146. številka. Ljabljana, v sredo 28. junija 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. lakaja vsak dan sveder, iaimli nedelj« in praanika, ter velja po polti prejeman >a avstro-ogeraka dežele za vse leto 15 gM.t za pol teta 8 gld., za Četrt leta 4 gld, za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brea pošiljanja na dom aa vae leto 13 glđ., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj e da t sle toliko ved, kolikor poltnina anala. — Na naroCbe, brea istodobne vpoSiljatve naroCnine, aa ne ozira. — Za oznanila plačuje ao od Btiristopne petit-vrate po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po I kr.. Ca a« dvakrat, in po 4 kr, Ce ae trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj aa izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je na Kongresnem trgu St. 12 (Jpravniltvu naj aa blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativna stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegovo ulico St. 2, vhod v apravmStvo pa s Kongresnega trga Bt. 12 Telefon Mt. 3<±. Zaradi jutrišnjega praanika itld« prihodnji list v patak, dna 30. junija. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, atara gospode naročnika pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem čaau ponovi, da po-ciljanja na preneha In da dob* vae itevilke. »SLOVENSKI NAROD" valja aa ljubljanske naročnika brez pošiljanja na dom: Ve« lato . . gld- 13-— I Četrt lata . . gld. 330 Pol leta... „ 060 | En mesee . „ HO Za pošiljanj« na dom se računa 10 kr. več na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po po iti velja: Vsa lato. . . gld. 15- I Četrt lata . . gld. 4-— Pol lata ... 6'— I En meaec . . „ 1*40 tST Naroča aa lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. KaT List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor na vpoalje iste ob pravem času. Uaravnlitfo „StoHHiktia Naroda1*. Zavašnik — redivivus. Sedanji ljudskoSolski zakon, kateremu ae imamo zahvaliti za uprav čudovito po-▼zdigo občne omike, je razdrl verige, s ka terirai je bilo učiteljstvo priklenjeno za cerkev, in je dal Soli tisto samostalnost, ki je za neugodno uspe vanje neizogibno potrebna. Ta zakon, morda jedina, vsekako pa največja zasluga, kar si jih je pridobila nemška liberalna stranka za našo državno polovico, je osvobodil Šolstvo nenaravnega varu&tva in je naredil konec vsak napredek zadržu-jocira in učiteljstvo ponižujočim razmeram, vsled katerih ao bili Župniki absolutni gospodarji v Soli in so učitelje nastavljali, premeščali in odstavljali prav po svoji po ljubnosti. Kakor grajski valpti v časih tlake s kmetom, tako je v teh razmerah duhovščina ravnala z učiteljstvom. Kanonik Zavašnik je bil zadnji nositelj starega sistema, in starejše učitelje obide Se danes zona, kadar LISTEK. Slovenski kolesar v Italiji. Ker smo mnogo slišali, kako prijetna je vožnja s kolesom po Italiji, smo se namenili tudi mi, da jo vdarimo enkrat čez avstrijsko mejo na Italijansko. Posebno ugoden čas za to se nam je nudil o Din-koStih. V soboto popoludne smo odrinili od tu in vozili naravnost (105 km) do Trbiža. Preteči oblaki so se sicer zbirali na vseh straneh, pričelo je tudi grmeti in celo malo kapljati, a vse to nas ni vstraSilo. DospevBi ob 5. uri v Trbiž, amo se malo okrepčali in sicer res malo, ker slučajno amo zadeli na tako prijazno nataka-rioo, da nam ni hotela postreči z drugim, kakor a četrtinko vina in z žemljo. Kaj je bilo temu vzrok, ne vemo, mislimo pa, da naSi slovenski znaki. Mi torej kazalo dražega, kakor hitro zopet na kolo in hajd do Pontabve (23 km) po blatni poti. Tu smo zopet počivali. Sedaj pa je priSel glavni trenotek, to je prehod čez meja Ker ao Imeli popred Členi „Zveze slo venskih kolesarjev" In členi drugih kole •anMhklubov Teltke sitnosti, ovire in zapreka pri prefcodo čeaav^trijikoMtalijansko se spominjajo časov njegovega vladanja v naSem Šolstvu. Učitelj je bil tedaj v resnici uboga para, katerega so podili in pehali iz kraja v kraj, kakor se je zdelo takratnim gospodarjem v šoli, in kateri se ni mogel tolažiti drugače kakor ruski mužik, ki se z resignacijo vdaja svoji usodi, Češ: „Bog visoko, car daleko!" Zavašnika ni več. Legel je že davno v grob, ali duh njegov še ni umrl, duh njegov straši še vedno po naSih šolah in njegov nositelj v deželnem Šolskem svetu je sedaj referent, deželnovladni svetnik Merk Ta je poklical v zopetno življenje tradicije ZavaSnikovega gospodarjenja in kakor kaže slučaj nadučitelja gospoda Hoj i ne v Šrnart-nem pod Šmarno goro, je začel te tradicije tudi dejansko izvrševati. Sklenjena premestitev gosp. Rojine iz Šmartna pod Šmarno goro v Št. Vid na Vipavskem ni zgol osebna zadeva zadetega učitelja, nego je tudi principijalno važna ukremba in to nas sili, da pišemo zopet o njej. Ta slučaj nam je namreč jasno pokazal, da se je deželni šolski svet postavil v nasprotje z ljudskošolskim zakonom, tako z izrecnimi določbami, kakor z duhom tega zakona. Krenil je na pot, na kateri mu nikdar ne bomo sledili in od katerega ga bomo z vsemi silami skušali odvračati v interesu šole in učiteljstva. Mi stojimo trdno in nepremično na stališču veljavnega ljudsko-Šolskega zakona, in bomo to stališče znali tudi braniti. Nadučitelj gospod Rojina je Žrtev protizakonitega vplivanja duhovščine na ljudsko šolstvo in mi iskreno obžalujemo, da se je deželni Šolski svet takemu vplivanju udal, zlasti ko ni bilo zato prav nobenega uvaževanja vrednega povoda, ko se je s to premestitvijo ustreglo samo muham in sitnostim dveh župnikov. Proti nadučitelju Rojini se je bil pritožil šraartinski župnik Trček Ta je, in to po vsi pravici, v svoji fari splošno nepriljubljen, sicer pa ga mora deželni šolski svet že davno poznati kot moža, čegar pritožb ni jemati resno, saj je še vsacega učitelja preganjal s pritožbami in mu na mejo, dasi so morali vložiti kavcijo 25 do 30 gld. za vsako kolo in pri izvozu isto-tako velike sitnosti in izgubo časa, predno se jim je vrnil vložek, je izposlovala „Zveza slovenskih kolesarjev" pri italijanski vladi, da se ji dovoli pravica, da smejo njeni členi čez mejo, ne da vložo. kavcijo. Tej prošnji je italijanska vlada ugodila ter odredila, da sme vsakdo, ki se izkaže z zvezino legitimacijo, to je vzprejemnico „Zveze" in z zvezinim znakom, vstopiti in izstopiti na 25 raznih postajah, ki so navedene v legitimacijah. Sedaj se plača le 37 krajcarjev za vsako kolo Vzemimo progo: Ljubljana-Trbiž-Pon-tebba-Videm- (Udine) Palmanova-Trst-Reka! Koj ko se pride v Pontabvo, treba iti k avstrijskemu uradniku na kolodvor, ki je na desni strani, takoj ob prihodu v kraj, in se zglasiti v I nadstropju na levi pri blagajnici. Uradniku se izroči legitimacija, ter se mu pove tudi številka in znamka kolesa. Kadar uradnik potrebno vpiše, plombira Se kolo. To je v 5 do 10 minutah gotovo. Ta je plačati 2 kraje, za vsako kolo. Od tod je pot skozi kraj do mostu, ki deli Pontabvo In Pontebbo. Tam se treba zglasiti pri italijanskem uradniku. Pređno pa grei Čez most, pokaži le avstrijskemu uradniku kar mimogrede, da Je kolo te plombirano. Na koncu mostu na levi strani je vse načine grenil življenje, kolikor je mogel. Toda gospod Merk je vzlic temu nasvetoval deželnemu šolskema svetu, naj se Rojina premesti v Št. Vid na Vipavskem in naj se mu da ukor. Da, Merk je nasvetoval, naj se da rečenemu učitelju ukor, ne da bi se bila proti njemu poprej izvršila disciplinarna preiskava, ne da bi se Rojina poprej zaslišal, ne da bi se mu dala priložnost, da se opraviči, nasvetoval je obsodbo, ne da bi se prepričal, če je obdolženec tudi kriv in če je ukor tudi zaslužil ; nasvetoval je ukor zgol na podlagi obdol žitve župnika Trčka, notoričnega nasprotnika šole in učiteljstva sploh, česar bi ne bil storil niti rajnki Zavašnik! Ukor je padel. Deželni šolski svet je ta del Merkovega predloga odklonil, ker je sprevidel njegovo krivičnost, sprejel pa je predlog, da se g Rojina premesti v Št. Vi i na Vipavskem in sprejel ga je, da tako ugodi — drugemu župniku, prav kakor da so želje župnikov merodajne za deželni šolski svet. V Št. Vidu na Vipavskem je bilo treba nastaviti nadučitelja. Občina sama se je potegovala za učitelja, ki je priznano izboren šolnik in po Vipavi sploh priljubjen in spoštovan. Toda znani šentvidski rogovilež, župnik Demšar je bil proti njemu. "Napel je vse sile, da prepreči imenovanje tega učitelja, ščuval je proti njemu ljudstvo in koval proteste in da bi se temu župniku ne zameril, je deželni šolski svet sklenil, da ne imenuje dotičnega učitelja, kateremu je župnik nasproten, ampak da pošlje v Št. Vid nadučitelja Rojino iz Šmartna. Postopanje deželnega šolskega sveta je provzročilo naravno razburjenje v vseh šoli prijaznih krogih, saj kaže prav navedeni slučaj, da vladajo v deželnem šolskem svetu župniki in da je postala župnikova milost ali nemilost odločilna za usodo učiteljev, prav kakor je bila v Žalostnih časih Zavašnikovih. Če bo že vsak najmanjši konflikt, ki ga bo imel učitelj z Župnikom, veljal kot vzrok, da se učitelj premesti, če bo deželna šolska oblast s takim postopanjem sama podkopavala samostojnost šole in uči- teljstva, kam pridemo po tej poti ? Kako vse drugače postopa ordinarija*", recimo s kaplani. Ako ima kaplan kak konflikt, pa naj si bo še tako velik, ga škof gotovo ne premesti. Kaj uganjata n. pr. Hauptmann ali Rudolf, katera sta v večnem boju s farani, katera imata neprestano posla s sodišči in sta v dotičnih krajih prouzročila silno sovraštvo, a škof niti ne misli, da ju prestavi. Ako se niti v takih slučajih ne odloči za premestitev, nego rajše trpi permanenten škandal v dotičnih farah, kdo bi mogel misliti, da bi škof ustregel vsaki željici in da bi pri najmanjšem privatnem konfliktu s kako osebo premestil kaplana. Prav tako bi moral postopati tudi dež. šolski svet. Premeščati bi smel učitelje le, kadar je to neizogibno potrebno, sicer pa bi morala biti njegova dolžnost ščititi učitelje, ne pa jih radi vsacega najmanjšega privatnega konflikta s kakim župnikom preganjati in premeščati. Mi nikdar ne bodemo molče dopustili, da bi dež šolski svet na tak način postopal z našim učiteljstvom, kakor je to začel sedaj, in storili bomo vse, kar se da potom časopisja in potom dež. zbora storiti, da najnovejšo prakso zadušimo v kali. To je toliko bolj potrebno, ker se je referent v dež. šolskem svetu, vladni svetnik Merk, postavil na jako čudno stališče glede oblasti dež. šolskega sveta. Ko je namreč načelnik krajnega šolskega sveta šmartinskega pri g Merku interveniral o tej zadevi, da bi g. Rojina ostal na sedanjem svojem mestu, tedaj gosp. Merk ni hotel dati nikakega pojasnila, češ, da je dež. šolski svet neodvisen, in da nihče nima pravice, kontrolirati njegovih sklepov. Ta nazor gosp. Merka je uprav goro-stasen. Če bi ta nazor zadobil veljavo, potem bi smela sploh vsa oblastva uganjati kar bi hotela, potem bi jim bilo krat-komalo vse dovoljeno, prebivalstvo pa bi bilo dolžno, se vsem oblastvenim ukren-bam brezpogojno pokoriti. Verujemo, da bi bilo to gospodu Merku zelo po volji, ker bi v takih razmerah ne smel nihče devati na kritično rešeto njegovih lastnih ukrerab. o italijanski uradnik, ki uraduje v I. nad stropju. Temu uradniku pokaži istotako legitimacijo in blagajnikovo potrdilo. Uradnik vpiše ime, priimek in stan kolesarja ter številko legitimacije ter številko in znamko kolesa. Vsaka legitimacija mora imeti vpisno številko. Tu traja vpisovanje več časa. Ako govoriš italijanski (nemškega ne znajo), odpraviš nekoliko hitreje, drugače traja dobre pol ure. Sicer je pa do volj, da je pri zapisovanju le en kolesar navzoč. Kadar je vse vpisano, navežejo na kolo še italijansko plombo in sedaj lahko odrineš. Tu plačaš za vsako kolo 35 krajcarjev, katerih pa ne