novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432)731190 - Fax 0432/730462 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1200 lir št. 41 (543) • Čedad, četrtek, 8. novembra 1990 Pohiteti z zaščito Avdicije v Rimu Zaščitni zakon za slovensko narodno skupnost v deželi Fur-laniji-Juljiski krajini je nujen in ga mora parlament sprejeti čim-prej. To so skoraj soglasno potrdili predstavniki deželnih političnih sil in krajevnih uprav v torek 6. novembra v Rimu, kjer so jih poslušali člani prve ožje senatne komisije. Na avdicijah so sodelovali predsednik in podpredsednik deželnega sveta, Bi-asutti in Francescutto, predstavniki strank, ki so zastopane v deželnem svetu, predsedniki Pokrajin in Gorskih skupnosti. Videmsko Pokrajino je zastopal odbornik Strizzolo, nadiško gorsko skupnost pa predsednik Chiabudini. In o videmski pokrajini je bilo večkrat govora, kar je tudi razumljivo glede na to, da smo že v samem naslovu vladnega predloga ločeni od Slovencev na Tržaškem in Goriškem, saj nas opredeljuje kot prebivalci slovanskega izvora. Predsednik Biasutti je vztrajal Pri tem, da se ne črta iz Macca-nicovega osnutka te definicije, čeprav je kasneje priznal, da se v Benečiji govori slovensko in je beneško narečje slovenskega izvora. K temu je načelnik demokristjanov Dominici dodal, da je narodnostni izvor Slovencev v deželi sicer isti, da pa je različna intenziteta želje po zaščiti. Definicijo o našem slovanskem izvoru so kasneje zavrgli trije slovenski deželni svetovalci in v drugem krogu posvetovanj tudi predsednik gorske skupnosti Nadiških dolin Chiabudini Na avdicije, na katerih bo ožji senatni odbor zaslišal čez nekaj dni tudi predstavnike slovenske manjšine in italijanskih nacionalističnih skupin, se še vrnemo. Avete tempo ancora domenka 11 novembre per accettare L’invito a pranzo nelle Valli del Natisone che la cooperativa Lipa di San Pietro ha rivolto assieme ad alcuni ristoratori della zona. Dopo aver gustato le bontà tipiche locali vi verrà donata una sklieda, tradizionale ciotola delle Valli. V PETEK V KOBARIDU Svečanost v spom V nedeljo 4. novembra smo se v vsaki naši občini spomnili padlih vojakov, žrtev vojne. Pred spomeniki so se ljudje zbrali in zmolili za naše ranjke, povsod smo poslušali besede miru, vabila k prijateljstvu, sodelovanju, medsebojnemu spoštovanju in sožitju. V tem duhu je potekala tudi svečanost, ki se vsako leto ponavlja v Kobaridu. Letos je bila že 29. in je potekala v petek 2. novembra. Gre za spominsko svečanost, kot je znano, na kateri predstavniki italijanskih in slovenskih oblasti položijo vence pred okostnico pri cerkvi Sv. Antona v spomin na osem tisoč vojakov, večina od katerih so bili Italijani, več kot dvatisoč-petsto jih je pa bilo neznanih. Svečanosti v Kobaridu so se udeležili predsednik gorske skupnosti Chiabudini, pokrajinski odbrnik Pelizzo, vsi župani iz Nadiških dolin, tisti iz Tavor-jane, Prapotnega, Fojde, Moi- beri na strani 4 V SOBOTO 31. OKTOBRA OB DNEVU MRTVIH VRSTA SVEČANOSTI Od Kolovrata do Kanina Položili smo vence pred spomenike padlih za svobodo Kot je že naša dolgoletna navada in sveta dolžnost, smo se tudi letos, pred dnevom mrtvih oddolžili spominu naših padlih za svobodo, od Kolovrata do Kanina, kjer njih trupla počivajo v miru večno življenje. In če tudi mi, živi, počivamo v miru, je njih zasluga. Polaganje vencev, v sredo 31. oktobra, se je odvijalo po določenem programu, točno ob določenih urah, vendar smo tisti, ki vsako leto obhajamo to dolžnost, Predstavnica občine Michela Bacchetti in konzul SFRJ Jože Šuš-melj na svečanosti v Čedadu opazili letos določene novosti in na več krajih prijetne spremembe. Začeli smo s polaganje vencev ob pokopališču, v Oborčah, kjer je na zunanjem zidu spominska plošča za padle slovenske in italijanske partizane, ob 7.30 uri. Vsi so bili točni. In tam je bila letos novost. Prvikrat se je prišel poklonit padlim za svobodo, župan Prapotnega, Piero Cevolatti, zato, ker je novi župan, na čelu progresistične uprave. S svojim odbornikom je položil k spomeniku tudi lep la-vorjev venec. Ob pokopališču v Oborčah se je zbrala skupina, ki je obhodila potem vse spomenike padlih v vzhodni Benečiji. Jugoslovanski konzulat v Trstu je zastopal mlad vicekonzul Bogdan Benko. ANPI Nediških dolin in Vidma je predstavljal predsednik, prof. Paolo Manzini iz Špetra, s svojo delegacijo. Prav tako je delegacijo slovenskih organizacij videmske pok-Izidor Predan - Dorlč beri na strani 4 Pilifero: Specogna sindaco in sospeso Il sindaco di Pulfero, Giuseppe Romano Specogna, ha rassegnato nel corso dell’ultimo consiglio comunale le proprie dimissioni. La sua é stata una mossa inaspettata, ma evidentemente ponderata dallo stesso Specogna, che ci spiega il motivo della decisione: "L'impossibilità di continuare ad amministrare in queste condizioni. Ho subito già un paio di condanne per ragioni ingiuste, anche se non intendo inveire contro gli organi della giustizia. Con le mie dimissioni voglio far capire a chi di dovere che le cose vanno modificate e che gli amministratori devono essere messi in condizioni di operare". A monte di tutto questo discorso ci sono alcune denunce ricevute a seguito di verifiche delle analisi dell’acqua comunale, ritenuta non potabile da parte del-l’Usl. Denuncia uguale multa, nel- l’ultimo caso pari a tre milioni. "Anche se pagassi di tasca mia -continua Specogna - il problema si riproporrebbe ogni tre mesi, cioè ad ogni controllo ", E così salta fuori il vero nocciolo del problema: "Non sono nelle condizioni di poter svolgere l’attività di potabilizzazione e di manutenzione dei 21 acquedotti del comune, e credo che nelle stesse mie condizioni si trovino anche gli altri sin-daci delle Valli”. Insomma, non si mettono i nostri sindaci nelle condizioni di garantire alle popolazioni quanto la legge prevede in fatto di approvi-gionamento idrico. Cosa fare? Specogna conosce la medicina ed Michele Obit segue a pag. 2 Appuntamento da non perdere Dopo la tempesta viene sempre il sereno e così, dopo il nubifragio che il 27 ottobre ha colpito le Valli facendo rinviare anche il Senjam beneške piesmi, il sole è tornato a splendere e speriamo che splenda anche domenica 18 novembre, quando a Liessa (Grimacco), nella chiesa di Santa Maria, alle ore 14.30 avrà inizio il XVII Senjam beneške piesmi, dedicato quest'anno alla canzone religiosa. Dodici cori provenienti da tutta la fascia confinaria, più un coro della vicina Slovenia, ci faranno capire quanto è bello il canto corale. Ogni coro si presenterà con tre canzoni, una delle quali inedita e proprio fra queste verrà scelta dal pubblico la più bella di questo Senjam. Non mancate! Ma da Obl ci porta a La vita nelle valli del Natisone sta tornando alla normalità anche se i disagi causati dall’al-luvione dei giorni scorsi non sono stati ancora del tutto rimossi. E ci vorrà del tempo per cancellarne le tracce. Ma c’è chi sta pagando un prezzo decisamente troppo alto: sono gli abitanti di Duge, Oblizza, Ravne (Stregna) e Iesizza (S. Leonardo). In seguito ad un'ordinanza è stato infatti soppresso, e a tempo indeterminato, il servizio di linea della corriera. La strada è stata riaperta e quindi 1 mezzi privati, ma anche lo scuolabus comunale, transitano regolarmente, la corriera no. Comprensibile dunque il malcontento della popolazione e soprattutto dei familiari di quei ragazzi che frequentano la scuola media di S. Leonardo che sono così rimasti già da 10 giorni a piedi. Lo scuolabus comunale, inspiegabilmente, trasporta infatti solo i bambini che frequentano l’asilo e la scuola elementare. Agli altri, in barba all'obbligo scolastico ed al diritto allo studio, ci devono pensare le famiglie da sole. PO VELIKI POPLAVI NARGUORŠ TEŽAVE IMAJO V GARMIŠKEM KAMUNU Kako je dva tìedna potlè Daž an sonce, sonce an daž, na Matajurju je padu tudi parvi snieg. Življenje gre napri an človek počaso počaso pozabe vse. Težkuo pa bo pozabit slavo uro, poplavo 27. otuberja. Kajšan bo puno cajta čuhu, kar mu je slava ura tisti dan zakurila. Pomislita samuo na veliko škodo go par Cedrone, kjer so ribe, postarve redil, pomislita na velike škode posebno v sovodenj skem, podu-tanskem an garmiškem kamunu. V zadnjim Novim Matajurju smo napisal na duzim an šaro-kim, kako je bluo tisto saboto po naših dolinah. Kako je pa seda, deset dni potlè? Že vesta, de uoda je nesla mosti, vederbala poti, vodovode, fonjature an tuole bo vse za postroj it an na nuo-vim zazidat. Par kajšnim kraju se plazuovi le napri valjo, takuo de kamunski možje so nimar na diele: kjer an dan priet očedejo, drugi dan muorejo spet začet od kraja. Tuole se gaja na pot, ki peje iz Sauodnjega pruot Čeple-šišča, za reč adno. An v garmiškem kamunu? Nič dobro an če dol par Bieli uodi so odparli pot an tuole je že zbuoj-šalo življenje vsem Garmičanom an Drejčanom, ki tiste dni priet za iti v dolino so muorli hodit čez Hum v Sriednje an potlè dol. Dol par Bieli uodi je bluo nagobarno, zak gor na varh je bluo še puno kamanu an zemje an vse je kazalo, de se vse duon potači. V petak pa je paršu an "geologo ", je pogledu an povie-du, de ni vič obedne nagobar-nosti. beri na strani 2 NELL’ULTIMO CONSIGLIO COMUNALE IL SINDACO DI PULFERO SI È DIMESSO Specogna in sospeso dalla prima pagina anche i suoi ingredienti. "Ci vorrebbe un impegno da parte di Provincia e Regione, anche a sostegno di un progetto regionale che dovrebbe permettere ai sinda-ci di agire in condizioni migliori" afferma, e conclude ricordando che, all'interno del proprio partito, la DC, si sta già esaminando la situazione a livello provinciale, mentre la Comunità montana ha indetto per venerdì prossimo una riunione tra i sindaci del comprensorio per discutere del problema. Specogna, dal canto suo, non intende mollare: "Se non mi saranno date assicurazioni, non recederò dalle mie dimissioni". Per il momento