljubezni med južno-slovanskimi narodi. Iz laslne izkušnje je povedal mnogo reminiscenc, kakor na primer o borbah proti nemškemu izzivanju, recimo ob odkritju Grilnovega spomenika, dalje ob znanem abituri-entskem dnevu in abiturientski akademiji Slovencev in Hrvatov v Ljubljani, kjer je nastopil tudi mladi Štefan Radič, ki je malo pozneje tako navdušeno recitiral v Kamniku S. Gregorčičevo »Kmetski hiši«. Omenjal je duhovne vezi med Slovenci in Srbi, saj je belgrajsko narodno gledališče pred vojno takoj po ljubljanski uprizoritvi »Divjega lovra« samo uprizorilo v srbskem prevodu to Finžgarjevo dramo. Govornik je opisni nešteta potovanjn naših dijakov v hrvatske in srbske kraje, kjer so povsod navezali stike, slovensko pomoč Srbom v balkanskih vojnah itd. Deloma strašne, deloma prav zanimive spomine je pisatelj FinžgnV navajal iz svojih doživetij med svetovno vojno. Ti digodki so dovolj zgovoren dokaz, da jo bilo nujno jiotrebno otresti se nemškega in madžarskega jarma. Ni šlo vse tako in ni še tako, kakor si želimo, toda v politiki je tako, da ti nihče ne |>rinese ničesar na krožniku ter si moraš vse priboriti. Govor Fr. S. Finžgarja je bil sprejet z velikim odobravanjem in je občinstvu zelo ugajal. Občinstvo je izrazilo željo, naj bi pisatelj te svoje oder lepo ljudsko žaloigro »Mlinar in njegova hči«. S to predstavo odpre oder novo sezono in se je zato potrudil, da so vse vloge dobro na-študirane in v rokah najboljših igralcev. Vabimo vse prijatelje lepe igre, da se v nedeljo zvečer udeleže te predstave. Vstopnice si lahko nabavite v predprodaji, ki bo jutri od 10 do 12 dopoldne v Rokodelskem domu. Šepet grobov... je naslov spominskega večera, posvečenega našim pokojnim, ki ga priredi na praznik Vseh svetih, v torek 1. novembra ob 20 frančiškanska prosveta v svoji dvorani. Na programu je Bachov koncert v a-molu (violina Marko Sever, pri klavirju Jože Osan, gojenec drž. kons.), dalje recitacija dr. Franceta Prešerna: Memento mori (Tone Roger) in od Hoffmannsthala mistična drama v enem dejanju: »Norec in smrt«, katero je priredil in režira Milan Skrbinšek, režiser Narodnega gledališča. PredjJrodaja vstopnic od 10 din navzdol v pisarni »Pax et bonum«. Člani imajo popust. Prosvetno druStvo Trnovo naznanja, da uprizoritve ljudske igre »Legionarji«, ki je bila preteklo nedeljo zaradi žalovanja predstavljena na nedeljo, 30 oktobra, ne bo, ker bo to nedeljo v Prosvetnem domu akdemija na čast praznika Kristusa Kralja. Premiera »Legionarjev« pa bo prihodnjo nedeljo 6. novembra ob 8 zv. — Odbpr. Škerjančeva simfonična kantata »Zedinjenjc« za soli, zbor in orkester se bo prvič javno izvajala na slavnostnem koncertu v proslavo dvajsetletnice našega osvobojenja in zedinjenja, ki bo v veliki dvorani »Uniona« v ponedeljek, 7. nov. ob 20. Na koncert opozarjamo. Sedeži so že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Predavanja Filozofsko druStvo v Ljubljani bo priredilo danes, dne 29 oktobra ob 6 popoldne v mineraloški predavalnici na univerzi svoje prvo predavanje v novem letu. Predaval bo g. univ. prof. dr. Evgen Spektorski o temi: Kaj je normativna veda? Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost. Kino Zvočni kino Vič predvaja drevi ob pol 9 zvečer prekrasen film iz poljske zgodovine »Zakle-tev in ljubezen«. V glavni vlogi Hansi Knoteck in Willy Birgel. Za dodatek zvočni tednik. Lekarne Nočno službo imajo lekarne) dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczyyy ded., Mestni trg 4 in mgr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Poizvedovanja Našla se je denarnica z dvema ključema in manjšo vsoto denarja. Dobi se v gostilni Vodnik, Podutik p. d. pri »Mojstru«. Brat ubil brata Poročali smo o groznem pokolju v Starih Slemenih pri Konjicah, kjer je prišlo do pretepa med bratoma Žepekovima. Pri pretepu je brat prizadejal s kolom 33 letnemu Žepku Ludviku smrtnonosne poškodibe na g,lavi. S kolom mu je namreč prebil lobanjo. Ludvika so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je včeraj ob pol 5 zjutraj podlegel poškodbam. Naj v miru počiva! Stroga kazen za tatinsko družbo Pred senatom celjskega okrož. sodišča, kateremu je predsedoval s. os. g. Božič, se je zagovarjala znana tatinska družba, ki je kradla kar na debelo. Fantje so kradli, dekle pa je prodajalo ukradeno blago. Sodišče je obsodilo Ivana Omaina iz ReManja pri Senovem na eno leto robije, njegovega očeta Ivana na 5 mesecev strogega zapora, Zvonarja Jožeta na 9 mesecev strogega zapora, Zupančiča Alojza na 10 mesecev strogega zapora, Francko Zupančičevo pa zaradi prikrivanja in prodaje ukradenega blaga na 2 meseca strogega zapora in na 300 din denarne kazni. Ivan Zupančič ml. je dobil visoko kazen zaradi številnih pred-kazni. Obtoženci so kazen sprejeli. 20 letnico osvobojenja spomine zapisal, da bi bili zmerom dostopni slehernemu Slovencu in bodočim rodovom v trajen spomin in svarilo. Ob splošni pozornosti je pisatelj Finžgar nato prebral svojo črtico »Polom«, ki se nanaša na prevratne dni. Tudi ta črtica je bila sprejeta pri občinstvu z velikim zadovoljstvom. Socialni teden v Zagrebu (Nadaljevanje z 2. strani.) Nadalje je razložil tudi navodila, ki so jih dobili za razširjenje komunizma v vojski in po kaznilnicah (Sreniska Milrovica), ki so jo imenovali »rdeče vseučilišče«. Prav tako propagirajo med izseljenci na Francoskemv v Belgiji in Kanadi. Sredstva, ki se jih poslužuje marksizem za svoje razširjenje, so predvsem knjige in časopisi, ki jih tihotapijo iz tujine. Marksizma in njegove propagande ne smemo niti podcenjevati niti precenjevati. Zavedati se moramo nevarnosti, ki grozi od marksizma. Edino tako bo mogoče za-treti komunizem pri nas. Po tem zanimivem predavanju se je razvila zelo zanimiva diskusija, v katero je poseglo več oseb iz občinstva. Posebno zanimiva je bila pripomba nekega očeta, ki je omenil veliko krivdo, katero