povrnejo Potrdila, ki se dobe na Italijanskem, je treba skrbno shraniti, ker jih je treba izročiti pri izstopu. Pri povratku se pa vrši nasprotno. Najprej se ustavi kolesar pri italijanskem uradniku in mu izroči potrdilo, prejeto pri vstopu. Ta si zabeleži izvoz in odvzame italijansko plombo; potem se gre k avstrijskemu uradniku, ki si tudi zabeleži, zaznamva izvoz in odvzame še avstrijsko plombo. Pri povratku ni treba ničesar plačati in vpisnina se odpravi v nekoliko minutah. Potrdilo, katero se dobi pri povrnitvi, je izročiti predsedniku „Zveze". To navodilo smo priobčili radi tega, da izve" vsakdo, kako se vrši potovanje kolesarja v Italijo, osobito pa, da ne bi kdo legitimacij zlorabljal. Dotičnika doleti ostra kazen, poleg tega pa lahko zakrivi, da se vzame vsej „Zveziu sedanja ugodnost. Vsak kolesar ravna torej v svojem interesu, če pristopi „Zvezi" kot člen. K „Zvezi" more pristopiti vsakdo, Če tudi ni člen drugih kolesarskih društev. Členarina znaša le 1 gld. 50 kr. na leto. Pripomniti pa moramo, da ni mogoče vzeti čez mejo nikakega orožja seboj. Kdor hoče nositi orožje, n. pr. samokres, tudi po Italijanskem, se mora obrniti s prošnjo na policijski komisarijat v Vidmu (Udine) vsaj 2 tedna pred nastopom vožnje. Ako gre kdo skrivaj z orožjem na Italijansko in mu orožje zasačijo, plača 50 lir kazni. Na meji izročati orožje italijanskim uradnikom, da ga pošljejo nazaj v Avstrijo, na adre-satno ime, tudi ne svetujemo, ker traja nekaj tednov, predno ga odpošljejo, ali se mu pa celo zgodi, da ga mora iti sam iskat, kakor se je to našem sopotovalcu pripetilo. Tudi svetujemo, da si zmenja vsakdo, predno gre preko meje, ali vsaj v Pontebbi nekoliko denarja. Naš goldinar velja približno 2 liri 18 centesimov. Vožnja po Italiji je „imenitna". Pot do Trbiža je več ali manj v znana; pot gre gor in dol, voziti pa se katerih se trdi, da so prav pogostoma vse prej kakor modre. Povedati pa moramo g. Merku, da je ta njegov nazor zastarel, in da v današnjih časih nima nikake veljave Dandanes stoje vse oblastvene odredbe pod kontrolo prebivalstva, ki izvršuje to kontrolo po svojih zastopnikih, in dandanes je dovoljena kritika vsake oblastvene odredbe, torej tudi dež. Šolskega sveta kranj skega. Nazori gosp Merka o omnipotenri dež šolskega sveta so antikvirani, kakor gosp Merk sam. ki že davno zasluži, da se ga postavi v kak antikvitet ni kabinet. Gosp. Metk in oni drugi gospod pri dež. vladi, ki ima pri našom šolstvu važno besedo, že davno nista več na svojem mestu in kranjskemu Šolstvu bi bilo samo na korist, če bi se jima do poslala modra pola. Slučaj gospoda Rojine je pokazal, da je deželni Šolski svet postal ekspozitura ljubljanskega knezoškotijskega ordinarijata, da so župniki začeli nameščati in premeščati učitelje in to nas bode vzpodbujalo, da bomo gospodarstvu dež. tolakega sveta posvečevali podvojeno pozornost in se novi praksi upirali pri vsaki priliki V to prosimo podpore vseh šolskih prijateljev, zlasti v tem oziru, da nas pravočasno obveste o vsakem takem poskusu. Tu se gre za obrambo načel, na katerih je zasnovan naš ljudskošolski zakon. Ta načela moramo braniti proti tendencam novih Zavašnikov, in v to potrebujemo vsestranske podpore. V Rojinovera slučaju se ne čudimo toliko Merkovemu in šumanoverau posto-panju, kakor postopanju ekscelence barona Heina. Dež. predsedniku se mora priznati, da se zanima za gospodarske zadeve v naši deželi, da pazi na vsako malenkost, tukaj pa je na ljubav malenkostni osebi župnika Trčka puttil umoriti mnogo lepega sadu obetajočo gospodarsko organizacijo. Kmetijska družba je z velikimi težavami do segla, da se je gosp Rojina zavzel za čebelarstvo, ki je za Ijubljausko okolico velike važnosti. Država je poslala g. Rojino na svoje stroške v razne kraje, da se je vspo-sobil za čebelarstvo. Gosp. Rojina je duša čebelarskemu društvu in urednik izvrstnega čebelarskega lista. To mora zdaj vse zaspati, društvo brez strokovnega vodstva ne more izhajati, društveno glasilo se moni ustaviti, če gre gospod Rojina v Št. Vid. Vso velevažno, lepo razvijajoče se gospodarsko organizacijo, za katero se je toliko delalo in toliko žrtvovalo, je deželni Šolski svet pokončal, samo da ugodi zahtevi dveh popolnoma neplodnih prepirljivoev — du hovnikov. Takemu ravnanju se izlepa ne bomo uklonili. Ta slučaj mora priti v deželnem zboru na razgovor. Vsaj poslanci narodne stranke imajo dolžnost, gospodu Merku pri merno posvetiti in mu dokazati, da dež. šolski svet ni tako neodvisen, kakor se njemu zdi, da stoji tudi deželni šolski svet pod javno kontrolo, in da je v kranjski de želi še vedno dovolj mož, ki so pripravljeni braniti svobodo šole in učiteljstva ter veljavni ljudskošolski zakon proti vsem in tudi pred naskoki sodobnih Zavašnikov ter dež šolskega sveta. V I.JnMJatil. M junij a Čehi in Poljaki. Dunajski dopisnik poljskega lista »Cena* je posetil podnačehiika poljskega kluba, dr viteza Rilinskega ter ga je l pialali I res krhaj« d< .-•••danje dobre rat nest s med Cehi in Potjakd Bil laski je dopisnika pooblastil izjaviti, da poljski klub nikakor ne misli zapustiti Čehov ter se združiti z opozieionalei. Te bi bilo izdajstvo, radi katerega bi zaničevali Pol pike tudi Nemci Pilinski je bil vedno prepričan, da more samo desnica in vlada, ki se nanjo opira, urediti politične razmere v Avstriji. Dolžnost desnice je odpravljati narodni antagonizem ter doseči rodne par lamentarne razmere. Poljaki vplivajo na Cehe, d i se doseže na Češkem nekak modna vivencH Poljski klub ni v nikaki avesi z brošuro, ki priporoča novo srednjo •tranko, nego vztraja zvesto pri sedanjih I n i, i-eljskih strankah in pri sedanji vladi, Poljski državni poslanec dr. R os zko \v s k i je objavil v peterburškem »Kraju* obširno študijo o položaju, v kateri pravi, da morata poljski klub in desnica vztrajati pri sedanji vstavi in politiki. Nemci se še dolgo ne bodo udali, kajti z obstrukcijo so imeli vspeh in hujskajo jih razni agitatorji. Vlada, večina in predsedstvo zbornice naj skrbe za to, da se neha anarhija v parlamentu, in potem se mora doseči mir. Novi francoski kabinet. Ministrstvo Waldeek-Rousseau je prestalo prvo nevarnost, in upati je, da se vzdrži sedaj vsaj dotlej, da se razglasi re-sultat nove obravnave proti Drevfusu. Glavni napadi zbornice so se obračali se veda proti vojnemu ministru Gallifetu, kateremu so očitali različni govorniki, da je postopal 1. 1870. proti komunardom uprav krvoločno. Wuldeek Rousseau ju branil GaUi-feta s tem, da je novi vojni minister mož železne energije in general, ki zahteva naj večjo disciplino. Prav takega moža pa zahtevajo sedanje razmere, ko hočejo biti nekateri častniki sodniki politike. \VaIdeck-Rousseau je zatrjeval opetovano, da hoče novi kabinet z vso energijo braniti institucije republike ter se ukloniti vsem ju-stičnim razsodbam. Ministrstvo bo branilo justico in vojaštvo krivičnih napadov ter Ustanovilo zopet mir in red v republiki. Največ je pripomogel novemu kabinetu do zmage govor Urissona. Nemiri v Španiji. Španci morajo plačevati davke, kazne nesreče, zlasti vojna z Ameriko so naložile španskim državljanom uprav neznosna bremena. Bud-get, katerega je predložila te dni vlada zbornici, izkazuje zopet nove potrebščine. Radi tega so se pripetili v Madridu, Valen-cii, Saragpsai, Mmroii in Se vili i nemiri. V Saragossl in Sevilli so metali demonstranti kamenja na javna, poslopja V Saragossi so se pretepali izgredniki z redarji, ki so se murali končno umakniti. Vlada je odredila ondi obsedno stanje, ki se raztegne morda še na druge kraje Nezadovoljnost naroda, zlasti trgovcev, bi mogli sedaj izrabiti Kar-listi, ako bi imeli zadostno denarja in bi bili pripravljeni. Ker pa don Karlos nima novcev, mora pustiti neizrabljeno tudi to lepo priliko. Chamberlain o Transvaalu. V Birmingh.imu je govoril Chamber lain o Transvaalu in o eventuvalni vojni Chamberlain jo dejal, da je južnoafričanska republika jako pomnožila svoje vojne čete, zato pa je prisiljena Anglija, da tudi poveča svoje garnizije v koloniji Cap in v Na talu Letni stroški 'so se pomnožili zategadelj Angliji aa 500.00«> funtov. Ako bi hoteli sprejeti Transvaalci reforme, katere je predlagal 1. 1894. lord Ripon, bi jih ne bil napadel niti Jameson niti bi ne bilo treba sedanje krize. Anglija je skušala prijateljsko vplivati na Kriigerja, toda njegovi predlogi so bili le razžaljivi in zaničljivi. luitska vlada no želi vojne, toda odnehala ne bo, kajti pravico hoče doseči vsekakor. Anglija živi sedaj v prevažnem trenotku, ki odloči nov tok zgodovini države in kolonij. Dopisi. z bežen velikanske pa zadnja Iga, 2o. junija. (Krščanska 1 j lina š i h klerikalcev v teoriji in praksi.) Ljubezen do bližnjega imajo naši klerikalni poštenjaki vedno, in to tudi brez potrebe na jeziku. Da pa ožigosamo njih ljubezen do bližnjega, kakor jo v življenju izvršujejo in dokazujejo, priobčujeino nastopni slučaj, ki ju vreden sovrstnih junakov Zelena in Pfeiferja ! Leta 1890. zidali, odnosno popravljali so na pokopališču na Igu po potresu razdejano kapelico, se veda pod vodstvom tamošnjega župnika, g Jakoba Dolenca. Ta pa — prebrisana glava — ni delavcev sam najemal, temveč je to prepustil tamošnjemu posestniku, nekdanjemu županu in cerkvenemu ključarju I. T. iz Studenca. Leta je torej delavce najemal in med drugimi najel tudi ondot-nega grobarja M. C., za dogovorjeno dnevno nagrado L gld. 20 kr. Grobar M. C. delal je vsega skupaj dnij, ter tako zaslužil 39 gld. 00 kr . Na račun te tirjatve prejel je od I. T. le znesek G gld., ostanka 33 gld. 60 kr., mu pa nikakor ni hotel I. T. izplačati. Med tem izvedel je posestnik I. T. iz Lanišč, da ima grobar M. C. na mezdi iztirjati od I. T. iz Studenca znesek okolo Hi gld., in sicer je to izvedel od I. T. iz Studenca samega. Ker je pa imel l. T. iz Lanišč pri grobarju M. C. tirjati znesek 34 gld., napravil je na to tirjatev M. C.-a pri I. T. iz Studenca sodno prepoved dne 1:2. avgusta 1896. A cerkveni ključar I. T. — istotako prebrisana glava, kakor njegov ohef Jakob Dolenc — podučil je grobarja., da bode od seda za naprej denar dobival pri g. župniku samem, tako da on — klju- T. — lahko reče, da, nima grobar pri njem na zaslužku ničesar tirjati da revni grobar ne pride ob svoj čar I. M. C. zato, krvavo pridobljeni zaslužek ! Fn glej ! I. T. brez posebnega napenjanja skozi do Trbiža, izvzemši troje kratkih klancev, in sicer pri Ljubnem, pri Belipeči in malo pred Trbižem. Pot v Trbižu se skrajša skoro za pol ure, ako se gre kmalu potem, ko se pelje v Trbižu pod železniškim mostom, na desno po ozki, s premogom posuti stezi čez železniški most na onkraj reke. Od Trbiža do Pontabve 23 km.) je lepo izpeljana, vedno proti Pontabvi viseča pot Od Pontabve oziroma Pontebbe in do Gemone iDžernona) (46 km.j visi pot vedno in je taka, da bi jo človek kar poljubil. To pot prevozi lahko vsak začetnik na tešče. Kdor pa je količkaj kolesar, lahko kar sedi na kolesu, dene brez skrbi nogi na krmilo, roki križem, cigareto v usta in frrr v Gemono. Cesta je skrbno izpeljana v serpentinah in gre skoro vedno ob reki ,Fellau, ki se izliva pri Ge* rnoni v Tagliamento Taljamento). Ob strani ceste, večinoma pararelno, je kaj skrbno izpeljana železniška proga, ki gre skoro vedno ob vznožju jako visokih, strmih hribov in obstoji skoro iz samih predorov, viaduktov in mostov. Most gre zdaj čez cesto, zdaj čez reko, pa spel čez cesto, in to se večkrat ponavlja. Pred Chiusaforte (Kjuzaforte) 12 km. od Pontebbe, se pelje kolesar skozi približno 300 m. dolg predor. Cesta je pokrita deloma z gramozom, katerega nanašajo plazovi, Po tem nanosu sodro, mora biti ondi za '-asa velikih dežjev jako nevaren, ali celo nemogoč, kajti še sedaj znaša premer nanešenega gramoza po l1 .j m. in tO gre na stotine metrov na široko, tako da se v nekaterih krajih vidi vse, kakor bi bilo posušeno jezero. Pri Gemoni se pot zopet, nekaj časa dviga, potem pa gre do Vidma (27 krn.) enakomerno navzdol, od Vidma proti Palma-novi pa 20 2 km. in od tod čez Cervignano, do Tržiča je vedno ravna. Od Tržiča čez Devin, Nabrežino do Prošeka gre cesta skoro vedno navzgor, le parkrat pade. S Prošeka pada ves čas do Trsta (8 km Iz Pahnacove do Tista je 60 7 km. Iz Trsta gre navzgor do Bazovice (11 km) ; od tod večinoma po ravnem do II. Bistrice (28-1 km.; od II. Bistrice vstaja in pada do Pumani; od tod pa pada enakomerno do Reke. Iz Trsta v Reko je 90 km. Na Italijanskem so ceste jako široke in v dobrem stanu; ob straneh SO ali drevoredi ali pa vinogradi. Kolesarjev se vidi tu mnogo in vsa kolesa imajo velike prenose. [Irana in prenočišče nista draga, nasprotno precej cenena. Le kava je draga. Vino je prav dobro, pitno in po ceni. Priporočljive restavracije za tujce bi bile: V Pontabvi res lav racij a „pri pošti" ; v Chiusaforte „Albergo Pesaraosca" (Pezamoska); v Vidmu „Tratoria Puntig&m", ki je sredi mosta. Tn se dobi tudi dobro pivo. V Trstu .Hotel Europa" in v Reki „Hotel Lloyda. V vseh teh restavracijah govore natakarji tudi nemško; vendar priporočamo vsakemu kolesarju, dn, si, če le mogoče, dobi za sopotnika italijanščine veščega kolesarja, kajti kdor zna pra.