non cessa comunque di svolgere le proprie funzioni di sindaco, almeno fino alla presa d'atto delle dimissioni da parte del consiglio comunale, quando con lui, salvo appunto assicurazioni, cadrà anche la giunta. Le reazioni alla decisione di Specogna sono state, all’interno del consiglio comunale, di segno opposto. Piena solidarietà é stata espressa dal capogruppo della maggioranza De, Giorgio Banchig. "Si impongono dei parametri di potabilità - afferma Banchig - senza dare i mezzi per adempiere alle opere idriche necessarie ". Il consigliere del Psdi, Camillo Melissa, vede la questione sotto un’ottica un po' diversa: "Capisco l'uomo Specogna, visto che deve soppor- tare una causa; come amministratore dovrebbe però restare al proprio posto, protestando con gli altri sindaci che hanno ricevuto il provvedimento". Di diverso parere, invece, il consigliere della Lista civica di minoranza Aldo Mazzola. Che va giù pesante: "E' una pagliacciata. Specogna fa queste cose perché ha bisogno di autoin-censarsi. Non é neanche nuovo ad atteggiamenti di questo genere, già in passato si era dimesso per pochi minuti, per poi rientrare al proprio posto. Non sono cose degne di chi ha fatto per 15 anni il consigliere regionale ". Pochi apprezzamenti anche per l’amministrazione comunale al gran completo. Ecco come la vede Mazzola: "Romano Specogna, undici teste di legno, uno che non é né carne né pesce, e due consiglieri d'opposizione". Testuali parole, che riferiamo, al di là delle quali però rimane una situazione tutta da delineare. L'appuntamento é pter il prossimo consiglio comunale. Michele Oblt APPROVATO NEL CORSO DELL’ULTIMO CONSIGLIO COMUNALE A S. PIETRO Sì al bilancio per il 1991 Nella sua seduta di martedì 30 ottobre il consiglio comunale di S. Pietro al Natisone ha approvato il bilancio di previsione per l’anno 1991 che pareggia sulla cifra di 4 miliardi e 700 milioni di lire. ’E' un bilancio difficile e sofferto - riferiamo le parole del sindaco Ma-rinig contenute in un comunicato stampa - per mancanza di certezze contributive e soprattutto per le ristrettezze imposte dalle leggi finanziarie che costantemente riducono i trasferimenti statali, senza indicare le fonti di nuove risorse autonome per finanziare le spese di gestione ed interventi nei settori produttivo e sociale. Ulteriore elemento di difficoltà é rappresentato dalle funzioni delegate ai Comuni, quali la gestione diretta dell’assistenza domiciliare e l’istituendo servizio sanitario di base che gravano fortemente sulle già ridotte disponibilità poste a bilancio". Il nuovo e maggiore onere a carico del Comune per la gestione e il funzionamento dell’ufficio tecnico consortile delle pratiche edilizie ed il ritardato rimborso dell’adeguamento degli stipendi del personale legato al nuovo contratto di lavoro del pubblico impiego sono ancora, secondo il sindaco, fattori che impegnano l’amministrazione locale al contenimento della spesa, all’eliminazione di eventuali sprechi dovuti a scarsi controlli e soprattutto alla ricerca di funzionalità ed operatività delle strutture pubbliche. Il consiglio comunale ha quindi deliberato un leggero ritocco all’imposta comunale sulle attività produttive, ha approvato il programma degli interventi in materia di diritto allo studio privile- giando la partecipazione del contributo regionale al contenimento della spesa per le mense scolastiche ed ha definito i costi di contribuzione dei servizi pubblici a domanda individuale. L’assemblea ha infine espresso aH'unanimità parere favorevole sul progetto di parco urbano da realizzarsi nell’ambito del capoluogo. Dopo aver valutato le indicazioni ed i contenuti del progetto e dopo una discussione nella quale sono intervenuti quasi tutti i consiglieri - conclude la nota comunale - l’assemblea ha formulato alcune osservazioni riguardo alla realizzazione di parte delle piste ciclabili, all’individuazione dell’area destinata a parcheggio e all’eventuale disponibilità di un accesso al PEEP dalla strada provinciale al Viale Azzida, attraversando l’area di verde attrezzato nell'ambito dell’ex tiro a segno, recentemente demolito. PO VELIKI POPLAVI NARGUORŠ TEŽAVE IMAJO V GARMIŠKEM KAMUNU Kako je dva tiedna potlè 27.10/90: v hlil... s prve strani Velike težave imajo tisti, ki žive v Dolenjim an Gorenjim Barde, v Platcu an Konaucu, ki muorjo iti čez Prievaio, Čeple-šišče, Sauodnjo an potlè duon. Buog vie še ki cajta bo takuo, zak pod Dolenjim Barde, kjer se je biu naredu velik plaz, muore-jo vse očdiet, zazidat an velik an močan zid, ki bo muoru vse gor ...an voz hiše v Tarpetu daržat. So že začel dielat, pa bo korlo puno cajta priet ku pridejo do konca. Tudi go par Zverince dielajo za očet, kjer se je plaz spustu an je šele nagobarno, pru takuo v Topoluovem. Pa tisto lepo podobo, statuo od svete Marije Mati Božje na sred rieke gor na Liesah, se jo zmisleta? Seda jo nie vič, pauod-nja je nesla proč an njo, judje s telega kraja so bli zlo navezani- na njo an jo čejo spet imiet. Vse kaže, de jo storejo narest glih tako an tuole bi bluo zaries le-puo. Tuole v malo besiedah povie-dano, kako je še v garmiškem kamunu. Velike probleme imajo an drugod po naših dolinah, kor puno sudu, okuole 70 miljardu, vsi se troštamo, de kar nam dajo na bo le na peščica miljonu. Tutela: ai Comuni una bozza di statuto La legge 142 sul nuovo Ordinamento delle Autonomie locali costituisce un occasione irripetibile per l'Ente locale di contribuire alla più volte sollecitata attuazione del principio generale sulla tutela delle minoranze linguistiche sancito dall'art. 6 della Costituzione della Repubblica ed a tutt'oggi non ancora onorato dal Parlamento e dal Governo, e per valorizzare la lingua locale che è patrimonio di tutto lo Stato italiano e della Comunità Europea. Lo ricorda l'AIDLCM (Associazione Internazionale per la Difesa delle Lingue e Culture Minacciate) che aggiunge come l'Ente locale, con la toponomastica, l'uso della lingua diversa dall'italiano negli ordini del giorno e nella convocazione del consiglio, nelle pubbliche insegne può offrire un apporto determinante a sensibilizzare sulla tematica relativa alla tutela ed alla promozione della minoranza linguistica, rendendo sempre più coscienti i parlanti, responsabilizzando gli organi superiori dello Stato ed anche informandone i visitatori ed interessandoli, posto che le risorse turistiche si basino sulle peculiarità locali. L'AIDLCM ha approvato nel corso del suo XV congresso, svoltosi a Nizza nel luglio scorso, una bozza degli articoli dello Statuto, di cui in base alla nuova legge ogni comune dovrà dotarsi, riguardanti la minoranza linguistica. Noi pubblichiamo gli articoli, certi di rendere un servizio utile alle commissioni ed agli amministratori dei comuni della provincia di Udine dove vive la comunità slovena. Titolo X L'uso della lingua diversa da quella italiana Art.l Pari dignità sociale 1) Nell'attività del comune di particolare importanza e solennità è garantita alla lingua diversa da quella italiana in cui si identifica la popolazione locale pari dignità sociale a quella prevista per la lingua italiana. 2) Sono bilingui la carta intestata del comune, i timbri degli uffici comunali, la scritta sul gonfalone del comune. Art.2 L’uso della lingua diversa da quella italiana nell'attività degli organi comunali 1) Nel consiglio comunale è garantito il libero uso della lingua diversa da quella italiana tanto in forma scritta quanto in quella orale. 2) Gli interventi vengono registrati nel verbale delle sedute del consiglio comunale di norma nella lingua in cui sono pronunciati e comunque la loro registrazione è preceduta dall’indicazione della lingua in cui l’intervento è stato svolto. 3) Gli scritti presentati nell’ambito dell’attività del consiglio comunale e gli interventi registrati nei verbali sono seguiti da una traduzione in lingua italiana fatta a cura del segretario comunale o di altra persona a ciò deputata dal consiglio comunale. 4} Il consiglio comunale elegge tra i dipendenti comunali proposti dalla giunta la persona o le persone destinate a fungere da interprete nel corso delle sedute del consiglio comunale. Tali persone hanno diritto a una particolare ricompensa per ogni prestazione d'opera. 5) E’ ammessa la traduzione immediatamente successiva all'intervento da parte dello stesso intervenuto che con ciò garantisce l’autenticità del pensiero espresso. 6) Le norme di cui al presente articolo si applicano anche ai consigli circoscrizionali. Art.3 L’uso della lingua diversa da quella italiana nei rapporti con l'amministrazione comunale 1) I cittadini sono liberi di servirsi della lingua diversa da quella italiana nei rapporti verbali e scritti con l’amministrazione comunale e con le istituzioni comunali. 2) Le risposte dell’amministrazione sono di norma nella stessa lingua. Quando si tratta di risposte scritte che potrebbero interessare anche altre persone o uffici di altri comuni, dell'amministrazione consorziale, comprensoriale, di comunità montana, provinciale, regionale o statale le risposte scritte sono accompagnate dalla traduzione in lingua italiana. 3) Sono di norma bilingui i certificati di stato civile. 4) L'amministrazione comunale provvede i propri uffici di moduli bilingui e accompagna gli avvisi al pubblico, comprese le convocazioni dei consigli comunali e circoscrizionali e i relativi ordini del giorno, con la traduzione nella lingua diversa da quella italiana. Art.4 L'uso della lingua diversa da quella italiana nella toponomastica e nelle insegne pubbliche e private 1) Nel territorio del comune la toponomastica nella lingua diversa da quella italiana è equiparata alla toponomastica in lingua italiana e il comune ne garantisce l’uso contestuale nella segnaletica e nella corrispondenza con altri uffici pubblici. 