nosi delavsko časopisje s svojimi informacijami, nazadnje pa je apeliral tudi na katoličane, naj bi s svojo slogo preprečili širjenje marksizma. Predavatelj je na koncu odgovoril, da bo najboljša obramba zoper marksizem Katoliška akcija, ki se naj razširja med dijaki, delavstvom in kmeti. Združena KA je najmočnejše sredstvo proti skupnemu sovražniku. — Po tem predn-vanju je predsednik »Socialnega tedna« prebral lep pozdrav, ki ga je prejel od »Socialnega tedna« v Belgiji. Nato je nastopil drugi današnji govornik dr. Josip Sladovič, ravnatelj visoke ekonomsko-ko-mercialne šole, ki je govoril o oblikah korporativ-ne organizacije pri nas. Sedanja kriza na svetu ni le gospodarska, marveč je kriza vseh kulturnih vrednot. Stan in razred temelji na poklicnem čelu posameznika. Razvoj kulture je sicer odpravil stanovske organizacije. Jugoslavija ni korpora-tivna država in je veliko vprašanje, ali bi se v narodno tako pestri državi dalo lahko ustvariti stanovsko državo. Solidarnost in samopomoč med posameznimi stanovi je podlaga korporativni ureditvi. Pri nas imamo mnogo organizacij svobodnih poklicev, delavcev, kmetov itd., vendar ne moremo reči, da bi te organizacije tvorile podlago za korporativno ureditev države. i milili iiiiiii m.....mu....... ..........i iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifiiiiiii ................................................. i KINO SLOGA 5»L2! jfZDEC DREZ STRAMj K.-0'po^o^^'i'l^rl; I 1 ^^a^^to? v glavni Vlogi Ken Ma.vnard, neustrašeni bo- Boris KarTov^^kHm^fnmu I a_nega filmu_rec proti ztočin-knii banditom divjega zapada. NOŽNA POŠAST K Film. ki ga mora videti vsaka ienska — vsak moiki! LIDA BAAROVA »Panenstvk v prekrasnem filmu po romanu Marije Majerjeve. — Film o čistosti In lepoti ženske duše — o največiem zakladu slehernega dekleta v vrtincu današnje nemorale. Kino Union Telefon 22 21 Češka filmska umetnina, ki Je triumfirnla nn le" tošnji biennli v Benetkah in prejela eno prvih nagrad Nedolžnost Predstave ob Iti. lfl in 21 url Štev. 250. slovenec«, du© 29. oktobra ms. Stran 7 Privilegirana izvozna družba 1937-1938 Dne 31. oktobra leto« bo občni zbor delničarjev Priv, izvozne družbe v Belgradu. Iz poslovnega poročila družbe za poslovno leto 1937-1938, ki je bilo zaključeno dne 30. junija 1938, poenemamo tele podatke: V preteklem poslovnem letu je družba kupila 78.765 (326.505) ton pšenice za 145.1 (540.7) milij. din. Vsa zaloga je bila razprodana ter je to poslovanje bilo zaključeno z dobičkom 0.13 (1.51). Koruze je družba kupila 207.306 (84.491) ton za 216.2 (79,7) milij, din, fižola 1,155 (495) ton za 2.6 (1.04) milij. din, moke 6.853 (—) za 19.5 milij. din Znatnejše posle je imela družba tudi še z opijem. Pri posameznih predmetih je dosegla družba tele dobičke (v oklepajih podatki za prejšnje poslovno leto 1936-1937): pšenica 0.13 (1.51), koruza 2.47 (0.87), fižol 0,036 (izguba 0.1) milij din, moka 0.86 milij. dobička, repica 0.2 (izguba 0.15), seme senčnic 0.28, bombažno 6eme 0.004 (—); suhe slike 0.02 (2.85), marmelada 0.6 (0.4), opij 2.9 (1.95) milij. dinarjev. Družba je lani dobila od preferencijalov 76.94 (102.2) milij. din, od česar je bilo porabljenih 9.5 (7.9) milij. din za intervencijske svrhe. Ostanek pa je šel za povišanje glavnice: 10 (25) milij. din, nadalje so bile porabljene znatne vsote za dotacije raznih skladov in za osnovanje dveh novih skladov. Sklad za kontrolo in pospeševanje izvoza sadja, ki je naTastel na 10 milij. din, ustanovljena pa sta bila sklad za amortizacijo družbine zgradbe v znesku 5 milij. (palača bo stala 15 milij. din) in sklad za zmanjšanje vrednosti efektov v znesku 5 milij. din. Vsi režijski stroški družbe so se povečali od 5,4 na 6.3 milij, din, od tega plača od 2,4 na 2.7, Izboljšanje v češkem gospodarstvu Iz najnovejšega poročila upravnega sveta če-škoslovanske Narodne banke z dobo od 16. sept. do 15. okt. 1038 je posneti, da je nastopilo na denarnem trgu v prvi polovici oktobra pomirjenje, ki je omogočilo povečanje izplačilnih kvot čeških denarnih zavodov. Od začetka oktobra dalje se je obtok bankovcev in papir, denarja zmanjšal za 1.036 milij. kron. Cene so v glavnem ostale ne-izpremenjene, posebno nadrobne cene. Industrijska delavnost je bila ovirana po razmejitvi in je industrija delala predvsem za domači konsum. Uvoz in izvoz blaga se postopno obnavljala. Češkoslovaška Narodna banka izkazuje od 15. do 23. oktobra 15)38 zmanjšanje obtoka bankovcev za 266.5 na 7.148.36 milij. kron, ker so se v največji meri zmanjšala posojila bank za 436 milijonov kron. Na osnovi obvezne ponudbe zlata je Narodna banka dobila v treh tednih oktobra 35 milij. kron, za kolikor se je povečal zlati zaklad banke (na 2.352.5 milij. kron). Nemško-češkoslovaški železniški promet. Iz Prage poročajo, da so pogajanja med nemškimi in češkoslovaškimi železnicami ugodno zaključena in da je pričakovati v štirih ali petih dneh popolne obnove prometa med sudetsko-nemškimi pokrajinami in okrnjeno Češkoslovaško. V ostalem poročajo, da se bo direktni vozovni promet iz Prage v Berlin, Dunaj in Pariz začel že v soboto zvečer. Češko banke v sudetsko-nemškeni ozemlju so imele 143 podružnic in 19 ekpozitur, ki so imele 1.921 milij. čeških kron vlog. Na posamezne banke odpade: Češkoslovaška narodna banka 12 (od 34), Živnostenska banka (od 23 podružnic) z vlogami 148 milij. kron (vlogo pri dunajski podružnici Zivnostenske so znašale 88 milij. kron). Češka eskompna banka in Kreditni zavod 27 (33) s 427 milij. kron, Češka Union-banka 23 (34) podružnic in 2 od 4 ekspozitur in 484 milij. vlog, Anglo-banka 25 (od 46) in 9 (od 16) ekspozitur z vlogami 390 milij. kron, Banka za trgovino in industrijo (prej Liinderbank) 9 (16) in 1 (4) z vlogami 140 milij. kron, Češka industrijalna banka 12 (od 47) z vlogami 75 milij. kron, Češkoslovaška agrarna banka 1 (od 14) in vlogami 4 