šati in povedati nel dolce ,,si", izhaja v vsakem oziru boljše. Za slučaj pa, da se jezika neveščemu kaj pripeti, pride lahko v največjo zadrego. Blizu avstrijsko mejo jo ljudstvo prijazno, čim bolj se pa pomika, kolesar v notranje Italije, temneprijaznejSe je ljudstvo* namreč ljudstvo nižjega, sloju. Izognejo se ti ljudje kaj neradi in če žene} živino, se za vozača kar nič ne zmenijo, nasprotno So nagajajo mu. Tako postopa pri nas le kak ohol kmečki fant, tam pa je to v navadi pri starih in mladih. Zato stori vsak najbolje, ako tako početje kar prezre in absolutno nič ne ugovarja, drugače jo more prav pošteno skupiti. V svrho orijentiranja glede cest, priporočamo, da si omisli vsakdo karto „Rad-fahrer Karte von Seeger". Na tej karti so zaznamovano vso glavne ceste, z rudečo črto jo označeno padanje oziroma vstajanje cest; tudi daljava krajev v km. je natančno zabeležena od kraja do kraja. Dobo se te karte v večjih knjigarnah in stanejo 00 kr. komad. _ Fr. O. I >rt iz Lanišč iz avoje sodne prepovedi ni dobil ni krajcarja, in grobar M. C. pa od ključarja I. T. iz Studenca tudi nič, razun It na račun prejetih 6 gld. ; istotako tudi ne od ključarjevega chefa! I. T. se je vedno izgo varjal, češ „Župnik je delo vodil", župnik pa ,vsaj te je I. T. najel, on naj to plača, jaz te ne plačam, na kapelici smo so itak za karih 500 gld. zadolžili*, ter je dal tem celo pismeno izjavo! Ta faktum bil je pa letos že zastarel, drugače bi bil utegnil seznaniti ključarja I. T. iz Studenca /. kazen skimi določili zakona z dne 2ć. maja 1883 drž. zak. štev. 78, ter spraviti marsikake veleinteresantne podrobnosti na dan. Ker se Je grobarju M. C le prebedasto zdelo, vedno čakati na plačilo, ter brezvspešn« • opominjevati, vložil jo tekom t. 1. tožbo proti ključarju I. T. iz Studenca za plačilo ostale mezde po 89 gld. 60 kr. V tej pravdi je seveda zmagal. Toženec je po proglasitvi razsodbe slovesno izjavil, da tega dolga ne plača) naj ga le plača delovoditelj Jakob Dolenc, ter zahteval prepis razsodbe, češ, da ga bode pokazal g. župniku, da bodo vedeli koliko imajo plačati !w Prepis raz sodbe se mu je dostavil, g župnik so tort vedeli, koliko imajo plačati, plačali pa vei dar niso ! Ker je pa grobar M. C. nujno denar rabil, poprosil je svojega zastopnika naj mu iztoženo tirjatev izplača, kar se je tudi zgodilo in je M. C. svojemu odvetniku proti I. T. iz Studenca utoženo tirjatev eediral, o čemur se je ključar I. T. obvestil ter ob jednem opominjal, naj to terjatev do določenega roka plača. To se seveda ni zgodilo. Vsled tega bil je dotični odvetnik primoran, to sedaj svojo tirjatev proti ključarju I. T. iz Studenca uložiti. To se je zgodilo ; a vkljub druge sodbe ni bilo plačila tekom postavnih 14 dnij. Šele ko sta bili I. T.-u iz Studenca zarubljeni dve kravi in je bil dražbeni narok že razpisan, priSel je neki drugi cerkveni ključar k dotičnomu odvetniku ter plačal tirjatev, izrecno poudarjajoč, da to plača njegov chef Jakob Dolenc. Toda krščansko plačilo — mi pred Bogom in ljudmi zavrnjeni liberalci bi rekli: osveta — ni izostalo. Takoj, ko je ključar I. T. iz Studenca dobil dotično tožbo grobarja M. C. za plačilo 33 gld 60 kr., zapodil je gospod župnik Dolenc ubozega, sta rega, a vendar še trdnega grobarja iz službe ter ga s tem pripravil ob kruh. In čujte, ter strmite! Za vsak skoro 0 črevljov globok grob, dobival je grobar M. C. horendno svoto 1 gld! In le ta revni goldinarček mu je župnik v svoji neizmerni krščanski Iju bežni snedel. Naj mu tekne ! Grobar M. C. pa, ki je prevžitkar, mora sedaj na stara leta suho robo po svetu vlačiti ter prodajati. Komentarja ni treba. Dnevne vesti. V Ljubljani, 28. junija. — Osebno vesti. Stavbeni adjunkt g. Vekoslav Majstrovič v Ljubljani imenovan je inženerjem istotam za tehnično službo c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu. — Poštni oskrbnik v Opatiji gosp. Josip Chenevičre je imenovan višjim poštnim oskrbnikom istotam. Novo klerikalno društvo. Pišejo nam: Gospod urednik! Registrirali sto torej tisočero klerikalno društvo. Porod bil je zategadelj težji, ker nista hotela Šus terftič in ž njim „Ljudska posojilnica" prisostvovati in pozneje tudi no kumovati. No, izposodil si ju je dobro Janez Evangelist, znani naš rabulist. - Mnenja o tem društvu so različna. Nekaterniki pomilujejo uboge, naše razmero no poznavajoče vino gradnike, ki so se zopet jedenkrat, pošteno na limanice vsedli nenasitljivo klerikalno bisagO ,,visoko" držečim hinavskim petijo taijem. Zlasti prevladuje mnenje, da je treba k takemu podjetju kapitala — mnogo kapitala in izbornih veščakov. In ker je posojilnica ,,nervus rerum" odrekla, brez lo-tega pa nič ni, čuje se od te strani, da jo to društvo mrtvorojeno dete. Drugi so zopet nasprotnega mnenja in pravijo: „Kapitala in veščakov imamo dovolj na razpolago. Predsednikom izvolili smo si „znanoga" kapitalista, veščakom izbrali pa „lep tri folij", ki ima baje prav fenomenalno tehniko v proskuševanju". Poleg tega pa bo opravljal vsaki izmed trojice tudi še posebno službo. „Radeški konzular" vodil bo izborno knjige in „uglihaval", česar je baje zelo vajen, bradati, v kaftan zaviti Dalja v prilogi. Priloga „Slovenskemu Narodu" št 146, dn6 28. Junija 1899. Erzin sprejel je iz same togote, ker je pred kratkim v pravdi radi namišljene odškodnine 6000 gld. sramotno propadel, v kateri ga je kot čistokrvnega klerikalca — nemško nacionalen (!) odvetnik zastopal — službo „Kellermeistra", za katero ima poleg predsednika, ki bo tudi v temi kleti revidiral, posebno sposobnost, vsled vedno svetečega „karfunkeljna" in tretji urejeval bo sode, pipe in vehe. Konsumentov tudi ne bo manjkalo. Kravar Peričnik, ki sedaj iz samega dolzega časa razne procesije za zastavo krščansko socialne zveze spremlja, — je že na potu s celo vojsko žejnih bar-janov in barjank, šolarji so seveda na čelu. Trnovčani in Krakovci jemljejo že slovo od „rudeče kosarne". Vse se namerava ,,k Bobenčku" preseliti, kjer bo baje osrednji vinotoč. Gospodom Maliju, Marovtu in Štefanu se ne bo treba več za neplačano pijačo pred sodiščem puliti. Reklo se bo: Z Bogom, Kurja vas, z Bogom, Vodmat, z Bogom, Karnnar, ..Johanesbirt , Čonžek, Mo-žina in Teljan. Vse bo vrelo ,.k Bobenčku". Ker bo moral vsak k društvu pristopivli vinogradnik poleg vina tudi perutnino preskrbeti, se tudi gostilničarju v najnovejšem „Domu" ne bo treba bati, da bi vzorni učenci Krekovi od letega naučeni socializem praktično uveljavljali, kakor se je to pred kratkim pri njem zgodilo, ko so krščanski socialisti v spodnjih prostorih za „gospode" v prvem nadstropju namenjeno z mlekom in kuhano kašo pitano puto pohrustali — ne da bi kaj plačali. Tudi Brejko ne bo doživel več, da bi ga kdo zopet kar ob dva kurja bedrca" spravil. Vse bo Šlo „gladko1', seveda po grlu Kre-garjeve, kostanj za Kreka & Cons. iz žerjavice pobirajočo krščansko-socialne vojske. To bo življenje! Radovedni smo le, kdaj bodo na ta način vinogradniki k svojemu denarju prišli? Kako pravi že neka narodna pesmica: ,.Pa ni ne denarja, ne ... . — Schiffersteinova ustanova. Pise se nam: Kadar ste klerikalno stranko zadeli v srce, bil je modri „Slovenčev" od govor: „Na take budalosti ne bomo odgovarjali" ali pa: „Narodov" dopisnik ima slamo v glavi". Tak je bil .stvaren" odgovor „Slov." v zadevi Schiflersteinove ustanove Pod pretvezo, da hočejo ljudstvu pomagati, ustanavljajo konsumna društva, kjer točijo petijot in prodajajo židovsko blago ter s tem kratijo trgovcem zaslužek. Recimo, da bi res temu ali onemu pomagali za par krajcarjev, zato pa drugje ubogim dijakom jemljejo stotisoče, da napolnijo svoje bisage Če ste res tako vneti za blagor ljudstva, vrnite onega 1 4 milijona revnim dijakom da ne bodo stradali. Če ste poštenjaki, na dan z doslovnim prepisom ustanovnega pisma. Po vaši trditvi ima „Narodov* do pisnik slamo v glavo; Vi pa lačnim dijakom niti skledice ne privoščite! Vemo da stori občinski zastop mesta Kranja svojo dolžnost, da se stvar vredi. Upamo pa tudi, da bodo naš č. gosp. poslanec to stvar sprožil na pravem mestu. „Sloven skemu Narodu" pa bodemo kranjski me Sčani vedno hvaležni, ker se je tako mo zato in nesebično potegnil za blagor revne mladine ter ga prosimo šenadaljne krepke podpore. Tisočkrat ljubši so nam „brez verski liberalci", kakor jih imenuje „SIov kateri se potegujejo za pravico naših ubo gih sinov, kakor pa krščansko katoliški osrečevatelji, ki revnim mladeničem jemljejo kruh. — Kdor išče — pa najde. Mladi Stefe, „sotrudnik" zloglasnega „ Dihurja" in tajnik krščansko-socialne zveze, učakal je danes prav neprijetno presenečenje. Obsojen je bil na teden dni v zapor in ta kazen se mu poostri z dvema postoma. Povod obsodbi je dalo žaljenje časti, katero je Štefe zagrešil pri zadnji procesiji. Takrat je namreč vpričo Številne množice napadel neko gospo, katera je svoji jako stari materi rekla, naj nikar Še ne poklekne, ker Se ni čas, in ker ne bo mogla toliko časa klečati, da pojde procesija mimo. Štefe je dotično gospo grdo opsoval in ji grozil, da jo pusti aretirati, ako se takoj ne odstrani. Pri obravnavi se je opravičeval s tem, da ima kot tajnik krščanske socialne zveze dolžnost in pravico, tako nastopati, kakor je storil, toda sodnik ni bil njegovega mnenja in mu je dal več dni časa, da v samoti premišljuje o svoji zmoti. — Klerikalni projekti. Z Viča se nam pile: Govori se, da napravi „Slovensko vinogradniško društvo" na Viču pri Bobenčku svoje skladišče, poleg tega pa špecerijsko prodajalno, gostilno — kjer bodo klerikalni kolovodje ob petkih pečene piščance jedli — in pa mesarijo. To bi bil prehud udarec za obrtnike in trgovce občine Vič, ki so tudi začeli boj proti znani katoliški nadutosti na celi liniji. Upamo, da zmagajo, četudi gosp. župan Mesesnov misli, da je Vencajz polu-Bog. Ali gospod župan se vara! Mi ga samo opozarjamo na bodočo spomlad- — Shod slovenskih lesotržcev, kateri bo v nedeljo, dne 2. julija, se bo vršil ob 2. ari popoludnev spodnjih prostorih rNar. doma". — ,,Bralec" ali „braveo"? Gosp. prof. Ilešič je prejel še to-le izjavo: Velecenjeni gospod! Dozdaj sem učil, da je treba pisati in govoriti bralec, ter pisati in govoriti poln in ostanem pri tem nazoru. Trst, 27. junija 1809. Z odličnim spoštovanjem K. G laser. — Izlet „Sokola" na Dobrovo bode po naznanjenem vsporedu jutri (aV. Petra in Pavla praznik) p opol ud ne. „Sokoli" odkorakajo točno ob 2. uri iz telovadnice, do Viča, kjer se pridruži „čitalnica". Vse drugo se bode vršilo potem v istem redu, kakor je bilo določeno za minulo nedeljo. Tudi pevsko društvo „Slavec" je iz posebne prijaznosti do „Sokola" odložilo svoj nameravani izlet kolesarjev-Slavcev v Logatec in se pridruži. Treba torej samo Se to, da nas sv. IJeter jutri na svojega godu dan pogleda s prijaznim očesom in nam pokloni lep dan. vse drugo se bode našlo samo ob sebi v veseli družbi. — Preskrbljeno je tudi, da se bodo, za slučaj potrebe, dobili na Dobrovi vozovi za vožnjo nazaj v Ljubljano za take izletnike, ki ne bodo hoteli peš hoditi nazaj. „Sokoli" pa odkorakajo ob 8. uri. — Slavec", klub kolesarjev naznanja svojim p. n. členom, da za jutri nameravani izlet v Logatec odpade ter se členi pevskega in kolesarskega društva pridružijo „Sokolu" pri jutrišnjemu izletu na Dobrovo. Zbirališče: Kolesarji ob 1 a2. uri popoludne v „Narodni kavarni", neko-lesarji ob 2. uri popoludne pri tobačni tovarni, kjer jih čaka omnibus. Pridite pol-noštevilno. — Nedeljski počitek pri deželnih uradih se vpelje vsled sklepa dež. odbora v kratkem. S tem bo ustreženo stari in opravičeni želj' deželnih uradnikov. — Pevskega društva „Ljubljane" izlet v Tacen, kateri je bil že dvakrat naznanjen, pa se vsled slabega vremena ni mogel vršiti, bo jutri, dne 29. t. m. Zbirališče je točno ob 11. uri v društveni sobi Narodnega, doma", od koder društvo skupno z zastavo odkoraka k vlaku na državni kolodvor. Členi društva se opozarjajo, da so tega izleta polnoštevilno udeleže in sicer v čepicah. — šolski izpiti v šoli ..Glasbene Matice" se bodo vršili letos v društvenih prostorih po sledečem redu: 1. julija popoludne ob l/« na 6. glasbena teorija in harmonija, za tem solopetje gojencev koncertnega vodje g Ilubada, na to gosli in klavir gojencev učitelja g. Vedrala. 2 julija popoludne o 1 4 na 6. klavir in vijolončel gojencev učitelja g. Juneka, na to solopetje in klavir gojencev Šolskega vodje g Ger-bida. 4. julija popoludne ob 1 4 na 6. klavir gojencev učiteljice gdčne. Praprotnikove, potem klavir gojencev učiteljice gdčne. Ra-zingerjeve in na konec klavir gojencev učitelja g. Proohazke. K tem skušnjam uljudno vabi stariše gojencev, društvenike in ljubitelje domače glasbe. DruStveni odbor. — Na slovenski c. kr. nižji gimnaziji ljubljaniski (v Beethovnovih ulicah št. 6) se bo vršilo vpisovanje v I. razred v nedeljo dne 9. j u 1 i j a od 8. do 12. ure dopoldne. Zunanjiki se vzprejmejo tudi na pismeno zglasilo, ako pošljejo ravnateljstvu (do 9. julija) svoj rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo in 3 gld. 30 kr. vzprejemnine. Vzprejemne izkušnje se prično v soboto dne 15. julija in sicer pismene zjutraj ob devetih, ustne popoldne ob treh. — Slovensko trgovsko pevsko društvo opozarja tem potom gospode pevce, da je prihodnja pevska vaja v petek točno ob polu 9. uri zvečer. — Za četrtek, dne 29. t. m., t. j. za jutri, zvečer se povabljajo členi „Kluba slovenskih biciklistov Ljubljana" na kratek razgovor, kako treba zvečati zanimanje za prvo letošnjo klubovo dirko. Ker se je na kopičilo tuli več dela za to dirko, pričakuje se zlasti, da pridejo vsi odborniki. Sestanek se vrši pri „Lloydu". — Iz Spodnje Šiške se nam piše: Gosp. Fran Gerbič posvetil je v znak posebnega prijateljstva šišenski čitalnici mešani zbor: »Pozdrav spomladi". Izredno ljubka pesen, kateri je marljivi skladatelj tudi besede zložil, pela se bo prvikrat pri društveni veselici v korist „Vodnikovomu domu" dne 0. avgusta. — Nov list. Politično društvo „Sloga" v Gorici si ustanovi z drugim poluletom svoje posebno glasilo. Novi list se bode imenoval „Gorica" in bo izhajal po štirikrat na mesec. — Čedalje lepše. V Gorici je c. kr. pripravljalnioa za tiste slovenske dečke, kateri hočejo vstopiti v gimnazijo. Dosedanji učitelj na tej Soli, g. Poniž je Sel v pokoj, a na njegovo mesto je predlagan okrajni šolski nadzornik v Šmohoru na Koroškem, zaradi neke svoje, ves slovenski narod zasramujoče pesmi znani Moro. Ta mož, ki zna komaj za silo nekoliko koroške slovenščine, naj pripravlja slov. dečke za prestop v gimnazijo. Res, čedalje lepše! — Junaška zmaga in žalostna pokora kočevskih turnarčkov. Iz Kočevja se nam piše: Dne 4. t. m. izleteli so široko-ustni, ozkopleči kočevski turnarčki v Sta rilog. Pri rujnem vincu v Staremlogu vzki pela je njih — seveda naravna — narodna navdušenost do matere Germanije do viška. Prisegali so mamici Gerraaniji večno zvestobo. Slovencem pak večno sovraštvo. Pri povratku v Kočevje naleteli so turnarčki v drevoredu proti pošti na tri fante gosp. poštarja Hauffa, ki so dobre volje domov grede slovensko peli. To seveda bilo je našim pristnim Nemcem — pristnost potrjujejo imena Drenik, Jaklič itd. — vse preveč za njih rahločuteča ušesa. Spomnivši se zaprisege, storjene v Staremlogu, planilo je kacih 14 turnarčkov na te tri slovenske fante. Poškodovali in ranili so te fante in jih zasledovali in preganjali še do njih stanovanja na pošti. Tu zavzel se je g. poštar llauff sam, kot pameten in trezno misleč Nemec, za svoje uslužbence ter jih obvaroval nadaljnega preganjanja olikanih kočevskih turnarčkov. Radi tega človekoljubnega dejanja nameravajo turnarčki gosp. Hauffa tožiti radi — žaljenja turnarskega društva ' Posledica v navdušenosti za mater Germanijo storjenega dejanja pa je bila, da je bilo pet turnarčkov obsojenih v zapor, med prvimi seveda Fric Drenik, trgovski pomočnik pri g. Lovu v Kočevju, ki je po milosti božji dobil 14 dni zapora. Ostalih junakov dobila sta dva po dva, jeden pet dni zapora in jeden 10 gld. globe. Lahko so ponosni Wolf, Schimerer in Pfersche — ti slavni junaki nožev in tintnikov — da imajo toliko vrednih sovrstnikov v Kočevju. Mati Germanija pa naj si sramote zatisne svoje oči ter se sramuje tacih sinov, ki so napravili v vojvodini kočevski tak svetovni tepežni rekord, namreč 15 : 3. čeravno se je veČina teh junakov zlegla pod slovensko lipo, sprejela jih je kot janičarje kočevska mati ob bistri Rinži v svoje okrilje, in jih bolj neguje, kot svoje, po širokem svetu razkropljene kostanjarje in pomarančarje. Žalostno je pač tu pri nas, da zmernejši gospodje trpe" take izzivajoče elemente, ko vender sami u vi de vaj o, da so dobri tudi slovenski groši, ter da s takim postopanjem Škodujejo sebi in svoji trgovini. Priporočamo turnarčkom, naj bodo drugi pot nekoliko bolj zmerni, ker sicer utegnejo Se kdaj občutiti, da je slovenska pest vražje trda, naj pade tudi na najbolj srboritega tur-narčka Drenikovega F-iceta, 61 palcev dolzega in 31 V« palcev širokega junaka ob kočevski Rinži. — Iz Novega mesta se nam piš e „Dolenjski Sokol" napravi dne 9. julija t, 1., popoludanski izlet v Šent Jernej, kjer bo na vrtu gostilne gospe Jere Majzelj prosta zabava, pri kateri bodo sodelovala: „Dolenjsko pevsko društvo", „Kostanjeviški pevski zbor" in svirala kostanjeviška godba. Odhod ob 1. uri z Glavnega trga. Vozove bo preskrbel „Dolenjski Sokol". Bratje Sokoli se zbirajo ob uro v narodni čitalnici. Ne zamudimo te prilike in izletimo s Sokolom v prijazni Št. Jernej, kjer se nam nudi prijetna zabava! K mnogobrojni udeležbi vabi odbor ^Dolenjskega Sokola". — Dvoboj. Te dni se je vršil mej nekim topničarakim In mej nekim reserv- nim Častnikom dvoboj na sablje Reservni častnik je bil lahko ranjen in bo že v nekaterih dneh okreval. Topničarski častnik je bil zadet na nadkomolee in mu je bilo presekano meso skoro do kosti. Vzrok dvoboju je bila neka mlada dama. — V šmarji pri Jelšah je za župana izvoljen g. Franc Ferlinc, za svetovalce pa gg. dr. Josip Georg. Kari Jagodic jun. in Hugon V. Tančic. — Slovensko pevsko društvo „Vran-ska Vila" napravi dne 2 t. 1. korporativni izlet z zastavo v Žalec in ondu koncert v prid zgradbi Hausenbichlerjeve koče Vila Šteje okrog petdeset izvršujočih členov in se odpelje skupno točno ob 2. uri popoludne z Vranskega. Prijatelji in rodoljubi vabljeni so tem potom k udeležitvi tega izleta najprijazneje. — Vojaška godba svirala bo jutri 29. t. m. ob 1 a 12 uri opoludne v .Zvezdi". * Železniška nesreča v Murzzu-schlagu. Včeraj ponoči se je zadel iz Gradca došli poštni vlak s strojem tovornega vlaka v Murzzuschlagu. Oba stroja sta skočila s tirov, ia so bili poškodovani trije vozovi za prtljago. Poštni vlak je imel poldrugo uro zamude. Ranjeni so bili štirje potniki in železničarski delavec. Strah med potniki je bil velikanski. * Pisatelj Homann utonil. Nemški pisatelj Kari Homann je v Ilaveli pri Pots-damu utonil, vozeč se za zabavo s svojim čolnom. Lani se mu je ustrelila 171etna hči, letos mu je umrla žena v bolnici, sedaj pa je utonil sam * Zrakoplovec Merighi — samomorilec? Pred par meseci je bil zrakoplovec Merighi s svojim balonom v Ljubljani ter se je na bicikliškem dirkališču dvignil v zrak. V ponedeljek popoldne se je v Gradcu dvignil z novim balonom, katerega je napolnil s plinom. V velikanski višini pa je balon počil ter padal spočetka počasi, končno pa z največjo hitrostjo na tla. Merighi je skočil okoli 15—20 m nad zemljo iz koša ter si pri padcu zlomil desno in si zvil levo nogo. Obležal je nezavesten. Kmetje, ki so delali na polju, so bežali na vse strani in šele slučajno mimo došli zdravnik dr. Sabin je prišel zrako-plovou na pomoč. Merighi bo okreval. Trdi se, da se je hotel sam ubiti. * Brat morilca cesarice tudi morilec. Brata Lucchenija, morilca naše cesarice, so v Landorfu zaprli ter pripeljali v ječo v Metzu, ker je menda na Francoskem in Luksenburškem umoril več Ijudij. Tudi ta Luccheni je anarhist. * Rast človeških las. Xeki opazovaleo je meril, koliko zrastejo človeški lasje v enem dnevu, in prepričal se je. da je rast las v različnih starostih človeka različna Od 11. do 16. leta zrastejo lasje povprečn > v enem mesecu za 12 5 milimetra: od 20. do 24. leta pa 15 milimetrov v mesecu. Človeku 60 let pa zrastejo Ksje v mesecu samo za 11 milimetrov. Nadalje je dognal opazovaleo, da striženje rast las nikik >r ne pospešuje, britje pa da jo celo OBlabi Omeniti je še, da so lasje na glavi in v bradi povsem različni in se ne dajo med seboj primerjati. * Vojaške vaje dveh ministrov. Francoska ministra BaudininCaillaux bi morala iti letos na 13.ln.evno vojaško vajo Kot poslanca bi se bila lahko med zasedanjem parlamenta oprostila vaje, kot ministra se pa ne moreta, ker nima Francoska nobenega takega zakona. No, bržčas bodeta dotlej, ko jima bode treba na vaje, že zopet navadna poslanca brez portfelja! Sicer pa ju morda vojni minister Gallifet vendar-le oprosti za letos. * Tragedija v rodbini. V Stolnem Belemgradu je poslal te dni železniški delavec Jambor svojo ženo od doma; mej tem pa je umoril svojih pet otrok ter usmrtil tudi samega sebe. Jambor je izvel ta grozni čin v blaznosti. * Učenec umoril učitelja. „Sibirskaja Žizn" javlja, da je v Permu, v ruskem okraju ob Uralu, 141etni realec Konstantin Podbjelskij pred kratkim zabodel svojega učitelja, drja. Dsintersa. Podbjelskij pravi, da je učitelja zato umoril, ker mu je dal v spričevalo slab red. * 16 let spi v Parizu neka Margue-rite Bevenval. Zaspala je, ko je bila stara 19 let in od tedaj spi neprenehoma. Hranijo jo njeni sorodniki s tem, da vlivajo vanjo mleko, juho, vino in razne ekstrakte. Njeni stariši so bili sila nervozni in pijači udani Dekle je normalno razvito * Proč s poljubi! Na Angleškem se je ustanovil klub proti poljubom. Klubu se zdi poljubljanje ne le nezdravo, nego tudi skrajne nemoralno Klub dovoljuje le lju-bimski poljub, prijateljskega in vsakega druzega pa klubovci zaničujejo. Poljubljanje tanak med naboj se zdi klubu lažniv, med moškimi pa smešen. Zlasti pa obsoja klub poljubljanje otrok, ki dobe" s poljubi več bolezni. * „Smrt podganam !