2) Nella corrispondenza con i privati viene usata la toponomastica nella lingua in cui è stesa la corrispondenza stessa. 3) Il comune rispetta pienamente la microtoponomastica originaria quale patrimonio storico della comunità a prescindere della lingua in cui essa è espressa. 4) Le scritte nella segnaletica stradale sono considerate avvisi al pubblico ai sensi del quarto comma del precedente articolo. 5) Le insegne private bilingui sono tassate soltanto per il testo in una delle due lingue. Art. 5 L'uso della lingua diversa da quella italiana nelle scuole materne comunali 1) Nelle scuole materne comunali è assicurato ai bambini di lingua materna diversa da quella italiana il pieno sviluppo delle capacità espressive nella stessa lingua. Art. 6 1) La conservazione e lo sviluppo del patrimonio linguistico diverso da quello italiano possono essere sostenuti dal comune con agevolazioni materiali e contributi finanziari alle associazioni che svolgono attività tesa a tale scopo. 8. novembra 1990 Stran 3 11. NOVEMBRA ZAPREJO V ČEDADU IN VILI MANIN RAZSTAVO O LANGOBARDIH Serata “dolce” Una serata "dolce" con castagne e le poesie del poeta sloveno di Trieste Marko Kravos per tutte le donne che hanno contribuito ad "addolcire" con la mostra del dolce, organizzata dalla Zveza beneških žen, tutti quelli che domenica 28 ottobre hanno fatto visita alla mostra mercato di San Pietro. L’appuntamento è per mercoledì 14 novembre a Ponteac-co al bar "Al ritrovo”, alle ore 20.30. Osgnach a Cessalto con una most Martedì 6 novembre presso la Gustoteca Petin e Petee di San-t'Anastasio di Cessalto Gianni Osgnach ha inaugurato una importante mostra d'arte. Conosciamo Osgnach per le molteplici esperienze di pittore e scultore e dai lavori più complessi ed articolati. Il filone sperimentale sui più svariati materiali (legno, metallo, pietre dure, plexiglas, colore, veline, ecc.) lo ha condotto al "design" ed agli "allestimenti" in cui gli assemblaggi materiali sono estremamente funzionali al linguaggio estetico di Gianni Osgnach e nello stesso tempo rispondenti ad una collocazione concreta dell'oggetto. I lettori ricorderanno Osgnach per le mostre personali e collettive dell’Associazione artisti della Benecia. Originario di Osgnetto nel comune di S. Leonardo, Gianni Osgnach vive e lavora da molti anni a Mantova. Prehod od narečja do jezika pri otroku Na področju našega bivalnega prostora smo navajeni na velike razprave o jezikovni vzgoji, predvsem v dvojezičnem okolju. Nekateri so zagovorniki enakopravnosti med jeziki, na takem zemljepisnem področju, drugi se bojijo asimilacijskih faktorjev, do pred nedavnim pa so se vsi bali, da njihov otrok sploh ne bo znal govoriti knjižnega jezika, če bo doma uporabljal narečje. To je še posebej vidno pri starših italijanske narodnosti, ki jih srečujemo vsak dan na poti v šolo ali iz nje. To so torej naše vsakodnevne izkušnje. O tem, kako podoben problem doživljajo v tujini, pa lahko preberemo v nemški reviji, ki se ukvarja s problemi vzgoje, s katerimi se lahko soočajo starši. V zapisu je rečeno, da je bilo narečje v nemški šoli dolgo časa prepovedano. Danes ga zopet dovoljujejo, kljub temu pa morajo otroci osvajati v šoli tudi visoko nemščino. Med seboj torej lahko nemški učenci uporabljajo govor, v katerem so zrasli. Ta govor jim je potreben za pogovor s prijatelji, s sosedi in v družini, ker je zelo neposreden, plastičen in veliko bolj čustveno obarvan kakor pa knjižni jezik. Seveda pa lahko tak govor pomeni oviro, ko ga želijo uporabljati s prebivalcem druge zvezne države, ki je sicer še vedno nemška - v primeru, ki ga obravnavamo - a je njen govor drugačen. V Nemčiji so opazili, da prihajajo predvsem v južnih deželah zvezne države v šolo otroci, ki v prvem razredu obvladajo težko razumljivo narečje, zelo daleč od knjižne nemščine, uporabljajo povsem svojevrstno slovnico in če že poznajo knjižni jezik, ga poznajo le z radia in televizije. Torej gre za situacijo, ki je zelo podobna tisti, v kateri živimo: le da se pri nas bolj gleda in posluša italijanske programe in manj slovenske. O tem, ali je ta jezik knjižni, bi lahko še na široko razpravljali. Pedagog in univerzitetni profesor iz Bremna Hans Bru-egelmann misli o nemških prvošolčkih takole: medtem ko nekateri prinesejo ob všola-nju s seboj že standardni nemški jezik, ki ga nato le iz-glajujejo, morajo tisti, ki se ob všolanju poslužujejo pri verbalni komunikaciji le narečja, začeti v šoli z učenjem povsem drugega jezika. Knjižna nemščina je torej po mnenju tega pedagoga za nemške otroke, ki uporabljajo narečni medij, tuj ali vsaj drugi jezik. Potemtakem lahko z vzporedno mislijo uvrstimo oba jezika, ki se ju začnemo učiti pri nas ob všolanju, nasproti velikemu delu naše šolske populacije v kategorijo »drugi jezik«. Sami imamo izkušnje te vrste, kajti naši otroci izhajajo največkrat iz narečne podlage in, čeprav je slovenščina jezik, ki nam je morebiti bliže, se je morajo na novo učiti prav tako, kot to počenjajo z italijanščino. Z razliko, da je okolje, v katerem živijo, pretežno italijansko in da torej mora veljati pozornost predvsem slovenskemu jeziku, če gre še za slovensko šolo, ki si ne postavlja za cilj le uvod v šolo za prevajalce ali izpopol-njevalnico za italijanskega državljana. (1 - se nadaljuje) Jelka Cvelbar 36 - LA PROIBIZIONE DELLA LINGUA SLOVENA NELLA VITA RELIGIOSA DELLA SLAVIA FRIULANA_ Il responsabile della tenace resistenza del clero sloveno Il Grande Vecchio Non poteva mancare, da parte dell'autorità civile e politica, il tentativo di individuare il responsabile della tenace ed imprevista resistenza del clero sloveno. Anche al potere dispiace ricorrere alla tortura: in fin dei conti ci tiene a rispettare le buone maniere. Lo afferma il Prefetto: "Chiarita la situazione della Slavia mi é stato così possibile scoprire il mandante delle lotte passate che teneva anche le fila in provincia di Gorizia e forse anche in quella di Trieste: si tratta di un sacerdote settantaduenne, insegnante al se-niinario di Udine, certo mons. Trinko Giovanni fu Antonio, ben noto per la sua propaganda per l'uso della lingua slovena nell'insegnamento e nelle cerimonie religiose. Per la sua speciale cultura hions. Trinko era stato nominato dalla Commissione per la Topono-hiastica dell'Istituto Italiano Geografico Militare di Firenze della raccolta dei toponomi relativi alla cosiddetta Slavia Italiana; da tale incarico però venne, in seguito a •nia segnalazione, recentemente esonerato. Data l'avanzata età di Questo sacerdote ho provveduto Per ora alla sua diffida perché si Astenga dall’interessarsi comunque di quella popolazione, troncando anche qualsiasi rapporto con quei sacerdoti. Lo vigilerò con molto rigore" (1). Il Prefetto é stato messo in allarme dalla soffiata del Kojada (G.B. Dorbolò), di cui abbiamo già Parlato, ed ha svolto poi per conto suo ulteriori ricerche fino a rag- giungere la convinzione che tutto il "male" veniva dal Grande Vecchio, mons. Trinko. Ma sembra proprio che contro il Trinko le prove si stiano accumulando ad un ritmo frenetico, con il pericolo di trascinarlo in prigione. E’ mons. Sirotti a darne notizia preoccupata al Nogara: "A titolo di cronaca le partecipo che, secondo qualche voce, i sacerdoti sloveni della sua diocesi e quelli di Gorizia stanno elaborando un memoriale per la S. Sede. La Questura locale mi ha favorito copia della lettera latina a firma Sacer-dos Christi, indirizzata all'Ecc.za Vostra. Si capisce che é stata diffusa fra il clero slavo anche di questa diocesi. Sono al suo fianco e cerco, nella mia pochezza, di esserle utile con la preghiera" (2). Il memoriale probabilmente era un parto della fantasia del Sirotti, o in ogni caso di una velleità del tutto utopica, perché il clero sloveno ormai sapeva quanto poco ci si potesse attendere dalla S. Sede. La lettera latina invece c'era ed era pure giunta in mano del Prefetto di Udine. Mons. Liva infatti avverte Nogara: "In modo particolare lo (mons. G.B. Nigris, ndr.) pregai di comunicare a V.E., sotto rigorosa riserva, quanto venerdì scorso mi confidò il Prefetto di Udine contro mons. Trinko, ritenuto da lui unico responsabile, anzi autore di un movimento slavo antitaliano non solo nella nostra provincia, ma anche in quella di Gorizia e di Trieste. Il Prefetto, sdegnatissimo, mi aggiunse di aver in mano le prove di quanto asseriva e che ne avrebbe parlato a V.E.. Ci sono minacce di arresto e confino" (3). Mons. Nogara, qualche giorno prima, aveva di nuovo interpellato Sirotti a proposito di rapporti fra Trinko e sacerdoti e seminaristi di Gorizia (4). "Una volta, informa Sirotti, veniva spesso in questo Seminario teologico... aveva relazioni e colloqui col vicerettore sloveno don Rutar. Non so se venga ancora e abbia relazione anche con i seminaristi; propenderei ad escludere ambedue i fatti, chè, da quando son io qua, nulla mi é stato riferito. E' notorio che gli sloveni più accesi di Gorizia tengono il detto Monsignore un oracolo e spesso si trovino assieme. Anche lunedì della corrente settimana sono stati costè i Monsignori slavi Valentinic e Berlot (due dei caporioni), non so se abbiano fatto visita a mons. Trinko. Che a lui si rivolgano parecchi slavi per consiglio o personalmente o per lettera, mi é stato riferito ripetutamente" (5). E’ sorprendente una certa identità di linguaggio e di contenuti fra Sirotti ed il Prefetto. Lo stile di quest'uomo poi, più che tipico di un pastore d’anime, é quello di un informatore della polizia. Se nella Slavia abbiamo un "prete canaglia", a Gorizia abbiamo un Amministratore Apostolico che cerca di essere utile nella sua "pochezza". Trinko, subito avvertito del pericolo che corre, nega che la lettera sia sua. "Nulla feci di nascosto e tanto meno di illegale. Sono ben lontano dall organizzare e dirigere proteste e ribellioni". Per i contatti con Gorizia si trattava "dell’assorbimento