Stev. 20.
Izhaj a 10. in 25. dne
vsakega meseca
Stoji za celo leto 3 gld. — pol leta 1 „ 60 četrt „ — „ 80 (Posamezne štev.
15 kr.) Oznanila, lkrat natisnena, od vrste 15 kr. Naročnina, oznanila in reklamacije
pošiljajo se u p r a v n ištvu v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste.
V Mariboru, 25. oktobra 1892.
Tečaj XIII.
POPOTNIK.
Grlasilo
,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Izdajatelj in urediilk:
M. J. Nerat, nadučitelj.
Spisi in dopisi
pošiljajo se uredništvu v Maribor, Reiserstrasse 8.
Pismom, na katere se želi odgovor, naj se pridene primerna poštna
znamka. Na anonimne dopise se ne oziramo.
Nefrankorana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi
oceno j
se ne vračajo.
Pristopimo „Pedagogiškemu društvu'4!
Kar je slovenskemu narodu v obče „Družba sv. Mohora v Celovei", slovenskemu raz-umnistvu „Slovenska Matica v Ljubljani", to bodi slovenskemu učiteljstvu „Pedagogiško društvo v Krškem"! Nepričakovano brzimi koraki napreduje število udov prvoimeno-vane družbe tako, da je preseglo visoko število 57.000; počasneje sicer, a vendar precej povoljno naraščajo udje tudi drugo imenovanemu društvu; le „Pedagogiško društvo" ni moglo se do sedaj razširiti tako, kakor zasluži in kakor bi se moralo radi svoje važne naloge na šolskem polji slovenskem, kjer je še neobdelane ledine. In kaj je krivo temu nepovoljnemu pojavu?
Na to vprašanje odgovoriti bodi namen tem vrsticam in pokazati nam pot, katero je treba nastopiti, da bode „Ped. društvo" to, kar bi moralo biti.
Ali je morda slovenskega učiteljstva nezavednost in malomarnost kriva, da „Ped. društvo" ne napreduje? Ne in trikrat ne! Poglejmo le imenik „Družbe sv. Mohora" in prepričamo se koj, da je slov. učiteljstvo pristopilo polnoštevilno. Tudi „Slov. Matica" šteje med učiteljstvom zdatno število svojih udov — da celo poverjenikov.
Znamenje je to, da učiteljstvo rado vkljub prepičlim svojim dohodkom podpira slovstvene zavode naše. Kako je to, da ne hodi isto pot tudi glede na „Ped. društvo" ?
Ali je morda za slov. učiteljstvo „Ped. društvo" manje vredno, ko je „Družba sv. Mohora" in „Slov. Matica"? — Ravno narobe je res!
Krivda, da slov. učiteljstvo ni pristopilo „Ped. društvu", ne leži niti v učiteljstvu, .niti v premali važnosti, a najmanje na odboru „Ped. društva", — ampak jedino le v organizaciji.
Kako naj se organizira „Ped. društvo", da bode napredovalo, da se bode udomačilo med slov. učiteljstvom, kakor se je udomačila med slov. narodom „Družba sv. Mohora" in kakor se udomačuje „Slov. Matica" med slov. razumništvom? Ni nam treba iskati novih potij, ampak nastopiti je treba le vže vglajeno in veljavno pot, po katerej tako krepko hodite prvoimenovani društvi. In ta pot je pot poverjen i št v a. Odvzemite Mohorjevi družbi poverjenike in kmalu se pokaže tak korak nazaj, da se ga ustraši vsak rodoljub slovenski. Gotovo, niti toliko stotic udov se samih ne oglasi brez poverjenikov, kakor je zdaj tisočev. Tudi pri „Slov. Matici" bi ne bilo veliko bolje. Več ko modro ravnate društvi, ki prilagate poverjeništvom toliko važnost. — „Ped. društvo", pojdi in stori tudi ti tako!
Da je ta pot prava, pokazalo se je pri zborovanji „Učiteljskega društva za goriški okraj", kjer je izvoljeni poverjenik nabral med 29 društveniki uč. društva 20 udov za „Ped. društvo", t. j. blizu 70%.
Na tak način organizovano društvo pridobi vže v prvem letu 70% vsega slovenskega.'učiteljstva, in „Ped. društvo" bode stalo na trdnih nogah ter bode lahko delovalo in napredovalo v veliko čast slovenskemu učiteljstvu, šolstvu našemu pa v napredek! V to pomozi Bog in te-le vrstice.*)	■	Peter Medvešček.
*) Slavno uredništvo „Učit. Tovariša" uljndno prosim, da blagovoli ponatisniti te vrstice. Pis.
' ---
Peta štajerska učiteljska konferencija.
(Konec.)
III. glavno zborovanje
je o tvoril dne 21. septembra ob 8. uri zjutraj deželni šolski nadzornik g. dr. Jarz. Ko se je zapisnik o II. glavnem zborovanji prečital in odobril, nastopi g. Franc Wachse h ii t z iz Knittelfelda in poroča o vprašanji : „Slovniški pouk in naše slovnice" (z ozirom na nemške šole). Govornik meni, da so sedanje slovnice suhoparne zbirke brez svežega duha, pouk po njih pa učencem in učiteljem le muka. Naloge naj bi bile razmeram prikrojene in to, kar je nenavadnega v jeziku, naj bi se večkrat ponavljalo. Pravopisje in besedotv.orje naj se na nižjih stopinjah druži. Še le na višji stopinji se da priporočati snov po sestavnih skupinah. Pri pouku v spisji ni važno le „kako" ampak tudi „kaj". Spisje ima tvoriti prehod med vsebino in obliko. Bolj intenzivno se vaje vrše, tembolji bode pouk.
Poročevalec prebere potem deset stavkov, o katerih se vname živahna 'j debata, koje se vdeležijo ravnatelj Schreiner — Maribor, Anton Otter — Knittelfeld, ravnatelj jTnmk, in dr. — Trunk omeni, da Kern-ove reforme, katere je omeniljporočevalec, niso namenjene ljudskif šoli. Tudi deželni šolski nadzornik dr. Jarz poseže vjjjj debato in izreče prepričanje, da se ima predelovanje šolskih knjig vršiti po učiteljstvu. Zato se je tudi priporočalo okr. učiteljskim konferencijam, da sestavljajo čitanke in slovnice ter knjige za domovinoslovje. Predsednik opozarja odposlance, da premišljujejo, kaj bi se naj s sedanjimi knjigami zgodilo.
Poročevalčevi stavki se potem nekoliko spremenjeni sprejmejo 'tako-le: 1. Slovnica za ljudske šole naj se ne zadovolji, da posreduje slovniško znanje, ampak meri naj
na to: a) da jezikovni zaklad učencem množi, b) njim izurjenost v jeziku popolni in c) njim jezikovni čut ogladi. 2. Zato se naj taka knjiga vsake učene šare očisti in poglavitna stvar naj so ji v a j e. Betvica naukov in jezikovnih zakonov, ki se v knjigo sprejmejo, bodi jasna in točna, po vsem pa pravilna. 3. Učba v slovnicah naj najnovejši metodi jezikovnega pouka, „naslanjajočo spoji. To se doseže, čitanka kolikorkrat le druga drugo dotikate. 4. Obdelo-
se" in „heuristično"
in
ako se slovnica mogoče, uiuS vanje učne snovi bodi ,na različnih stopnjah različna, njih stanju primerna. Vedno se je ozirati na poočitovanje in nikdar se naj ne podava preveč. 5. Naloge naj so tako sestavljene, da se po obsegu in vsebini zlagajo s povprečnostjo otroških močij, da obstoji po možnosti med posameznimi deli stvarna zveza; kajti ves jezikovni pouk meri na to, urno svoje niisli ustno in pis-stneno izražati, in tretjič, da se od tega, kar se je privaditi, prinaša večkrat to, kar je težje, nenavadneje in v navadni govorici najbolj popačenega, ko pa to, kar je vže itak znanega. 6. V slovnicah ne sme ne-dostajati vaj, ki imajo služiti ponavljanju tega, česar so se otroci učili. Ponavljalne naloge imajo glede na snov vedno kaj novega podajati. 7. Naj se na Franc Kern-ove reforme z ozirom na skladje pri sestavljanji novih slovnic jemlje ozir, in naj se metoda za pouk v' nemškem skladji, kakor jo on predlaga, uvede tudi v ljudske šole. 8. Pravopisje in slogotvorje naj se na nižji stopnji naslanja na besedoslovje, na srednji stopnji naj postane samostalneje, o sestavu pa se zamore podavati še le na višji stopnji. Vedno pa se je ozirati na to, da je baš
pri jezikovnem pouku vaja glavna stvar. 9. Spisje mora zajemati iz tega, česar so se učenci naučili, ali kar se da iz tega izvajati ; radi tega je nujno potrebno, da se ta pouk naslanja na berilo. V koliki meri se naj opravilni spisi v slovnice sprejemajo, to določujejo naredbe. 10. (Po nasvetu gosp. Trunk-a.) Pri odbiranji učne snovi za jezikoslovni pouk v ljudskih šolah naj se vse natančno prerešeta in vse nepotrebno izloči.
Okr. šolski nadzornik g. profesor Reis iz Gradca priporoča, naj se učiteljstvo pri domačih in prihodnjih okrajnih učiteljskih konferencijah naslanjajoč se na sprejete stavke in na Kern-ove reforme o meri jezikovne učne snovi za posamezne šolske kategorije posvetuje in svoje sklepe potem dež. šolski oblasti predloži. Gosp. ravnatelj Gugl želi, da bi se premembe glede na jezikovni pouk, kako se je o njih govorilo, vsem šolam objavile.
Ravnatelj Schreiner želi, naj bi se vsa poročila ponatisnila. Gosp. Trunk pa priporoča, naj se ponatisi iz „Päd. Zeitschrift" o tukajšnjih obravnavah vsem šolani do-pošljejo. Končno se sprejme predlog Gugl-ov „naj se dež. šolski svet naprosi, da se poročila s stavki vred natisnejo in vsem šolam po deželi razdele".
Potem gosp. predsednik med burnim odobravanjem poročevalca za njegovo izborno poročilo zahvali in podeli besedo, g. Francu Praprotnik-u, ki razmotriva isto vprašanje iz stališča slovenskih šol. Njegovo poročilo podamo „Pop." bralcem o priliki do-slovno. Tudi temu poročevalcu izreka gosp. predsednik svojo zahvalo posebno povdar-jajoč, kako ga veseli, da se oba naroda v učnem smotru strinjata.. Želi le, naj bi tudi zunaj po občinah in o drugih priložnostih vladala vselej taka vzajemnost. (Odobravanje.)
