St 225 ioLa«i» Lbt ixh*i* TMlrf dan zjutraj B mtMu L 22.—» pol Wta L L 630 ?aC. — Pmimii ? lir oko« ti I kolose (58 » t*gns Francaise», ker je videl v tej organizaciji izvrstno sredstvo za socialno o-brambo. Zato je bivši kardinal sprejel nastop fašizma z velikim in odkritim veseljem. PARIZ, 20. (Izv.) V francoskih katoliških krogih je napravila odpoved kardinala Billota globok vtis. Listu «Petit Parisie©» poročajo iz Rima, da je treba pripisati ostavko v glavnem pa-peški obsodbi katoliškega gibanja organizacije «Actions Fran- slovanskih klubov BEOGRAD, 20. (Izv.) Danes sta se pridružila radikalnemu poslanskemu klubu poslanska kluba SLS in Nemcev. S tem je razrešeno nesporazumi j en je med radikali in demokrati glede vstopa SLS v vlado. SLS bo dobila v novi vladi bržkone ministrski portfelj za socialno skrbstvo, za ministra bo določen dr. Gosar. Sedanji minister za socialno skrbstvo Mijović bo dobil ministrski portfelj za šume in rude, sedanji minister za šume in mde Kumanudi ho dobil ministrski portfelj za narodno prosveto, minister Perič, sedanji prosvetni minister, pa bo stavljen na razpoloženje. Poleg ministrskega portfelja bo dobila SLS državno podtaj-niško mesto pri prosvetnem ministrstvu. Danes se je vršil v Beogradu sestanek med ministrskim predsednikom Vukičevićem in dr. Marinkovičem, ki sta govorila o vstopu SLS v vlado in o vladni rekonstrukciji. V avdijenci pri kralju so bili načelnik vlade, prosvetni minister Perič in minister ver Obradovič. Neprestano so se vršila posvetovanja med radikalskimi in demokratskimi ministri. Ob 18.30 sta se sestala Vukičević in dr. Korošec. Takoj nato je odšel Vukičević ponovno na dvor, kjer se je mumi do 20.30. In nato so se razširile po Beogradu zgoraj o-menjene vesti o sporazumu med radikali in SLS in o rekonstrukciji vlade. Jutri bo Vukičević predložil kralju v podpis tozadevne ukaze. S, pristopom Jugoslovanskega poslanskega kluba in nemških poslancev bo štel radikal-ski poslanski klub 140 poslancev. : mod Italijo in Anglijo LONDON, 20. Danes se je otvorilo nova zračno-Želeeniška prometna zveza med Londonom in Neapljem. Potniki so odhajali v zrakoplovu iz Londona. V Parizu prestopijo na brzovlak in se popeljejo do Genove. Od tu pa bodo spet /s hidroplanom poleteli do Neaplja, kamor prispejo jutri popoldne ob 16.45. Jugoslovensko-madžarska pogajanja so pričnejo bržkone v četrtek BEOGRAD, 20. (Izv.) Danes bi se imela po prvotnem dogovoru pričeti pogajanja med Jugoslavijo in Madžarsko v svrho ureditve vseh še nerešenih vprašanj, zlasti pa glede madžarskega tranzitnega prometa preko jugoslovenskega ozemlja na Reko. Ker pa se je madžarska delegacija zakasnila in dospe v Beograd šele jutri, se bodo pogajanja pričela bržkone pojutrišnjem. Jugoslovenski delegaciji načeljuje dr. Milan Todoro-vič, profesor na beograjski univerzi. StiBsemaio pripravlja do« govor za svet Družbe narodov ŽENEVA, 20. (Izv.) Chamber-lain je danes odpotoval v Can-nes, kjer se bo vkrcal na svojo jahto in se odpeljal na potovanje po Sredozemskem morju. Briand se je medtem spet povrnil in namerava ostati v Ženevi do prihodnjega tedna. Strese-mann je ostal v Ženevi. Navzočnost obeh zunanjih ministrov v Ženevi vzbuja veliko pozornost in tukajšnji krogi menijo, da se bodo vršili še nadalje razgovori in pogajanja. Stresemann se pripravlja na