della loro Cassa Centrale di Prestiti da parte della nostra Banca Cattolica del Veneto... (6). Di politica non mi occupai e non mi occupo. Non sono affari miei. Se mai dovessi in proposito desiderare qualche cosa, questa sarebbe un cordiale e completo affiatamento fra Jugoslavia e l'Italia, collo svincolo della prima dal funestissimo asservimento alla Massonica Francia" (7). Il Trinko tradisce, nonostante tutto, il disagio di vedersi trascinato in una bega, dove la dignità delle persone ed il loro decoro professionale sono completamente alla mercè dell'arroganza e dell’arbitrio. E' un altro aspetto triste della dittatura e non il minore: l'esaltazione degli sciocchi ed arrivisti a danno dei saggi, una specie di comuniSmo intellettuale, dove l'abolizione della cultura privata si traduce in un grigiore impressionante a tutto vantaggio di burattinai pericolosi. Il Trinko fa professione di apoliticità e, dati i tempi e l'educazione ricevuta o invalsa nel popolo cattolico, lo si può capire. Ma é un grosso difetto, un brutto segno di quello spirito dell'Aventino che divenne tradizione e vanto nel mondo cattolico ed ecclesiastico. La più grave conseguenza la si riscontrerà nello svilimento del messaggio cristiano e nella sua estraneità alle vicende storiche ef- fettive. Il Trinko, come cattolici si preoccupava dei riflessi religic si immediati dei diversi regimi meno del significato a lungo tei mine della politica in senso laici Per cui un'Italia, dove vigeva u Concordato tanto favorevole all Religione Cattolica, nonostante grave contrasto locale per la lir gua, poteva apparire l'ideale pt qualsiasi nazione, in particolai per la Jugoslavia che affinità etn che rendevano così vicina al pc polo delle Valli. L'avvicinament italo-jugoslavo, profetizzato de Marinetti nel 1935, ci sarà nell primavera del 1937; ma il patto c amicizia risulterà nient'altro eh un inganno, perché il governo fé scista desiderava in quel modo a: sicurarsi le spalle per poter const guire i propri scopi aggressivi. Faustino Nazzi Note: 1) ASU, Sez. Pref., Busta 17, Fasc.i Rei. ecc. del 5-3-1934. 2) ACAU, Lingua Slava lettera del 2-1934. 3) Ivi, lettera del 6-3-1934. 4) Ivi, lettera del 2-3-1934. 5) Ivi, lettera del 10-3-1934. 6) Dalla carica di Membro del Cor tato di Vigilanza della Banca C tolica del Veneto sarà dime! d'autorità nell'anno successivo, card. Serafini, Prefetto della Sai Congregazione del Concilio, con nica infatti a Nogara: "Prendo a dell'assicurazione che mons. Trin si dimetterà da membro del loc Comitato di Vigilanza... per la fi del corrente mese" (ACAU, S Def., Trinko mons. Giovanni, let ra del 26-3-1935). 7) Ivi, lettera del 7-3-1934. še do nedelje Samo Odkar se je začela šola in še posebno v zadnjih tednih je vsako jutro v Čedadu, pred palačo beneških provediktorjev vesel otroški živžav. Prihajajo iz vse Furlanije-Juljiske krajine in iz sosednjih dežel, razred za razredom, na ogled razstave o Langobardih. In dolga vrsta se kar vije ob čedadski stolnici. Uspeh po- Ena od številnih pobud, ki so v bude, kot z veseljem ugotavljajo v Čedadu in na Deželi, je bil izreden in računajo, da do nedelje 11. novembra ko razstavo po dobrih šestih mesecih zaprejo, si jo bo ogledalo nad 350 tisoč obiskovalcev. Vzrokov za tak uspeh je več. Prav gotovo gre tu za vse večji interes za razstave zgodovinsko- Čedadu spremljale razstavo kulturnega značaja, ki so namenjene širšemu občinstvu. Nobene ovire ne predstavlja niti dejstvo, da je mesto prireditve obrobno, če ga seveda gledamo iz italijanske perspektive, kot je Čedad. Precejšnjega pomena za uspeh prireditve je očitno bila tudi promocija, ki je bila v tem primeru res učinkovita. Nekaj podatkov več o zanimanju, ki ga je razstava o Langobardih v evropskem prostoru zbudila, daje tudi raziskava, ki so jo izvedli med obiskovalci, a zaobjema samo tri mesece (junij, julij, avgust). Največ obiskovalcev je seveda bilo med Italijani in kot je logično iz sosednjih dežel. Vseh tujcev, le med poletjem, je bilo 10%. Od teh največ jih je bilo (60%) iz Avstrije in Nemčije. Kot zanimivost (in seveda hudo pomanjkljivost), naj povemo, da je bila anketna, pola edino gradivo, ki je bilo prevedeno v tri jezike. Drug zanimiv podatek je, da med vsakimi štirimi italijanskimi obiskovalci, eden je bil tokrat prvič v deželi F-JK. Za tuji-ce je razmerje 3:1. gWBM 11*1 ilUfrlr-i t z A LA VISITA DEL PRESIDENTE DELLA REPUBBLICA Peterlè tra Peterlé accolto dal sindaco Paletti e da due ragazze del gruppo folkloristico "Sono già stato diverse volte qui a Resia, ma è la prima volta che vengo senza bicicletta." Così ha iniziato il suo discorso nella sala consiliare del comune di Resia il presidente della Repubblica slovena Lojze Peterlè nella sua visita ufficiale di sabato 27 ottobre. Accompagnato da due suoi ministri, Ingo Paš, ministro per il turismo, e Maks Basti, ministro per il mercato e gli affari economici generali, il presidente è giunto in Val Resia a mezzogiorno e mezzo, dopo essersi soffermato a Tarvisio dal sindaco e a Fusine per incontrarsi con le rappresentanze dei circoli culturali sloveni locali. Accolto da una pioggia gelida ed incessante, ma anche da un caloroso pubblico accorso per l'occasione nel capoluogo da tutte le frazioni, la visita ufficiale aveva, come si è potuto apprendere anche dal contenuto e dal tono dei discorsi ufficiali, l'aria di un incontro tra amici, tra vecchi amici. Il sindaco Luigi Paletti ha illustrato la realtà di Resia, le sue caratteristiche culturali così particolari, i suoi problemi ma anche gli sforzi dei resiani per restare in questa valle. Ha fatto poi riferimento anche alla legge Maccanico, esprimendo le sue perplessità sulla divisione che essa prevede all'interno della minoranza slovena in Italia. Dal canto suo, il presidente Peterlè, già a conoscenza di questa realtà, si è rivolto al pubblico con molta semplicità, manifestando il suo grande piacere di trovarsi con i Resiani, alcuni V SOBOTO 31. OKTOBRA POLAGANJE VENCEV S PREDSTAVNIKI ZVEZE BORCEV, KONZULATA JU, ANPI IN SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Od Kolovrata do Kanina v spomin padlih s prve strani rajine Izidor Predan. S Tolminske je vodil svojo delegacijo nevstrašni borec, predsednik Zveze borcev, tovariš Rot. Ob grobovih, spomenikih padlih, so lepo peli pevci iz Koritnice pri Grahovem, ki so par-vikrat prišli na grobove naših padlih. Vodil jih je Marjan Obit. Iz Oborč, kjer so bli k spomeniku položili že prejšnji dan domačini cvetje in sveče, smo šli na pokopališče Sv. Lenarta. Tudi tu smo naleteli na presenečenje. Skupno grobišče trinajstih slovenskih partizanov, ki so padli 31. maja 1943, je bilo res lepo očiščeno. Pred spomenikom beli pesek, na njem tudi rože. Tu smo čakali nad napovedani čas. Upali smo, da pride k nam, kakšen od občinske uprave, pa ni bilo nobenega. Ko smo vprašali nekatere domačine, že v jutranjih urah, kje je župan, so nam hudomušno odgovorili, da ga je odnesla povodnja. Iz Svetega Lenarta, kot po navadi, smo se peljali do spomenika padlih, na pokopališču Svetega Pavla pri Černetičih. Že dan prej me je obvestil star partizan Prekomorec - Ernesto Gariup, da bo že zjutraj očistil spomenik. In res smo ga gor dobili, ko je bil že končal svoje nobil delo. Pa gor nas je čakalo tudi najbolj prijetno presenečenje. Pred pokopališčem svetega Pavla nas je čakala lepa, mlada, vitka, visoka ženska, s širokim trikolornim trakom čez niedra. Predstavila se nam je za šindaka sredenjske-ga kamuna: Renata Qualizza. Vsem nam je bilo prijetno pri srcu, saj je bilo prvikrat, da je paršu na grob padlih za svobodo šindak sredenjskega kamuna. Še lepše presenečenje nas je čakalo ob spomeniku padlih na pokopališču v Gorenjem Tarbju. Gor je že pred nami prišla lepa "šindakesa". Tu nam je tudi spregovorila. Povedala nam je o tistih, ki so padli, in nam, ki smo ostali živi, tako lepe in globoke besede, predvsem o miru, so se nam globoko zasadile v srce in iz oči so se nam ulile suze. Boh ti Ioni, šindak iz Srednjega! Iz Gorenjega Tarbja smo se peljali k Svetemu Štoblanku, v Dreki. Tu nas je že čakal pred- stavnik občine, Giorgio Ber-gnach. Predstavljal je občinsko upravo, ker je biu šindak Zuffer-li, zavoj o občinskih del, plazov in poplav, odsoten. V imenu občinske uprave je položil z nami k spomeniku šopek rož, potem nas pogostil s pijačo v Komardi-novi gostilni. Od tu smo se spustil v Klodič in nato v Topolovo, po cesti, ki je bila hudo prizadeta od zadnjega neurja. Bili smo navajeni, da nas pred spomenikom čaka župan, pa letos ga ni bilo. Nekdo od domačinov mi je pošepe-tal na uho: "Ne čakajte župana, ga je letos odnesel plaz. Zmolite in zapojte, pa pojdite z Bogom!” Odgovoril sem mu, da je važna prisotnost ljudi. Iz Topolovega smo se spustil v Čedad, kjer smo se vsi zbrali ob velikem spomeniku na Trgu Rezistence. Tu nas je čakalo novo presenečenje. Potem, ko smo položili vence k spomeniku: predstavniki občine, videmskega ANPI, slovenskih organizacij videmske pokrajine, otrok dvojezične špetrske šole in drugih, se nam je pred mikrofonom oglasilo mlado dekle, Michela Bacchetti, ki je namestnik župana našega starega mesta. "V nje kratkem nagovoru in pozdravu je bistveno dojela, re-cepirala vrednote Rezistence". Tako jo je pohvalu Gino Lizzerò, slavni komandant Garibaldinskih enot. Oddolžil se je spominu padlih borcev tudi nov generalni konzul SFRJ v Trstu Jože Šušmelj. Iz Čedada smo se povzpeli do Matajurja, kjer smo, kot ponavadi, zaključili naš pohod ob grobovih padlih. Tu sta nas sparjela mons. Paskal Gujon in namestnik župana, Giovanni Pagon. Pred spomenikom v Matajurju so spregovorili predstavnik ZB iz Tolmina, prof. Manzini Paolo v imenu ANPI, podpisani v imenu slovenskih organizaciji videmske pokrajine in generalni konzul SFRJ v Trstu Šušmelj, ki se je zahvalu oblastem in beneškim Slovencem za lepo in dobro