Gosp. Robič (Ptujska okolica) govori o prenarcdbi slovensko-nemških slovnic in meni, da utegnejo javne pritožbe o slabih učnih vspehih slovenskih učiteljev umolkniti, če se prenaredba posreči.
Končno g. Robič predlaga: „Z ozirom na tö, da so se spodnještajerske okr. učiteljske konferencije vže 1. 1888. in 1. 1891. bavile z raziskavanjem vprašanja o slovnicah in čitankah glede na slovenske šole in da so dotični predlogi vže pri vis. deželni oblasti, naj se c. kr. dež. šolski svet naprosi, da na višjem mestu priporoča l.da se slovenske in slovensko-neniške slovnice in čitanke na podlagi predlogov, koje so stavile 1. 1888. in 1891. spodnještajerske učiteljske konferencije, prej ko prej predelajo. 2. Da dotični gospodje spisovatelji pri predelovanji knjig te predloge v resnici tudi v poštev jemljejo in se po možnosti na nje ozirajo." — Ta predlog se sprejme. (Preden je g. Robič jel govoriti, je mnogo navzočih v zadnjem dein dvorano zapustilo. To je dalo g. predsedniku povod, opozarjati na določila za vdeležence dež. učiteljske konferencije.)
Gosp. dež. šolski nadzornik dr. Jarz prebere potem pismo namestništva, s katerim se naznanja v častnih besedah iskrena zahvala presvitlega cesarja za lojalno izjavo V. dež. učit. konferencije. Ta izjava se vzame z burnim odobravanjem na znanje. Potem pa se dopoldnešnja seja ob V212. uri zaključi.
Ob dveh popoldan pričelo se je
IV. glavno zborovanje.
Okrajni šolski nadzornik g. Stracke stavil je ta-le predlog: „Visoki c. kr. dež. šolski svet naj se naprosi, da izroči sklepe letošnje dež. učit. konferencije tičoče se vprašanja „jezikovni pouk in naše slovnice" posebni komisiji, da ta napravi osnovo za novo slovnico v smislu konferenčnih sklepov. Dotični napotleji naj bi se potem prav v kratkem naznanili učiteljstvu po deželi". Predlog, katerega je prof. Reis prav toplo podpiral, se sprejme.
Ravnatelj Schreiner predlaga z ozirom na slovenske šole to-le: „Vis. c. kr. dež. šolski svet se naprosi, naj ukrene, da so pri sestavljanji slovenskih slovnic in čitank merodajna ravno ista načela in naj se izvedejo ravno iste reforme, ki bodo veljavne
20*
za dotične nemške učne knjige." — Tudi ta predlog se sprejme.
Potem dobi besedo g. Anton A r t n e r, da poroča „o pokončni pisavi". V obširni svoji razpravi izpove govornik, da je vnet privrženec te pisave, vendar pa je tega mnenja, da je neobhodno potreba, da se preden se končno sklepa — stvar na vse strani premotri in temeljito poskusi. Predlog, katerega potem stavi, glasi se tako-le : „Peta štaj. dež. učiteljska konferencija izreče se za to, da naj se nabirajo glede na vprašanje o stoječi pisavi še daljne skušnje; zategadelj ni za tö, da se tä pisava takoj vpelje, pač pa prosi vis. c. kr. dež. šolski svet, da vpeljavo te pisave za poskus njo dopušča povsod tam, kjer se vse učiteljstvo za njo zanima. Za poskušnjo naj bi se ta pisava vpeljala tudi na učiteljiščih".
O predmetu govorilo je še nekaj poslancev. Dež. šolski nadzornik dr. J ar z pripomni predlogu poročevalčevemu, da bi eksperimentiranje na tem polji ne bilo koristno, ampak da bi morala biti vpeljava fakultativna. Ravnatelj Schreiner priporoča neko stilistično premembo v predlogu, vsled katere bi se naj končni stavek predloga glasil tako-le: „Tudi na učiteljiščih naj se ta pisava poskuša". Predlog Artner-jev se potem v tej stilizaciji sprejme. Tudi predlog g. S u p p e r-j a, glaseč se: „Ker se morata sedaj še iz raznih vzrokov učiti obe
pisavi tako v tisku, kakor v pismu, tako je želeti, da se pri pravopisnih- in spisnih vajah vendar na latinico jemlje več ozira" — se vsprejme.
S tem je dnevni red končan. Gospod predsednik spomni se potem še dopol-dnevnega dogodka, ko so nekateri vdele-ženci zapustili dvorano, ko je nastopil slov. poročovalce g. Robič. Predsednik povdarja, da on ni mislil na nobedno demonstracijo in prosi, da bi tudi slovenski odposlanci ta slučajni dogodek ne smatrali za demonstracijo (Odobravanje). Obrnivši se proti gosp. Robič-u: „Tudi Vas, in pred vsem Vas, gospod odposlanec, bi to prosil". Robič odgovori: „Dobil sem zadoščenje po besedah gospoda predsednika".
Potem se oglasi podpredsednik, g. Reis ter se v obširnem in navdušenem govoru, med burnim odobravanjem v imenu navzočih zahvali gospoda predsednika za spretno vodstvo proslavljajoč dr. J ar z-a pristnega Avstrijca, pristnega sina zelene Štajerske. (Burno odobravanje). Dež. šolski nadzornik se vidno ginjen zahvali navzočim na ovaciji, obljubivši jim, da ostane učiteljstvu vedno iskren prijatelj in da se bode vselej in povsod potegoval za-njegov interes. Z geslom „z združenimi močmi" in trikratnim „Hoch" na presvit-lega cesarja, ki najde \\ zbornici frenetičen odmev, zaključil je predsednik potem V. štaj. dež. učit. konferencijo.
--©$S-
Slovniške črtice.
III. Skrajšani stavki.
Ni prav poučevati, da vladajoči glagol sam za-se ni stavek, tudi ne, da je osebkova beseda bistveni del stavka, a celo nepravilno je take skupine besed zvati stavke, ki nimajo vladajočega glagola.
Najprej je izraz „skrajšani stavek" nepravilen; kajti kali jasnost v slovnici. Tako imenovani skrajšani stavki niso skrajšani, tudi niso stavki, temveč nič drugega ko pojasnila ali določila stavkova. Kdor izraz „sebe spoznati" stavkom prišteva, ta mora imeti posebno predstavo o stavku. Gotovo nedvomljiva slovniška resnica je, da vsak stavek mora povedati, naznaniti, da se v njem nekaj trdi. In tukaj"? kaj za Boga se v navedenih besedah trdi ali pove? V izrazih „sebe spoznati" ste dve predstavi zapopadeni, a v jednoti stavka niste združeni. K temu je treba, da se stanje spoznavanja tičoče na 1, 2 ali 3 osebi zaznamnje slovniško s končnico vladajočega glagola. Tega ne stori nedoločnik, in vse jedno je, ali stoji nedoločnik sam, ali zavisi od njega več določil«
Naj bi take nedoločnike in jednake skupine besed imenovali skrajšane izraze! To sicer tudi ne bi bilo celo pravilno; a take skupine celo stavke zvati, to je zares prevelika zmotnjava.
A zakaj se dela ta neodpustljivi (znanstveni in didaktični) pogrešek ? Poprej se pojem stavka učencem pravilno označuje — oznaka stavka je v naših slovnicah preširoka— ter po različnih vzgledih pojasnuje — potem pa se najedenkrat seznanijo učenci z nasprotnimi pojmi o stavku.
Opomba: „Stavek je z besedami razodeta misel" je preširoka oznaka (definitio iusto latior); kajti „premikanje zemljo okoli solnea" je baš z besedami razodeta misel, a taka skupina besed ni nikoli stavek, ker jej manjka vladajoči glagol združujoč naznanilo v stavkovo celoto, niti „elipsa" ni, ker v njej vladajočega glagola določiti ne moremo. Primerjena oznaka (definitio adaequata) bi se glasila: „Stavek je z besedami razodeta misel s pomočjo vladajočega glagola."
Za prejšnjo pravo oznako torej učencem ni treba več skrbeti, ravno temu nasprotni pojem stavka jim bodi zdaj pravo, višje spoznanje! Podaje se popotniku palica na pot, da bi se opiral na njo, ko pa začne potovati, zlomijo mu palico, češ da je ne-prilična ter le nepotrebno breme njegovi roki.
Tako čudno nasprotno ravnanje ima zopet svoj vzrok v tem, da se zamenjava slovniška oblika z vsebino misli. Ker v prost stavek vtakneno določilo skoraj toliko pomeni, kolikor glavnemu stavku pritaknen zavisnik, zove se v naglem mišljenji to določilo stavek. Posoda v podobi krogle ima lahko toliko vsebino, kolikor druga vsebina v podobi kveke — a bomo li zato kroglo imenovali kveko? In kje je omenjeno to, kar se zove „skrajšan stavek"? „Premikanje zemlje okoli solnea velja danes vsem olikanim kot nedvomljiva resnica." Kdo ima kaj proti* temu, če trdimo, da so v tem stavku trije „skrajšani stavki" združeni? (Osebkov, dopolnkov in prilastkov zavisnik.)
„Da se zemlja okoli solnea premika, velja vsem, ki so olikani, dandanes kot resnica, o katerej nihče ne dvomi." Prislova „tukaj" in „zdaj" bi tudi lahko prištevali skrajšanim zavisnikom izvirajočim iz „kjer smo" in „dokler govorimo".
Ravno po tej pravici, s katero se stavkova določila in pojasnila „skrajšani stavki" zovejo, imenovali bi lahko zavisnike podaljšana in razširjena stavkova določila; in to morebiti bolj po pravici. Bolj naravno je, da je zložen stavek postal iz prostega, kakor nasprotno. Veje in mladike rastejo iz drevesnega debla, a nikoli ni zrastlo deblo iz združenih vej in mladik.
In konečno rečem, če so svojevoljno zatajili iz pojma stavka popolnoma bitni znak, da vsak stavek mora nekaj povedati in naznaniti, zakaj bi še drugega znaka ne zatajili, , namreč da je stavek sestavljen iz besed? Če človek molči, tudi dostikrat mnogo pove. Samo kretanje ali izraz v obličji, jeden migljaj s prstom večkrat misli in čutila človeška jasneje izraža, nego dolgi govori. Kretanje brez besed, če še tako jasno misel označuje, pa baš ni stavek, kakor besede brez vladajočega glagola ne, če jih je še toliko nakopičenih. V pouk je sicer zelo prilično zavisnike v stavkova določila spreminjati in nasproti, da se učenci vadijo gladko govoriti.
O skrajšanih stavkih bi prav za prav govorili le takrat, kadar lahko vladajoči glagol določujemo. N. pr. jaz sem večji, ko (si) ti. Zakaj bi pa vseh takih stavkov ne zvali manjkavih (eliptičnih); saj ta izraz zadostuje za vse skupine besed, katerim se vladajoči glagol dostavljati more.