govor, ki ga bo imel na seji sveta Družbe narodov začetkom prihodnjega tedna. O predmetu tega govora se vršijo sedaj pogajanja med francosko in nemško delegacijo. Davi je imel francoski delegat Boncour dolg razgovor z nemškim zunanjim ministrom. Izid volitev no IrsKem Cosgraveovf republikanci oja-čeni DUBLIN, 20. Včeraj so bili znani sledeči rezultati volitev na Irskem: vladna stranka 48 mandatov, De Valera 42, delavska stranka 11, neodvisna stranka 10, kmetskaj stranka 4, nacionalna zveza 2, komunisti 1. Vladna koalicija je dobila do-slej 62 mandatov, opozicija 56. Izvoljen je bil De Valera, Gos-grave v dveh volilnih okrajih. Republikanci kot pristaši Cos-gravea so izšli iz teh volitev oja-čeni. Načelnika kmečke in delavske stranke Baxter in Johnson sta propadla. Politične beležke fto o aferi generala Gaj de Nedavno smo poročali o nasilnem dejanju skupine čeških fašistov, ki so nekega jutra zarana vdrli v stanovanje ministrskega svetnika dr.ja Vorla ter z revolverji v rokah zahtevali od slednjega, da jim izroči važne uradne akte. O tem dogodku so obširno pisali čeho-slovaški listi in ker so se dotični akti nanašali na proces pro- ti generalu Gajdi, je njegova afera zopet prišla na površje. Listi so med drugim tudi očitali vladi, zlasti ministru za narodno obrambo, da vodi disciplinarno preiskavo proti generalu Gajdi površno in premalo energično. Ob tej priliki so bili listi zares glasniki javnega mnenja, kajti nezadovoljnost nad načinom postopanja ministra za narodno brambo v zadevi generala Gaj de je bila splošna. Delo disciplinarnega odbora, ki bi se moralo zaključiti v najkrajšem času, se je zavleklo nenavadno dolgo in javnost ni bila obveščena o njegovem napredovanju z uradnimi poročili. Zelo važno vlogo so igrale pri vsej stvari zaupne diplomatske listine, o katerih izvoru in vsebini pa ni bila javnost nikoli točno poučena, kajti vse tozadevne vesti so prihajale iz okoliša generala Gaj de in so bile več ali manj pretirane. Neodločno cincanje sodišča je naposled vzbudilo v delu javnosti sum glede upravičenosti sodnega postopanja in ta sum je čar sopisje generala Gaj de seveda na vse načine podpiralo. Posledica teh razmer je bila, da se je razprava pred kriminalnim sodiščem ugodno končala za generala Gaj do, kateremu je celo uspelo doseči, da so bile priče, ki so pričale proti njemu, obsojene radi razžaljenja časti, kei jim ni bila dana možnost, da s prisego podkrepijo svoje trditve, in ker sodni dvor ni priznal veljavnosti onim tajnim diplomatskim listinam, na katere sc se sklicevale priče. Razprava st je končala z oproščenjem generala Gajde, toda afera jc imela svoj odmev pred vojaiškim disciplinarnim sodiščem, ki je generala upokojilo in mu odvzele četrtino penzije. Ga j da je vložil proti tej razsodbi priziv, ki dc sedaj ni bil še rešen. Od tedaj je preteklo več mesecev in v aferi generala Gaj d« se je pričelo polagoma jasniti Medtem so pristaši Gajde poka* zali svoje namene in njihove metode so vzbudile v delu čeho-slovaške javnosti jako nepovolj en odmev. Če se bodo uresničile vesti, ki krožijo v mnogilr časopisih, da bo prizivna inštan-ca disciplinarnega odbora po* trdila prvo razsodbo, a da ne bc priznala zločina vohunstva, po-tem bi se general Gaj da sicei rešil velikega madeža, vendai pa bi to nič ne izpremenilo pr< votne razsodbe