vzdrževanje spomenikov padlih za svobodo. Nato nas je sovo-denjska občinska uprava pogostila z zakusko v domači gostilni. Čeprav bom predolg, ne bi rad pozabil zapadne Benečije in Rezije. Tam sta delegacijo vodila podpredsednik ZB Tolmin in bivši predsednik Rutar, delegacijo ANPI pa je vodil član pokrajinskega odbora Rizzi. Tako v Reziji, kot v Tipani in Čeneboli, sta bile delegacije sprejete od predstavnikov občinskih oblasti, z župani na čelu. Tako smo tudi letos opravili svojo pietetno dolžnost do tistih, ki so dali življenje za našo svobodo. Izidor Predan - Dorič Kobarid s prve strani macca in Corno di Rosazzo. Prisoten je bil tudi namestnik kvestorja Maiova. Svečanosti se je udeležil tudi tolminski župan Viktor Klanjšček. Mašo je daroval msgr. Modotti iz Čedada, sodeloval pa je tudi pevski zbor Cai. Letos je bila svečanost še posebej ganljiva in obenem vsebinsko bogata, saj so si vsi lahko ogledali komaj odprt muzej o prvi svetovni vojni. SLOVENA IN VAL RESIA amici dei quali suoi vecchi amici, ed ha manifestato il suo interessamento ai problemi che assillano la vallata, impegnandosi a contribuire quanto possibile affinchè Resia possa avere un suo sviluppo. Infine, ha invitato una delegazione di Resiani a fargli visita presso la sede del suo Governo a Lubiana. Non è mancato lo scambio dei doni. Il sindaco, Luigi Paletti, ha offerto alla delegazione una pubblicazione su Resia ed ha ricevuto dal presidente Peterlè una targhetta a ricordo di questa sua prima visita ufficiale. Presenti all'incontro anche gli operatori culturali locali: Silvana Paletti, Rino Chinese, Vittorio di Lenardo, Renato Quaglia, il cav. Enzo Lettig, l’ex-sindaco di Resia Sergio Di Lenardo. Al termine del ricevimento, metà della delegazione ha fatto visita alla MIR s.r.l. di Oseacco, azienda sorta alcuni anni fa e che opera nel campo degli strumenti diamantati ad uso medicinale e industriale; l'altra metà ha invece visitato la casa della cultura resiana, edificio costruito dopo il terremoto, donato dalla Repubblica Slovena. Ha fatto seguito, poi, il pranzo al ristorante dell’albergo Val Resia durante il quale il presidente della Slovenia ha consegnato al dottor Roberto Terpin, presidente dell'azienda Mir, una targhetta a ricordo di questa sua prima visita. Una piacevole curiosità hanno destato anche le fotografie che si sono potute vedere, tra un boccone e l'altro, ritraenti il presidente della Slovenia alcuni anni fa, mentre falcia l'erba con la famiglia Di Bernardo sui pascoli ai piedi del monte Canin. Infine un sentito ringraziamento per l'ospitalità ha coronato la visita e, dopo una calorosa stretta di mano e l'augurio di ritrovarsi ancora nello spirito dell'amicizia e della pace, la delegazione ha proseguito per Tar-cento. Luigia Negro Vprašanje zaščite vedno Nedavni obisk predsednika slovenskega izvršnega sveta Lojzeta Peterleta skupaj z ministri Bastioni, Dularjem in Pašem v Benečiji je pomenil v prvi vrsti stik s predstavniki krajevnih uprav tistega območja na katerem živijo Slovenci. Od Kanalske doline, preko Rezije in Čente do Nadiš-kih dolin se je predsednik slovenske vlade srečal skoraj z vsemi župani in upravitelji in povsod je omenil nujnost, da se slovensko skupnost v videmski pokrajini zaščiti s takim zakonom, ki bo upošteval evropske standarde. Dvodnevni obisk v videmski pokrajini je bil seveda priložnost, da so se predstavniki slovenske ospredju vlade seznanili s prizadevanji, z odprtimi problemi in potrebami slovenske narodnostne skupnosti na vseh področjih od kulturnega do šolskega in gospodarskega. V ospredju pogovorov je bilo med drugim tudi vprašanje vloge, ki jo lahko ima slovenska skupnost kot vezni člen med našo deželo in Slovenijo. Ob priložnosti obiska pa so si predstavniki Slovenije želeli srečati in zahvaliti tudi tistim, ki so se prizadevali zato, da se ohrani slovenstvo pri nas, ki so kljub hudim političnim pritiskom ustanovili prva kulturna društva, pevske zbore in druge slovenske organizacije v videmski pokrajini. Predsednik Peterle z našim Predanom In msgr. Birtičem V pokopališču na Trčmunu, pred grobom Ivana Trinka VESELA NOVICA IZ ODDALJENE AVSTRALIJE - POROKA V BLEDČJOVI DRUŽINI Puno Avstralija ni takuo blizu, kot nam je Hum, Svet Martin al pa Matajur. Avstralija je dežela, ki je narbuj oddaljena od naše Benečije, zatuo ni čudno, da nam od dol parhajajo nove novice, ki so za ljudi, ki živijo dol za "veliko lužo" že stare. Dol živi puno naših ljudi. Žive, dielajo, se ženijo. Karstijo an umirajo, glih takuo kot tle par nas. Imajo pa par sarcu rojstne kraje, našo Benečijo, zatuo imamo med njimi puno braucev, puno naročniku na "Novi Matajur". Ti nam pošiljajo novice, v časih žalostne, v časih vesele in vsak zastop, de narraj publikavamo te vesele. Hvala Bogu taka je tudi telekrat. Dol sta se poročila na dan 7. aprila 1990 Marina Floreancig, ki ima 27 liet, an David Mullaly, 29 liet. Oba sta profesorja in učita na šoli. Živita v kraju Abbot-sford. Tata od Marine je znani Beppi Floreancig - Bledčju iz Podlak, mama pa Ersilia Jurman - Bleutova iz Lombaja. Beppi in Ersilia sta dielala in živiela 27 liet v Avstraliji in dol se je rodila tudi Marina, pred njo pa brat, Franco, ki je na hitro umaru, ko mu je manjkalo tri dni za do-punt osem liet. Smart lepega otroka je pustila žalostno slied, zariezala globoko rano v srcu Dva Zetova brata sta praznovala svoj rojstni dan. Začnimo od Basilie, čepru je praznovala za no malo cajta potle, kot nje brat G ino. Kaj naj povemo ob 70. rojstnem dnevu Basilie Floreancig - Zetove iz Lombaja? Predvsem to, da ji želimo puno zdravja, sreče in veselja. V srie-do 10. oktobra je dopunla 70 liet svojega življenja. Živi v kraju Morbegno (Sondrio). Fotografija, ki jo tle publikavamo, je bla posneta glih na nje rojstni dan. Je liepa, visoka, ponosna lombajska "čeča", mati in nona. Jih ne kaže nje liet, jih ima skrite v borši in jih za sabo nosi! Tle sem dužan poviedat, kar viem o nje življenju. Morebit, de na bo dakordo z mano, pa jest sem tak, da muoram napisat, tudi o pajčolni, če jo vidim v hiši. Čene mi se zdi, da ne pišem resnice, in če ne napišem resnice, me sarce boli. Se muoram zahvalit Basilji, de mi je pošjala iz kraja Morbegno nje fotografijo in fotografijo nje brata Gina, ki živi v Lombaju. Basilia se je rodila v številni Zetovi družini na Lombaju 1920. leta. Prehodila je vso križevo pot, še buj dugo, kot je bla Kristusova kalvarja. Ona nam je iz Sondrije pošjala lansko lieto fotografijo, kjer so ble posnete čeče iz Lombaja, Malinskega, Zavarta, Obrank in drugih bližnjih vasi, ki so, kot dikle, služile v Milanu. Ona, Basilia, se je poročila z lepim in barkim možam v Morbegno 1944. leta. Takrat je imela 24 let. Za štier lieta potle, ko je imela 28 liet, je postala že uduova. Ostala sta ji dva mala otroka za redit. Ni bluo drugega pomaganja, kot iti na dielo za reživiet otročicje in sama sebe. la je dielat v Švico (Žvicero). Gor je dielala trideset liet in sada uživa nje zaslužen penzion v mestu Morbegno. Naročena je na naš "Novi Matajur" in z njim povezana na zemjo, kjer se je rodila. Basilia, vsi tisti, ki te poznamo tle v naših dolinah, ti voščimo še puno zdravih, srečnih an veselih liet! Kaj pa naj povemo o bratru Ginu? Tudi o njem, ki je praznoval svoj 60. rojstni dan, bi lahko napisal žalostne reči, pa on bi ne biu zatuo veseu, ker je z veseljem preomagu tarpljenje. Šestdeseti rojstni dan je praznoval na dan 21. septembra. On se ni še spomnu. Povedala mu je Marija Žuanova, in gorje bo našim vasem, kadar ne bomo imeli tajšnih, ki vedo vse, skarbe za vse, kot ona! Gino Zetu je dober mož, za vsako potriebo, ko ga pokličeš, on je parpravjen, on je pred tabo. Od številne Zetove družine, je on ostu sam, ki kuri družinsko ognjišče, ob katerim se grejejo vsi tisti, ki so šli in spet parhajajo mu dielat družbo. Dorič sreče na skupni poti roditeljev (genitori), sester in žlahte. Hčerke Gabriella an Graziella sta se rodile že v Podlak in sta šle, kot male čičice, za tatam in mamo v Avstralijo. Graziella je omožila Španiuo-la in živi sada v Španiji, v kraju Valadolid, blizu Barcellone. Gabriella je poročila Paola Sca-unich - Cjepaca iz Hrastovijega. Tudi Gabriella je profesorca in uči angleški jezik na neki srednji šoli v Vidmu. Takuo, vič al manj, vsaka naša družina ima svoj romanzo, sestavljen od žalostnih in veselih dogodivščin. Če bi pa napisu življenje Bepčja Bledčjovega in žene Ersilie, bi paršle na dan debele bukva. Sada živita v Dolenji Mersi, ker sta kupila hišo in uživata zaslužen penzion. Pa za voljo Božjo, zakaj me je takuo zaneslo? Ne smem pozabit uržuha, zavojo katerega sem biu začeu pisat. To sta naša mlada noviča v Avstraliji. Marina, ne zamuji. Parpej gor za "Veliko lužo" moža Davida, de mu pokažeš, kje sta se rodila tuoj tata in mama. Boš vidla, de mu bo všeč. Marina in David, vsi vam želimo puno sreče an ljubezni na skupni življenjski poti. Dorič \s Cenebola vabi n praznik "Ptičice je lipa v senčico vabila, kadar ležal sem pod njo me je ohladila". Takuo pravi slovienska ljudska, narodna piesam. An s telimi besiedami vaščani iz Čenebole vabijo vse na liep praznik, ki ga pripravljajo v nedeljo 11. novembra ob 11. uri zjutra. Po maši usadijo blizu ci-erkve no lipo, drevuo, ki je pravijo, simbol vasi an vsega slovienskega sveta, do-ložmo mi. Rasla bo tam, kjer so stale lieta an lieta, več stoletij, dvie močne lipe, pod katerimi so se vaščani zbierali an ki so jih usiekli 30 liet od tega. Na liepem "družinskem" prazniku v nedieljo parne-se njega pozdrav šindak iz Fuojde Grimaz, potle bo guoriu v imenu vaščanu Rino Petrigh, ki povie vso zgodovino "štorijo" od vasi, an je zlo interesant. An na koncu jo veselo zapojejo po domače žene od foklorne skupine Stu ledi, ki v Čeneboli odkar so jih zapoznal lietos polie-te jih imajo zelo radi. Guidac P prave... Te narbuj stari judje po naših dolinah