Je-li mogoče misliti si pridjana določila v skrajšani stavkovi obliki ali ne? Zakaj bi tega ne potrdili? A kaj ima to potrdilo opraviti s tem, kar se zovejo „skrajšani stavki"? Ako v zavisniku to ali ono za razumnost in zapopadek nepotrebno določilo iz-
pustimo ali prečrtamo, kakor to večkrat v naših spisih storimo, smo zares zavisnik skrajšali, ter je postal skrajšan stavek, n. pr. če je še stavek ostal. A tukaj gre za to, če se to še sme imenovati stavek, kar ni več stavek, ker nima vladajočega glagola. Postavimo namesto „da sebe spoznamo", „sebe spoznati", tedaj nismo stavka skrajšali, ampak vničili smo ga, H. Krassmann zovc navedene skrajšane stavke „polovične stavke" (Halbsätze) ter zloči nedoločnikove in deležnikove „polovičnike". A tudi taki izrazi nimajo nobedne veljave, Oskar Erdmann zloči „nepopolne" (unvollkommene Sätze), v katerih ne moremo, in „nedovršne" (unvollständige Sätze), v katerih moremo vladajoči glagol določevati. N. pr. Dober dan! Ljubi prijatelj! Slava! (nepopolni). Rana ura, zlata ura. Srednja pot, najboljša pot. Kolikor glav, toliko mislij (nedovršni). „Nepopolni" niso nobedni stavki, „nedovršni" pa se lahko zovejo manjkavi (eliptični); kajti v njih lahko dostavljamo vladajoči glagol. V stavku „Koristno je prirodo spoznavati" pa „prirodo spoznavati" nikdar ni stavek, temveč stavkov element, kakor so druga stavkova določila. Vprašajmo po določilih! Kaj je koristno? „spoznavati" (osebkovabeseda in sicer glagol v nedoločniku, ki se prišteva samostalnikom). Kaj spoznavati? „prirodo" (dopolnilo in sicer samostalnik v tožilniku).
Čudno se mi zdi, da še nihče ni naletel na „zakrite" (verkappte) in „pohabljene" (verstümmelte) zavisnike. „Pohabljeni" zavisniki se nam pokazujejo v obliki glavnih stavkov. V takih navideznih priredjih — v resnici se podredja — je navadno drugi glavni stavek „pohabljen" zavisnik, ker se spreminja v obliko zavisnikovo z veznikom „da", tako da dobimo podredje. N. pr. „Turki so po deželi razsajali, vse so .neki po-žigali in ropali". V podredje pretvorjen se glasi: „Turki so po deželi razsajali tako, da so vse požigali in ropali". Iz tega se razvidi, da jezik v začetku ni prav na tanko razločeval važnega od manj važnega s posebno slovniško obliko, z obliko zavisnosti. Namesto zavisnika lahko rabimo skupino besed pretvorivši vladajoči glagol v deležnik: N. pr. „Turki so po deželi razsajali vse požigaje in ropaje".
Vprašajmo po določilih! Kako so ropali? „požigaje in ropaje" (prislovni določili načina — učinko, Wirkung in sicer prislovna deležnika). Kaj požigaje in ropaje? „vse" (dopolnilo v tožilniku in sicer nedol. števnik). To so spoznanja, katera nam slovnica daje — vsi drugi poskusi nimajo z razumnostjo slovniške tvJmne ničesar opraviti. Torej „vse požigaje in ropaje" ni stavek; kajti v obliki deležnikovi, samostalnikovi (apozicija) in nedoločnikovi nimamo nobednega zavisnika, ne stavka, ker vladajoči glagol manjka; saj za Boga ni nikjer niti dopovedka niti osebka. Če sta „vse požigaje in ropaje" ter pristavek (opozicija), „vladar avstrijanskih dežel", v stavku „Lepold II., vladar avstrijanskih dežel, vladal je'samo dve leti", skrajšana stavka, tedaj je nož brez rezala in držaja tudi še nož.
Še bolj sposobni za to, da se učencem um bistri, so „zakriti" zavisniki. Kje tiči v priredji: „Stori svojo dolžnost, in ti bodeš srečen" „zakrit zavisnik? Je-li izvirni stavek: „Ako storiš svojo dolžnost, bodeš srečen" ali „Stori svojo dolžnost, da bodeš srečen" ? V obliki takih stavkov se nahaja mnogo pregovorov in drugih zlatih resnic, Ali bi ne bilo zelo važno in koristno, da preiskujejo v takih pregovorih učenci sami po vodilu učiteljevem glavno misel; kajti poiskavši glavno stvar, najdejo tudi glavni stavek ?!
Takim stavkom bi težko našli pravilni izraz. Nekateri nemški jezikoslovci jih zovejo „Pseudohauptsatz" — aber der Ausdruck klingt ihnen etwa doch zu barbarisch.
Izraz „skrajšan stavek" pa so tudi zato jako nesrečno izbrali, ker vzbuja učencu celo krivo predstavo o razmerji, v katerem stoje stavkova določila z zavisniki. Učenci počnejo misliti, da se je izvirni bogatejši izraz pri razvijanji jezika v tesnejšo obliko
spravil, akoravno se narede zavisniki tako, da se obilica predstav, za prost stavek prevelika, pridružuje h glavarju stavka, k vladajočemu glagolu. Te predstave in misli postanejo samostalne, dobe si namreč vrednost stavkovo s pomočjo vladajočega glagola ter imajo v svoji novi obliki vrednost stavkovili določil.
(Je tak prvoten element spremenimo v zavisnik, pregledamo ložje celo misel ter zločimo važno od manj važnega. Je-li mogoče misliti si tako pretvorjeiije nasprotno? Nikoli. Zavisnik se nikdar ni spremenil v stavkovo določilo; kajti ko bi obilica njegove vsebine to pripuščala, ne bi bilo treba stavka zanj, temveč stavkovo določilo bi vže od začetka popolnoma zadostovalo. S tem sc pa ne pove, da bi lahko ne izražali s stav-kovitni določili istega kar z zavisniki; a slogoslovni pogrešek storimo, ako po nepotrebnem namesto določil rabimo zavisnike, če ne pospešujejo v podredji jasnosti, preglednosti, lepote in lepoglasja. Ko bi zares skupine besed, ki se zovejo „skrajšani" stavki, izvirale iz zavisnikov, tedaj mogoče le iz takih, ki niti svojega obstanka opravičevati ne morejo.
Konečno mislim, da bodo čitatelji vse to pretresujoč spoznali, da so ti dvomljivi „skrajšani stavki" (nedoločniki, deležniki, samostalniki sami ali zvezani z drugimi določili) samo skupine besed, le izrazi zastopajoči zavisnike ter glede na svojo vsebine vrednost zavisnikov predstavljajoči; stavki pa niso, kajti nimajo vladajočege glagola, bitnega znaka vsakega stavka v pregibajočih jezikih.	*
Prihodnjič slede nazori o „skrčenih stavkih".	Matija TTeric.
--
Slovstvo.
Ocene.
„Lehrpläne für die Bürgerschulen und Erläuterungen zu den Lehrplänen für die allgemeinen Volks- und Bürgerschulen des Küstenlandes. Preis, steif gebunden, 90 kr. Wien, k. k. Schulbücher-Verlag 1891." (Konec.)
Večkrat se je vže prigodilo, da je kak človek, zgrešivši pravo pot ter zagazivši v pregrehe in hudobije, se zopet povrnil na pravi tir, ko je slišal nedolžno lepo pesem iz mladih dnij. Spomin na srečne dni in nedolžno srce, sta ga tako osramotila, da se je zavedel svojih krivičnih zadolženj in jedino lepa pesem bila mu je angelj rešitve.
Prvi pogoj je torej, da se učenci nauče čisto in blagoglasno popevati po sluhu kolikor mogoče mnogo dobrih in lepih pesmij bodi-si jedno ali dvo-glasno Take so lahko narodne ali nabožne itd., pazi naj se tudi na to, da se pouk v petji koncentruje z ostalim poukom osobito z učnim jezikom. Pesem bode še le takrat dobro vplivala na nravnost, ko so jo otroci popolnoma umeli.
Med one predmete, kojih vrednost na prvi pogled tudi izobražen človek še premalo ceni, kaj pa še le pri prost navaden človek, je telovadba. „Mens sana in corpore sano." Ljudska šola ima nalogo mimo duševnega razvoja, tudi telesni stas in njegovo krepčanje in zdravje pospeševati, in če bi to prezrla, bi zanemarilo jedno svojih najbistvenejših nalog.
Delo govori: o metodičnem razvoju tega predmeta oziraje se na deške in dekliške šole, o gradivu za vsako šolsko leto posebej in o učilih (s pri-dejanima podobama). Osobito za učila moramo biti Slovenci jako hvaležni, ker nam je s tem delom, glede jezika, marsikaj olajšanega; vsi izrazi so natančni in vestni.
Velike važnosti in koristi je nauk o ženskih ročnih delili. Razprava govori, da naj hode nauk skupen, da vnema zanimanje vseh učenk, pospešuje pazljivost in rodi jednakomerno napredovanje. Pouk se deli v kačkanje, pletenje, zaznamovanje, šivanje, vezenje, prikrojevanje, popravljanje in krpanje perila. Razprava ima kot dodatek v jiojas-nilo mnogovrstne podobe.
To je torej osnova in cel sostav ljudske šole.
Učenje v oddelkih. Do tukaj se je razpravljala snov, katero je podajati v ljudski šoli le kvantitativno; sedaj pa pridemo na kakovost, kako naj ravna učitelj z gradivom, oziraje se na najskromnejše šole, v katerih mora delovati učitelj z več oddelki.
Mlad neskušen učitelj si bode brzo lahko po-mogel iz vsake zadrege, če bode pazljivo premotril imenovano poglavje. Po teh napotilih uverjen sem, da se lahko ekonomično gospodari z napredkom in disciplino.
Za nekatere kraje se je nasvetovalo, da bi učitelj poučeval zjutraj višjo skupino, in otroci nižje
skupino naj bi prišli v šolo le za jedno uro, da bi izdelali svoje domače naloge; popoldne pa naj bi poučeval le nižjo skupino, otroci višje skupine, pa naj bi bodili le vežbat se v šolo. Vsekako napravi več učitelj na nerazdeljenih jednorazrednicah nego na razdeljenih.
Da ne porabi učitelj preveč časa pri nadzorovanji, je umestno, če si izvoli pomočne učence, nikdar pa iz onega oddelka, v katerem ravno neposredno poučuje. Pri popravljanji nalog ali izpraševanji naloge na pamet, naj se učenci mej seboj vzajemno izprašujejo, seveda mora biti učitelj tu jako pozoren, da tudi sam včasih izprašuje in se prepriča, kako gre.