** kliče Jos. Hirsch berger v „Đadisches Lan d. Wochen-blatt" in predlaga, naj se rabi v to svrho ko t ran S tem naj se dobro namažejo luknje in podgane beže na vse strani. To se mora ponavljati večkrat. Poleg tega treba vlivati v luknje vodo, da mladiči potonejo, starejše pa naj polove mački in psi, katere treba imeti pripravljene. Luknje je treba potem zamašiti z ilovico. Ako se tako preganja podgane nekaj dni zapored se deloma preselijo drugam, deloma pa poginejo. ' Novost v glasbi. I/. Ne\v-Yorka poročajo, da je nedavno izumil v Chicagu zdravnik Miiller avtomatičen damski orkester, katerega osebe so narejene v naravni velikosti ter so prav take kakor Žive. »Dame" se pred vsakim komadom dvignejo ter se poklonijo občinstvu; pri igranju prav tako premikajo roke, prste in glavo, kakor da bi bila žive. Miiller je ta orkester sestavljal 10 let; vse je jako komplicirano. • Američanske izgube na Filipinih. „Philadelphia Times" poroča, da so imtli Američani doslej 421 mrtvih, 1175 ranjencev in 3500 na različnih boleznih umrlih 30(30 je še bolnih. Vojna na Filipinih je torej za Američane prav tako nesrečna, kakor je bila vojna Španije na Kubi. * Živa zakopana. Ameriški hrvatski list „Napredak" poroča: Dne 4. t. m. je bila zakopana v Barriettu, N. J. lSletna Franca Meyer. ki je bolehala šest mesecev na neki živčni bolezni. Ko so jo deli na mrtvaški oder. n: bilo njeno lice prav nič bledejše, nego je imelo svojo prejšnjo ru-dečo barvo. Drugi dan, ko so jo pokopali* je slišal paznik pokopališča neko sumljivo gibanje in zamolklo stokanje. Takoj je začel z dvema pomagačema odkopavati rakev. Dospevši do nje, so našli pokrov malo privzdignjen nad dolenjim telesom. Odprli so rakev in našli dekleta ležečega na obrazu. Obleka je bila povsem strgana in okrvavljena. Z nohti si je rnzpraskala obraz in vse telo ter si izpulila skoraj vse svoje lase. Dekle je bilo še živo, a je takoj umrlo. Ta vest je pač malo vrjetna in je bržčas le zanimiva časnikarska raca. Književnost — „Planinski vestnik" je prinesel v 6. štev. tole vsebino: Črtice s potovanja hudomušnega Janka. Spisal J. M. — Na Krn. Spisal Fr Orožen. 'Slike: Kobarid, Bole, Triglav od goriške strani.J — Iz Ljubljane čez Pohorje do Drave in nazaj. Spisala Pavla Borštnerjeva. — Društvene vesti. — Književnost, Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 28. junija. Kardinal Miflsia, kateri je bil danes sprejet v posebni avdijenci pri cesarju, je določen, da bo vodil sprevod umrlega kardinala Schon-borna. Dunaj 28. junija. Papežev nuncij F a b i a n i. katerega je pred včeraj šn j i rn zadela kap, je v veliki nevarnosti. Zdravniki se boje. da pride do katastrofe, ker se rnu kri vliva v možgane. Dunaj 28. junija. Iz Monakovega se poroča, da je tamkaj umrl dolenje-avstrijski deželni poslanec monsg. Knab. kateri je v prejšnjem desetletju igral kot jeden voditeljev klerikalne Btranke jako veliko vlogo ter je mnogo pripomogel, da je kasneje zmagala liUegerjeva stranka. Dunaj 28 junija. Socialni demokrat) e so včeraj v Kalksburgu uprizorili veliko demonstracijo proti Luegerju in Strohbaohu. Budimpešta 28. junija. Finančni odsek je odobril pogodbo z banko. V zbornici se je začela včeraj razprava o obračunavanju užitnine. Kolonija 28. junija. „Koln. Ztg." javlja iz llaga, da vprašanje □ razor*v žonju na mirovni konferenci M pride več na razprav" in da je to vprašanje smatrati za pokopano. Bruselj 28 junija. Na dnevnem redu včerajšnje seje parlamenta je bil BOpet klorikalni načrt volilne reforme. S to reformo, ki pomeni tolovajski atentat na pravice meščanstva in dela \ eev, si hočejo klerikalci za vse čase zagotoviti vlado v parlamentu. V včerajšnji seji poslanske zbornice je prišlo do nepopisnih viharnih prizorov. Taki prizori se v belgijski zbornici še niso primerili. Povod jim je dalo to, da so klerikalni reditelji utihotapili biriče na galerijo Keditelji so odgovarjali, da prevzamejo vso odgovornost za svoje počenjanje. To je bilo znamenje, da se je začel vihar. Socialist Dournemouth je začel peti neko delavsko pesem, potem pa so vsi socialistični poslanci z obiskovalci galerije vred trikrat peli rnarzeljezo, kličoč: „Živela republika, živela revolucija, proč s kraljem, smrt klerikalcem"! Poslanci Van der VVelden, Smeets in Dournemouth so s strastnimi besedami poživljali vojaštvo, naj prestopi v tabor socialistov, in naj porabi svoje orožje proti klerikalcem ter so vladi napovedali boj do zadnjo kaplje krvi. Glasovanje o predlogu, naj se debata o volilni reformi začne 5. julija, so socialisti poskušali šiloma preprečiti, a se jim ni posrečilo. Predlog je bil sprejet. Koj na to je bilo sklicano vodstvo dela vske stranke, ki je sklenilo, da so začne generalni štrajk vseh orga-uizovanih delavcev v celi Belgiji dne 5. julija. Kralj je že pred nekaj dnevi nekako pobegnil iz mesta. Beroiin 28. junija. V Bochumu, Herneju in Schamrocku so se primerili veliki izgredi. Štrajkujoči premogarji so napadali tiste delavce, ki nečejo štrajkati. V Schamrocku so streljali v stanovanja teh "delavcev, v Herneju so pa orožnike bombardovali s kamni, vsled česar so orožniki streljali. Več premogarjev je bilo ranjenih. Rim 28. junija. Obsodba generala Gilette radi vohunstva je tukaj naredila silen utis. Glasilo vojaštva „L"Eser-citoM pravi, da je francosko vojno sodišče iz politične strasti in sovraštva proti Italijanom storilo justični umor. Madrid 28 junija. Revolucijsko gibanje radi novih davkov se močno razširja. V Granadi, v Urgosu, v Lo-dronu in zlasti v Saragossi in v Valenciji so bili veliki izgredi. V Saragossi so se izgredi sinoči ponovili. Vojaštvo je med izgrednike streljalo, da jih raz-žene. Mnogo oseb je bilo ranjenih, jedna oseba ubita. V Valenciji je vlada razglasila obsedno stanje. LonAn 28 junija Admiralstvo v Chathanu je dobilo ukaz. mobilizovati 10 bojnih ladij in 32 križark. Mobilizacija, mora biti do 11. julija gotova. Narodno gospodarstvo. Organizacija lesnih trgovcev in industrialcev. Spisal I. V-C. V št. 141. ,:Slov. Nar.a priobčil je g. Anton Žnideršič članek: „Nas veti k nameravani lesni zadrugiu, ki je v intereso-vanih krogih gotovo obudil največje zanimanje in ki sploh zasluži občno pozornost, saj narn g. dopisnik jasno riše skrajno neugoden položaj naših malih lesnih trgovcev •in industrialcev nasproti velikim kapitalistom tržaškim laške, nemške in grške narodnosti, kateri so obogateli malone izključno ob gozdnih produktih slovenskih pokrajin. Organizacija naše lesne trgovine in industrije je s stališča našega narodnega gospodarstva največjega pomena, saj je les najvažnejši in poleg prašičev in goveda, ter nekoliko sadja tudi skoro jedini naš eksportni produkt. Trgovska hiša združenih slovenskih trgovcev in industrialcev bi bila jedna največjih trgovskih podjetij te vrste v celi monarhiji, ki bi mogla doseči prav izdatne olajšave v manipulaciji in voznih cenah pri železničnem transportu in Se več — vsled velike konkurencije raznih plov-skih družb — pri prekmorskem transportu. Tako podjetje pa potrebuje Ze takoj spočetka denarja, in sicer veliko denarja, kajti lesna trgovina ni lokalna, kakor n. pr. ona kake vinske zadruge, katere ves produkt ne zadošča niti za porabo v domo vini, ampak malone vsa prek morska, kjer navadno poteče po več mesecev, predno se roba spravi v denar. Producent pa toliko Časa ne more in ne sme čakati, sicer je oviran v daljnem razvijanju svoje trgovine ali produkcije, in dostikrat, ali prav za prav največkrat proda svoje blago rajši dokaj ceneje, samo da se mu kupnina takoj odšt'je. Kupovanje za gotov denar pa je še posebno potrebno zaradi tega, da se obudi in ohrani zaupanje in povzdigne veljava družbe. Dalje je treba računati, da bi družba — seveda samo v slučnjih, kadar bi to zahtevale njene koristi in bi se kazal oči-viden dobiček — kupovala tudi od nedru-žabnikov, posebno za takozvano »zabelo", v popolnitev asortimentov ali pri prevzemanju „komisijonov", pri katerih se zasluži lepega dobička, pa je les treba oddati v določenem, navadno zelo krajem terminu, v katerem bi ne bilo vedno mogoče dobiti potrebno množino dotičnoga sortimenta pri družabnikih. Tudi se včasih nudi prilika kupiti večje stoječe gozdne partije, kar posameznik, ali celo večja skupina tamošnjih producentov ne zmore, pač pa se vsede tam tujec in dela velikanske dobičke, ki romajo iz dežele. Namesto, da bi sami okrepili si svojo narodno bogastvo, pa gledamo, kako narn tujec trga kosove našega mesa in pije našo kri. Ome-njajmo naj za primero le usode krasnih gozdov velike ribniške graščine, saj ta žalostni slučaj gotovo pozna vsak slovenski lesni trgovec in ve, da je pri tej kupčiji zaslužila znana trgovska hiša v Trstu na sto in sto tisočev, kateri bi bili lahko ostali doma. Glavno težišče naše lesne trgovine pa je — Aleksandrija, in čudimo se pomislekom g dopisnika, ki jih ima proti ustano-novitvi skladišča v Aleksandriji in njegovi trditvi, da premalo poznamo svetovno trgovino, ljudi, običaje, da nimamo ljudi, ki bi znali prvič jezike, drugič pa mogli dati garancijo, ki bi se morala zahtevati. Kar se tiče prvega ugovora, omenimo naj. da imamo Slovenci mnogo lesnih trgovcev, ki prav dobro poznajo svetovni trg: omenimo naj za primero le podjetnega in v obče kot iz-bornega lesnega trgovca, poznanega g dež poslanca Frana Modica na Lahovem, kateri že nekaj let direktno in z najboljšim vspe-hora trži z Aleksandrijo. In tacih, lesni trg poznavajočih trgovcev bi lahko še več navedli, osobito po Notranjskem. Trgovski jezik v Aleksandriji in na drugih južnih trgih je angleščina in laščina, in trgovsko naobraženih ljudi, ki umejo ne samo te, ampak še tudi druge jezike, nam nikakor ne manjka, kakor si misli g. do pisnik; imamo jih v službah raznih velikih trgovskih hiš. Denarni promet vršil bi se po bančnih nakaznicah, v nejasnih zadevah dajo se dovolj naglo brzojavna navodila in od Ča3a do časa kontrolirati se mora skladišče po jednem členu načelstva. Končno stanuje v Aleksandriji dokaj uglednih Slovencev, izmed katerih bi se lahko nastavilo po jednega ali več nadzornikov, ki bi od časa do časa škontrovali skladišče in nadzirali poslovanje. Aleksandrija je najvažnejši innajzdra-vejši trg za lesno produkcijo naših dežel, in tega trga se je treba na vsak način polastiti, ako hoče organizacija lesnega trgov-stva doseči namen, katerega si postavlja, kajti s Trstom samim bi nam bilo premalo pomagano. Drugi važni kraji so GršWi in njeni otoki, pred vsem Kreta. Tam bi sicer ne bilo treba skladišč, pač pa dobrih in zanesljivih agentov, ki bi posredovali promet. Laški trg ni tako soliden, in je treba veliko previdnosti, posebno s Sicilijo in z južno Italijo niže od Neapolja. Vendar je bila v te kraje pred leti prav živahna trgovina s tavoletami in testoni, katera pa sedaj žalibog! vsled konkurencije iz Amerike vedno bolj propada. Najžalostneje pa je, da prihaja celo v našo, z lesom bogato založeno Avstrijo južno sadje v zabojih ame-ričanskih tavolet intestonov. Pač žalostno je, in za našo vlado značilno, kako ume-vajo gospodje pri zeleni mizi zastopati ko* risti avstrijskih državljanov. Tukaj bi bilo storiti prav energične korake, da se za za* boje, ki se uvažajo v nalo monarhijo, rabi izključno samo vidno markirani avstrijski les, kakor to zahtevajo Američani za a voz v Ameriko. Taka družba pa bi bila v eks-portnem trgovstvu mogočen faktor, s katerim bi morala vlada računati in ga pod pirati, in beseda te družbe bi imela nekaj več veljave in bi več zalegla, kakor vsi glasovi posameznikov, ki se brez vsake or ganizacije oglašajo. Velike važnosti za lesno trgovino v Aleksandriji je izstop Nila v Egiptu in razmere v Sudanu. Kolikor rednejše izstopi Nil in kolikor več sveta poplavi, toliko 11 vahnejša je lesna kupčija Istotako pospe šuje ali zadržuje lesno trgovino mir ali vojna v Sudanu. Od letine južnega sadja je o 1 visna večja ali manjša poraba tavolet in testonov. 