ne puobne-jo tajšne velike pavuod-nje, ki smo videli pretekle dni. Nesla j' muost v Kosci, postrove v Cedrone, zidi an use kar je ušafala pred sabo. Podbuniescam voda j' nesla tudi šindaka von s kamuna, pa ne zlo deleč, zatuo ki se j' zapeu tu an muost od Autovie Venete. Sa j' malomanj ši-gurno, de se zapne nazaj an za podbunieški kamun, ker "komedija za se pustit videt velik", takuo ki je bluo napisano na Gazzet-tine je že nareta. Modar je biu tudi šindak od garmiškega kamuna. Kar je paršla ordinan-ca, de j' prepoviedano iti po desti čez Bielo vodo, kier je biu velik plaz, za dat dobar ežempil njega juden, ničku te parvi je pasu čeries! Šindak od Svetega Lienarta an šin-dakeša od Sriednjega mis-lejo pa venest nazaj von rabuote za vse tiste judi, ki od kožiške doline hode-jo čez Tarbi vederbavat ci-esta tu njih komune. Sa-muo imajo niekšne težave za se poguarjat kupe. Uša-fat muorejo 'no kandrejo, de šindakeša se usedne za bit kompanjano velika! Pa le buj modar je Sigurno dreški šindak. Na Messaggero Veneto je pravu, de po vojski njega kamun je imeu čaries 1.500 judi, sada jih je ostalo 280, malomanj vsi stari. Če puojde takuo naprej, za prihodnje elecjone bo imeu 15 judi, glih za na-rest šindaka, ašešorje an konšilierie, zatuo so začel zidat novi muničipjo!!! Puno veselja želmo Giancarlu an Sandri t / vv» Voščimo vam se puno liepih rojstnih dnevu Znano je, da noviči - še buj pa njih družine, žlahta an parjatelji — težkuo čakajo fotografije o žembi, o poroki. Tist zaželjen album o ženitvah, porokah, ga puno cajta mastejo, prej ko ga dajo na dan. In končno nam je paršla v ruoke fotografija o simpatičnih novi-čah v Sovodnjah od 25. avgusta lietos. Je zaris liepa! Otroci novičev, ki jim jih želmo puno, zdravih an veselih, bojo dostkrat radi pogledali tole fotografijo, tudi v 'Novem Matajurju". Sandri in Giancarlu ponavja-mo vsi narbuj dobre voščila na njih skupni življenski poti. Kot smo bli že napisali veselo novico, sta si pred utarjem v lie-pi cierkvi "Madonna delle Pianelle" blizu Nem objubila večno zvestobo Giancarlo Pagon - Šu-oštarju po domače iz naše vasi, Blažin, an Sandra Simeoni iz Raspano (Cassacco), na dan 25. avgusta lietos. NE D IŠKI je spet med nami Vsako saboto ob 14.10 na valovih Rai-Radio Trst A vodijo: Giorgio Banchig Luciano Chiabudini an Ezio Gosgnach La Serenissima rifà i privilegi Mimmatajur SLOVENSKA LJUDSKA PRAVLJICA Nedolžna ljubezen Bili- sta dve vasi, ena blizu druge. V prvi vasi je bil lep mladenič, da mu ni bilo para, v drugi pa je bila lepa deklica, lepša kakor vse njene tovarišice. Bila sta pa oba ne le samo lepa v obraz, temveč njuni srci sta bili še čisti in nepokvarjeni. Ta dušna in telesna enakost ju je kmalu zedinila v čisti ljubezni. Drug drugemu sta razodevala svoja čustva in mislila sta, da sta tukaj na zemlji že v raju. Toda kakor vsako veselje, se je tudi njuno kmalu skalilo. Deklica je tako zbolela, da so že vsi mislili: zdaj bo ugasnila. Mladenič jo je hodil pogosto obiskovat. Nekega dne gre že v mraku svojo pot in sreča v hosti belo oblečeno ženo. Ko žena vidi, kako je žalosten, ga vpraša, kaj mu je. Mladenič ji pove, da je njegova ljuba bolna in kako zelo se boji, da jo bo kmalu izgubil. Žena ga tolaži ter mu veli, naj pogleda proti bregu, tam bo nekaj videl. Mla- denič se ozre na breg in vidi dve svetilki. V eni je luč prav svetlo gorela, v drugi pa je hotela že ugasniti. Žena mu je takole razložila: - Svetilka s svetlo lučjo pomeni tvoje življenje. Živel boš, dokler bo ta luč gorela. Druga svetilka pa pomeni življenje tvoje ljube, ki bo kmalu ugasnilo. Vendar pa jo moreš oteti smrti, če toliko olja iz svoje svetilke v njeno odliješ, da ga v njeni ne bo nič več in nič manj kakor v tvoji. Potlej pa je tudi tebi življenje prikrajšano in umrla bosta oba v isti uri. Če te je volja, kakor praviš, reši življenje svoji ljubi. - Hvala bogu, vzklikne mladenič radostno in hiti na breg k svetilkama. Viseli sta v zraku pa nista bili nikjer privezani. Stori, kakor mu je rekla žena, potem pa hiti v dol, da bi se zahvalil beli ženi. A ni je našel več. Ko pride do vasi, vpraša deklo, ki je ravno po vodo šla, kako se kaj bolnici godi. In ta mu pove, da ji je zmie-raj boljše. Veselo hiti v hišico in se prepriča, da je to res. Deklica je kmalu popolnoma ozdravela in ljubi ji je povedal, kako jo je ozdravil. V sreči in ljubezni sta živela še sedem let. Čez^ sedem let pa oba na en dan zbolita in v mraku ob isti uri umrjeta. Ljudje so pravili, da so videli na bregu dve svetilki, ki sta zaporedoma ugasnili. Pokopali so ju drugega ob drugem pred cerkvenimi vrati in ljudje so hodili preko njunih grobov. Iz vsakega groba pa je prirasel bršljan, se oprijel cerkvenih vrat in njih obrasel okoli in okoli. Čez leto in dan so groba odkopali. Trupli sta bili čisto sprhnjeni, srajci pa sta bili še celi in iz vsakega je rasel bršljan. - Ponekod pa pravijo, da je iz dekličinega srca prirasla bela lilija, iz mladeničevega pa rdeča vrtnica. Nonostante la raccomandazione di conservare il privilegio a doppia chiave, a forza di essere letto in chiesa ogni anno per la festa di S. Giorgio, il documento finiva per ridursi in stato pietoso e persino illegibile. Bisognava allora supplicare la Serenissima, attraverso i suoi magistrati, a rinnovare il privilegio. Toccò rifare anche quello di Azzida. Sicuramente il 30 luglio 1778; 165 anni dopo quello illustrato nelle due precedenti puntate. Come vedremo c'era una seconda e più importante ragione perchè i privilegi si dovessero rifare: quella degli usurpi e delle liti. Qualcuno prendeva cioè possesso abusivamente dei terreni comunali e li utilizzava come se fossero sua proprietà. Di qui contestazioni e risse. Ecco un rinnovo del privilegio di Azzida: Noi Gio: Fran.co Barbarigo, Fran.co m.o Zustinian et Aurelio Rezzonico, Providitori s.a li Beni Comunali. Udito D. Girolamo Gastaldis Inst.e e per Nome del Comun d'Azzida esponendo haver detto Comun in suo privileggio tutto lacero, e corroso, ricercante li sia di nuovo rifatto, per ciò abbiamo tolto per mano il loco catastatico et avemo trovato posseder esso Comun li sottoscritti Campi dentro li sottoscritti Confini, sicché restano del tutto separati dal Terreno dè particolari confinanti, quali consignamo a Voi uomini del predetto co- mun... e qui il documento prosegue ricalcando per filo e per segno quello precedente. C'è solo un'aggiunta, nel caso parecchio opportuna: Sia in obligo quel Meriga che di tempo in tempo si troverà nel carico quando occorerà che sia contravenuto in alcuna minima parte, a quanto e pred.o o che da confinanti, o da qual si voglia altra persona sia fatta alcuna usurpazione, ovvero intachi, usurpando, overo inviando confini di detti comunali, etiam Strade Pubbliche di volta, in volta, dovrà venir o mandar nel N.ro Mag.to a dennunziar dette usurpazioni, et intachi, sotto quelle istesse pene che è tenuto a denunziar le Risse che seguono con sangue nel vostro regolato, e questo tante volte, mancherà d’eseguire a quanto è predetto... e qui seguono le raccomandazioni che già sappiamo circa la conservazione del privilegio a doppia chiave e circa la sua rilettura per S. Giorgio. Segue anche la descrizione abbreviata degli appezzamenti costituenti la kamunja, quindi con tutti quei pati, modi, condizioni e sotto tutte quelle pene espresse e dichiarite nel-l’oltrescritto Privileg.o quale resta controfirmato ed appro-bato in tutte le sue parti come stà e giace ad sich Dato dal Mag.to N. S.a Beni Comunali li 30 Luglio 1778; Firm.to Filippo Balbi Prov.re M. P. IZ ŽIVLJENJA DVOJEZIČNEGA ŠOLSKEGA SREDIŠČA V ŠPETRU Sedaj imamo telovadbo Smo že pisali o otrocih, ki hodijo letos v prvi razred dvojezične šole v Špetru, tokrat iskoristi-mo priložnost telesne vzgoje oziroma dejstva, da pridno stojijo v vrsti in vam jih predstavimo: Daria, Alessandro, Martin, Giulia, Luca, Patrick, Simone, Mattia in Fabrizio. Skupaj z njimi je profesor telovadbe Igor Tul, ki prihaja v špetrsko šolsko središče dvakrat na teden. Otroci imajo telovadbo po eno uro tedensko, porazdeljeni seveda po razredih. Svojo uro telesne vzgoje, ki hkrati pomeni skrb za zdravo telo a tudi osvajanje sveta okrog sebe tudi v slovenščini, imajo tudi malčki iz vrtca. Ka’ pišejo naši otroc? AN ATLETA An mož, ke je šimpatik, se kliče Injacijo. Ima 74 liet an je ku mladenč: je an majhan mož, ma nimar an klabuk go na glav, je samuo koža an kosti, njega besi-eda od ordin je "porko čačo ", dna besieda, ke je on inventò. Nose čarivje da ginaštika, diela hlod, nardi žbrince, koše an druge reči. Vsako lieto se nardi dou Sau-odnje dno partido "celibi e ammogliati" an on je nimar kapitan, jest se smej en nimar, kar ga vidin lietat ta za balonan; ma nogè madlè ku tiste od koze an biele, te drugi na morjo giokat od smieha. On gioka tu škuadro od "celibi ", udobi an potle guori, de je on stuoru udobit škuadro an tisti od škuadre mu dajo ražon. Claudia - Gorenj Barnas MOJA SESTRA Moja sestra se kliče Erika. Ima dvie liete an je že zadost velika za jih kombinovat. Kar vide, de jo na obedan gleda, gre tu banjo an odpre vodo. Kar jo ušafan, ima puno vode natočene an jo na moren odgnat an muoran poklicat mamo. Kar pride mama, je mokro vse dol po tleh an vsa čičica. Ona prave, de samuo ona je mamina. Ist vien, de nie takuo, ma nie-san jezna, zak vien, de kar zrase, bomo gobedvie mamine an tatove. Mara - Hostne (Iz Vartaca lieta 1984) SCHIAVO?» IA Questa è Ja carta della Co-mugna di San Piero de Schiavonia del 1780 ma copia di una precedente del 1607. La scritta in calce a destra dice infatti: Facio fede io Angelo Bandarini Pub.co Perticator 1) dell'Ill.mi SSig.ri sopra li Beni Comunali di aver perticato et posto in Disegno la detta Co-mugna della Villa di S. Piero de Schiavonia. Adi 22 Ottobrio 1607 N. 1. Comugna in Monte chiamata Robba, e Pratovizza o Altravìzza, et Piasi 2) Per. 324 q. — . t238. 