milij., Legionbanka 2 (od 21) in vlogami 22 milij. kron, Moravska banka 7 (od 37) z vlogami 28 milij., Centralna banka čeških hranilnic je imela v tem ozemlju 2 (od 5) podružnic in vlog 23 milij. kron (brez hranilnic seveda), Nemška agrarna in industrijska banka je imela v sudetsko-nemškem ozemlju 19 (od 20) podružnic in 1 ekspozituro s 172 milij. vlog, tako ostaneta Čehom le centrala v Pragi in 1 podružnica v Brnu (20 milij. kron vlog). Domače novice Pogajanja z Italijo. Ker so sedaj pogajanja z Nemčijo končana, se bodo začela pogajanja z Italijo, ki so bila že dolgo časa aktualna. Dne 3. novembra se začne v Rimu zasedanje mešanega ju-goslovansko-italijanskega (vladnega odbora) za promet z Italijo in bo naša delegacija te dni od- upravni in administrativni stroški od 1.35 na 2.06 milij. din, dočim so se režijski stroški zmanjšali od 1.7 na 1.5 milij. din. Režija v primeru s prometom blaga se je povečala od 0.375 na 0.705%. Število uslužbencev je naraslo od 64 na 66. V računskem zaključku samem se nc vidi uspeh poslovanja s prcferencijali, ker je družba te dobičke že pripisala raznim skladom. Tako vidimo, da so razni skladi narasli od 30. junija 1937 do 30. junija 1938 od 101.4 na 162.4 milij. din, rezerve družbe pa so sc zmanjšale zaradi nekih odpisov od 17.04 na 16.66 milij. din. Glavnica je bila zvišana z dohodki od preferenciala od 15 na 40 milij. din. Zaradi manjšega prometa v letu 1937/38 so sc tudi upniki družbe znižali od 92.35 na 14.85 milij din. Med aktivi izkazuje družba znatne gotovinske rezerve. Sama gotovina se je sicer zmanjšala od 3.3 na 2.36 milij. din, toda družba je imela dne 30 junija 1938 za 52 milij. din blagajniških zapiskov finančnega ministrstva (dne 30. junija 1937) in za 8.05 (11.3) milij. din klirinških čekov Nadalje so od 1937 na 1938 naložbe v bankah narasle od 30.6 na 148.7 milij. din dočim 6o se ostali upniki zmanjšali od 223.55 na 16 milij. din. Tudi zaloge blaga so majhne: znašale so komaj 7.8 (27.5) milij. din. Račun zgube in dobička izkazuje zmanjšanje bruttodo,nosa od 7 6 na 6.6 milij. din. Da je uspelo družbi vkljub zvišanju stroškov doseči dobiček, je pripisovati dejstvu, da so odpadle obresti za izposojila, ki so znašale 1. 1936-1937 3.7 milij. din, Čisti dobiček je znašal v poslovnem letu 1937-1938 25.757 din, za 1936-1037 pa 218 832 din, kar da skupno s prenosi 0.55 (0.53) milij. din. potovala v Rim. Našo delegacijo vodi g. Milivoj Pilja, pomočnik ministra zunanjih zadev. Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Minister za pravosodje je izdal avtentično tolmačenje k uredbi o livikvidaciji kmetskih dolgov v odst. 1 čl. 2 uredbe v zvezi z odst. 3 čl. 2 pravilnika za izvršitev: Za kmeta v smislu uredbe je smatrati tudi ono osebo, ki obdeluje zemljo samo z najeto delovno močjo, pa izpolnuje ostale pogoje uredbe. Nova delniška družba. V trgovinski register je bila vpisana delniška družba »Transmare« na Sušaku z glavnico 1 milij. din (za pomorsko trgovino itd.). Člani uprave so: Franjo Petrinovič, Babarovič Anton in Babarovič Ferruccio (prvi iz Londona, slednja s Sušaka). Nova delniška družba v Belgradu. V Belgradu je bila osnovana »Donavska avtobusna družba« z glavnico 5 milij. din (razdeljena na 5000 delnic po 1000 din). Ustanovitelji so: Družba »Put-nik«, društvo »Fruška Gora«, gg. K. Popovič — Skoplje, G. Gračanin — Novi Sad, A. Popovič — Belgrad, in D. Babič — Šid. Podružnica italijanske banko v Belgradu. — Agencija »Jugoslovanski kurir« sporoča, da bo »Societa italiana di Credito v Milanu« odprla svojo agencijo za našo državo v Belgradu. Novi ravnatelj Jug. Engleberta. Iz trgovinskega registra je izbrisan kot ravnatelj Jugoslovanske družbe za gumo »Englebert«, d. d. v Belgradu, g. Milan K. Ptipič, za ravnatelja pa je postavljen g. Petar M. Nikezič. Inozemske novice Vloge v francoske hranilnice se vračajo. Vloge v osrednjo državno hranilnico v Franciji so znašale v prvi polovici 960.1 milij. frankov, dvigi pa 430.34 milij frankov, tako da znaša prirastek vlog v prvi polovici oktobra 529.8 milij. frankov. Znižanje diskonta v Belgiji. Dne 30. maja letos je Belgijska narodna banka zvišala diskont od 2 na 3%, zaradi postopnega izboljšanja, posebno v oktobru je sedaj Belgijska narodna banka znižala diskont z veljavnostjo od 27. oktobra od 3 na 2.5%. Obtok bankovcev v Belgiji je padel od 13. do 20. oktobra za 641 na 22.857 milij. frankov, istočasno pa je zlati zaklad narastel za 88 na 16.463 milij. frankov. Zmanjšanje obtoka bankovcev tudi v Holan-diji. Holatidska banka izkazuje od 17. do 24. okt. zmanjšanje obtoka bankovcev za 18.9 na 1.014.2 milij. gold., dočim je zlati zaklad ostal neizpre-menjen na 1.481 milij. goldinarjev. Zmanjšanje obtoka bankovcev na Madžarskem. Od 15. do 23. oktobra se je obtok bankovcev Madžarske narodne banke zmanjšal za 17.9 na 728.3 milij. pengij. To je v zvezi z nazadovanjem meničnih posojil banke. Mednarodni borzni indeks je od 25. do 22. oktobra narastel od 63.9 na 64.1. Znašal je dne 22. oktobra (v oklepajih stanje dne 15. oktobra): Berlin 48.7 (57.9), London 59.8 (59.8), Pariz 53.3 (52.5), Bruselj 43.1 (43.7), Amsterdam 58.8 (58.9), Stockholm 27.9 (27.8), Curih 61.8 (61.8), Milan 121.8 (120.3) in New York 88.9 (88.6). Borza Denar 28. oktobra. V zasebnem kliringu je ostal angleški funt nespremenjen: v Ljubljani na 238 den., v Zagrebu iu Belgradu na 237.20—238.80. Nemški čeki so se v Ljubljani okrepili na 14.20—14.40. v Zagrebu na 14.1250—14.3250, v Belgradu na 14.2392—14..4392. Nadalje so beležili v Zagrebu za sredo novembra 14.05—14.25, za konec novembra 14.13—14.33. Grški boni so narasli v Zagrebu na 33.65 do 34.35, v Belgradu na 33.15—33.85. Devizni promet je znašal v Zagrebu 1.837.755, v Belgradu 5.845.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 1.927.000 din. Ljubljana — Tečaji s p r i m o m. Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2388.91—2403.51 Berlin 100 mark ...... 1755.52—1760.40 Bruselj 100 belg...... 742.44— 747.51 Curih 100 frankov..... 996.45—1003.52 London 1 funt....... 208.86— 210.91 Ne\vyork 100 dolarjev .... 4357.25—4393.56 Pariz 100 frankov......116.62— 118.06 Praga 100 kron ....... 150.69— 151.79 Trst 100 lir........ 230.45— 233.53 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.735, London 20.985, Newyork 440.375, Bruselj 74.55, Milan 23.15, Amsterdam 239.70, Berlin 176.35, Stockholm 108.12, Oslo 105.45, Kopenhagen 93.675, Praga 15.15, Varšava 82.87, Budipešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Hclsingfors 9.26, Buenos-Aircs 110.50. Vrednostni papirji Ljubljana: Drž. papirji: 1% inv. pos. 98—99, agrarji 60—62, vojna škoda promptna 472—476, begi. obv. 90—91, dalm. agrarji 90—91, 8% Bler. pos. 98—99, 7% Bler. pos. 91.50—93, 7% pos. DHB 99-101. — Delnico: Narodna banka 7.300 do 7.400, Trboveljska 187-195. Zagreb: Drž. papirji: 7% inv. pos. 98—99.50, agrarji 59 den., vojna škoda promptna 471 do 472.50 (471), begi. obv. 91—91.75 (91.50, 91.75), dalm. agrarji 90—91, 4% sev. agrarji 59—60 (59), 8% Bler. pos. 98.50—98.75 (98.50, 98.50), 7% Bler. pos. 91.87-92.50, 7% pos. DHB 100 den., 7% stab. pos. 98.12—99. — Delnice: Narodna banka 7.300 den., Priv. agr. banka 222 bi., Trboveljska 180 do 185, Gutmann 50—60, Isis 35 bi., Osj. sladk. tov. 110 bi., Osješka livarna 160 den., Dubrovačka 300 den., Jadranska plovba 350 den. Belgrad: Drž. papirji: 7% inv. pos. 99—99.50 (99), agrarji 60.25—61, vojna škoda promptna 473.50-474 (473.50), begi. obv. 90.50-90.75 (90.75), dalm. agrarji 90.25—90.50 (90.25), 4% sev. agrarji 59.50—60, 8% Bler. pos. 97.50—98.75, 7% Bler. pos. 91.50-92.50, 7% pos. DHB 101 den. — Delnice: Nar. banka 7.400 bi., Priv. agrarna banka 225 den. Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Sombor. Pšenica: srem. 149—150, slavon. 150—152. Ostalo Prizadove cene. Oves: bački, srem. in slavon. 138—140. Rž: bačka 140—142. Ječmen: bački in srem. 63 do 64 kg 146—148. Koruza: bačka in srem. 117.50—120, bačka nova sušena 96—98. Moka, otrobi in fižol neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet 25 in pol vagonov. Hmelj Savinjska dolina: Zadnjih štirinajst dni jc bilo zanimanje in povpraševanje za naš letošnji pridelek precej živahno. Cene so se še dvignile in se je plačalo za najboljše blago tudi že do 33 din za kg. Sicer pa je iz prve roke večinoma že vse razprodano in še neprodane zaloge menda ne znašajo več dosti nad sto stotov. Vojvodina. Tudi zadnjih par tednov je bila kupčija nekoliko živahnejša, vendar si cene niso opomogle, ker so hmeljarji že nepotrpežljivi in preveč ponujajo. Povprečno sc plačuje sedaj po 8—14 din, le izjemoma za'naboljše blago tudi do 16 din za kg. Neprodane zaloge v prvi roki 60 še precej znatne. Češkoslovaška. Po končani razmejitvi je tudi hmeljarska kupčija v žateškem okolišu, in sicer v češkem kakor v nemškem delu zopet oživela. Pri precej živahnem zanimanju in povpraševanju se plačuje 24 do 32 din za kg, nemške pivovarne pa so izjemoma plačale v nemškem delu okoliša tudi do 37 din za kg. Z ozirom na to, da so v češkem delu okoliša zaloge boljšega blaga že precej pičle in v nemškem pričakujejo nove uredbe o vnovče-vanju, se drže hmeljarji vedno bolj rezervirano. Znamkovanje češkega žateškega hmelja sc po novi razmejitvi vrši zaenkrat v Milostinu. Hmelj iz Roudnic se plačuje po 18 do 21 din za kg Nemčija. Na tržišču hmelja je razpoloženje v splošnem bolj mirno, četudi je tendenca še precej prijazna in čvrsta. Kakor sc zdi, so pivovarne zaenkrat krite ter kupujejo predvsem le trgovci in [IjfiJIjll * ffliUr in kmruu * Celje c Pogreb pokojnega p. eksprovinciala Do- nata Zupančiču, konzistorinlnega svetnika la-vatinisfke škofijo, bo danes ob pol 3 popoldne iz kapucinskega samostana na okoliško pokopališče, kjer bodo p. Donata položili v skupno samostansko grobnico. Pogreba se bo prav gotovo udeležilo veliko število duhovnikov, katerih spovednik je bil poko j n i. c Fantovski odsek v Celju bo imej drevi ob 8 v Marijini cerkvi kratlko pobožnost v proslavo praznika Kristusa Kralja. Duhovni vodja bo imel kratek nagovor, nakar bodo litanije. Jutri, v nedeljo, na praznik Kristusa Kralja bo v opaitijski cerkvi pri sveti maši ob 7 skupno sv. obhajilo. c Dvajsetletnico osvobojenja našega morja proslavo v Celju s prireditvijo v veliki dvorani Ljudske posojilnice drevi ob pol 9 zvečer. Na sporedu je kratek nagovor o pomenu 31. oktobra 1918. Celjski oktet bo zapel pod vodstvom g. Avgusta Corerja A. llajdrihovo »Jadransko morje«, dr. Sch\vabovo »Večer na morju« in Marinkovičevo »Na Adriju«. Temu slexli prodvajanje pomorskih kulturnih filmov »Gospodarji viharjev«, ki je posnet po znamenitem istoimenskem romanu Rudvarda Kiplinga. Ta film je dosegel do sedaj povsod zelo velik uspeh in je izrazit pomorsko vzgojni film lepih posnetkov in napete vsebine. Prireditev se bo jutri, v nedeljo, popoldne ponovila kot matineja. Poleg teh prireditev bodo še šolske prireditve s prilično istim sporedom. Vabljeni! c Pod pokroviteljstvom celjskega mestnega župana g. Alojzija Miheičiča bo jutri ob 9 dopoldne velika cestna ocenjevalna vožnja na progi Celje — Sv. Jurij — Mestinjc—Poljčane— Kon jice—Celje. Predpisana brzina 35 do 45 km n« u ro. c Pevska in orkestralna Grafika v Ljubljani priredi v nedeljo ob 4 popoldne v mali dvorani Celjskega doma velik koncert s pevskimi in orkestralnimi točkami. Celjsko občinstvo vabiino, da se tega koncerta udeleži v čim večjem številu! c Vincencijeva konferenca v Celju prosi vse, ki bodo te dni obiskovali opatijsko cerkev, da se spomnijo revežev, ki jih podtpira Vincencijeva konferenca, ki ima nabiralnik ob vhodu pri glavnih vratih v opaitijski cerkvi. c Brata Inkreta Alojza in Franca is. Ga-brovca so napadli neki fantje v Dramljah s koli in noži. da so ju morali hudo ranjena pripeljati v celjsko bolnišnico. Zadeva pride pred sodišče. c Oktet pevskega odseka Gasilske čete v Galberju bo na praziiiik Vseli svetnikov pel ža-lostinke na pokopališču celjske bolnišnice, ob pol 4 pa na mestnem pokopadnšču pred grobom pokojnega J. Vangiista, bivšega vodje slovenskega gasilstva. NHPD. Sicer pa je neprevzeto v prvi roki le še kakih 9000 stotov letošnjega pridelka, največ v okolišu Hallertau. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in se gibljejo v notranjem prometu le nekaj nad najnižjimi uradno določenimi; za izvoz pa se nudi blago za vsako ceno in plačuje po 21—27 din za kg. Pridelek hmelja v Nemčiji znaša letos po zadnji cenitvi v okolišu Hallertau 68.000 stotov, Herrsbruck 7500, Spalt 11.500, Tettnang 11.000, Rottcnburg-Herrcnberg-Weilderstadt 5000, Baden 2750 in Jura-Aischgrund-Rhcinpfalz-Grcnzhausen 2500, skupno torej 108.250 slotov, dočim so ga prvotno cenili na 115.000— 123.000 stotov. Pridelek je torej manjši, kakor se je pričakovalo, in to predvsem v okoliših Hallertau in Herrsbruck, kjer je hmelj zaradi zapoznelega obiranja, pomanjkanja obiralcev in slabega vremena močno porjavel in ga je zato ostalo precej tudi neobranega. Belgija. Na tržišču je tcndenca elejkoprej mirna in so tudi cene ostale v glavnem nespremenjene. KULTURNI OBZORNIK Nekaj pobožnih ustanov pri nas Dolgo se je mislilo, da takih ustanov, kakor jih imamo pri Srbih, pri nas ni. Dosedaj sta bili znani le dve večji ustanovi pobožnega značaja pri nas: Gornji grad, kjer je sezidal benediktinski samostan 1. 1140 pobožni vitez Diebald pl. Chagerc, in kartuzi jnnski samostan Pleterje, ki so ga ustanovili celjski grofje leta 1410 za blagor svoje duše. Izmed večjih ustanov naj omenimo še samostan Jurklošter, ki ga je obudil k življenju avstrijski nadvojvoda Leopold VI., in kapucinski samostan v Mariboru, ki ga je zgradil 1. 1620 grof Jakob Kisi. Toda pobaviino se z nekaterimi manjšimi ustanovami, ki so jih sezidale plemenitaške osebe za blagor svoje duše in duš svojih pokojnih. Omenja jih ljubljanski škof Hren v svojem dnevniku. Ana Morija Lenkovič, vdova po slavnem vojskovodji Ivanu Lenkoviču, poveljniku hrvatske krajine, ki je umrl v Ljubljani 1. 1601 in čigar truplo počiva v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani, je ustanovila na svojem posestvu v Se-lienjnh pri Bledu cerkvico v spomin na svojega sina Frančiška, ki so pa Turki pri osvojitvi Klisa ujeli in umorili. Temeljni kamen za cerkvico je blagoslovil škof Tomaž Hren 14. septembra 1606 leta. Ana Marija Lenkovič jc tudi naročila, naj se napravi pod cerkvico grobnica zanjo in za vse njene naslednike. In ko je o veliki noči leta 1608 nn svojem gradu Pnkl (grad Paklienstein jc stal blizu Šmnrtnega ob Pukl) umrla in cerkev še ni bila dograjena, so njeno truplo prenesli v cerkev sv. Martina v Gorjah in ga začasno položili k počitku. Cer- kev je dokončala njena hči Margarita in cerkev je posvetil škof Hren 25. novembra 1608 nn čast presveti Trojici, Materi božji Vnebo-vzeti in sv. Katarini. Naslednji dan 26. novembra se je napotil škof Hren na čelu zbrane duhovščine v župno cerkcv v Gorjah; tam je duhovščina odpela svečan rekvijem, vzdignila na nosila truplo Ane Marije Lenkovič in ga v procesiji svečano prenesla v Sebenje. In med prepevanjem pobožnih pesmi in psalmov je bilo položeno truplo pokojne grofice v pripravljeno grobnico k večnemu počitku. Še pred smrtjo je vdova Ana Marija Lenkovič dala setaviti ustanovno pismo, ki v glavnem določa sledeče: t. Obletnica posvečenja cerkve ali žegna-nje naj se praznuje z durovan jem svetega opru-vilu prvo nedeljo po prazniku sv. Katarine, to je 30. novembra. 2. Za blagor duše naj se za večne čase ber,eta na teden dve sveti maši: ena za žive in ena za mrtve. 3. Za vse, kar spada k oltarju, za okraske, sveta oblačila, zvonove in drugo, iu za dostojno vzdrževanje cerkve bo skrbela ustanoviteljica snina, po njeni smrti pa hči Mnrgaritn. Grofica Margarita daje cerkvi za vzdrževanje kaplana — kajti kdor oltarju služi, nuj tudi od oltarja živi — hišo, sadovnjak in dve njivi v velikosti dveh oralov v vedno last. 4. Patronatsko pravo pridržuje grofica Margarita sebi, svojim dedičem in sorodnikom; če pa njen rod zamre ali pa prestopijo dediči v luteransko krivo vero. preide patronatsko pravo na ljubljanskega škofa. Tudi pravico podeljevanja beneficijn ima vsakokratni ljubljanski škof. Drugo poročilo, ki ga nam podaja Hren, se tiče cerkvice sv. Roka na Jesenicah. Posestnika in lastnika plovžarskih in rudniških naprav v Fužinah pri Jesenicah, brata Julij in Oktavij Buccelini. sta utemeljila cerkcv sv. Roka iz zaobljube, da bo božja dobrota blagoslovila in bdela nad delom deluvcev in kopačev. Cerkev sta zgradila na svojem posestvu tudi zato, da bodo njuni delavci deležni vsako nedeljo službe božje. Temeljni kamen jc škof Hren posvetil 15. septembra 1606, dogotovljcno cerkcv pa jc blagoslovil 26. nov. istega leta Najzanimivejše jc pa poročilo o zgraditvi ccrkve sv. Barbare nn Plavžu nad Jesenicami in o ustanovitvi bratovščine sv. Barbare, ki jc imela značaj podpornega iu pogrebnega društva. 21. avgusta 1614 jc bil posvečen temeljni kamen cerkve sv. Barbare, ki sta jo fundirala Orfcj Buccilleni in njegova žena Knniila. Dogotovljcno cerkcv pa jc škof Hren blagoslovil 9. aprila 1617. — Istega dne je Orfcj Buccilleni izdal ustanovno listino, s katero določa, du se ima enkrat na teden brati sveta maša; mašo daruje jeseniški župnik, ki dobi za to 10 krajcarjev plačila in pri ustanovniku vsaki-krat obed. Če pa kdaj svetega opravila ne opravi, se pa spravi 10 krajcarjev v blagajno v zakristiji v dobro beneficijn. Cerkev se do-tirn s travnikom, ki leži Na Dolčli pri jeseniškem mostu; iz dohodkov naj se določi jeseniškemu župniku plača in za cerkev vse, kar se rabi, kakor vosek, sveče, kadilo, knjige in drugo. Za novo ustanovljeno bratovščino sv. Barbare daruje ustanovnik drugi travnik »Na Dolini«: letni dohodek tega travnika naj sc vlaga v drugo blagajno v zakristiji za podporo revnih članov v starosti in bolezni in zu dostojen in krščanski pogreb. Bratje, ki bi se hoteli vpisati v bratovščino, plačujejo v blagajno nn leto |x> 6 kr. za podpiranje bednih bratov. In za nadzorstvo nad blagajno naj si bratje izbero izmed sebe dva člana. Če se pa premoženje bratovščine poveča, se naj s soglasjem vseh članov kupi kako zemljo in naj se skrbi za vzdrževanje stalnega kaplana pri cerkvi. — Ko je vizitiral 1. 