0 vseh teh in še mnogih drugih okolnostih, iz katerih se da boljša ali sla-bejša kupčija tega ali onega sortiment.i sklepati, mora družba redno si oskrbovati poročila in obveščati svoje družabnike, kak sortimont naj v bližnjem času producirajo, in koliko se ga bode približno rabilo. Vsa roba se deli v točne sortimente, katerim voditeljstvo določa cene po tržaškem trgu, katere naznani vsera družabnikom, kakor tudi vsako premembo teh cen. Delokrog za tako velikansko podjetja pa ne sme biti preomejen in utesnjen in se mu ne sme takoj iz početka natveziti raznih cokelj, ampak bode naj kolikor to goče prost in obsežen, kajti le v prostem gibanju in poslovanju se more taka trgovina ojačiti in utrditi. Zategadelj se tu ne moremo ogreti za tesnosrčni in ozk tirni zadružni sistem, ki služi sicer prav dobro omejenim skupinam posameznih okrajev, občin, župnij, sploh organizacijam lokalnega pomena, nikakor pa ne za veliko svetovno trgovsko podjetje, katero ml i. kakor smo že dejali, denarja, veliko denar; i in več prostosti, kakor je nudi zadružni princip. Po našem mnenju naj se osnu > lesni trgovci in producenti v prosto podjetje kot .Trgovska družba lesnih t rgovcev in producentov kranj skiii štajarskih, koroških in primorskih". Prvotni kapital naj se nabavi potom posojila pri domačih denarnih po 1 jetjih, za katero jamčijo vsi družabniki. Potem pa naj se nabira, denar za povračilo tega posojila in za ustanovitev pi trebnega prometnega kapitala na ta način, da se odtegne pri vsaki fakturi družabnikom na račun njihovih vlog nekoj odstotkov, recimo i)0<,. Kadar bi se tem potom pokrilo pos" jilo, vrhu tega pa še nabralo toliko got" vine, da bi zadostovala za potrebni obrati i fond n;tj se z daljnimi prispevki preneh Če vzamemo za podlago račun g. Žnid šiča, da producira slovenska domovina okroglo trideset tisoč vagonov lesa, in t i so ves ta les stekel v družbina skladišč; . znašal bi denarni promet blizo do lomil: jonov goldinarjev, kupnina pa okroglo T milijonov, od kojih bi prispevki po 5 °/0 /• v prvem letu narasti i preko tristo t is goldinarjev. Toliko glavnice pa se bode po naših nazorih najmanj potrebovalo za uspešno vodstvo tako obsežno trgovin*• Sicer pa se bode visokost potrebnega pi motnega fonda pokazala šele po poslovanju samem in naj se preneha s prispevki tedaj, kadar se uvidi, da obratna glavnica popol noma zadošča vsem družbinim zahtevam-Na ta način se bodo deležne uloge me 1 posamezne družabnike popolnoma pravično razdelile, kajti vsak družabnik bode v fond prispeval v razmerju oddanega lesa. Po tem razmerju bo tudi najložje mogoče, pravično razdeliti čisti dobiček med družabnike. Ko se je tako ustanovilo razmerje med posameznimi družabniki in je prometni fond dosegel ono visočino, ki je potrebna za uspešno in solidno poslovanje, pa naj se podjetje zaradi večje stabilnosti preustroji v delniško družbo z na ime glase-čimi se delnicami, katerih vsak družabnik subskribira v tolikem številu, da njih skupna svota doseže visokost njegovih vlog. — Pri ustanovitvi družbe bi moral že vsak družabnik plačati neko svoto na račun svojih vlog, ki bi se pozneje odračunila od njegovih prispevkov v prometni fond. To zadatje pa bi po našem mnenju glede na veliko obsežnost podjetja vendar ne smelo biti prav prenizko, ker končno ni pričakovati, da bode vsak Žagar postal družabnik in je oelo potrebno, da gre taka, navadno zelo površno izdelana roba inalib Žagarjev »kozi roke trgovcev, da jo prej očistijo, sortirajo in pri pravijo sposobno za trg. Dvesto goldinarjev, če Ze ne več, bi prvotna najmanjša vloga pač morala znašati, v načelništvo pa bi se smeli voliti samo taki člani, ki so vplačali na račun nvojih vlog vsaj dvatisoč goldinarjev. To so naši nazori o organizaciji lesne trgovine, katere naj snovatelji blagovoljno uvažujejo, če se jim zde umestni. Poslano. Odprto pismo J. Benkovlču, prefektu v Škofijskem konviktu ▼ 10 ubijani. Dosegel sem, kar sem hotel doseči s svojim odprtim pismom v „Slov. Narodu", v katerem sem Vas s polnim imenom značil kot tistega, ki je v listku „.Slovenca" Štev. 1 ;i7 pisal neresnico. I lotel sem, da svoje polno ime poveste, da ne more biti dvoma o tem, da je katoliški duhovnik Benkovič pisal neresnice v navedenem listu. Odprli ste vizir ter tudi isto neresnico ponovili v listku „Slovenca" št. 144. Ponovili ste, da sem jaz Pleterje hotel kupiti, da sem 2;*)Otisoč gld. zanje obljubil da mi jih pa g. baronovka Dorsch ni hotela prodati, ter da se je to menda — 4. junija t. 1. zgodilo. Veliko veselje ste mi z vsem tem napravili, ker mogoče i ni je dokazati, vsakemu, ki lo Še misliti zamore, kake ljudi včasih Bog kot katoliške duhovnike pri svoji mizi redi. Torej J. Benkovič, prefekt, izgojevatelj slovenske mladine in tudi takih, ki postanejo kdaj duhovniki, zdaj se podajte, ko to pismo berete, v skrit kot, da Vas Vaši fantje ne vidijo, to je, če imate kaj srama v sebi 1 6. junija t. 1. sem se peljal v stvari Cerkovnik in Medle na lastninsko pravdo v Vrhpolje blizo Pleterjav, Ta pravda ima upravno štev. C 80/99/1, Bilo je bo okolo 1. uro opoludne. Obravnavalo se je nekaj ur. Potem som se jaz peljal naravnost v Št. Jernej, kamor so prišli gg, sodnik, zapisnikar in notar llinlovernik na biciklih. Posebna pot vodi na Vrhpolje in v Pleterje druga pot iz Šmarij naprej. V St. Jerneju sem pil v neki kremi pol litra vina. Gosp. biciklisti so prišli takoj za manoj. Srečali smo nn potu z Vrhpolja v Št. Jernej v kočiji se vozečo g. baronico Borsch in plo-terskega oskrbnika g. Pehareka. Ne jedne besede nismo spregovorili ; tiho sem po« zdravil. Peljal se je pa tudi po isti poti za g. baronico, g. dekan Fettich-Frankheim, da se ji pokloni. Ko smo v Št. Jerneju odjužnali, odpeljali smo se domov. 4. junija t. 1. sem bil ves dan v Novem mestu in od lanske jeseni no v Pleterjih. To je tedaj dejstvo, iz katerega je tedaj katoliški duhovnik J. Benkovič napravil neresnico, ki jo jo obdelaval o nakupu Pleterjev po meni v dveh listkih „Slovenca". Ali ste si Vi izmislili to laž ali tisti, ki Vas je o tej vožnji informiral, to je nerelevantno; soditi po Vašem listku v št. 144. „Slovenca", je to gotovo blagoslovljen pobožen katoliški duhovnik. Sem res srečen človek! Peljem se kam po opravkih, in vsaj jeden pobožen duhovnik me spremlja Če jezde enkrat s konja padem in se na pol ubijem, imel bom duhovnika blizu, in nebesa so mi tudi gotova. J. Benkovič, vsedli ste se na limanice ! »Zdaj ga imam, zdaj ga osmešim, zdaj mu položim suho svojo roko na tilnik" ste si mislili v Vaši hudi jezi nad menoj. Slovenci, pobožni Vi klerikalni posvetni Slovenci, odprl sem Vam s tem kuhinjo, v kateri vidite, videti morate, kako kuhajo nekateri naši katoliški duhovniki laži in obrekovanja! Nedolžna vožnja po opravkih zadostuje, da se skuha kaka laž in kako obrekovanje. J. Benkovič — naslov ki Vam pristoji, si po povedanem sami dajte — Vi mi skozi več let očitate vedno isto lastnost, pa vedno tako, da Vas juri-dično ne morem za lase zgrabiti. Ali Vam more kak pošten bralec „Slovenca41 odslej naprej kaj verjeti? — I. Benkovič, protezo kardinala Missije in druzih višjih slov. duhovnikov, prefekt Škofijskega konvikta, pokažite to pismo Svojim gojencem in zapustite kraj, kjer se žola mladina in velik odstotek kranjskega nadarjenega naraSčajal — Midva sva pri kraj i I Sem in bom Se žurnalistoval, ali, kakor boste v mirnem položaju sprevideli, Vam ne morem več odgovarjati, dasi boste še dosti listkov o meni spisali. — Vi ste grdo lagali? — I. Benkovič — lagali ste! Poživljam Vas, da me zaradi žaljenja časti tožite! — Dal sem Vam po svojem odprtem pismu priliko, da se prepričate, če je to res, kar ste mi v št. 137. „Slovenca" očitali, če Vas je kakor pišete, kak duhovni sobrat zapeljal. Lahko bi se pri g. baronicah Borsh, ali g. oskrbniku prepričali o resnici tega, kar pišete. Vi ste to neresnico ponavljali v št. 144; lagali ste! — Na smeh ste me hoteli postaviti. Imeli ste mene za pisatelja čkinka ..Pleterje" v ..Slov. Narodu" in seveda bi bilo to tudi jako nepošteno od človeka, ki obžaluje, da ni šentjernejska občina kupila Pleterjev in jih je sam liotel kuj/iti, a jih ni dobil; ali pravični Brg je drugače odredil; dovolil je, da sem Vam, pobožntž, strgal krinko z lica. I. Benkovič je ternu literatu v su-tani ime! Predno se od Vas poslovim, še to. O ranjkem proštu Urhu sem le jeden rnal dopis pred leti spisal, v katerem tem ga opozarjal na nek«- polit ične pridige njegovega kapelana; nikdar drugokrat. Pisali so drugi. I. Benkovič, meni se bo tO verjelo! — Prost Urh nas je v miru puščal Mož je zdaj v nebesih; njemu je danes vse znano. Znano mu je, da sem le- omenjeni majhni dopis o njem pregrešil, h znano mu je danes, da se jaz z mi-.-)."" in z lažmi ne bojujem; zaradi mene bede mirno spal v svojem grobu. — V Novem mestu, 27. junija 1899, 2Dr. S.anc m. p. Bratje Sokoli! gr Popnliiilanski izlet ,r na Dobrovo J v * f) hode jutri v četrtek, 29. t. m. Odhod iz telovadnice v „Narodnem domu" ob 2. uri popoludne. — Odhod z Dobrove ob 8. uri zvečer. K prav obilni udeležbi vabi VBe člane in prijatelje ,.Sokola" z bratskim: Na zdar! Cdtcr. Danes v sredo od 1 ,9.- 1 ,10. ure zvečer redotne vaje ter ^liiiinj« za 1JitiI»dk«» !$rr«'. Darila. Uredništvu našega liataso poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: „Dolenjski gad" po vzoru ^gorenjskega drenovega gada" za pesem „od starega kcbr.V 20 K. — Gg. slovenski aefito&olci v Ljubljani 1(5 K 40 v. — Gh YYii.li lin Kfissol v Radečah pri Zid. mostu 11 K Is nabiralnika, kot prooatanek od dobitkov, opozarjajo druga zabavna druStva, naj ne zabijo vele-vnzne družbo. — Skupaj 17 K 40 vin. — Živeli darovalci! Za Prešernov spomenik: Druftba visokih tarokiHtov „pod v.lbom" 4 K GO v. — Živeli! Za „Narodni dom" v Ljubljani: G. Btbin Rozman, uradnik banko „Slavlje" v Ljubljani 40 vin. — Živio! Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in < dirani tov do I .roga prebavljen ja so priporoča raba mnogo desetletij dobro rasnega, pristnega oveiiii Soidlitz-jirafcka", ki ho dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj 'rajno na vso tožkočo prebavljen ja. Originalna skatUioa 1 gld a. v. Po postnem povzetju razpošilja ta pra.-ek vsak dan lekar A. 3IOPL, ces. in kr. dvorni zalagatelj na RUNAJI, Tuchlauben 0. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOl.L-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot dvo skatljici so no poSljo naravnost. 1 (50—9) Umrli so v Ljubljani: Dne 24. junija: Marija Grile, krojačeva vdova, 79 let, Karlovska c e.sta Bt 7, krvavenje pljuč. — Leopold Čorne, postnega sluge sin, 14 mes. Kla-dezne ulico St. 0, spri dunja Črov. Dno 86 junija: Gustav Zottlar, posestnikov sin. 0 let, Vodmat 100. olpioa in pljučnica. — Peter Vartolj, umir. župnik, 7l> let, Vodmat št. 74, vsled otrpnenja Črev. — Ivan Kom, sprevodnikov sin, 3 meseco, Vodmat &t. 95, oSpico in pljučnica. Dne 26. junija : Emilija Lotrič, mngaciner-jova hči, 2 1', lota, Vožarski pot St. 3, vnetjo možganske mreno. — Marija Mervič, odpraviteljeva hči, 16 mes. Gospodsko ulice St. 19, pljučnica pri ošpicah. — Vora bayr, blagajnikova hči, l'/4 leta, Florjansko ulice št. 2i», Skarlatica. — Antonija Golobic, delavčeva hči, 13 dnij, sv. Petra cesta St. 25, življonska slabost. V deželni bolnici: Dne 22. junija: Jožef Stergar, mostni ubožec 53 let, srčna hiba. — Anton Kermel, dolavec, 27 let, jetika. Dne 23. junija: Ivan Vagheka, delavec, 58 let, ubil se je. Dne 24. junija: Angela Kozjek, delavčeva hči, 2 leti, prisad. — Marija Osmek, dninarica, 04 let, vblod raka V otroBki bolnici; Dne 84. junija: Franca Mehle, mesarjeva hči, 8*/« leta, jetika. Iz uradnega lista: lavrsilno ali ehsekutlvne dražbe: Zemljišče vlož. 6tev 101, kat obč. Dobra-vice, Cenjeno 333 gld., dne 30. »unija v Metliki. PoseBtvo vlož. štev. 11, kat. obč. Strane, cenjeno 2941 gld in 104 gld, dne 1 julija v Senožečah. Zemljišče vlož. Stev. 159, kat. obč Žigma-rico, cenjeno 25 gld , in zemljišče vlož. štev. 270, kat. obč. Žigmance, cenjeno 35 gld., oba dne 1. julija v Ribnici. Meteorologično poročilo. '■it m nad morjnm 304-1 m. Srnin i trt nI ti .k 711 0 mm. Stanje j V :j=P f'as op«- baro- % m \ „ . m.u. S , * Jr V t troti Neoi> 3 zovaiija metra S ** i ■—s ■ ■ v mm i_- - 41 HI 4 27. H. zvečer 730 9 17 6 si. jzahod del. oblač. 