10 Luglio 1780 Copia tratta da altra simile esistente nel mag.to Ecc.mo de Beni Comunali in filza estrazioni al n. 836 in fede. Per Carlo Scarabello Ing.e e P.to Ord.° del Mag.to sud." Girolamo Corbolin Pub.co P.° Nella mappa appaiono i nomi dei proprietari confinanti: Acqua detta la Zetug-na e Comune di Azzida a partire dall'alto verso destra; Michiel Queren de S. Piero, Monesterio Major di Cividale, Michiel Licher di S. Piero, Luca Zorbolo de Sarzenta, Daniel Zoberle di Sarzenta, Camugna di Sarzenta, e quindi risalendo a sinistra verso l'alto: Michiel Curin di S. Piero, Stefano Blasut, Gasparo Brutiana da S. Piero, Sig. Sallona da Cividale, Fontana d'acqua e Sig. Sallona da Cividale. Cognomi presenti che in tempi più recenti ed odierni sono: Quarina (Queren, Curin: Kurin), Liccaro (Licher: Likar), Suber (Zorbolo, Zoberle: Zoberli), Blasutig (Blasut: Blazut(ič)), Brocchiana (Brutiana: Bročana). (archivio comunale S. Pietro al Natisone) Note: 1) Perticator = perito agrimensore. E' lo stesso Anzolo Banderin della kamunja di Azzida. 2) Di questi toponimi è rimasto in uso solo il primo, Roba, il monte che sta ad est di S. Pietro. 3) Pertiche = misura agraria corrispondente a mg. 654 circa. Stran 7 TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU V. Chiacig - Audace I risultati 1. CATEGORIA Valnatisone - Gemonese 1-3 2. CATEGORIA Bearzi - Audace 2-0 3. CATEGORIA Pulfero - Asso 4-2 Savognese - Azzurra 1-1 ALLIEVI Valnatisone - Azzurra 1-0 GIOVANISSIMI Olimpia - Valnatisone 0-8 ESORDIENTI Valnatisone - Cividalese 1-0 PULCINI Com. Faedis - Valnatisone 7-1 Prossimo turno 1. CATEGORIA Pro Fagagna - Valnatisone 2. CATEGORIA Audace - Bressa 3. CATEGORIA Cormor - Savognese; Campo- formido - Pulfero ALLIEVI Campoformido - Pulfero GIOVANISSIMI Valnatisone - Udinese ESORDIENTI Percoto/B - Valnatisone PULCINI Valnatisone - Buonacquisto Le classifiche 1. CATEGORIA Pro Osoppo 12; Valnatisone 10; Juniors, Sanvitese, Tavagnacco 9; S. Luigi 8; Pro Fagagna, Arteniese, Varmo, Bujese, Flumignano 7; Ge-monese 6; Spilimbergo 5; S. Marco Sistiana 4; Portuale 3; Cividalese 2. 2. CATEGORIA Tarcentina, Donatello 11; Pro Tolmezzo 10; Torreanese, Tricesi-mo, Maianese 9; Riviera, Buonacquisto, Atletica Bujese, Reanese 7; Bearzi 6; Sangiorgina, Bressa 5; Forti & Liberi, S. Gottardo 3; Audace 1. Buonacquisto e Maianese 1 partita in meno. 3. CATEGORIA Basiliano 11; Azzurra 9; Pulfero, S. Rocco 8; Gaglianese, Asso, Colu-gna 6; Lumignacco, Olimpia, Savognese 5; Colloredo di Prato, Fulgor, Campoformido 4; Cormor S.G. 3. ALLIEVI Flaibano 11; Lestizza, Mereto D.B. 10; Pozzuolo 9; Camino al Ta-gliamento/B, Chiavris 8; Sedeglia-no 7; Cormor S.G., Buttrio, Azzurra 5; Cividalese 4; Flumignano 3; Basiliano, Campoformido 2; Valnatisone 1; Celtic 0. Celtic 2 partite in meno; Mereto D.B., Lestizza, Buttrio e Chiavris 1 partita in meno. GIOVANISSIMI Udinese 12; Pasianese/Passons A, Sedegliano, Comunale Faedis 8; Valnatisone, Lavarianese, Rizzi 6; Sclaunicco, Talmassons, Chia-vris/B, Fortissimi 4; Bertiolo, Savor-gnanese 3; Cividalese 2; Olimpia 1. Valnatisone, Cividalese, Talmassons, Pasianese, Chiavris/B e Fortissimi 1 partita in meno. ESORDIENTI Cividalese 8; Donatello/A 6; Valnatisone, Torreanese, Azzurra, Buonacquisto 5; Manzanese 4; Forti & Liberi 2; Gaglianese, Percoto 0. Valnatisone 2 partite in meno; Manzanese, Torreanese, Donatello/A, Percoto e Gaglianese 1 partita in meno. PULCINI Com. Faedis 7; Valnatisone 6; Buttrio, Stella Azzurra, Nimis 5; Serenissima 4; Buonacquisto 2; Fulgor 0. Serenissima 2 partite in meno; Valnatisone, Com. Faedis, Buonacquisto e Nimis 1 partita in meno. VALNATISONE KO IN CASA - AUDACE SCONFITTA IN TRASFERTA Digiuno in anche per - SAVOGNESE RAGGIUNTA DALL’AZZURRA M. Campanella - Allievi Finalmente é giunta per gli Allievi della Valnatisone la prima vittoria di campionato. Ospitando sul campo di S. Leonardo l'Azzurra di Premariacco i ragazzi allenati da Ivano Martinig con una rete di Michele Osgnach sono riusciti a cancellare quello zero del tabel-lino della classifica che era diventato per loro una vera ossessione. Questa vittoria oltre che essere una boccata d'ossigeno per la classifica, rinfranca il morale dei ragazzi. I Giovanissimi in attesa della capolista Udinese si sbizzariscono a Pademo con l'Olimpia andando a segno con Denis Terlicher (3 reti), Fabio Lesizza, Michele Se-lenscig, Matteo Tomasetig, Luca Mottes e Alessandro Bergnach. Fallito un calcio di rigore dal portiere Stefano Predan. Gli Esordienti vincono il derby con la Cividalese grazie ad una rete messa a segno da Stefano Davide Del Gallo - Esordienti Moreale a 5' dalla fine. La Cividalese in precedenza aveva fallito ben quattro occasioni da gol. Queste le due formazioni scese in campo. Valnatisone: Primosig, Birtig, Trainiti, Moreale, Golop, Bertolutti, Del Gallo (Petricig), Qualizza, Tomasetig, Cornelio, Bucovaz (Bordon). A disp: Obit, Bastiancig, Angelini. Cividalese: Cadalino, Scaravetto, Lanzuti, Quercig, Zambelli, Podrecca, Messere, Causerò (Coren M.), Nardini, Martinig, Rizzi. A disp: Lunari, Giglio, Maiorino, Coren L. Infine a Campeglio grandinata sui Pulcini, che salvano la faccia con il gol di Ivan Duriavig, che rende meno amara la sconfitta. Una gara da dimenticare, giocata su un terreno pesantissimo che certamente non ha favorito la nostra giovane e leggera formazione. Naturalmente anche per loro c'è il tempo per la riscossa, iniziando da domenica con il Buonacquisto. Pulfero a tre passi dal cielo Giovedì 1. novembre si é giocata a Remanzacco la gara di coppa Regione fra Buonacquisto e Valnatisone. Disturbata da un vento gelido e giocata su un terreno pesantissimo, la partita dopo i tempi regolamentari si é conclusa sul 1-1, con le reti di Jussig per il Buonacquisto e De Marco per la Valnatisone. Nel primo tempo supplementare la rete di Sedi ha dato la vittoria con il passaggio al turno successivo alla Valnatisone. Nel Buonacquisto ottime le prove di Stefano e Terry Du-garo e Flavio Chiacig che con Robi Caucig sono la colonna portante della formazione di Remanzacco. Passiamo ora al commento delle gare di domenica. In prima categoria la Valnatisone ha subito la prima sconfitta casalinga ospitando la Gemonese. Dopo un inizio disastroso culminato con il 0-2 realizzato su Stefano Scuderln - Savognese rigore contestato da giocatori e pubblico locale e su sfortunata autorete di Tuzzi, c'é stato il risveglio dei locali. Due palle gol fallite hanno preceduto la rete di Tuzzi che di testa ha spedito il pallone nell’an-golino basso della porta difesa da Tomat. All'inizio della ripresa avveniva in 4 minuti la svolta decisiva della gara. Stacco, lanciato in piena area di rigore, veniva atterrato da un difensore ospite; il direttore di gara faceva proseguire il gioco ignorando il fallo. Tre minuti più tardi veniva espulso Beltrame. In inferiorità numerica la Valnatisone subiva la terza rete in netto fuorigioco. Veniva poi espulso anche Zogani, così la formazione locale era ridotta in nove uomini, che cercavano disperatamente il pareggio. De Marco, ben lanciato da Clavora, faceva partire un tiro con il pallone che superava Tomat ma s'infrangeva sul palo ritornando fra le braccia del portiere. A tempo scaduto veniva espulso anche Bardus, che concludeva la serie dei cartellini rossi. Domenica la Valnatisone giocherà a Fagagna. L’Audace dopo il danno subito domenica in settimana ha ricevuto la beffa: 300000 lire di multa e le squalifiche di Lucchetti per ima giornata e di Guiducci per tre. Con il morale sotto i tacchi ha affrontato la trasferta udinese con il Bearzi, che si é conclusa con un'altra sconfitta. Domenica l'Audace ospiterà il Bressa. Il Pulfero ottiene la sua quarta vittoria ospitando l'Asso di S. Osvaldo e migliorando la sua classifica, che attualmente lo vede al terzo posto. Stefano Pollauszach con una doppietta é stato il matta- lina fase di Audace-Reanese tore della giornata. Lo hanno emulato Cristian Onesti e Marco Gia-iotto. Domenica la formazione di Olivo Domeniš si recherà a Campoformido per disputare una gara che ci potrà dire se gli arancione quest'anno lotteranno per le posizioni di alta classifica. L'Azzurra Simonelig-dipendente riesce a raddrizzare il risultato a S. Leonardo contro la Savognese. Il risveglio di Žarko Rot dopo il lungo letargo iniziale non é bastato alla squadra del presidente Bruno Qualizza per ottenere la seconda vittoria. Due pali per parte hanno caratterizzato questa sfida, che si é conclusa in perfetta parità. Domenica prossima la Savognese ha la possibilità di incamerare il secondo successo nella trasferta udinese con il Cormor S.G., fanalino di coda del girone. Žarko Rot - Savognese Mednarodni turnir y malem nogometu "Tolmin 90” invita tutti coloro che amano il calcetto al 3. torneo internazionale di calcetto, che si svolgerà il 7 e 8 dicembre nella palestra del ŠC - Vojvodina di Tolmino. Tutte le squadre d’oltreconfine che desiderano partecipare devono pagare l’iscrizione, che ammonta a 80000 lire, entro il 30 novembre. Le iscrizioni si possono effettuare presso il ristorante Gašperut di Volarje. Per altre informazioni telef. al (003865) 81928 presso Polona o Vesna Podreka. Tolmin 90” si augura che le squadre d oltreconfine partecipino numerose all'iniziativa per continuare il legame d'amicizia tra gli sportivi della fascia confinaria. "Tolmin 90" vabi vse tiste, ki ljubijo mali nogomet, na 3. mednarodni malonogometni turnir, ki bo 7. in 8. decembra 1990 v športni dvorani ŠC -Vojvodina v Tolminu. Vse zamejske ekipe, katere želijo sodelovati morajo poravnati prijavnino 80.000 itali-anskih lir do 30.11.1990. Prijave spremejajo v gostilni Gašperut na Volarijh. Vse ostale informacije dobite na telefonsko št. (003865) 81-928 pri Podreka Poloni ali Vesni. "Tolmin 90” želi, da se zamejske ekipe udeležijo v čim večjem številu ekip