Prvencem se zdi silno težavno, če se morajo ba-viti po jedno uro z posredno nalogo, ker je gledati tudi na napredne učence. Pomisliti pa gre: 1. Da ta ura po tem, kar smo povedali, vendar-le ni cela ura, posebno tedaj ne, ako učitelj pazi, da dobijo začetniki zadnji naloge in da se jim prvim pregledajo ; 2. da tihe vaje ne utrudijo toliko otroka, kolikor ustmeno poučevanje, in 3. da je koristno, da se začetniki vže do časa privadijo daljšemu delu. Seveda je treba paziti, da se cele ure kot neposredni pouk stavijo kolikor mogoče na tretje ure, ko so začetniki vže odšli domov.
Pri vseh drugih slučajih, recimo pri razdeljenih jednorazrednicah ali dvorazrednicah, paziti je na opomnje, katere so napisane glede na pouk po povratnem vsporedu. Vse to zadeva prirodopisje, zemljepisje in zgodovino.
V malorazrednih, nižjih šolah poučuješ otroke več stopinj v jednem razredu, razpravljaj tedaj na-ravopisje itd. več let po vrsti v številu oddelkov primernem povratnem redu in priredi učivo tako, da je leto za letom koncentrično razširiš, pa da učenci spoznajo na vsaki stopinji skladno celoto.
Zadnje poglavje govori o nadaljevalnem pouku. Svrha tej šoli je utrditi in dovršiti občno izobraženost tistim, ki so odrastli vsakdajni šoli; krajevnim razmeram primerno ima uvesti vrhu tega ta šola do umnega kmetijstva ter buditi učencem razumnost in zanimanje za vsakteri napredek v tej stroki, ali jih izobraziti v obrtniškem risanji; deklicam pa se ima zagotoviti v gospodinjstvu posebna spretnost za ročna dela, katerih ni še mogla vsakdajna šola podati. Nadaljevalni tečaj dovršuje celokupno osnovo ljudske šole in s tem je tudi delo zvršeno.
Prepričal si se, dragi bralec, kaka pot in naloga čaka ubogega trudoljubnega učitelja. V tej knjigi si pa videl vse pripomočke, ki peljejo do blaženja srca in do razvoja duševnih sil, tako da storijo človeka zavedno stvar in da si da omogočiti vse potrebno po poti poštenja in po prernaganji časih tudi samega sebe, da zamore to, čemur se je posvetil. V nji si videl duh, ki naj te veže z mladino, da jo storiš srečno; kajti sicer bi se pregrešil proti svoji vesti — Božjemu glasu — državi, ob-
čini itd. Zares lepe sentence in če so tudi trde, moramo se za nje vneti in napredovati v djanji in nehanji. Tako moramo podeliti vsaj otroku mimo vednosti tudi vero in mu jo tako ukrepiti: Da se ga bodo Večni po tukajšnem trudu in boji vsmilil „ker vedno je v Njega zaupal in meni, da ne bode osramočen!"
S tem končam; omeniti mi je le še, da sta se o knjigi pohvalno izrekla: tržaški vladen list „Osser-vatore triestino" in „Christi, pädag. Blätter" na Dunaji.
Dalje so imenovano knjigo priporočili duhovščini vsi štirje primorski škofovski ordinariati.
Tudi druge države osobito italijanska se laskavo zanima za njo; ni dolgo, kar je dosti zvezkov romalo v Italijo, ni čuda tudi, ker ima klasičen prevod ; posebno sklep v italijanskem jeziku nadvladuje vse druge jezike.
Kar je pa najbolj zanimivo, je to, da je vodstvo grške ljudske šole v Trstu prosilo pri mi-uisterstvu za dovoljenje, da bi se knjiga prevedla v novo grščino.
Grški narod je oni rod, pri kojem vidimo hu-maniteto v nekaki zibeli, on šteje neprecenljive velikane, ki ostanejo večni učitelji ne samo svojim potomcem, ampak vsem narodom. Za to je posebna čast za nas Slovence, da se je našel mej nami mož, ki je vstvaril knjigo, katera je toliko hvale zaslužila in katero svet v daljnih krajih v poštev priporoča. Tako bode Ona učila tudi grške naše kolege in njih narod!
S tem se delo najbolj priporoča in hvali, kajti Ivleobul iz Rhoda, jeden izmed sedmih grških mo-drecov bi rekel: „Modus est optimus". H. L.
Janez Cigler, slovenski pisatelj. V spomin stoletnice njegovega rojstva spisal Ivan V r h o v n i k, župnik trnovski v Ljubljani. S tremi podobami. V Ljubljani, 1892. Izdala in založila Družba sv. Cirila in Metoda. — Cena vezanemu izvodu 20 kr., 100 vezanih izvodov 15 gld. — S tem spisom, izdanim kot osmi zvezek knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda, nas je naša šolska matico zelo razveselila. Na podlagi temeljitih preiskovanj in trudapolnih zasledovanj postavil je gospod pisatelj prvemu slovenskemu pripovedalcu dostojen spomenik. Iz tega iz-. bornega spisa spoznamo Cigler-ju res glavo in srce, spoznamo njegovo življenje in delovanje, njegov značaj kot duhovnik in pisatelj ter njega literarne zasluge. Knjižnica je pisana jako gladko in se lahko bere, tako da smo trdno prepričani, da bode ugajala ne samo mladini in odraslim ljudem, ampak tudi celo koristila literarnim našim zgodovinarjem. Pri-djano je troje lepih slik. S takšnimi spisi deluje naša šolska družba res za nravno in versko vzgojo slovenske dece in za utrjevanje narodne zavednosti in zategadalj priporočamo Vrhovnik-ov spis, kakor vse predidoče zvezke te knjižnice kar najtopleje.
„SI. N."
Književni oglas. Mi govorimo, mislimo, sje-eamo se i spominjemo raznih dogadjaja, predstavljamo si sad ovo sad ono, čutimo i težimo razno. Sve su to nutarnji naši pojavi i potiču nas, da promatramo svoje predstave i sudove, da spoznamo svoju dušu, svoje srce i cielu svoju nutarnjost, da spoznamo narav čovječju narav duše, njezina svojstva i zakone, po kojih se što sbiva.
Svim tim upoznaje nas dušoslovje. Nu ono nije u našoj hrvatskoj literaturi teko razvijeno kao druge grane znanosti, te i nije našem čitalčkom svietu baš tako poznato. Stoga sam priredio i za štampu do-
gotovio rukopis „Izkustveno dušoslovje", koje če imati 12—15 štampanih araka.
Gradivo je napisano posve sbvatljivo i razumljivo, a razjasnjuje se mnogimi raznimi i udesnimi primjeri. Knjiga če stojati za predbrojnike 1 for., a dučanska ciena če biti 1 for. 20 novč.
Ovim pozivljem poštovano naše čitalačko občinstvo uljudno na predbrojku. Tko sabere 10 pred-brojnika, dobiva II. komad brezplatno.
Sve naše hrvatske i srbske listove molim učtivo, da bi ovaj oglas objelodaniti izvoljili.
Marijan Vukovie, urednik „Škole".
-0SÖ-
Društveni vestnik.
Iz novomeškega okraja. „Učiteljsko društvo novomeškega okraja zbralo se je dne 13. oktobra t. 1. ob 10. uri v prostorih dekliške šole v Rudolf-ovem na zborovanje. Gospod predsednik otvoril je zborovanje s prisrčnim pozdravom do navzočih. Omenil je, da naše društvo letos obhaja 25-letnico svojega obstanka. Naštevši važne dogodke, ki so se pripetili tekom imenovanih let, opomnil je tovariše na senčno stran našega stanu pred 25. leti. Živo nam je naslikal razloček med staro in novo šolo. Opisal nam je tudi solčno stran učiteljsko, ter končal svoj pozdrav z besedami: „Vselej in pri vsaki priliki nam je sveta dolžnost spominjati se zaščitnika ljudskega šolstva „Njega Veličanstva presvitlega cesarja Fran Josipa I.'1, ter mu zaklicati trikrat, „slava mu", „živijo". In ponovile so se navdušeno besede iz src zbranih tovarišev in tovarišic.
Na to je nastopila gspdč. Ana pl. Rauscher, ter svojo nalogo: „Mens sana in corpore sano" z ozirom na ljudsko šolstvo častno rešila. Dokazala je, da mora in more učitelj v šoli vplivati na duševni in telesni razvitek nežne, nepopačene mladine. Učitelj združen z veroučiteljem zamore doseči blagostanje. Razložila nam je tudi, kako naj se vpliva na učence, da se bo krepko razvijalo njih duševno in telesno življenje. Med drugim pravi: „Šola bodi otroku prvi in glavni vir, iz katerega si zajema zlatih naukov za mirno blagostanje".
Trelja točka dnevnega reda bile so slučajnosti. Važen za vse voditelje ljudskih šol bil je predlog g. Zavrl-a, ki je tako-le govoril: Predlagam, naj bi slavni odbor tukajšnjega nčiteljsk. društva v imenu šolskih voditeljev tega okraja prosil si. c. kr. okrajni šolski svet, naj bi slavno ta blagoizvolil dovoliti, da se v kazalih zamud naznani le število učencev z opravičenimi poldnevi, in skupno število opravičenih poldnij. Ker bi na ta način imena odpala, naj se pri vsakem prihodnjem naznanjanji zapiše beseda „opravičeno", kar bi pomenilo, da so bili med opravičenimi učenci naznanjeni. Ako bi imel pa učenec opravičene in neopravičene zamude istega
polumeseca, naj se to popolnoma zapiše. Po nasvetu gospoda Franke-ja sklenilo se je, do prosi društveni odbor si. c. kr. okr. šolski svet, da se šola v torek 25. oktobr^ preloži na prihodnji četrtek, da se lahko učiteljstvo udeleži razstave poljedeljskega orodja v Rudolfovem.
Med drugim omenja g. Zavrl, naj društvo dostojno proslavi tristoletnico J. A. Komenskega. Po živahnem razpravljanji se sklene, da priredi naše društvo tekom božičnih praznikov koncert v proslavo Komenskega v Rudolfovem. Vspored je jako lepo sestavljen, skoraj samo iz novih komadov. Zvršujoči člani pa se bodo potrudili, da občinstvu prirede prijetno zabavo, Komenskega dostojno proslave, sebi pa zbude simpatijo v narodu. Na to je predsednik zborovanje zaključil.	M.