3 28. 7. -jutraj 737 H VV4 si. zahod, skoro jas. , 2. popol. 737 0 23 7 sr. vzsvz jasno o Srednja včeraj3nja tomperatura 17*3* nor-male: 1H9". X5-o.aasijslca. borza. dne" 28 junija 1899. Skupni državni dolg v notah. . 100 gld. 25 kr Skupni državni dolg v srebru 100 „ 20 „ AtBtrijska zlata renta .... 119 , 65 , Avstrijska kronska renta 4" „ . 100 , 25 Ogeraka zlata renta 4*/„.... 119 „ 80 „ Ogerska kronska renta 4'' „ 90 , 4j , Atstrn-ogerske b?nčne delnice 907 , , Kreditne delnice....... 372 . 2"» London vista . ...... 12u „ 52' , , NinBki drž. bankovci za 100 mark 08 , 'X, 20 rnark.......... 11 „ 78 „ 20 frankov......... 9 „ 50 „ Italijanski bankovci..... 44 „ 62"t „ C kr. cekini........ 5 . 67 . y._- Vse vrednostne papirja preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečno obroke po 2, 3, 5 10 gld. l Potrtega srca naznanjamo žalostno vest, da je naš ljubljeni oče, brat in tast gospod Andrej Vidmar danes 27. junija ob 2. uri popoludne po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti vdan v voljo božjo v 75. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v četrtek, dno 29. junija 1. 1899. ob 5 uri popoludne v Uegunjah pri Cerknici. Prendlega ranjrega priporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v blag spomin. Pegunje pri Cerknici, 27. junija. Ivan Vidmar, c. kr. poštni blagajnik. Anton Vidmar, posestnik, Fran Vidmar, c. kr. poštni komisar, sinovi. — Marija Bonač, roj Vidmar, Josipina Vidmar, Helena Prezelj roj Vidmar, hčere — Neža Petrič roj, Vidmar, Helena Štritof roj Vidmar, sestre. -- Anton Bonač, poltar in trgovec, Ivan Prezelj, 0, ST. stražmfštor v p., tasta. — Franja Vidmar roj Trpine, Marija Vidmar roj, Lovko, snahi. 1 L69 Cos. kr. avstrijske jtk državnu žeiezn'ce. Izvod iz voznega reda roljftvcn od đee 1. junija 1899. leta. Odhod lz Ljubljane jot, kol. Proga Čoz Trbiž. Oh 18. uri 5 m. po n<>fti osobm vlak v Trbii. Heljfak, Celoveo, Fran/., nblesi.v Ljnbao;6ef Selzth.il v Aushc, I&l, Solnograd ; Čez Klem-Reifling v StojT, v Linr DS Danaj via Amstetteti. — Oh 7. uri .> m, Zjtitraj osobni vlak v Tih ž, Pontabol. Reljak, Celovec, FraM-aenst'ehtiv Ljubu •, Dunai; če/. S.4/th.il v S .!n.> .'.-ad, č-?/5 Klein-Roiihng v Liuc, Budejevice, Plzen, Marij,ne vare, Heb, Franr.ove vare, Karlova *.>re, Prago, Ltpako; čez Amsretten na Danaj. — Oh 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž. PontabeL Beljak, CeK>vec, Liubno, Selathal, Danaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubuo; tci Sel.thd v Sidno^i-ad, L-nd-G^stoi.., Zeli ob jezoni. Inomost, Bvsgeao, Curih, Genevo, Pariz, čer. Klein*BaiflJns v Steyr, L nc, Badajtvioe, Plzenj, Manjiue vare, Hcb, Francove vare, Karlovo vare, Prn;?i». Lipsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. uri 16 miti. sveoar os ibni vlak v I^esce-Pled. Poli'g te^a \sako nedeljo iu prnzi in. zjutraj, ob 1 uri f> m. popoludne, ob ti. uri 55 rn. zvečer. - Prihod ▼ LJubljano j. k. Proga la Trbiža. Ob 5. nri -iti in. zjutraj osobui vlak /. Dunaja via Am-stetten, Soluograda, Liuca, Steyra, lila, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeate Ob i. nri 55 m i n. zjutraj osobni vlak iz Lesec Bleda. — Ob 11. nri 17 min. dopoludne osobai vlak z Dunaja via Anistettn, Karlovih varov, Ileba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnogiada, Linca, Steyra, Pariza, Genevo, Curiba, Bregenca, InomoBta, Zella ob jezeru, Leud-O.i: toina. Ljubna, Celovca, Lieuca, Pontabla. — Oli 4. nri 57 na. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franceusfesta, Poutabla. — Ob S*, ari 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franeovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Pl/.nja. Budejevic, Linca, Ljubua, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob 8. nri 42 min. zvečer iz Podcarta-Krope. — Proga ls Novega mosta ln Ko« Oevja. Osobni vlaki: Ob S. ari JI m. zjutraj, ob 2. ari 32 m. popoludne in ob 8. nri 48. m zvečer. — Odhod ls LJubljano d. k. t Kamnik. Ob 7. nri 24. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. pepoludae, ob ti. uri 60 m. in ob 10 nri Vb m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod t Ljubljano d. k. Is Kamnika. Ob 6. ari 5ti m. »jutraj, ob 11. ari b m. dopoludne, ob 6. ari 10 m. in ob 9 ari 66 m. svscsr, poslednji vlak lo ob nedeljah in prasnikib. 0) Dve mesečni sobi za 3 gospode s hrano se oddasti s 1. julijem. Več se izv<± pri Jak. Zalaanlku, na Starem trgu. fliag 6) Izurjene (1187-1) ivilie sprejmejo se takoj za trajno delo Francovo nabrežje, I. nadstropje. T , stara po 3 mesece, se proti asta po 5 gld. n&i> Kje? pove upravnistvo ,..Slov. Nar.". s patentom, z vso potrebno opravo, stanovanjem in vrtom v Kamniku na, Kranjskem, se takoj v najem odda, po dogovoru tudi proda. — Več se Izve pri trgovcu Alojziju Cerarju tstotStTL (1122 -3) Posredovalnica stanovanj In služeb Gospodske ulice št. 6 išče nujno: Nekaj natakaric na račun, jnko dober zaslužek; blagajničarico v neke toplice; gospodinjo k posamični osobi : nekaj grajskih in gostilniških kuharic itd. Službe za pridne posle so vedno na izber. Več se izve istotam. Jutri, v četrtek, 29. junija sv. Petra in Pavla dan hode v Švicariji že n.s "bed.© dežsvalo veliki vojaški koncert Začetek ob 3. uri. Konec ob 11, uri. Vstopnina 20 kr. Z velesi-oStovanjem ni,) J vsi ii l^dor. Baron Dumreicherjeva špiritna drožna tovarna in raf nerija v Su. s.'.-c-m M~wfu na H m tskem priporoča svnje obče --na«e, najboljša la n:.cgoLrit odlikovan* (Backertiefe). Glavno zalogo za Ljubljano in deželo imata Peter Strel, vinski trgovec Ijjultlfftun, na .Tleftdieni trgu hI. 8, in Karol Laibliu 173134) Hamburg-Newyork. Prevažanje oseb z brzinil parniki na dva vijaka in rednimi poštnimi parniki na dva vijaka, t daljo prevažanje oseb v vse kraje sjedinjenih držav Severne Amerike Canado, Brazilijo, Argentinijo, Afriko itd. Natančnejša pojasnila daje brezplačno F. W. G-raupeustein, Lipsko glavni zastopnik (44G—10) Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Farlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamBtvom. Tudi prs-deluje stare samokresnice, vaprejema vsako* vratna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse* valnici in od mene preskufiene. (114) Ttal omiki isstoaj. Iluitro* (35) Za penzijonista! IVdiio MttsiiovnnJ«* s tremi malimi sobami, eventualno cela hiša, z velikim vrtom, krasnim razgledom, v bližini gozda, 1 4 ure oddaljeno od mesta, se da takoj v najem. — Oglasila se prosi pod „Stanovanje poste restante Novomesto". oooooocxx30COG>g*c Modercex izvrstne faconeVi najboljši izdelek Cj priporoma 2oje>' SAlojKi Porsohe V Prod škofijo it. 22, polog mostno hiše. • Ljubljana, Dum Tovarniška taloga šivalnih strojev in Zahvala in prtporoćllo. Podpisana MARIJA ČOP, posestnica v Žerovnici in v Mostah zavarovana sem za slučaj požara pri . . *«#■ banki „SLAVIJI". Na binkoštni ponedeljek letos pogorela je moja tovarna za sukno v Mostah, ter bi bila imela jaz ogromno škodo, da nisem bila zavarovana pri banki ..Slaviji". katera je takoj dala ceniti škodo ter mi je odškodnino dobro in točno izplačala, za kar ji izrekam Jttviio #.nltvt*lo. Podpisanci pa prav toplo priporočamo vsem posestnikom domačo solidno banko ..Slavijo" v zavarovanje. Žerovnica. dne 26. junija 1899. (1193) Marija Čop. Aut. Kržišnilc. župan. J. Čop, odbornik. i?) > O H [»Obče znana! jako trpežna kolesa Stvria Special „ljudsko kolo" prodajajo se zaradi različnih cen drugih vrst koles'po jako znižanih tovarniških cenah pri g Franu Čudnu rr Lajiibljanl s čemur je slav. občinstvu dana prilika po ceni^sijpribaviti JSt^rr*!«. Special. (973_8) Zaotopia-llc trrrđ.ls:9: Toslp Polalc. ar » —»• Zoboad.ra.-v- Vsaga zdravilstva DR. ADO FRLAN ordinuje v Škofji ZiOkl tekom počitnic od 1. julija do 15. oktobra ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 8.—12. ure, ob ostalih dnevih pa v Poljanah. ZEc-s^mlm. brezplačno. (i 170—2) Štev. 7108. (1177—2) Podpisani deželni odbor razpisuje službe okrožnih zdravnikov v sledečih zdravstvenih okrožjih: 1. ) Orkiitc** z letno plačo.....900 fflil. 2. ) HočfiNka Heka „ .....*l v svojem delovanji pri mišični akrnlnl in kostenini v členkih, boleznih v »gibih in otrpnenju po vnetici in tlom-lanju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki Itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih dlskrailjeh, n. pr. zastrupljanju po živem srebru ali svincu itd. pri boleznih v žrelu, na Jabolku, prsih, Jetrih, v želodcu in v črevlh, pri zlati žili itd. itd. Elektrika. — Masaža. Zdravilišče z vsem komfortom, celo leto odprto; sez'itia traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekraaen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdravlška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne zabave, koncerti itd. Na postaji Varaždinsko toplice pričakuje sleherni dan omnibus gOHte. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se jo zaradi istih prej obrniti na oakrbnistvo kopališča. Zdravni&ka pojasnila daje kopal liki zdravnik doktor A. Longhino. — Prospekte in bro-Bure razpošilja zastonj in poštnino prosto Pitno zdravljenje (712—10) oskrbništvo kopališča. Za poletje priporoča AVG. AGNOLA Ljubljana, Dunajska cesta 9 11 poleg „Figovca" J steklenine, porcelana, | zrcal, šip itd. j i posebno pa (008—40) II [ oprav za gostilne j I v mestu in na deželi. II L Vrčki, kozarci in steklenice I j po zalo nizkih cenah. j Priporočava vi (21-140) pasterizovano v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. v Ljubljani, v Prešernovih ulioah. Ob lepem vremenu ****** a a a a a a kakor tudi ob dežja uelik koneert 29. junija 1.1.v zdraviškem poslopji a a a a a « a a v Kamniškem kopališču kapelnika Lorberja. K temu koncertu vabita najvljudneje z velespoštovanjem (1189) kapelnik restavrater Iaorber. PrledL St. 212/pr. Razpis službe. (1180 2) Mestni magistrat razpisuje vsled sklepa občinskega sveta z dnu 22. t. m. pri mestni elektrarni in mestnem vodovodu novoustanovljeno začasno z letno plačo 600 gld. Propisno kolekovane prošnje za to službo je vložiti pri podpisanem mestnem magistratu do lO. dne Julija t. 1. Pri oddaji te službe se bode oziralo le na prosilce, kateri so popolnoma zmožni slovenskega jezika v besedi in pisavi in ki so zmožni sestavljati manje proračune in račune. Prednost se bode dala prosilcem, kateri so dovršili nižjo gimnazijo, nižjo realko ali kak drug zavod iste vrste. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 20. dan junija 1899. Nasnanjan, f*a sem prtvzal od .Narodne Tinkam«" v Ljubljani v izključno ratprodajo Jurčičeve sbrane spise, p tem letnike ln posamezne številko ..ljubljanskega Zvona1* m vse one knjig-e, katere so lsile v saloibl „Narodne TIskarne". — Te k nji,.