glede njegove nesposobnosti v činu, ki ga j« imel prej, in radi katere je bft odstavljen. Ne samo člani pri« zivne inštance, ampak tudi vsa sodna javnost je sedaj uverjena, da general Gajda, ki je s svojimi pristaši nameraval izvršiti z nezakonitimi sredstvi državni prevrat, ne more zavzemati tako odgovornega mesta kot je mesto aktivnega gene« rala. DNEVNE VESTI XX stptinbra , Včeraj, povodom državnega praznika, posvečenega praznovanju zavzetja Rima, je bilo mesto v zastavah. Javna poslopja in mnoge zasebne hiše so bile zvečer slavnostno razsvetljene. Trgovine vseh vrst so bile od 13. ure dalje zaprte. Za Istro Te dni se je vršil v Rimu sestanek, katerega so se udeležili načelnik vlade on. Mussolini, ministra za finance in za javna dela ter prefekt istrske pokrajine comm. Cavalieri. Na tem sestanku so bili odobre* ni vsi predlogi, predložepi v znani spomenici komisije za Istro, in so se določili za javna dela v istrski pokrajini naslednji krediti: 9 milijonov in 300 tisoč lir za ceste; poldrugi milijon lir za pogozdovanje; 8 milijonov kot prvi obrok za izsušitvena dela ob Raši; 1 mjlijon in 250 tisoč lir za šolske zgradbe. Poleg tega se, kakor znano, odgodi za enkrat davek na vino. m mi podlistek Opozarjamo cenj. čitatelje, da bomo z jutrišnjim dnem začeli objavljati nov podlistek: zgodovinski roman «Crni lovec», ki ga je spisal James Oliver Curwood in prevedel France Magajna. Pisatelj nas takoj v začetku povede v «Novo Francijo«, kakor se je takrat imenovala Kanada nazaj v leto 1754, ko so se tam pripravljali veliki dogodki Premeteni Angleži in krvoločno indijansko pleme Mohavkov prežijo na »Novo Francijo* in se pripravljajo na vojno, ki v resnici kmalu izbruha ne. V okvirju teh zgodovinskih dogodkov, prepletenih s čini zagonetnega junaka povesti — Črnega lovca — nam pisatelj razpleta tanke niti velike ljubezni pogumnega Davida Ročka do nežne Ani«« ce St. Denis. Roman je pisalo spretno pero in prevod je bil skrbno pripravljen, tako da bodo čitatelji gotovo z velikim zanimanjem čitali «Ci> nega lovca». RAZPUSČENA DRUŠTVA Goriška prefekturna oblast foo razpustila Bralno in pevsko društvo v Šmarjah, Bralno in prosvetno društvo v Crničah in Bralno društvo v Ljubinju. Vsa tri društva so bila razpuščena z motivacijo, da njihovo delovanje ni bilo V skladu z nacionalnim redom. Z ukrepom puljskega prefekta od 8. t. m. je bilo razpuščeno Športno društvo «Jadran» v Her-peljah. Svoj odlok utemeljuje prefekt z navedbo, da je društvo de* lovalo izven območja C. O. U. I.-ja in da je bilo sploh njegovo delova* nje v nasprotju z nacionalnim re* dom. Učitelji na razpoloženja. G. Križman Franc, učitelj Šempasu, g. Pod gornik Franc, uči-« tel j v Gojačah, ter gdč. Kuntih Jo* sipina, učiteljica v Batujah, so stavljeni na razpoloženje, ker ni-« majo izpita iz italijanščine kot u& nega predmeta. Ne smejo poučevati, dobivajo pa plačo ter čakajo nadaljnih odredb ministrstva. Ti> di več drugih učiteljev se nahajt v istem položaju. n. •EDINOST* V Trstu, dne 21. septembra 1927. Odlok, s katerim je postavljen na razpoloženje, je dobil te dni g. Rihard Gor j up, učitelj v Avčah. •Satiniai odpluje danes opoldne e pomola ffBersaglieri proti Buenoe Airesu. Sola za gluhoneme v Gorici Dne 1. oktobra se odpre v Gorici pokrajinska dola za gluhoneme, ki služi kot javna Sola. Sprejemajo