Iz Notranjskega. Učiteljsko društvo za po-stojinski šolski okraj zborovalo je dne 29. sept. 1892 v Št. Vidu. Ker je bilo vreme ugodno, prišli so zavedni gospodi učitelji in dve gč. učiteljici iz oddaljenih sodnijskih okrajev: Ilirske Bistrice, Postojne, Senožeč in Vipave. Jeden gospod tovariš prihitel je celo iz sosednega Primorskega. Slava mu ! Devet gospodov tovarišev opravičilo je svojo odsotnost in zborovalce pismeno pozdravilo, gospod društ-, veni podpredsednik pa telegrafično. Da so nekateri učitelji raje šli na lov, nego k zborovanju, je nezaslišana mlačnost in brezbrižnost. Hvala Bogu, da so to le redke prikazni.
Točno ob 11. uri pozdravi gospod predsednik došle tovariše in tovarišice, želi, da se naše društvo razcvita in krepko v bran stavi sovražnim navalom. Odborniki pa sami ne morejo vsega storiti, tudi posamezni udje spolnjujejo naj svojo dolžnost: „vsi za jednega, jeden za vse". Dragi tovariši iz Vipavske doline! Prišli smo k Vam, podamo Vam prijateljsko roko; ostanite tudi Vi zvesti našemu društvu. Podajti nam nasvetov, in radostno jih bomo uvaževali, ako bodo v prospeh našega društva! Gasi so resni. Zato bodimo složni, ker le v slogi je moč.
Za dobrote pa, ki jih sedaj vživamo, zahvaliti imamo presvitlega našega cesarja, blagega očeta vseh narodov in posebnega ljubitelja in pokrovitelja sedanje narodne šole. I/, dna duše ostanemo njemu vedno vdani in kličemo mu trikratni „slava". Navdušeni „slava" zadoni po šolski sobani, v kateri je bilo lepo odičena in z narodnimi zastavami ob-senčena cesarjeva podoba!
Na to predsednik otvori zborovanje, konštatuje, da je zbor sklepčen, ter naprosi tajnika, da poroča o računstvu v narodnej šoli.
Gosp. tajnik povzame besedo: Z žalostnim srcem stopim pred Vas, ker napočil je glas, da se tovariši iz Vipavske doline mislijo odcepiti od nas. Odbor nikogar ne prezira, marveč vse jednako ljubi. Zato prišli smo danes semkaj, da se zopet v brat-skej slogi spodbujamo k novemu trudapolnemu delu. Nismo se vstrašili daljne poti in zato tudi od Vas, dragi tovariši iz Vipavske doline, pričakujemo, da se oklenete našega društva in da tudi Vi o času zborovanja pridete k nam. Spodbujajmo se drugi drugega k vstrajnosti in napredku, vsaj več očij več vidi. Danes podati Vam hočem nekaj mislij o novi računski metodi. Številjenje je sigurno najlažji in vendar najhvaležnejši posel v šoli. Številjenje je predmet, ki ga imenujemo po pravici logiko narodne šole. Pri pouku rabimo Močnik-ove računice, v katerih se nahajajo „številne podobe" (Zahlenbilder), s pomočjo teh pa obdelujejo vsako število „vsestransko". Proti tej metodi povzdignili so v novejšem času mnogi učitelji svoj glas, opiraje se na dušeslovje, posebno na neovrženo resnico: „Kar hočemo otrokom trajno vcepiti, moramo jim v vrstah podati". Zastopniki nove metode so učitelj Bräutigam, Lavtar, Klimpert i. dr. Priroda sama ne kaže nam predmetov v skupinah, marveč samo v vrstah. — Prihodnost ima torej nova metoda „računanje v "vrstah", ker je naravna in psiholo-gitno dokazana. Za to metodo ne rabimo nikakih dragih računskih strojev, ker nam narava sama v ozbilji podaja premnogo predmetov in vsakemu zdravemu človeku lasten računski stroj, prste na rokah. Do števila 10 računa posamezen učenec, v številnem prostoru 10 — 20 pristopi drugi učenec in igraje se otroci nauče vrsto 1—20 in 20—1 nazaj. Števila 5, 10, 15, 20 so ljudem takorekoč prirojena. Iz številnih vrst 1 + 1, 2+2, 3+3, 4+4, 5+5, izpeljava se množilna vrsta do 20; saj ni množitev drugega ko opetovano prištevanje istih postav-kov. V začetku četrtega četrtletja preidemo k meritvi (Enthaltensein), katera je obratno odštevanje (wiederholte Subtraction derselben Zahl). Vse vaje v računstvu morajo se vršiti razumno, ne mehanično. Vaje brez razuma niso kaj vredne, razum brez vaje ne zadostuje, zato našedohna šola vselej in povsod zahteva:
1. Poočitovanje, pravo spoznanje, razumno mišljenje. 2. Vsestranske vaje. 3. Praktične vporabe.
Vsak učitelj hvali svojo metodo in ima tudi prav, ker le tista metoda je najboljša, po katerej dosežemo najboljše vspehe tudi z manj nadarjenimi učenci. Vendar ne vsilujmo nikomur svoje metode. Ravnajmo se po nasvetu nemških pedagogov: „Niemand möge seine Meinung seinen Amtsgenossen aufdrängen wollen. Wegen der Verschiedenheit des subjectiven Verfahrens und der geistigen Eigen-thümlichkeit des Erfinders wird man nicht leicht eine Methode finden, die von allen Lehrern für gut gehalten wird. Darum keinen Zwang und viel Bescheidenheit". Učiti se pa moramo vedno, ker, kdor ne napreduje, nazaduje!
Vnela se je živahna debata. Gospod Levstik pravi, da je množitev okrajšano seštevanje. Poročevalec zagovarja svojo definicijo.
Gospod Dolenec graja Močnik-ove računice, posebno prvo in drugo ter predlaga, da se stare Močnik-ove računice odstranijo.
Gospod Kavčič predlaga, da se tudi vse druge knjige pregledajo in temeljito prenarede, posebno vsa berila iz c. kr. zaloge šolskih knjig.
Gospod Levstik želi novih računic za prvo in drugo šolsko leto, ki bodo sestavljene po novi metodi. Tajnik pravi, da, dokler nimamo boljših računic, vsak učitelj tudi na podlagi Močnik-ovih knjig po novi motodi deluje, ker knjiga je mrtva, duh pa, ki v šoli vse oživlja, je učitelj sam.
Gospod Ivo Trošt obširno razpravlja „o pouku na jednorazrednicah". Jednorazrednice so podlaga vsem šolam. Žali Bog, da vse'nevspehe v teh šolah zavračajo na rame učiteljeve. Učitelji niso krivi slabih vspehov. Kdor nasprotno trdi, je slep in noče videti pravih vzrokov, ki ovirajo učiteljevo delovanje. Nerazdeljene jednorazrednice s celodnevnim poukom so najslabše. Napačna razdelitev po oddelkih, napačna razdelitev tvarine, sedanje slovenske knjige, v katerih mnogo predpisane tvarine najti ni, prenapolnene šole, neredno obiskavanje šole, 'prepogosta menjava učnih močij provzročujejo, da šole ne vspevajo. Učitelji ne delujemo za par grošev, kajti naša plača je res dninarska in hlapčevska, marveč iz ljubezni do mladine, in če niso vspehi . v šoli dobri, mi učitelji nismo krivi, marveč oni, ki imajo za vse drugo denar, le za šolo ne, in Iii bi ljudstvo radi v nevednosti in temni ohranili, da bi ga tem lažje vporabljali v svoje namene. Tu,di učnih načrtov še sedaj nimamo v slovenskem jeziku in učitelji smo primorani sami iskati si s pomočjo slovarjev slovenskih izrazov. Sklene se torej jednoglasno: „Društvo naj deluje na to, da šolske oblasti vendar jedenkrat za slovenske šole izdajo učne načrte tudi v slovenskem jeziku. Vse knjige iz c. kr. zaloge naj se v slovničnem in stvarnem oziru temeljito pregledajo in preosnujejo. V knjige naj se po možnosti stavijo barvane podobe iz prirodopisja. Vsem berilom, posebno tretjemu naj se pristavijo „slovnica in zemljevidi". Končnik-ova
slovnica in četrto berilo zadostujejo samo za tri- in večrazredne šole; četrto berilo tudi za ponavljavne šole na jedno- in dvorazrednicah. Končnik-ova slovnica se na jedno- in dvorazrednicah ne more rabiti".
Razni, nasveti, kalere je skupščina tudi sprejela:
1.	Ker je izkaz o vsakdanjem obiskavanji šole v vseh rubrikah točno neizvršljiv in tudi šolsko obiskovanje ovirajoč, izrazi skupščina željo, da se ta izkazek popolnoma odstrani, oziroma samo v 1. in 2. rubriki izpolni.
2.	Ker v ponavljavnih šolah nikakor ni mogoče iz vseh predmetov poučevati, naj pouk v predmetih: risanje, petje, telovadba odpade, in naj se otroci ponavljavne šole v glavnih predmetih: veronauk, učni jezik, računstvo in realije, poučujejo.
3.	Ker je naše društvo pristopilo prekoristni šolski dražbi sv. Cirila in Metoda, pooblašča se gospod tajnik, da se prihodnje glavne skupščine te družbe kot zastopnik učiteljskega društva vdeleži.
K sklepu opravičuje gosp. učitelj Dolenc svoje vipavske tovari-"e in predlaga, da se za Vipavsko dolino otvori društvena poddružnica. Vsi navzoči udje so proti cepitvi, leer le v slogi je moč. Nobedno okrajno društvo nima poddružnic. Gospod tajnik pravi, da bo prihodnja glavna skupščina to stvar v pretres vzela in naj gospodi tovariši do meseca julija 1893. odboru vpošljejo pismene nasvete in predloge. Društveno zborovanje naznanilo se bo vsem šolskim vodstvom ter v „Popotnik-u" in „Slovenskem Narodu".
Gospod nadučitelj Požar zahvali predsednika za vestno vodstvo našega društva ter ga prosi, da tudi v prihodnje ostane društvu voditelj, v kar mu v£i zbrani zakličemo trikratni „živio"/
Gospod predsednik zahvali g. Požar-ja za trud in slovesno olepšanje s slovenskimi in cesarskimi zastavami prijaznega trga Št. Vid, vse pričujoče tova-rišice in tovariše za vdeležitev, oba poročevalca za njiju trud in pouk ter sklene zborovanje z željo, da se kmalu zopet snidemo 1
Ob jednih podali smo se vsi zborujoči v prijazni vrt gospoda plemenitega Živica, kjer smo se z raznimi napitnicami in slovenskimi pesmami navduševali k neumornemu delovanju za mili naš rod in za preljubega nam očeta, presvitlega avstrijskega cesarja, po njegovem geslu: Viribus unitis!
Judnič.