« «<»: Josipa Jurčiča sbra.nl aplat, zvtzek 1. do XI, brofiiran it 60 kr., elegantno vezan k 1 t:l.l. „LJublJanekl Zvon", letniki II., IH., V.. VI., broširan k H gld., vezan v BonaCeve platnice a 4 gld. 30 kr.; — letniki VII. in VIII, broširan k 4 gld., vezan v Bonareve platnice k Fj glit. 20 kr , — letniki od IX do XVIII., broširan a 4 gld 6:> kr., vetan v Bonacevt platnice h 5 gld. 20 kr. Poeameine itevilke „Ljubljanske g-a Svona' po 40 kr. Zbirka BSkOaOV. I. Kazenski zakonik, ve- aan k 3 gld. Zbirka zakenov. II. Kas. pravdni red, vezan k gld. 80 kr. Zarnlkovl abranl oplaL I. zvezek, hroliran k fio kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000*. Povest, bros. k bO kr. A. Aškerc: Islet v Carigrad, bros. a 20 kr. Po tnlianl ceni priporočam: Fran Kocbek XII ItlO Turpen jev: Otol ln sinovi. R<>n.an, broširan a f>0 kr. — Otirl novele, hros. h 20 kr. Beiies-Tfcbizsky: Blodne dale. Roman, broširan a "0 kr. L 1 f e b v r e : Parts V Ameriki, brofiiran a 50 kr. S 1 a t n o m i n 1 s umhra: Čaanlkaret vo ln aail Časniki, broširano h 40 kr TolBtoj: Dva romana, broširana a 70 kr. J e 1 i n p k : Ukrajinska dume, Povest, broširana a 16 kr. H al I v y : Dnevnik, broliran k 1:» kr. — Raane pripovedke, broširane h 40 kr. — Dva povesti, bros. k 25 kr. Theuriet: TJndlna. Povest, brofi. h 20 kr s on v p s t r i-. Vllenakl brodnik Povesi, broi, h lf» kr. Jnrrif : Liatkl, bro«. h 15 kr. — Oreajorčlčovlm kritikom, brofi. u 30 kr. Avstrijski patrijot: „Partelweaen dar Slaven1', broiirano h 5o kr. 34 Pregovori, prilike in reki. Prej 50 kr., sedaj IO Ur. Sprejemam tudi naroČila na vse modna žurnale, na vse domaČe ln tuje časnika tor knjig-e. "javil . Scli"vTeritiier knjigotržec V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1. Vsa kolesarska popravila izvršujejo se najceneje, najsolidneje in naj točneje v novourejeni liiehaniški delavnici podpisane tvrdke (948—7) na Rimski cesti st. 9. Istotam vežbališče in dobro urejena izposojevalnica koles. Kavčič & Gorjanc zaloga koles in prodaja potrebščin: Gradišče it. 2. Akcijska zavarovalnica za življenje in rente. Allianz Oddelek za zavarovanje naroda Hoher Markt O. Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko C* riidee, lši\l i liniisifn^ne 1. Po poročilu c. kr. „VViener Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletela je ,,Allianzo" velika čast, da •i Je Nj. Veličanstvo cesar plastično-grafičnl objekt ogledal in o posebnem uspehu „Alianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje Izrekel ter imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje. Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 I kron. I*. 1**7 ae Je na podlagi 1959 smrtnik slučajev Izplačalo 398.378 90 kron. Od 1. 1800 1*07 se Je izplačalo 1,654 378 18 kron. Tedenska premija od 10 vinarjev više. Nespremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Stroške ca zdravniški! preiskovanje, v§e pristojbine kolekov in pobotnice za premije plača družba. V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja. Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote. Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaju samomora cela zavarovana svota. Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z f»0;° obresti Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij. Če je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav. Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih osob. — Zavarovanje otrok. (ogs-is) Zavarovanja do 2000 kron s tedenskimi doplačili od 10 vinarjev više po tarifi h, 0ajT I'roti'+kte iit tiii-ij* rti-}-u*ilJti iiirr»'i" Zaloga **** vsakovrstnih ČoptAev sa pleskarja, sit* karje ln slderje, itodUnofra mašila sa krastavo poda, karboftneja Itd. Poeebno priporočava al. občinst-u najnovejte, najboljie m ntpraoenljivo aredatvo aa likanja »oknih tal pod imenom „Baptdol". Priporočava ae (adi il. občinatvn aa vae v najino stroko »padajoč« dalo v mesta in na det aH aot prlasaao realno is ono po naj nitjih cenah. erilo za gospode najboljše blago in kravate prodaja s Alojzij Persches red škofijo, poleg; meotne hiše. Mehanik Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16. Šivalni stroji 26 po najnižjih oenah. Blolkle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro in ceno. Tn»nj» nsmčiU u kotno iimnjrjo. Sv. Patra cesta it. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta it. 6 priporoča svojo veliko zaloga gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremoč-Ijivih havelokov i. t. d. Obleke po meri ae po najnovellih osorcih in po najnižjih conah 80 aoUdno in najhftreja iagotovljajo, Klobuke najnovejši fapone priporoča po nizki ceni J. S. BENEDIKT na Starem trgu. «0 Dobro urejeno žagarsko podjetje z dvojnim tečajem, z okroglo in podolžno žago in dovolj krepko vodno silo, z obsežnim prostorom in zraven pripadajočim stanovanjem, hlevom, šupo in shrambo, no «Im v iia|cih Kit k tik 111 I.* let. Tudi se ob jednem Ckldd (1152-3) mlin na 5 tečajev. Več pove J. Buggenig, Cesta na Ril dolfovo železnico št. 11 v Ljubljani. H Francu Wokaun HI v Ljubljani, na Stolbi štev. 8. w* liče se prostor za prodajalno na deželi blizu Ljubljane. Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar" pod ..prodajalna". (1123-6) Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 1-95 1 elegantna ura s Striletnim jamstvom in guldin-verižico, 1 Čudovito eleganten nastavek za Bmodka z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s siniiU-brilantom, l jako eleganten prstan z imit. biserom za gospodo ali dame, ' ( ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, l fina Sćetka za obleko, par tinih nogovic, 1 jako elegantna damska hroša najnovejše facono, l krasna garnitura, obstoječa iz mansetnih, zavratniSkih in naprsnih gumbov s patentovano zapono, l krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom in So nad 200 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni. Vsi ti krasni predmeti so dobivajo le 5e kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi priliko, ker je vsako sle^arstvo popolnoma izključeno, ter se neugajajočo brez zadržka vzame nazaj. RazpoSilja po c. kr. postnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej zaloga Ernst Buchbinder Krakau L M. Poštno predalo štev. 25. Ako se naročita dva zavoja, so dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (1185—1) Prodaja hiše. Velika hiša v Židovski ulici v Ljubljani, v kateri so lepa stanovanja in vspeino delujoče gostilna, UMM se proda pod ugodnimi pogoji. Natančnejša pojasnila v pisarni c kr notarja dra. Frana Vok-a v Ljubljani. V četrtek, 29. junija t L bođo narodna veselica v dobro znani gostilni „l>ri Koširji" v Tacnju pod Šmarno goro katere so udeleže razna društva iz Ljubljane z zastavami. Za pristna goriška, bizeljska in dolenjska vina in priznano dobro kuhinjo je kar najboljo preskrbljeno. Za obilen obisk se priporoča •J". Kolenoo (H83-2) gostilničar. Pri slabem vremenu vrši se veselica prihodnjo nedeljo, dne 2. julija t. I. ^»h Najfinejša slmirsh pecivi in torte itd cenah , vsak dan sveža, se priporočajo po najnižjih lah. Blagovoljna naročila za svatb«, kričanja godova itd. se izvrSujeju najfinejše In najceneje Teodor Novotnv tlattliar, i Ljubljani. Dunajski ctsti Iti«. j. NB. Posebno ae usojam gospodo restav-raterje za sezono proti primernemu rabatu pro. siti aa blagovoljne naročbe. 0013 \ Ivan Eordik { Ljubljina, Pasiram lilei «1». 10-14 ^ priporoča svojo bogato zalogo j jedilne priprave 2 nožev, vlilo in illo la brltanjskega Jekla, •4 alpake ali alpake-arebra priv. dunajske to- varne žlice žličice W. Bachmann A Comp. Na izbero so tudi iz alpake, 12 kom. od gld. 4 30 naprej 12 220 Namizni svečniki i 4 4 4 4 4 4 4 4 #4T iz alpake, čisto bele kovine, fjaj par 21 cm visokih gld. 2-—, . 2» , . i, 230, . » a - a 240. Prav cend se dobe* noii In vilice z roienii (600—29) aH koščenim ročajem. 2*2 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 4%°|« l»rr# odbitka rcnlncicn darka^ katerega posojilu I en »nnia za vložnike pliieuje. Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od 8 12 ure dopoludne in od 3.-6. ure popoludne. (08t- Poštnega hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 57 • bREN NABOR* Zaloga biciklov! Kajboljše vrste kolesa tu- in inozemskih tovarn (Peugeot, Johann Puch, Monarch, Bren-nabor in dr.) priporoča podpisanec po kolikor mogoče nizkih cenah. OiSr* Vsa v to stroko spadajoča popravila so bodo točno, solidno in po ceni izvrševala. Cenike ra-zpoižilja, zia, zala-te-vo. (468—190 z velespoStovanjem A. PUTRICH. Dunajska cesta štev. 5. Istotam tudi mehanična vnii-n. na Dunajski cesti na vrtu stare bolnice. Doering"0 milo I SOT eeeeeeeee (444—10) Izmej najfinejših toalitnlh mil najcenejše in najmilejše. Za umivanji porabilo za dame kakor tudi kot milo za otroke jako priporočljivo. Ca) Kamnik na Kranjskem, 1. julija 1899. Kamnik na Kranjskem, 1. julija 1899. Izročitev podjetja, t Prevzetje podjetja. S pričujočim Vam javljam uljudno, da sem svojo pod trgovinskosodno pro-tokolirano firmo Julij Stari izvrševano tovarno za kis izročil svojemu sinu današnji dan z vsemi aktivi, kateri bode isto nespremenjeno vodil naprej. Zahvaljujoč se Vam naj topleje za izkazano mi zaupanje, prosim, da blagovolite isto izkazati v jednaki meri tudi mojemu sinu. Juliju Stare-tu junior J Julij Stard junior Oziraje se na predstojeco okrožnico, se usojam Vam najuljudneje na znanjati, da bodem od svojega očeta, gospoda Julija Stare-ta z aktivi prevzeto tovarno za kis pod protokolirano firmo nespremenjeno vodil nadalje. Prosim, da blagovolite mojemu očetu izkazano zaupanje prenesti tudi na mene, ker se bodem potrudil, da isto ohranim z vestno in skrbno izvršitvijo vseh naročil. Z velespoStovanjem Julij Stare junior. Janko Klopčič urar v Ljubljani, Prešernove ulice št. 4. Nikelnaete, jeklene, srebrne, Tula amerikanske plarjue. zlate ure. Stenske ure. Ure z nihalorn. Salonske ure. Pisarniške ure. Raznovrsne lično izdelane budilke. Srebrne, Tula, amer. plarpue, novo-zlate, fine 14kar. zlate verižice, zapestnice, prstani, uhani, zapone, priklepki, gumbi za manSete in srajce, igle za kravate iz grana-tov. Razne Ktvari iz Kina-8rebra. F'rstani in uhani z dijamanti in briljanti. Specijalitete vsake vrste v zalogi. Vlkjer se ne kupuje ceneje. Popravila zanesljivo, točno in ceno I 26 jfzor Alojzij Erjavec j.Pz„r crivljsrskl mojster v Ljubljani, Čevljarske ulici 3. Po večletni skušnji, kakor tudi po dovrSenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in al. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo jo ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščino za to obrt. 20 Iliri s« tliranjujtjo. — Vnatijim naročilom naj it pridtne norM. Josip Oblak umetni in galanterijski strugar Trubarjeve ulice št. 3 izvrSujo vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr, kegljlske krogljo 12 etn debele 1 gld. 25 kr., 18 etn debelo 1 gld. 60 kr., noge za omare od 8 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razno clgarnike in zdravstvene pipe do najfinejšo vrste. Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, , roga, . lesa izvršuje po najnižji ceni. 20 s MODERGE natančno po životni meri F za vsako starost, sa vsaki život ln v vsaki fisconl iyM S§> ® ® ® prlporoda ® @ J$) ® J$) U E KI D llf* I/ELMIIA v Ljubljani, Glavni trg ntlvnllV IVILliUn m @ štev. 17. m SkladiSSe za medno blago, pozamontrlje, trakova, Sipka, avileno blago, parilo, e o c e a klobuka za dama, tkana In kratka roba na dabalo In drobno, s e. c a e Pekarija in slaščičarna Jakob Zalaznik. Olavna trgovina: Stari trg št. 21. Podružnica: Vegove ulice št. IZ. Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, rian kruh in prepečenac (Vanillo-Zwiebak). V svojih slaačl-čarnlcah postrežem točno z najfinejšim nasladnlm pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na fine Indijanska krofa in zavitke a smetano napolnjene. 26 Isdajatelj In odgovorni urednik: Joatp Nolli. Lastnina In tlak .Narodna Tialucna*'