se gluhonemi i« goriSke, videm-ske, tržaSke in istrske pokrajine, v starosti od 5 do 15 let. Iz tržaškega življenja Huda nezgoda zidarja 50-te^ni zidar Fran Zigon, stanujoč v ulici Beccherie št. 42, je včeraj popoldne opravljal razna zidarska dela v nekem skladišču v ulici C. Battisti. Pri tem je stal na lesenem odru, visokem kake štiri metre. Oder pa je bil očividno prešibek, kajti med delom se je nenadoma zrušil in Žigon je padel tako nesrečno, da se je hudo pobil na raznih delih telesa ter zadobil tudi notranje poškodbe. Siromak je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki so ga telefonično poklicali na lice mesta, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. O-zdravil bo — če ne nastopijo kake komplikacije — v treh tednih. Pomota ali samomorilen poskus? Ko se je 31-letni težak Josip Stok, stanujoč pri Sv. M. Magdaleni zg. št, 564, včeraj zjutraj prebudil, je presenečen ugotovil, da leži njegova žena Karolina nezavestna na postelji. Prvi hip si ni mogel pojasniti, kaj bi neki bilo temu vzrok; a ko je uzrl na nočni omarici kozarec z ostanki neke čudno dišeče tekočine, mu ni bilo težko uganiti, da je žena pila kak strup. Ob tej ugotovitvi je mož brez obotavljanja pohitel iskat pomoči. Najel je neko kočijo, katero je slučajno naletel na ulici, ter dal prepeljati ženo v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik, ki je ugotovil, da gre za zastrup-Ijenje z veronalom, izpral Stokovi želodec in jo s to operacijo rešil iz neposredne smrtne nevarnosti. Kljub temu pa je njeno stanje osta)o precej nevarno. — Ni znano, j;ro li za pomoto ali samomorilen poskus, kajti Stokova ni mogla govoriti. Kakor je izjavil njen mož, je Ženska sicer bolehala na neki srčni bolezni, vendar pa ni nikoli tožila, da bi ji življenje presedalo. Samomor bolnika V mestni bolnišnici se je že del j čase zdravil 27-letni kotlar Josip Colautti, sanujoč v ulici Sterpeto št. 4; bolehal je na težki, nozdrav-ljivi bolezni. Zdi se, da je nesrečni mladenič vedel, da zanj ni več pomoči, kajti predsinočnjim se je odločil k obupnemu koraku, ki naj bi napravil konec njegovim mukam. Okoli 22. ure, ko so drugi bolniki že trdno spali, je na tihem vstal, splezal na okno ter skočil z višine prvega nadstropja na uli-■co S. Slataper. Obležal je nezavesten v luži krvi. Prihiteli so uslužbenci bolnišnice in ga prenesli v kirurgični oddelek, kjer je zdravnik ugotovil, da jo nesrečnik zadobil smrtno nevarne po:kodbe; zlomil si je levo nogo v stegnu, si zdrobil nosne kosti in poleg tega mu je tudi počila lobanja. Kljub prizadevanju zdrav nikov se je siromak kmalu začel boriti smrtjo, ki ga je naslednje jutro končno rešila trpljenja. Vsakdanja pesem o avtomobila in druge nezgode. Ko je 34-letni mestni stražnik Fran Massaro, stanujoč v ulici Zorutti št. 47, včeraj zjutraj šel po nI. Raffineria, ga je neki avto, ki je ravnokar privozil iz neke tamošnje garaže, di'egnil od strani in ga podrl. Pri padcu se je Massaro pobil po levem komolcu in desnem kolenu. Dobil je potrebno pomoč na rešilni postaji, kamor se je sam podal. — Slična nezgoda se je dogodila včeraj predpoldne v ulici Commer-ciale, kjer je neki javni avto podrl 44-letnega mizarja Antona Kante, stanujočega v ulici Ghirlandaio št. 67. Kante jo je izkupil razmeroma zelo poceni, kajti pri padcu se je nekoliko opraskal