Iz goriškega okraja. (Zborovanje učiteljskega društva za goriški okraj.) — V „Popotnik-u" napovedano letno občno zborovanje našega društva dne 15. septembra t. 1. se ni moglo vršiti radi prepičlega števila vdeležencev. Temu je bil vzrok deloma malomarnost — deloma neugoden dan z ozirom na začetek šolskega leta. Na Goriškem smo namreč pričeli novo šolsko leto na ljudskih šolah s 1. septembrom, v mestnih in drugih šolah v Gorici pa s 15. septembrom. Odloženo
zborovanje vršilo se je v Gorici 6. oktobra v navzočnosti 29 vdeležencev obojega spola.
Gospoda predsednika Tom. Jug-a krepkemu pozdravu, v katerem se spominja lanske deželne razstave, ki je prinesla mnogim učiteljem zasluženo odlikovanje, — letošnjega „aritmetičnega" razstavljanja našega učiteljstva, — sloge, katera veže učiteljstvo med seboj v krepko društvo — sledil je jednoglasen „živio"-klic v znak, da so besede predsednikove prišle iz srca učiteljskega in šle v srca učiteljska. Potem ko sta bila izvoljena dva zapisnikarja in se je prebral zapisnik zadnjega zborovanja, prešlo se je na dnevni red:
I.	Društveni tajnik poroča o delovanji našega društva v minolem letu. Iz poročila posnamemo sledeče: Odbor je imel le dve seji; tudi zborovanje se je vršilo le dvakrat. Krepko se je društvo po-tezalo za zboljšanje "revnega gmotnega stanja — a doslej brezvspešno. No, kakor čujemo, bližamo se času, ko bodemo dosegli zboljšanje: kakšno in v koliko, pove nam prihodnje zasedanje vis. dež. zbora našega v meseci decembru. Poročilo se s toplimi besedami spominja nepričakovanega, odličnega sprejema slov. „Zaveze" o Binkoštih v Kranji. Zbor je vzel s pohvalo na znanje poročilo o društvenem zborovanji^ter izrekel odstopajočemu odboru zahvalo. Gospoda Leop. Furlani-ja predlog, da naj se društvo pismeno zahvali mestu Kranjskemu za sijajen sprejem slov. učiteljstva — je zbor radostno sprejel.
II.	Iz blagajnikovega poročila posnamemo, da je društvo imelo dohodkov 59 gld., stroškov pa 66 gld.; aktiv, zastankov pa 107 gld. — Naj bi društveniki točneje vršili dolžnosti svoje do društva!
III.	Po volitvi treh pregledovalcev društvenih računov oglasili so se s
IV.	posameznimi nasveti sledeči gospodje: Gospod cesarskj svetovalec Fr. Vodopivec zahvaljuje društvo za izkazano mu zaupanje in odlikovanje: imenovanje prvim častnim članom.
Gospoda Dav. Cenčič-a predlog, da bi društvo naše nabiralo med društveniki prispevke toliko časa, da zbere svoto 100 gld. ter pristopi kot pokrovitelj slavni šolski „družbi sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani. — Odzivajoč se temu predlogu je naše društvo pokazalo, da ve ceniti zasluge prevažne družbe. Kot nabiratelji so se izvolili gg. Cenčič, Komavli, Poniž in Poberaj. Upajmo, da si bode naše učiteljstvo od prepičle svoje plače takorekoč od ust odtrgalo majhne zneske ter jih položilo na oltar domovine liki svetopisemske vdove ter da se- bode v kratkem času svetilo med pokrovitelji najvažnejše družbe slovenske tudi ime našega društva.
Pet. Medvešček priporoča „Pedagogično društvo" v Krškem, da bi ga učiteljstvo bolje podpiralo ter predlaga, da naj bi si društvo naše izvolilo poverjenika za to društvo. Zbor sprejme priporočilo ter izbere priporočevalca kot poverjenika, kateri nabere koj 20 udov „Pedag. društvu". —
V. Zadnja točka vsporeda bila je volitev društvenega vodstva, ki je ostalo nespremenjeno. Tudi odbor se je ustanovil koj po zborovanji tako, kakor je bil sestavljen v minolem letu: namreč predsednikom Tom. Jug, podpredsednikom Mat. Lovrenčič, denarničarjem Ant. Baje, pevovodjo Ambr. Poniž in tajnikom P. Medvešček. — Namestnika sta: Mih. Zega in Jož. Čopi.
Določitev za prihodnje zborovanje prepustil je zbor odboru.	—e—
S Krasa, 10. okt. (Zborovanje učiteljskega društva za sežanski okraj.) Dne 6. t. m. smo se sešli v Komnu, da se vdeležimo zborovanja našega učiteljskega društva. Bilo nas je 21 učiteljev in 6 gospodičin učiteljic; videli smo tovarišev in tovarišic iz oddaljenih krajev, kar je tem bolj hvalevredno, ker vreme ni obetalo nič prijetnega. Radostni beležimo, da je vrlo naše učiteljstvo pokazalo, koliko mu je mar za napredek našega društva, da ga veže stanovski ponos. V naši sredi smo pa tudi videli gosp. D. Sinkovič-a, našega spoštovanega okrajnega šolskega nadzornika, ki je vže večkrat pokazal, da se zanima za učitelja ne samo v šoli, ampak da se zanima zanj tudi v društvenem življenji.
Od 9. do 10. ure smo imeli učitelji - pevci pevske vaje pod vodstvom društvenega pevovodje g. Alojzija Luznilc-a; zapeli smo pesmi: „Zvezna", „Mrak" in „Slovenca dom", v popolno zadovoljstvo, ker smo se vsak svoj glas doma naučili.
Točno ob 10. uri otvori društveni predsednik zborovanje, pozdravi z vidnim veseljem obilno množico in zakliče navzočemu gospodu nadzorniku „Živio!", čemur smo se navzoči navdušeno odzvali. Nadalje naznani razne odborove ukrepe glede na prošnje, ki so se odposlale deželnemu zboru, deželnemu šolskemu svetu in okrajnemu šolskemu svetu za prenaredbo volilne pravice, oziroma zboljšanje učiteljskih nagrad. Konečno nas navdušuje za krepek razvitek našega društva, povdarjajoč, da le z združenimi močmi pridemo do večjega duševnega in gmotnega blagostanja.
Odstopivši predsedništvo društvenemu podpredsedniku gosp. Benigar-ju, nam je podaval gospod predsednik Kante: Prirodopis po življenskem za-družji — (metoda Junge). — Da-si smo v „Popot-nik-u" vže marsikaj čitali o tej metodi, nas je poda vanje vendar-le zanimalo, ker je bilo, kakor se je gosp. A. Lehan izjavil, zabeljeno z mnogimi iz-bornimi opomnjami. Debata, ki se je vnela glede na to podavanje, je končala s pohvalo podpredsed-nikovo in z obljubo poročevalčevo, da nam pri prihodnjem zborovanji s praktičnim nastopom pokaže, kako se poučuje prirodopis po Junge-jevi metodi.
Društveni tajnik gosp. Bano nam je predaval: Ljubav do poklica—-povdarjajoč osobito: 1. Učitelj naj si popolnjuje znanje. 2. Navdajajo naj ga blaga
čuvstva. 3. Zanj naj se v tolikej meri skrbi, da lahko vse svoje moči šoli posveti. 4. Pri sklepanji zakona naj vladata srce in razum, da ga ho zakonsko življenje navduševalo za vse, kar je blagega, lepega in dobrega. 5. Predstojniki mu naj ne bodo strogi sodniki, ampak dobri prijatelji. 6. Občuje naj rad z vrlimi tovariši.
Gospod predsednik je poročevalca po kratkej debati, ki je predavanju sledila, zahvalil za izborno predavanje, želeč mu, naj živi, cvete in raste. Gosp. Luznik nam je v navdušenem govoru naslikal: Učitelja zunaj šole — in nam konečno priporočal, naj se zanimamo za napredek zatiranega našega roda, naj snujemo bralna društva, kjer je mogoče, in naj zbiramo mladino v pevske zbore, da bo ves sivi Kras znamenit pevski zbor. Z glasnim odobravanjem smo sprejeli zlate Luznik-ove besede in v srcu smo sklenili, da hočemo vsak po svoji moči delovati za naš narod, da se bode v njem krepilo ono blago čuvstvo, ki mu pravimo narodna zavednost.
Gosp. Fakin je prečital svoj predlog, naj bi učitelj od 20. službenega leta naprej ne vplačeval več «///o za knjižnico. Z veliko večino smo sklenili, naj glede na ta predlog društveni odbor potrebno ukrene.
Potem, ko je gospod nadzornik gospode voditelje poučil o nekih uradnih zadevah, in ko je gosp. Kante razdelil hektografovaue: Načrte za popis domače občine, je društveni predsednik zaključil zborovanje z navdušenim „živio! "-klicem našemu pre-svitlemu cesarju, kar smo vsi trikrat ponovili.
Pri skupnem obedu smo slišali raznih napitnic, izmed katerih nas je öna gosp. Luznilc-a tako navdušila, da smo vsi pristopili kot udje k društvu „Sloga", ki vzdržuje z letninami in darovi dekliško šolo v Gorici.
Proti večeru smo se razšli vsak na svoj dom s prepričanjem, da smo preživeli zopet lep in koristen dan, da smo se zabavali med svojimi, in da smo se marsikaj koristnega naučili.	J. B.
Sv. Pavel v Savinjski dolini. Dne" 15. sept. t. 1. ob 2. uri popoludne imelo je v Gouiilski „Sav. učit. društvo" svoje občno zborovanje, da se še jedenkrat snidemo z našim nepozabljivim tovarišem J. Reich-om pred njegovim odhodom.
Gospod predsednik pozdravi došle se srčnimi besedami Po prečitanem in odobrenem zapisniku, poroča gospod J. Zotter o IV. glavni skupščini „Zaveze" v Kranji. Po tem je gospod V. Jarc govoril o slovnici in deloma tudi o slovniškem pouku. Poročili bili ste jako zanimivi.
Pri skupnem obedu so se vršile lepe napitnice našemu dragemu tovarišu gospodu J. Reich-u.
K. M.
iz celjskega okraja. (Vabilo.) „Učit. društvo za celjski in laški okraj" ima v sredo dne
2. novembra t. 1. ob 10. uri dopoludne v celjski okoliški šoli svoj mesečni zbor s tem-le dnevnim redom: 1. Petje. 2. Zapisnik. 3. Društvene zadeve. 4. Gospod A. Gnus govori o „vpljivu svetlobe na zdravje duha in telesa". 5. Gospod A. Brezovnik poroča o letošnji dež. učit. konferenciji. 6. Nasveti.
K obilni vdeležbi vabi najvljudneje odbor.