1631 ljubljanski škof Scarlichi svojo škofijo, je obi- skal 19. septembra cerkev sv. Barbare in dal zapisati v zapisnik, da člani bratovščine plačajo letno v blagajno po 3 kr., župnik pa dobiva za vsako opravljeno mašo 12 krajcarjev. In ko je vizitiral 11. septembra I. 1668 škof Jožef Rabatta ccrkev sv. Burbnre, jc zapisal: »Travnik, ki ga jc dotirul omenjeni bratovščini ustanovnik, nosi letno 5 renskih goldinarjev (rajnišev) dohodkov. Bratovščina ima vpisanih 117 članov in vsak plačuje letno po 3 kr. V celem ima družba 227 rajnišev premoženja, za takojšnje izplačilo pa pripravljenih 20 rajnišev.« Jeseniški vikar Matija Ločnišknr je izjavil ob priliki vizitacije eerkve sv. Lenartu na Jesenicah 12. maja 1685 škofu Sigismundu Krištofu, da ima brutovščina premoženja 400 rajnišev in dn prispevajo člani po 2 kr. v skupno blagajno. Vse bratovščine so navadno nehale za vlade cesarja Jožefa II., ki jih je razpustil, zaplenil njihovo premoženje in iz tega denarju ustanovil »verski fond«. Letošnjo jesen so trije slovenski likovni umetniki odprli sezono v Belgradu. Te dni razstavljajo v paviljonu »Cvijete ZuzoriS« Gojmir Kos, Milni Maleš in France Goršc. To je sploh prva razstava v tej sezoni in ji prestolniško občinstvo posveča precej pozornosti. Če upoštevamo, da imajo srbski kritiki za slovensko likovno umetnost manj smisla, kakor bi ga morali imeti (to so opaža vseskozi od 1. 1018!), čemur je bil pa precejšen vzrok nasprotje šole in deloma slikarske tradicije, kajti Srhi so bili do nedavna skoraj izključno pod pariškimi vtisi in vplivi, jo omembe vredno, dn je, po dosedanjih kritikah sodeč, še najboljši vtis napravil kipar France Gorše. Miho Maleša hvalijo kot virtuoznegn grafika, dočtm jim v čistem slikarstvu manj ugaja. Vsi trije umetniki so prodali že nekaj svojih del. Največ je kupil notranji minister dr. Korošec, ki je pred dnevi poldrugo uro ogledoval razstavo. Znani profesor Piccard se pripravlja: Poslednje priprave znanega Mraitosfernega raziskovalca profesorja Picarda za potop v ocean, ki se hoče s svojo oljnato kroglo« potopiti 9000 m globoko v morje, opozarjajo svet na čudoviti razvoj raziskovanja morskega dna. Znani »gospodar« stratosfere, profesor Piccard, se bo s plavajočim oceanskim balonom in opremljen s svetlobnimi in filmskimi aparati, v najkrajšem času potopil v najglobljo globino Tihega oceana, \ globino 'KllKl metrov, tllede na to vest se moramo zamisliti v čudoviti napredek potapljanja v morje, ki sc je tako neznansko spremenilo v manj kot desetih letih. Že princip tega najmodernejšega potapljaškega alparata je povsem nov. Kakor je balon, ki je napolnjeni s helijem ali vodikom, lažji ko zrak, tako bo tudi ta oceanski balon navzlic svoji potrebni uporni sili in teži, ko bodo njegove stene i/ 10cm debelega jekla, napolnjen z neko snovjo, ki je lažja kot voda. l a snov je olje. ki Ivo v posodah, ki bodo obešene na jeklenih stenah balona in ki bodo držale balon v plavajočem stanju. še leta 1933 so postopali popolnoma drugače. Teda j so se opirali na princ ip zvoka in na zakone o njem in so po ra/ličnih zvokih določali globino. Moderni aparati za merjenje zvoka, ki so nameščeni v kabini kake ekspe-difijske ladje, so vselej, kadar se jo svinčenka dotaknila tal, zaznamenovali drugačen glas, ki so po njegovi kakovosti izračunali doseženo globino morja. Tudi tako imenovani zvočni pisalni stroji« so sami od sobe zaznamenovali lice morskega dna vzdolž ladijske poti. Nasledniki zemljepisen sira Johna Mtirrava so se 1. 1933 odpravili na ekspedicijo, da bi s takimi aparati izmerili globine Indijskega oceana. Pri tem so povzeli natančno obliko lal oii-dolnega morskega dna. Predvsem so ondi dognali. da so na dinu morja obsežna gorovja, ki bi bila nekakšen dokaz za govorice o potopljeni Zemljini Lemuriji v Indijskem oceanu. Ta Zemljina jo baje zares obstojala, kar dokazujejo tudi nokatcri znaki v razvoju živalstva. Lemurija bi bila potemtakem najstarejši del sveta. Dognali so tudi veliko planoto pod morsko gladino Indijskega oceana, ki bi tudi izvirala iz Lomu rije. Medtem je pn dognal Američan \\ i l iani Be-rlve, ki so jo v letih 1950—54 potapljal v morje pri otokih Bermuda, še nadaljnje čudovite in zanimive vesti iz globin Atlantskega oceana. Staro nemško gledališče izginilo Sedaj, ko je Češkoslovaška morala Nemčiji ndstopiti Sudete, je ostalo na čeških tleh kakih 250.000 Nemcev. To pa je že tako malo, da bo morala izginiti nvarsikaka stara nemška ustanova v Pragi, med drugim tudi 150 let staro prašlko nemško gledališče, v katerem je bila svoje čase prva krstna predstava Mozartovega Don Gdovanni«. Igralci, tega nemškega gledališča so ostali brez kruha ali pa so dobili kako službo kje v malih sudetskih mestih. Tako je na primer prvi junak in ljubimec praškega nemškega gledališča dobil službo pri malem gledališču v Aussigu, ki je gledališče treitje vrste. Plača bo kajpak bol j pičla zaradi tega, zato pa je bil ta gledališki junak povišan za »SS. Sturinannfuhrorja«. Pravijo, da si je mislil, da bo plačilo večje, pa mora tudi s leni bili zadovoljen. Devet tisoč metrov pod morsko gladino Hodeči nebotičnik« pravijo v Ameriki teinulc možu, ki se piše Wadlow in bo prišel k filmu. Zraven njega stojita dve igralki navadne velikosti Beebe