po hrbtu in levem komolcu. Tudi on je šel iskat pomoči na rešilno postajo. — Tretja žrtev avtomobila je bil včeraj 25-letni Anton Rosenkranz, stanujoč v ulici G. Vasari št. 18. Ko je mladenič, ki se je udeležil neke kolesarske tekme, okoli 16. ure vozil s svojim kolesom s Prošeka proti našemu mestu, mu je medpotoma na nekem ovinku privozil naproti neki avtomobil, ki je vozil po levi strani ceste, namesto po desni, kot je predpisano. Rosenkranz se mu je sicer skušal v zadnjem hipu umakniti, a kljub temu ga je avto dregnil od strani in ga prevrnil s kolesom vred. Ker se je nesrečni dirkač pri tem precej hudo pobil po levi roki, se je moral — ko je privozil v Trst — zateči v mestno bolnišnico. — 18-letni mirodilničar Bruno Francovich, stanujoč v ulici Ros-letti, št. 41, se je včeraj popoldne vozil z motocilHjem, ki ga je vodil njegov prijatelj Maksimiljan Plet, proti Sv. Soboti. V bližini tamošnje tovarne olja je Plet, da bi se Izognil nekemu avtomobilu, zavo-zll v rramoz, rudi čc ar se je mo-tocikelj prevrnil in z njim seveda tudi mladeniča. Dočim je Plet pri tem ostal neDoškodovan. se ia Francovich hudo opraskal po raznih delih telesa. Dobil je potrebno pomoč v mostni boinifiaici, kamor se je zatekel. m* Tržaško sodišče Okranura proti človeku, U ie predvčerajšnjim razrezal fant obraz. 2e drugič bi moral včeraj stati pred tržaškim kazenskim senatom Ivan Lisjak, o katerem smo poročali, da je na nečtoveSki način z brivno britvijo s pačil obraz lastne žene. Prvič je bilo novembra 1. 1926., ko bi se bil moral zagovarjati, ker je v svoji mesnici sekal oslovsko meso mesto konjskega. Toda Lisjaka ni bilo na obravnavi, O tem smo svoj čas poročali in objavili tudi obsodbo. Bil je obsojen na en mesec ječe in 200 lir globe. Včeraj pa se je moral zagovarjati radi precej težjega zločina. Obtožen je namreč kvalificirane tatvine na škodo gostilničarja Ivana Merluzsi, ki ima gostilno v ulici del Lloyd, blizu mesnice, ki je bila prej Lisjakova last. Tatvino je izvršil v družbi z Agostinom Zam-perro in Karlom Ferfoglia. Odnesli so 4 kose sira po 3 kg. Ko so drugič, v noči od 28. na 29. junija poskusili zopet vdreti v omenjeno gostilno, so bili zasačeni od gospodarja gostilne. Lisjaka tudi takrat ni na obravnavi. Ima pač na vesti Se straš-nejši zločin — težko telesno poškodbo na lastni ženi in se seveda — kolikor mogoče — izogiblje bližino vsega, kar predstavlja javno oblast. Na obravnavi pove Merluzzi, kako je zasačil ptičke. Ti so na spreten način odstranili železno pre-grajo na oknu gostilne. Merluzzi je dobro videl vse tri. Zamperro navzlic temu taji. Ferfoglia pravi, da sploh nI bil zraven. Tisto noč je spal v Lisja-kovi mesnici in ni ne slišal ne videl ničesar. Šele stari Merluzzi ga je poklical po dovršeni tatvini. Merluzzi prizna to dejstvo — pove pa, da je v mesnici videl tri velike steklenice, ki so trenutek pa tatvini izginile. Pozneje so jih našli za neko pregrajo. Bile so njegova last. Drugi jih ni mogel nesti tja, kot ravno Ferfoglia. Prič na obravnavi ni. Državni pravdnik je bil oav. Cu-lot Obsojeni so bili Zamperro na dve leti in en mesec ječe, Ferfoglia in Lisjak na 2 leti 5 mesecev in 5 dni ječe, od teh 4 mesecerin 5 dni v samotni celici. Vesti z_Gorsškega Goriške mestne vesti Praznik XX. septembra Včeraj, na praznik XX. septembra, so bile popoldne