Iz ormožkega okraja. (Vabilo.) „Okrajno učiteljsko društvo Ormoško" bo zborovalo dne 3. novembra t. 1. ob 11. uri predpoludne v Ormoškej šoli se sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik. 2. Poročilo o letošnji deželni učiteljski konferenciji, poroča gosp. Mejovšek. 3. „Narečje ali dialekt in njegov pomen za ljudsko šolo, zlasti za elementarni razred", govori gosp. Anton Kosi. 4. Slučajni nasveti. 5. Vplačevanje letnine in vpisovanje novih udov. K obilni vdeležbi vljudno vabi	odbor.
Iz Brežic. (Vabilo.) Brežiško sevniško učit. društvo zborovalo bode v sredo, dne 2. novembra t. 1. ob VžlO- uri v Brežicah. Vspored: 1. Društvene
zadeve. 2. Poročilo o letošnji deželni učit. konferenciji. 3. Posvetovanje o novi izdaji računic zajedno-in dvorazrednice. 4. Volitev jednega člana v društveni odbor na mesto umrlega gosp. Jamšek-a. 5. Nasveti. K obilni vdeležbi vabi	odbor.
Iz črnomeljskega okraja. (Vabilo.) „Učiteljsko društvo črnomeljsko" imelo bode dne 19. novembra t. 1. ob 2. uri popoldne v šolskih prostorih v Crnomlji svoj redni občni zbor s sledečim vsporedom : 1. Poročilo predsednikovo in blagajnikovo. 2. Praktičen nasvet o računstvu na najnižji stopnji (gosp. Jeršinovič). 3. Praktičen navod o prvem či-tanji (gosp. Šetina). 4. Volitve novega odbora. 5. Volitev .delegatov k zborovanju „Zaveze". 6. Nasveti. Glede na važnost zborovanja vabijo se p. n. gdč. koleginje in gg. kolegi k obilni vdeležbi. 0 d b o r.
Iz šmarijskega okraja, „Šmarijsko-rogaško učiteljsko društvo zboruje dne 2. novembra ob jednih popolüdne v Šmarji po zadnjič določenem vsporedu.

Dopisi in druge vesti.
Ljubljana. Banketa, ki ga je priredilo slovensko razumuištvo 8. t. m. v Ljubljani na čast Luki Svete u, udeležil seje kot zastopnik slov. učiteljstva predsednik „Zaveze slov. učit. društev" gospod Vojte.h Rib nikar, nadučitelj v Dol. Logatci, ki si je v imenu slov. učiteljstva izprosil tudi besedo. Ker bode njegov govor gotovo zanimal naše kroge, naj ga poda „Popotnik" svojim bralcem doslovno. Gospod. Ribnikar govoril je tako-le :
Slavna gospoda! Kot predsednik „Zaveze slovenskih učiteljskih društev prosil sem bil dovoljenja slav. pripravljalni odbor tega slovesnega banketa, ki je nekako zadoščenje slav. društvu sv. Cirila in Metoda in njegovemu podpredsedniku, velespošto-vanemu gospodu L. Svetcu, za razžaljenje, provzro-čeno na I. slov. katoliškem shodu, da smem v imenu slovenskega učiteljstva temu slav. društvu, osobito pa zaslužnemu gospodu L. Svetcu zaklicati Slava ! pri tej priliki pa tudi, ko je s tem društvom zvezano ljud. šolstvo — slov. učiteljstvo, spregovoriti javno nekatere besede v obrambo javno zapisanemu napadu, javno izrečenemu obdolženju slov. učiteljstva.
Predno se je otvoril I. slov. katol. shod tukaj, zapisal je nekdo gorostasni izrek: „Večjev reden jeden akademično izobražen Slovenec in več more vplivati na omiko naroda ko 10.000 ljudskih učiteljev". Slavna gospoda! Ako je tisti mož bil zapisal ta izrek nepremišljeno, vreden je pomilovanja, ako pa ga je poslal v svet s premišljeno hu-
dobnostjo, tedaj zasluži največje zaničevanje in prezir an je. Niti v prvem še manj pa v drugem slučaji pa se hoče omadeževati slov. učiteljstvo z bodi-si kakorkolišnim razgovorom z onim možem radi tega napada; svet naj sodi, ali je slov. učiteljstvo zaslužilo to ali ne. K delavnosti ni treba ravno akademične izobrazbe, k duhovitosti in poštenosti pa tudi ne, kar je pisatelj izreka s taistim najbolje dokazal. Slovensko učiteljstvo trudilo se je in se še bode po svojili močeh z narodovo vzgojo in izobrazbo ne le v šoli, temveč povsod, skoraj v vsakem slov. društvu itd., vsaj smo učitelji tudi sinovi naroda, tudi mi hočemo po svojih močeh delovati za njegovo omiko, za njegovo blaginjo, in tudi mi smo pripravljeni braniti svefinje njegove.
Na katoliškem shodu samem, oziroma v odseku za šolstvo, naglašalo se je pri sklepanji raznih resolucij — o katerih pa ni tukaj razpravljati, da pri vzgoji novih učiteljev treba misliti na značaj — krščanski značaj, katerega sedanje učiteljstvo nima. Sedanji učitelji smo torej brezverci, odpadniki od one sv. vere, katero nas je slov. mati učila, naročala ljubiti! Slavna gospoda! To naglašanje ni bilo pravo, ni resnično! Slovensko učiteljstvo je bilo vedno, je in bode ostalo verno. Vsaj vse slov. učiteljstvo pričenja in končuje vsak pouk z molitvijo, podpira veroučitelje pri vseh verskih vajah, dä, ves pouk uči o vsemogočnem Bogu — brez vere si slovensko učiteljstvo še vzgoje in pouka misliti ne more. Dä, slav.
gospoda! slov. učiteljstvo je pripravljeno tudi verouk poučevati v šoli z ono ljubeznijo, onim navdušenjem, katerega ravno ta.pouk potrebuje — da morda z večjim veseljem in večjim vspeliom ko nekateri onih, kateri se čutijo poklicane jedini to opravljati, a ne store svoje dolžnosti, pa vendar znabiti kriče: Vera je v nevarnosti! Ako se je sem in tje spri učitelj z duhovnikom, ni se spri radi vere, vzrok bil je drug, a vse jedno izdal se je izrek: Vera je v nevarnosti. — Ako se slov. učiteljstvo bori za svoje pravice, za svojo pridobljeno samostojnost, ako se brani nasiljenega gospodstvain se ne klanja brezpogojno načelom nekaterih jednega stanu, ako se zaveda svojega poklica, ako ,vestno opravlja svoje dolžnosti in ako se bojuje za narodnost ob mejah slovenstva — za to ni še krščansko neznačajno.
Tega dolženja slov. učitelji nismo zaslužili! Če tudi nas pa ta izrek žali — a ne plaši in ne zadržuje nas tudi na dalje še po svojih močeh delovati za naš ljubi slovenski narod. Prizadevali si bodemo one kali, katere slovenska mati, o katerej se vendar še ne trdi, da je brezverska, vlaga v srčice malih otrok, vzgojiti in izobraziti, da postane iz mladine — narod, ki bode veren, naroden in z n a č a j e n, narod, ki bode delaven in o d-kritosrčen, ki bode spoznal pšenico od 1 j lili k e, in ki bode ločil prave učitelje od laži-pr o roko v! V to pomagaj nam Bog!
Iz Dunaja. Občinski svet Dunajski, lioteč demonstrirati zoper eventuelno naročilo naučnega mi-uisterstva, da je ustanoviti na občinske troške nekatere ljudske šole s češkim učnim jezikom, se je dne 7. t, m. brez povoda lotil razprave o tej reči in seveda protestoval proti temu, da bi se ustanovile takšne šole. Da se protestira proti temu ukrepu, sklicala je „Prvnf česk;i politicka jednotii" javni shod, na katerem je dr. Zivny povdarjal, da je na razžaljenje, storjeno češkemu narodu v občinskem svetu, primerno odgovoriti. Tam se je trdilo, da češčina ni na Dunaji navaden jezik; to ni resnično, ker je na Dunaji več Cehov, kakor Nemcev. Čehi naj izkoristijo to okolnost. Upati je, da bi mini-sterstvo dalo občinskemu svetu primeren odgovor, sploh pa ni pozabiti, da posamni protiliberalci niso hoteli za češke šole glasovati. Govorili so še nekateri drugi voditelji Dunajskih Čehov in konečno se je vsprejela resolucija, da je z vsemi sredstvi delati za češke šole.
(Deželni predsednik na Kranjskem) baron Andrej W i n k 1 e r stopil je v pokoj in dobil tem povodom veliki križ Frane Jožefovega reda. Na njegovo mesto pride v Ljubljano kot voditelj deželne vlade dvorni svetovalec, Viktor baron Hein, do sedaj namestnijški svetovalec v Gradci.
(Osobne vesti.) Pres vitli cesar je podelil veleposestniku in članu okr. šolskemu svetu Sev-liiškega g. Franc Len ček-u na Blanci v priznanje njegovega občekoristnega delovanja zlati zaslužni križec s krono. — Gosp. Stanko Marin, učitelj pri Sv. Tomaži (ormožki okraj), imenovan je c. kr. vadničnim učiteljem v Mariboru.
(Žensko učiteljišče v Ljubljani) bode od šolskega 1. 1894/5 naprej imelo zopet vse štiri letnike popolno. Tako je namreč dovolilo pred kratkim vis. c. kr. naučno ministerstvo.
(Himen.) Gosp. dr. Ivan Bezjak, c. kr. prof. na učiteljišči v Mariboru — vrli naš sotrudnik — poročil se jo dne 20. t. m. z gospico Vero B e r-d aj s o v o, hčerjo domoljubnega mariborskega trgovca. Novoporočencema kličemo iz dna srca: a d ni u 11 o s ann o s!
(Višja dekliška šola v Konjicah.) Pre-vzvišerii knezoškof mariborski, gosp. dr. Napo t ni k kupil je v Konjicah v Cerkvenih ulicah štev. 100 ležečo hišo v ta namen, da se ondu osnuje višja = dekliška šola. Stroški so proračunjeni na 40.000 gld. in je baje polovico te svote darovala kneginja Windischgrätzova. Novo šolo, ki bode urejena po vzoru dekliške šole v Mariboru, vodile bodo šolske sestre. Bode-li učni jezik slovenski ali nemški o tem se še sedaj ne ve ničesar.
(Dekleta in šola realka.) Hrvatska dež. vlada je dovolila, da smejo v Petrinji dekleta, ki so dovršile ljudsko šolo, obiskovati razrede tamošnje nižje realke.