se je potopil do 1000 metrov globoko, večjega pritiska njegova potapljaška krogla ni prenesla. Toda Beebe jo utegnil že natančno pripovedovali, kakšno je v globinah 600, 800 in 1000 metrov. Najgloblje morske sfere« so bolj tople in bolj svetle, kot so na višje, temne in mrzle plasti. Ondi je videval mnogo živali čudovitih oblik. Nekatere ribe so imele svojo razsvetljavo; opazil je tudi na milijarde blestečih se bitij vseh vrst. Beebe je po telefonu sporo- čal svojim tovarišem, kakšne pravljične stvari da so v listih morskih globinah. Raziskovalec je bil dve uri stalno v vodi, dokler ni izčrpal kisiku iz aparata. A to je bilo šele v globini 1000 metrov! Profesor Piccard pa upa doseči s svojo, z oljem obdano jekleno kroglo, globino 9000 metrov! Krogla sc bo potopila v globino in bo spet sama priplavala na površje. Upajmo, da se mu posreči ta drzni načrt! taospod kaplan na Novi Gvineji Iz pisma umorjenega misijonarja materi Pred kratkim je na Dunaju izšla knjiga, ki opisuje življenje in .delovanje patra Karla Morscliheuserja, ki je- deloval nu Novi Gvineji meri Kanaki ter bil tamkaj linli umorjen. \/. knjige navajamo nekaj mest, ki jih jc misijonar saru pisal svoji materi: Vročina mi nič ne škoduje. Čez dan sem kaj lahko opravljen. Takoj po maši zjutraj oblečeni lahki beli talur ler potem ves dan hodim v njem, spodaj pa imam le srajco in hlače. Kadar potujem po pustin ji, imam na sebi obleko kaki, hlače in kratek jopič. Ali ni lo kaj zanimiv kaplan? Na poti sem res kaj malo podoben kaplanu. Čevlji, srajca in hlače, vse je prepoteno, zeleni jopič mi visi na nahrbtniku. Brada je vsa porasla kakor kak pragozd. Na glavi imam tropsko čelado. V roko vzamem krepko gorjačo, ki mi služi tudi za jezdno palico ali pa za kol, s katerim pobijam kače. škornji mi na poti delajo ovire. Zoper pijavke mi sicer dobro služijo, so pa pretežki. Drugič si bom okoli nog ovil platnenih trakov, pa bo tudi pomagalo zoper pijavke. Včasih si kar želim, da bi mogel potovati, kakor potuje domači ka.nak. Niti pet minut ne potrebuje, pa je pripravljen za pot. Mi pa moramo jemati s seboj svežo obleko, perilo, odeje za prenočišče, fotografski aparat, knjigo, zdravila in še popotno brašno. Moji fantje včasih nosijo pred menoj polne tri nahrbtnike. To pa delajo vztrajno in voljno. Včasih nosijo polnili 6 ur po žgočem soncu. Ljuba mali, rada bi vedela, kako je kaj z mojo kuhinjo? Dolgo poglavje jo to. Najprej, kaj pijemo? Najbolje je kokosovo mleko. Če sem dolge ure presedel v sedlu in nu vročem soncu, si dam \ prvi vaši prinesti ua pol do- zorel kokosov sadež, ki imenitno pokrepča človeka. Pijem mleko kar s\eže naravnost iz orehove lup ime. Včasih ga je pol, včasih pa kar tri četrt litra! Seveda bi mi bilo ljubše mrzlo domače dortiuundsko pivo, ker kokosovo mleko ni bilo nič nu ledu. Kaj pa jemo? Ob morski obali se preživljamo s konservaml, ki nam jih pošilja naša glav ua postaja iz luke Ale.\is. Doma pn dobimo mleko, maslo, jajca in sveže ribe. Zlasti ribe so imenitne. Stanujemo le kaki dve minuti od morskega obrežja. Zato vsakokrat dobro slišimo, kadar naš strežaj ustreli kako ribo, on jih namreč strelja. Kmalu potem, ko poči, jo že prinese v kuhinjo. Bolj sveže bi ne dobil na nobenem trgu. Potovanje je seveda čisto drugačno. Kadar moram skozi divjino, moram imeti s seboj poleg kuharja še strelca, ki skrbi za hrano. Včasih ustreli kakega ptiča, včasih divjo svinjo, sploh vse, kur mu pride pred puško. Če pa ne greimo predaleč, vzamemo s seboj v nahrbtnik živeža za več dni. Jedilnica na potovanju je kaj preprosta, na primer nocoj. V koči brli svečka, ki je prilepljena na bambusovi mizici. Na mizi jc: še bre-vir, doza s konservirauiin mlekom, poln p isker čaja, moj zviti bel talar, ura, molek, lonec masla, kruli in pisker s kuhanim golobom. V svetlobi brleče svečke vidim čudne sence, ki se odražajo nu moskitini mreži. Vidim senco velikanske skuštrane iu neobrite glave. Ali je to mar kak Kanak? l isto ne. pač pa gospod kaplan serli na postelji in s prsti večerja iz skodele. Dober tek! Saj ga ima. Vedno znova pomaka kruli in roko v pisker s čajem in v pisker z golobom. dokler je kaj. Pot skozi pragozd ga jc zdelala. Lonec pa je že prazen... Ladja, ki je na širokem morju gorela zasluge velik naliv, ki sc je takrat ulivnl na gorečo ladjo. Zgoraj na zemljevidu vidimo, kje je približno bila ob požaru ladja, ki je plula i/. Evrope v Amerik" Angleški dvor navdušen za kino in gledališče popotna gledališka igralska družba. Kralj je dal igralce povabiti nu svoj grad, kjer so v veliki plesni dvorani naglo naredili zasilen oder, nakar jc vsa kraljevska družina bila pri veseloigri. Nato je kralj povabil vse igralce, naj ostanejo v gradu pri večerji, nakar iili je še dva dni pridiržal v gradu , . _ . . , V petek 14. oktobra je bila v londonskem gledališču Odeon začetna predstava velikega angleškega zgodovinskega filma »60 slavnih let«, ki opisuje vladanje kraljice Viktorije. Angleška kraljica mati se je že za priprave silno zanimala, zato ni čudno, da se jc udeležila s svojim spremstvom tudi prve predstave. V svoji loži si jc ]volem dala predstaviti vse glavne igralce. V kinu je takrat igrala tudi godba škotske kraljeve garde, ki jc s svojimi fanfarami pozdravljala prihajajoče imenitne goste. Kraljica Murv je silno praktična gospa. Zato je tudi predlagala, naj Ivi bile vstopnice zn to prvo predstavo, ki se jc udeležujejo najbogatejši ljudje, tudi mnogo dražjo. Izkupiček pa naj gre v korist nove velike bolnišnice za zdravljenje raka. Ko je l.omdon to slišal, je bil še bolj navdušen /a kraljico Mary. O počitnicah jc družina kralja Jurija prebivala na gradu Bal mora I Castle v škotskih gorah. Kralj je slišal, du tamkaj okoli gostuje Nemške utrdbe na zahodni meji. Pred njimi globok jarek, nato pa ograje z bodečimi žicami Herriota so iskali Echelles je majhen kraj med Lvonom in Aix-les-Bnins. Tamkaj so imeli nekako slavnostno zborovanje, ki na j bi ga bil s svojim govorom začel in vodil sum Hcrriot. Toda govornika ni bilo od nikoder. Sodili so. da je bil v Parizu zadržan zarudi važnih državniških zadev. leda j pu se jc nekdo spomnil, da je slišal praviti, da sc llcrriot zdravi v kopališču Ai\-les-Buins. ki ni kdo ve kako daleč vstran. Takoj so v tisto kopališče poslali posebno dc-putacijo, ki sc jc v urnem avtomobilu napotila |m> Herriota. Zvedeli so, v kateri vili je stanoval. V tisti v ili pa so deputueiji povedali, du sc je bil llcrriot že odpeljal v Echelles nu slnvnost. »Saj mi prihajamo od tam. pa ga nismo videli!