in s tem nadaljevati prijateljske vezi s športniki v zamejstvu. novi matajur PODBONESEC Marsin Smo imiel noviče Sta imiela zaries puno sreče za njih poroko Paolo Marseu an Gianna Rudi, Tisti dan priet je bluo tako tle po naših dolinah, de je tiela uoda vse arznest, drug dan pa tako sonce, de še poliete ga niemamo takega an oni so se oženil pru tisti dan, v nediejo 28. otuberja^ Obadva sta iz Čedada, njih koranine pa so v naših dolinah: tata od Paola, sedanji šindak v Tavorjani, je iz Dolenje Mierse, mama pa iz Zverinca; tata od Gianne je iz Kozce, mama pa iz Marsina. Za reč njih "ja” sta Paolo an Gianna vebrala lepo cierkuco svetega Louranca v Marsine. An naše vasi, naši kraji so jim takuo ušeč, de so decidli de od seda napri bojo živiel nomalo tle, v vasici Pocera v Dolenjim Marsine, kjer so kupil 'no hišo an nomalo du Čedade. Paolu an Gianni želmo puno puno veselih dnevu. Tar četa Zapustila nas je Maria Costaperaria V čedajskem špitale je umarla Maria Costaperaria. Učakala je lepo starost: 83 liet. Žalostno novico je sporočila sestra kupe z navuodi, s pranavuodi an z vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Landarje v petak 26. otuberja popudan. Cudicio. V žalost je pustila njega, drugega sina Giancarla, moža Geronima, neviesto Julio (ki je miedih v Podboniescu) an vso drugo žlahto. Pogreb Armide je biu v Tavorjani v četartak 1. novemberja popudan. Ediju an vsi njega družin naj gredo tudi kondoljance Novega Matajurja. • • • All'età di 65 anni ci ha improvvisamente lasciati Armida Boreanaz in Cudicio. La signora Armida era la mamma del medico di San Pietro Edi Cudicio. A lui ed a tutta la sua famiglia sentite condoglianze anche dalla redazione del Novi Matajur. kamo v spomin vseh tistih, ki so jo poznali, imeli radi in jo spoštovali doma in po svetu. GRMEK SVET LENART Škrutovo - Malinske V spomin Angele V zadnjim "Novem Matajurju" smo bli napisal žalostno novico, de nas je za venčno zapustila Angela Rucchin - uduova Boreanaz, ki je živiela s sinam Renatam v tisti novi, veliki hiši, ki je bla pred par lieti zazidana^ nad provincialno ciesto - med Škru-tovim in Čemurjem - glih ob začetku cieste, ki pelje v Hlasto. Rajnka Angela se je bla rodila v Matijovi družini v Malinskim, pod dreškim kamunom, dvainosemdeset liet od tega. Sada nam je nje sin Renato parnesu fotografijo, ki jo publi- Nov komandant karabinierju Nomalo cajta od tega nas je brigadier Michelangelo Spanò zapustu za iti v Piacenzo, kjer so mu dal višji inkarik. Na njega prestor je paršu nov komandant, brigadier Giuseppe Salvatori, ki bo od seda napri imeu pd sabo kasarno go par Hloč. Brigadier Salvatori je iz Tagliacozzo (L'Aquila), vič cajta je opravju svojo službo v Palmanovi. Tele dni so ga v imenu dreš-kih an garmiških kamunu, ki so pod varstvom kasarne iz Hlocja, pozdravila župana Mario Zuffer-li an Elio Chiabai. Komandant Salvatori je obljubu, de nardi vse, kar je v njega močeh za pomagat našim ljudem. TAVORJANA Umarla je mama miediha Cudicia Na naglim je v čedajskem špitale umarla Armida Boreanaz, poročena Cudicio taz Tavorjane. Imiela je 65 liet. Armida je bla mama špietarskega miediha, Edi Kuo rasejo naše čičice! Kuo je pridna tela čičica! An dan nas je paršla gledat, smo imiel puno diela an subit je pomislila, de je bluo pru nam pomagat. Pogledala je, kakuo dielamo an naglo se je navadla pisat (!) na terminal, na kom-puter! Cecilia, takuo se kliče, je naša parjateljca an kupe z nje mamo nas pride pogostu gledat an kazat, ka' zna narest. Tele dni, v pandiejak 5. novemberja, je dopunla dvie liet življenja, festino kupe s parja-teljicam pa jo je nardila že v nediejo popudan. Denita kupe nih petnajst otruok, od 20 mi-escu "staruosti" napri anta pomislita, ka pride uon! Cecilia je bla zlo vesela, nje parjatelj- ce tudi, takuo de so že dakor-do, de se ušafajo spet vse kupe za rojstni dan, kompleano maj-hane Sare v Sauodnji. Naj še povemo, de mama od Cecilie je Daniela Chiuch iz Hrastovijega, tata pa Luca Bla-sutig iz Čedrona. Cecilia, vsi mi ti želmo še puno puno veselih an srečnih rojstnih dnevu an pridi še nas gledat an pomagat! Eva, po Svetim pismu parva žena u pozemskih nebesih — al pa na naši zemji, ni zapeljala, z nje “jabuko", samuo Adama, par-vega moža telega sveta. Vičkrat je tiela imiet za norca samega Boga, ki jo je ustvaru iz Adamovega rebra. Moja buoga rajnka mama mi je vičkrat pravla tole pravco, ko sem biu še majhan otrok in vam jo tle napišem, dragi brauci. Pravca od moje mame je taka-la: "Eva in Adam sta imiela stuo otruok. Ta parva dva sta bla Kajin in Abel. Eva je tiela skrit Bogu, da ima tarkaj otruok, zatuo jih je dvakrat pošjala h Bogu, po petdeset hnadu, za ga prosit za srečjo. Buog — čene bi ne biu Buog — je poznu nje skrivne na-miene. Prvih petdeset Evinih otrok je prosilo Boga za bogatijo. novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Fotostavek: ZTT-EST Izdaja in tiska k J} Trst / Trieste f ^USSIT Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 28.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 Tel. 329761 letna naroč. 80. din (800.000 din) pos. izvod 3- din (30.000 din) OGLASI: 1 modulo 23 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% PIŠE PETAR MATAJURAC Na taužente otruok umiera od lakote "Vam bo dano!' jim je odgovo-riu Bog. Potem je Eva pošjala drugih petdeset otruok h Bogu, pa se jim je bla pozabila poviedat, kaj naj ga vprašajo. Oni so ga prosili za dielo, za čistost in zveličanje duše. "Vam bo dano!' jim je odgovo-riu Bog. Potem se je Eva pogrivala, zakaj jim ni ukazala vprašat še bogatije, zatuo jih je s to prošnjo pošjala nazaj h Bogu. Bog pa jim je odgovoriu: "Vi bote dielal za te bogate an par bogatih bote služili vaš vsakdanji kruh. Te bogati pa se bojo od vas učili za imiet čisto dušo. Vi jih parpejete do zveličanja!’ Lepa pravca, ki če bi jo ne bluo, bi jo današnji kapitalisti spet inventai. Tako je lepa, kot tista parabola v Evangelju, ki pravi, da prej ko puojde an bo-gataž u nebesa, puojde prej kamel skuoze uhuo od igle. Sta obje pravce za daržat mirne, bardke an ponižne buoge ljudi, češ, da za štrafat an ponižat te bogate, bo že sam Buog po- skarbeu. "Vi te buozi, bodite bardki, ker vas čakajo venčne nebesa. Veselite se, ker gor te bogatih, tistih, ki vam pijejo kri tle na zemji, tisti, ki vas vsak dar, iskoriščajo, šfrutavajo, ki žive od vašega potu, gor jih ne bo!' Tajšna, al parbližno tajšna je vsebina, šoštanca teh pravljic, ki so stoletja daržale uklenjene, bardke an ponižane buoge ljudi, kumete an delovce, zatuo, ker so vierval. Te bogati pa nieso nikdar vierval, ne v besiede ne v vsebino teh pravljic. Ne moda kaštronove jih brigajo čistost in zveličanje duše, še manj pa Svete nebesa, ker uživajo nebesa tle na zemji, in zanje so tiste nebesa buj sigurne, kot tiste gor u magli. Če bi bla resnična zgodba, da je imiela Eva stuo otruok, in da jih je dvakrat po 50 pošjala Bogu (ker jo je bluo špot, jih pošjat stuo hnadu. Tiela je Bogu dokazat, da jih ima samuo 50), so Evini otroci nardili z Bogom en pakt, recimo sindakalni kontrat, ki je veljal za parvih 50 in za drugih 50 otruok. Parvim je dau Buog bogatijo, drugim pa dielo, de bojo pri bogatih služili kruh. Te bogati pa bojo od čednosti te buozih prali svoje dušice. Če je biu resnično nared taj-šan pakt, je sveta resnica, da so ga te buogi spoštovali od tistih cajtov do današnjih dni, kot je sveta resnica da te bogati ga niso nikdar spoštovali, zatuo šele umirajo ljudje za lakoto, zatuo umre vsak dan na svietu vič kot 40 (beri štirideset) tavžen otruok, parbližno 14.600.000 (beri štirinajst milijonov in šestuo tav-žent) na lieto. To so podatki, ki so jih pred kratkim publikal skor vsi giornali na svetu. Podatke pa je posredovala FAO {Food an Agricolture Organization — po angleško), to je telo v organizaciji združenih narodov, ki skrbi za prehrano in kmetjistvo (Organizzazione presso TONU che ha lo scopo di provvedere all'insufficienza alimentare dei popoli...), ki ima sedež v Rimu in je u začetku druge polovice oktobra imela svojo konferenco le u Rimu. (se nadaljuje) Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac Kadà greš lahko guorit s šindakam Dreka (Mario Zufferli) torak 15.30-17/sabota 10-13 Grmek (Elio Chiabai) sabota 10-12 Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna) torak 15-17 Sovodnje (Paolo Cudrig) sriedo an sabota 10-12 Špeter (Giuseppe Mariniq) srieda ob 10 Sriednje (Renata Qualizza) sabota 10-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 9-10 Bardo (Franco Negro) torak an četartak 10-12,30 Prapotno (Giampiero Cevolatti) sriedo an saboto 10-11 Tavorjana (Renzo Marseu) vsak dan 9,30-12 Tipana (Armando Noacco) torak an sabota 10-12 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandi-ejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 7081, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio w v Spietre Ortopedia doh. Fogolari, v pandiejak od 11. do 13. ure. Chirurgia doh. Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure. Ufficiale sanitario dott. Luigino Vidotto S. LEONARDO venerdì 8.00-9.30 S. PIETRO AL NATISONE lunedì, martedì, mercoledì, venerdì, 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30. SAVOGNA mercoledì 8.30-9.30 GRIMACCO: (ambulatorio Clodig) lunedì 9.00-10.00 STREGNA martedì 8.30-9.30 DRENCHIA lunedì 8.30-9.00 PULFERO giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sociale: D. LIZZERÒ V torak od 11. do 14. ure V pandiejak, četartak an petak od 8.30 do 10. ure. Pediatria: DR. CHIACIG V sriedo od 11. do 12. ure V petak od 11. do 12. ure Psicologo: DR. BOLZON V torak od 8. do 13. ure Ginecologo: DR. SCAVAZZA V torak od 8.30 do 10. ure Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 10. DO 16. NOVEMBRA Čedad (Fontana) tel. 731163 Tavorjana tel. 712181 Manzan (Brusutti) tel. 740032 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«.