Premembe pri učiteljstvu. Gospod Radoslav Knaflič, podučitelj v Št. Juriji ob j. ž. postal je nadučitelj, njegova žena gospa Viktorija Knaflič-M i 1 e k, podučiteljica v Šmarji pa podučiteljica, oba pri Sv. Lenartu nad Laškim. Gg. Fortunat Sadü, učitelj v Sčavniški dolini in Anton Skalovnik, pom. naduč. v Blanci potrjena sta nadučiteljem na svojih mestih. Gpdč. Marija Strecker, podučiteljica v Blanci postala je definitivna. — Gosp. Jurij Pilili, učitelj v Črešencali premeščen je v Šmartno ob Paki. Gpdč. Ivanka Kralj, podučiteljica v Kamnjah (Gor.) pride za spi. k Sv. Juriji ob Ščavnici, gdč. Minka Del akord a od Sv. Tomaža za podučit, v Središče (ne kakor smo zadnjič poročali v Gorico), gpdč. Josipina Bučar, učiteljica v Kostanjevici za podučit. k Sv. Duhu pri Ločah. Na novo so nameščeni učiteljski kandidatje oziroma kandidatinje: g. Ant. F r e u e n s f e 1 d za podučitelja pri Sv. Miklavži, gosp. Jožef K i t e k za podučitelja pri Sv. Barbari v Haloz., gosp. Val. Pul k o pri Sv. Marjeti niže Ptuja, gosp. Vinko Šerona pri Sv. Vrbami blizo Ptuja, gosp. Matej Tuše k pri Sv. Lovrenci ob kor. žel., gosp. Simon V.o d e n i k v Slov. Bistrici, gospod Anton Lesjak za suplenta v Huniu, Engelbert Gruber za podučitelja v Marenbergu. Gpdč. Amalija Pire h
za pu. pri Sv. Vidu nižje Ptuja, gdč. M. M e 1 c h e r za pr. učiteljico pri Sv. Tomaži in gspdč. Marija Sever za spi. v Slovenjemgradei. Kot suplenti so nameščeni: gspdč. Berta II u b e r v Ljutomeru in Kaucijanela Pire pri Sv. Lenartu (Ormož) ter gg.: Štefan Bataj v Slivnici pri Celji, Vinko Šrimpf v Preborji, Franc Kotzmut pri Sv. Duhu ob Ščav-nici, Anton Cagran v Cezanjevcih, J. Ste r niša pa v Cvenu. Gospoda Alojzij Zaplata, nadučitelj v Planini in Adolf A n t o s i e w i cz, učitelj v Rakovci sta se svojim službam odpovedala.
Na Kranjskem: Drugo učiteljsko mesto v Cerknici dobil je učitelj v Beli Peči, gosp. Rudolf Piš, drugo učiteljsko mesto v Škofji Loki, tamošnji tretji učitelj g. Bogomir Kremier, tretje učičelj-
sko mesto v Škofji Loki pa dobi učitelj v Sorici, g. Julij F.lis. Tretje učiteljsko mesto v Veliki Dolini je dobil gosp. Ferdinand Strel, dosedaj učitelj v Bosni, drugo učiteljsko mesto v Mokronogu pa tamošnji začasni učitelj g. Edvard Bohinc, tretje učiteljsko mesto v Sodražici učiteljica v Ivne-žaku, gdč. Marija Bern o t. Za učitelja in vodjo v Grčarice pride g. Janez H u 11 e r, učitelj v Topli Rebri, na jednako mesto v Banjaloki pa učitelj g. Jernej Kimavec, nadučitelj na Vačah, Gosp. Jos. Armič, namestni učitelj v Ljubljani, je dobil začasno službo .učitelja-voditelja v Sorici. Gospod K. Piki pride s Prežganja kot začasni učitelj v Št. Vid pri Zatičini, na njegovo mesto pa gosp. Fr. C v i r n, bivši podučitelj v Brežicah.
Stev; 837.
Razpisi
Razpis natečaja.
(Učiteljska mesta).
V celjskem politiškem okraji je umeščati ta-le učiteljska mesta definitivno ali tudi provizorično.
a) V šolskem okraji Celjska okolica.
1.	Podučiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli v Galiciji, pošta Žalec, IV. plač. razred in brezplačno stanovanje;
2.	jedno podučiteljsko mesto na štiri razredni deški ljudski šoli v Št. Jurij ob južn. žel., III. plač. razred;
3.	podučiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli v Fran kol oveni pošta Vojni k, IV. plač. razred in brezplačno stanovanje.
b) V Konjiškem šolskem okraji.
4.	Mesto učitelja in šolsk. voditelja na jedno-razredni ljudski šoli v Räkövci, pošta Vitanje,
III.	plač. razred in prosto stanovanje;
5.	podučiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli pri Sv. Jerneji, posta Sv. Duh v Ločali,
IV.	plač. razred;
6.	Jedno podučiteljsko mesto na štirirazredni ljudski šoli pri S v. D uliu v L o č all, IV. plač. razred in brezplačno stanovanje;
7.	Podučiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli v Pri h o vi, pošta Konjice, IV. plačilni razred in brezplačno stanovanje;
c) v šolskem okraji Šmarje pri Jelšah.
8.	Jedno podučiteljsko mesto na petrazredni ljudski šoli v Šmariji pri Jelšah, III. plač. razred.
9.	podučiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli v Slivnici pošta Št. Jurij ob južni žel., IV. plač. razr. in brezplačno stanovanje;
d) v Laškem šolskem okraji.
10.	Učiteljsko mesto na štirirazredni ljudski šoli v Trbovljah na Vodi, pošta Trbovlje;
natečajev.
III.	plačilni razred, brezplačno stanovanje in kurjavo.
11. jedno podučiteljsko mesto na petrazredni ljudski šoli v Hrastniku, III. plač. razred in brezplačno stanovanje.
Prosilci in prosilke za katero teh mest naj vložijo svoje prošnje, ki morajo biti opremljene s spričevalom zrelosti eventuelno tudi s spričevalom sposobnosti, z dokazom avstrijskega državljanstva (domovinski list) in glede na mesto šolskega voditelja v Rakovci tudi z dokazom vsposobljenosti za subsidiarično poučevanje v katol. veronauku itd., potom predstojnega okrajnega šolskega sveta do 30. novembra 1892 pri dotičnem krajnem šolskem svetu.
Opomni se, da je na vseh mestih potrebno popolno znanje slovenskega in nemškega jezika in da morejo podučitelji in podučiteljice na šolah
IV.	plač. razreda dobiti tudi osobno doklado 30 gld. na leto.
Okr. š. svet. Celje (okolica) dne 16. okt. 1892.
Predsednik: Dr. Wagner s. r.
št. 532, ii. Podučiteljsko mesto.
Na dvorazredni ljudski šoli v Šmartnemua Pohorji se umešča podučiteljsko mesto z dohodki po III. plač. razredu definitivno ali tudi začasno.
Prosilci naj vložijo svoje redno opremljene prošnje z dokazom avstrijsk. državljanstva predpisanim potom do 15. novembra 1892 šolskemu svetu v Šmartnem na Pohorji
Okrajni šolski svet Slov. Bistriški, dne 8. oktobra 1892.
Predsednik: Kankowsky s. r.
st. «3. Nadučiteljsko mesto.
Na dvorazredni ljudski šoli na. Planini umestiti je stalno nadučiteljsko mesto z dohodki po III. plačilnem razredu in prostim stanovanjem.
Prosilci naj vložijo svoje prošnje, ki morajo biti opremljene s spričevalom zrelosti in učiteljske vsposobnosti ter z dokazom avstrijskega državljanstva in vsposobljenosti za subsidijarično poučevanje v katoliškem veronauku, potom prestojnega okr. šol-
skega sveta do 10. decembra 1892 pri krajnemu šolskemu svetu na Planini (Montpreis).
Okrajni šolski svet Sevniški, dne 20. oktobra 1892.
Predsednik: Arailza s. r.
Domača učiteljica
Slovenka v srednjih letih, ki je izurjena tudi v gospodinjstvu, sprejme se k šestletnemu dekletu pod ugodnimi pogoji pri mariborski obitelji. Natančneje se zve pri
uredništvu „Popotnik-ovem".
Ponudba.
Želim v jednakej lastnosti z primerno službo menjati.
Podčetrtek, 14. oktobra 1892.
Franc Slemenšek, nadučitelj.
ISTa- znanilo.
Pri upravništvu „Popotnika" v Mariboru,
ali v tiskarni sv. Cirila, Koroške ulice št. 5, se' dobivajo nastopne knjige:
Marka Fabija Kvintilijana
govorniški pouk
Prevel, uvod in komentar
'spisal
Franc Breznik,
c. kr. profesor v Rudolfovem. Cena 60 kr., po pošti 5 kr. več.
Napake pri vzgoji otrok
v zverižosteznem vrtu.
Kratek in umeven navod, kako ravnati da se ti otroci raz vadijo in spridijo.
Poleg nemškega „Der Irrgarten der Erziehung" Slovencem piiied.il
Fr. S. Jamšek,
šolski ravnatelj v Reichenburgu.
Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Logika.
Prijateljem modroslovja
napisal Dr. Josip Križan,
kr. gimazijski profesor v Varaždinu.
Cena 40 kr. (mesto 70 kr.), po pošti 45 kr.
Ta knjiga je prva te stroke v slovenskem jeziku ta se je kritika o njej pohvalno izrazila. Primerna je zlasti za učiteljske knjižnico.
V založbi Th. Kaltenbrunner-jevi v Mariboru se dobo:
Šolske © pesmi,
nabral in izdal
Gabrijel Majcen.
(Ukazom dne 27. maja 1892 štev. 11.187 dovoljuje visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje, da se rabi ta zbirka pri pouku v ljudskih šolah.)
„Šolske pesmi" so sestavljene na podlagi slovenskih beril, ki so sedaj v rabi in je namenjena I. stopnja 1. in 2., II. stopnja 3. in 4., II[. stopnja 5., 6., 7. in 8. šolskemu letu.
Cena je:
I. stopnji......15 kr., (s poštnino 17 kr.)
II. „ ......20 „ („ „ 22 „ )
HI. „ ......35 „ („ „ 40 „ )
Pri 12 komadih dobi se jeden po vrhu.
Th. Kaltenbrunner, knjigotržec.
Vsebina. I. Pristopimo „Pedagogiškemu društvu"! (P. Medvešček.) — II. V. štajerska uč. konferencija.
(Konec.) — III. Slovniške črtice. (M. Herič.) (V.) — IV. Slovstvo. (Ocena in Novosti.) — V. Društveni vestnik. — VI. Dopisi in drage vesti. — VII. Natečaji. — VIII. Inserati.
Lastnik in založnik: „Zaveza'!
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Odgov. J. Otorepec.)