vse trgovine in vsi uradi zaprti. Mesto je bilo ovito v zastave in svirale so godbe. Po neprevidnosti ga Je obstrelil. Koliko nesreč se je že zgodilo radi neprevidnosti in radi igranja z orožjem. Culo se je že, da je brat ustrelil brata, ali celo sin očeta. Včeraj so je v ulici Formica zgodila tudi podobna nesreča. Na ulici — kot je navada v lepih dneh — se je v družbi svojih tovarišev pogovarjal Alojz Milavec, star 18 let in stanujoč v ulici Ascoli št. 27. Za njim je stalo še nekaj oseb. Nenadoma se je zaslišal pok in Milavec je začutil v nogi bolečine. Zadaj za njim stoječi — prijatelj ali neznanec — se je poigraval s samokresom in ga po neprevido-sprožil. Krogla-je zadela Milavca ravno v nogo. Zeleni križ, ki je bil takoj poklican, je ranjenca odpeljal v bolnico. Ah, ti avtomobili! Tudi v Gorici bi bilo treba napraviti statistiko o avtomobilskih nesrečah, morda bi statistika nekoliko prestrašila neprevidna av-tomobiliste, pa tudi nekatere pešce, ki menda hodijo po mestu kot Do-stojevskijev Razkolnikov, zamišljeni sami vase in govoreč po ulici sami med seboj. Včeraj bi se bila skoro zopet zgodila precejšnja nesreča. Na trgu Katarini je avto Štev. 74-1625 iz Trsta prevrnil in skoro povozil nekega Jožefa Pru-dentija (pa menda ni bil preveč — previden) iz Gorice. Avto ga je prijel z blatniki in ga podrl na tla. Takoj je bil poklican Zeleni križ, ki je Prudentija nekoliko obvezal. Ker ni bil hudo ranjen, pa pač le nekoliko popraskan, ni bilo potrebno odpeljati ga v bolnico. Kar kolne — kaznovan Marešjalo centralne orožniftke postaje v Gorici je pošteno oglobil pred nekaj dnevi izvoščka Ivana De Vitali, starega 37 let, ker je na nekem javnem kraju grdo preklinjal. Kako nedostojna je kletev, vsakdo lahko ve. S kletvijo pokaže človek le svojo notranjo surovost in nelepoto. Zato je tudi zakon, ki pravi, da se vsaka kletev kaznuje, potreben in hvalevreden in istota-ko oni, ki se zakona posluži. SELO NA VIPAVSKEM Smrtna koea. Dne 15. t. m. je preminul v starosti skoro 80 let Bavčar Anton, ustanovni član in prvi predsednik našega Gasilnega društva. Pogreb se je vršil ob številni udeležbi občinstva. Gasilci v krojih so tvorili Zualir oh krsti niih načelnik na je vodil občinstvo. Na domu* in ob grobu so domači pevci zapeli ganljivo žalostinko. — Pokojni Bavčar se je za časa svojega življenja marljivo udeleieval pri domačih organizacijah. Dasi ni trgal hlač po ftolskih klepeti, je znal dobro Čitati in pisati. Pokoj njegovi duši! AJDOVMINA Dve delavski nezgodi V ajdovski predilnici sta se zgodili dne 17. t. m. dve hudi delavski nesgodi. Ivana Štoklja iz Stomaža je vrgla transmisija ob tla in mu zlomila nogo. Urbana Lulika is Gradišča pri Ajdovščini pa je udarila zapornica po glavi tako močno, da mu je prizadela globoko rano. Oba ponesrečenca je prepeljal Zeleni križ v bolnišnico s Gorico. fi KABINA Letina. Zadnje deževje je močno popravilo jesenske pridelke. Ajda je planila pokonci, da jo je kar .veselje gledati. Jagode so se napolnile in se obeta dobra letina v vinogradih vipavske doline kot v onih doma. Rabili bi še kakih 14 dni lepega vremena. Pa tudi glede že pospravljenih pridelkov ne trpimo tako velike škode radi suše kot gornji Kras. Ujeli smo v najhujši sili nekaj dežja. Žito je bilo lepo, krompir in fižol pa je suša seveda precej stisnila. IDRIJA V