« so odgovarjali obupani možje i/ deputacije. Tedaj pa sc jc oglasil lastnik kopališča, ki se jo v njem zdravil precej rej eni llcrriot: »llcrriot je gotovo že pri vas, samo da ga spoznali niste, ker jo [vod mojim nadzorstvom zdravljen za 12 kil shujšal.« Nato so odposlanci brž po-skakali v svoj avto ter odbrzeli domov za llcrriot om. Zajca in ščuko z enim strelom Iz Klensbtirga poročajo: Na velikem lovu nn zajce, ki so jih gonili pred puške gonjači, se jc zgodilo, dn je lovec streljal zajca, ko je ta ravno skočil čez precej širok jarek, v katerem je tekla voda in ki so v njem tudi ribe. Zajček je padel, zadet od strela, zadeta pu jc bila tudi ščuka, ki je prav takrat plavala na vrhu vode. Lovci trde. žhijaji• I * Spfclhfto kompletna, dobro ohranjena. čista-, iz mehkega I lesa, prodam. Ahčin, Stari trg 6-II. š Vsemu sorodstvu in znancem javljamo žalostno vest, da Je naš dragi oče, mož, brat, stric itd., gospod Franc Dolničar prokurist in peš. kapetan II. ki. v rez. danes ob 5 zjutraj nenadoma umrl. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 30. oktobra, ob 10 dopoldne izpred hiše žalosti Breg št. 10 do pipovarne Union, odkoder ga bomo prepeljali na Bled in položili k večnemu počitku ob 2 popoldne. Nepozabnemu pokojniku ohranimo trajen spomini Ljubljana, dne 28. oktobra 1938. Marja in Inka, žena in hčerka. Jožko Dolničar, Slavka por. Draxler, Ida por. Dietz, brat in sestri. Slavka Dolničar, svakinja, dr. V. Draxler, Milan Dietz, svaka. J. Blasnika nnsl., Univerzitetna tiskarna, d. d., v Ljubljani naznanja tužno vest, cla je njen dolgoletni sodelavec in prokurist, gospod Franc Dolničar peš. knpetan II. ki. v rez. danes, dne 28. oktobra, ob 5 zjutraj nenadoma umrl. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne iO. oktolira, ob 10 dopoldne izprerl hiše žalosti, Breg št. 10, do pivovarne Union, odkoder ga bomo prepeljali na Bled in položili ob 2 popoldne k večnemu počitku. Požrtvovalnemu, marljivemu in nesebičnemu sodelavcu bo ohranila družba trajen spomin. Upravni in nadzorni svet. ■ ifefffffffl isCHBSnKHMHNMMMSI Kredenco, omaro, harmoniko, gramofon, ln-žonsko kolo naprodaj. • Novi trg 1 (dvorišče). Snežne čevlje, galoše in druge čevlje, popravlja »Express« brzopoprav-lj&lnlca. Sv. Petra c. 6. Volneno blago zo domshe obleke. moderni vzorci Din 14-inoShe tople sr«»ce Din 24 -inoShe nogavice močne, moderni vzorci Din 5 -inoderne svilene Kravate Din T— dam. svilene hombl-neZe ln sralcr Dln 24-otroShe svilene tileChe Din 6 — damshe svilene liiaChe Din 10 — damshe moderne svilene bluze Din 20-dam. hlaChe ln malice tople in močne Din 8 -trpeine Zen. športne blUZe v vseh barvah in velikostih Din 10'— loinle nogavice žen- SKe trpežne za zimo Din o - in razno ostalo blago po neverjetno nizkih cenah prodaja mZORA" Ljubljana. MlkloSHeva c. 30 Obiščite nas in prepričajte se, da i mamo veliko zalogo in prodajalno dobro blago po zelo nizkih cenah. y najem Trgovino z mešanim blagom v zelo prometnem kraju v Zasavju oddam v najem pod ugodnimi pogoji. Na razpolago tudi stanovanje. - Pojasnila daje D. Kogej, Tržičj Metova ul. št. 1. ' ' (11) Štirisobno stanovanje komfortno, mirno, iščem za februar ali maj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tri osebe«. (c) Akademik Išče sobo z vso oskrbo blizu univerze. Ponudbe upravi lista pod »Miren« št. 17034. (s) Dve sobici podstrešni, ena opremljena, oddam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.973. (s) Dobro obrit-dobre volje! 'S if ROTBART ZAŠČ. ZNAMKA Zahtevajte povsod naš list! + Kruta usoda nam je nepričakovano iztrgala ljubljenega moža, očeta, brata itd., gospoda Antona Rožanca višjega sodnega oiiciala. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto ob 4. popoldne na pokopališče v Cerknici. Cerknica, Ljubljana, Tivat, Cleveland, Ohio, 27. okt. 1938. Iva, žena; Majdica, hčerka; Urška, Marjetka, sestri; Janez, Jože, brata, in ostalo sorodstvo. Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena soproga, predobra mati, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa JL, Marija Božič roj. Horvat 1 soproga uradnika OUZD dne 27. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere. Na zadnji poti jo bomo spremili v soboto, 29. oktobra, ob 4 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, Kapela pri Bjelovaru, Idrija, 27. oktobra 1938 Globoko žalujoči: Leopold, soprog s sinom Slavkom in rodbine Božič, Horvat, Maljak, Hribernik. mm -i- Uprava občine Bloke naznanja žalostno vest, da je dne 27. oktobra ob 19 zvečer umrl v 75. letu starosti njen občan gospod Franc Drobnič posestnik, dolgoletni bloški župan in bivši dež. poslanec. Pogreb pokojnika bo v nedeljo dopoldne ob 9 izpred hiše žalosti v Novi vasi na iarno pokopališče pri Fari. Zaslužnega pokojnika bo ohranila bloška občina v hvaležnem spominu. Uprava občine Bloke Po Kratici, mučni bolezni nas je zapustil danes oB štirih! popoldne naš nepozabni dušni pastir Jožef Krančič dekan, duh. svetnik in župnik na Ljubnem ob Savinji Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek ob pol enajstih dopoldne na Ljubnem ob Savinji. Ljubno ob Savinji, dne 28. oktobra 1938. Žalujoči ostali Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenčiB