OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
xxxvi.—LETO xxxvi.
Neugnani senator Morse
Washington, 28. januarja
Ko je senat potrdil imenova-Harolda Stassena za uprav-nika ameriških fondov pomoči ujini, je to potrditev republi-anaki disident senator Wayne orse kvitiral takole: "Stassen 3® politični oportunist, ki nima ® oil dovolj jasnih misli. Stas-v	je pa okreten
Političar. Te lastnosti Stassena Pp' ne dajejo Eisenhowerju pra-I'lce, da ga je imenoval na mesto, ' je sedaj s potrditvijo sena-tudi zasedel."
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JANUARY 29, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 20
Ponarejevalci
ŠOLARJEV
^HlCAGO, 28. januarja — V ^os орјц univerze so odkrili pro-in orodje, ki naj bi ponare-^ ° desetdolarske bankovce. V ^ ero so zapleteni univerzitetni ® Udentje. Nekaj bankovcev, se-ponarejenih, je bilo že na-"®njenih, vendar še niso bili stavljeni v promet.
^HAV PO STRANKARSKO
^^;^^fflNGTON, 28. januarja Z kongresnik demokraC reston Peden iz Oklahome je I' '^^zrešen službe kot svetova-бс za pomorske stvari pri tajni-vu za notranje zadeve. To me-"T? f? "eslo $11,000 na leto. , ° ®	je čast, da sem bil
krat°"?f' ^Gm pač demo-^ ,	besedami je Peden
na znanje brco iz urada.
KONGRES NAD EISENHOWERJEM! KONGRESU.GRE PRAVICA VETA
WASHINGTON, 28. januarja — Predsednik Eisenhower je imel prvi sestanek z "Svetom za narodno varnost," katerega sestanka se je udeležil tudi novoimenovani in potrjeni obramben! tajnik Charles Wilson. Na sestanku je bil razgovor o ostrem nastopu nove vlade proti komunistom, ki bodo odslej naprej neizprosno zasledovani, kar je v ostalem napovedal državni tajnik John Foster Dulles.
Važen moment za presojanje
i
•J .	......
® ^ionska družba napravila ®ios izboljšave za
*15.000,000
Glasom poročila predsednika , 0 Bell Telephone Co. bo druž-^ letos potrošila nad 15 milijo-dolarjev za razne povečave izboljšave. Na 24 telefonskih se bo letos uvedlo tako-ani "dial" sistem za avtoma-°^^^tovanje. S tem se bo uvedlo sistem, potom ђ., bo vsakemu posamez-tip ^ ^°Soče napraviti avtoma-
klice na dolgo distanco. črt	objavila svoje na-
1 ^ kratkim, ko se je zbra-su^ Statler 500 družbinih K^'^^i^orjev pri sestanku, na sta bila navzoča pred-^^ružbe in predsednik di-Green in Randolph
^^Širom mesta bo družba raz-^ila svoj sistem, da ji bo mo-iS^nn	poslugo nadaljnim
Ге' !!, ^ovim odjemalcem, kate-
Pfičakuje dobiti tekom leta. ^ , .®^®^onske postaje, ki bodo sq.^opremo olajšavo, g/ Edison, Ludlow, Melrose, ^ My side. Tuxedo, Henderson, Wa^	^^i^niount, Garfield,
Hetf	' Glenville, Kenmore,
Con Hillcrest, Trinity, Bea-Laf	Victory, Bedford,
^ickVff^^'	Terrace in
postaja na 2130 E. iftiel letos povečana, da bo eji)^ ^ prostor za opremo, ki bo dolJ^ Р°2пеје inštalirana za Ha Pi^lčakovani center za klice ^aljavo potom "dial."
^^enter za klice na da-^ађа^н •	Pi'ižel graditi na
leto strani mesta že lansko junija ° zgotovljen prihodnjega
načrtih je tudi rain ^"°^Gga poslopja na Lo-' North
brik Л	bo
P^^ihodnje leto.
Ooo^!l®^? se je dodalo 20,-
odnošajev predsednika do kongresa in obratno, je bil sklep kongresa, ki si je izglasoval pravico, da z navadno večino prisotnosti članov vloži svoj veto proti predlogom Eisenhowerja, kako naj se na novo organizira federalna vlada s svojimi podrejenimi uradi.
Predsednik Eisenhower si je postavil posebno komisijo, ki naj izdela podrobne načrte, kako naj se organizira ameriška administracija, "da bo cenejša in bolj učinkovita."
S formalne strani je kongres ta sklep Eisenhowerja sicer pozdravil, vendar si je dal pravico, da ga kontrolira; še več, da ne odobri njegovih predlogov in to celo s pravico veta, kateri veto pa bo obveljal že, če zanj glasuje navadna večina prisotnih članov spodnje zbornice ali pa senata.
Ta sklep kongresa tolmačijo kot akcijo republikanske večine s Taftom na čelu, da naj bo kongres nad predsednikom tudi v vprp-šanju initiative in ne obratno.
Zanimiva je bila poteza senatorja Tafta, ki hoče razne ~po-oblastilne zakone, kako naj se reorganizira ameriška administracija in ki imajo že veljavo za dve leti, skrčijo enostavno samo za dobo enega leta.
Vidni republikanci, člani federalne vlade, priznavajo odkrito, da je izglasovana pravica veta od strani kongresa direktni, udarec za Eisenhowerja.
Tudi je bilo značilno, da so za ta veto bili bolj bojeviti republikanci, kakor pa demokratje.
Olmstedu. inštalirana
v osrčju
CONANT V NEVARNOSTI
WASHINGTON, 28. januarja —Dr. James Conant, predsednik univerze Harvard, naj bi postal ameriški visoki komisar za Nemčijo. Spomladi aprila 1952 je imel v Bostonu govor, v katerem je trdil, da privatne šole uvajajo dvojni vzgojni sistem in so torej škodljive demokratskemu edin-stvu Amerike.
Katoliški voditelji so to izjavo napadli, češ, da je naperjena zoper katoliške privatne šole.
Senator McCarthy je sedaj v vrstah tistih, ki n9,stopajo zoper imenovanje James Conata za ko misarja v Nemčiji.
Bivši vladni uradnik obsojen
NEW YORK, 28. januarja— Tu se je zaključil proces, ki močno spominja na slučaj Algerja Hissa. Porota je podala pravo-rek krivde v kriminalnem procesu proti Williamu W. Reming-tonu, ki je bil obtožen, da je po krivem pričal, ko je trdil, da ni imel zveze s komunisti in da je znani Elizabeth Bentley kot vladni uradnik izročil zaupne informacije. Elizabeth Bentley je bila svoj čas v službi sovjetske špi-jonaže, pozneje pa je zapustila komunistično stranko in ponovno pričala proti ljudem^ s katerimi je bila v czi kot komu-nistka.
Remington je 35 let star in je bil med drugo svetovno vojno uposlen pri vladi kot gospodarski izvedenec. To je bila že njegova druga obravnava. Ko je bil prvič spoznan za krivega, je vložil priziv in višja instanca je obsodbo ovrgla. Po zadnjem pra-voreku stoji Remington pred zaporom do 10 let.
t
Prošli teden je bilo v New Yorku obsojenih tudi 13 manj važnih komunističnih voditeljev, med njimi bivši Clevelandčan Arnold Samuel Johnson. Vsi so bili obtoženi zarote proti varnosti ameriške vlade. Obtožnica je slonela na znani Smithovi postavi, ki je bila rabljena v procesu proti 11 glavnim ameriškim komunistom, ki se že nahajajo v ječi.
OGENJ NA LADJI QUEEN ELIZABETH
SOUTHAMPTON, Anglija, 28. januarja — Na največji potnišlji ladji Queen Elizabeth je nastal ogenj. Ogenj je bil hitro poga-šen. Policija pa trdi, da gre za dejanje sabotaže.
Z DAVKI SE NI ŠALITI
CINCINNATI, 28. januarja— Zdravnik in kirurg dr. Marion W. Coleman je v letih 1946, 1947 in 1948 zanemaril dolžnost, da bi prijavil $58,566.42 dohodkov, podvrženim davkom. Davek, odmerjen od te vsote v zvezi z drugimi dohodki, bi znašal $31,-050.22.
Zdravnik je bil obsojen na denarno kazen $25,000, ki pa jih mora položiti v enem tednu, sicer gre v zapor.
Doma iz bolnišnice
Mrs. Faye Bohinc-Aleks se je povrnila iz St. Vincent Charity bolnišnice na svoj dom na 1246 E. 173 St. Podvreči 8» je morala operaciji na rami. Najlepše se zahvaljuje vsem prijateljicam in znancem za obiske, cvetlice, vo-ščilne kartice in darila, ki jih je prejela. Še vedno se nahaja pod zdravniško oskrbo in prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu
TRGOVINA Z BELIM BLAGOM
CHICAGO, 29. januarja —-Danes se vrši razprava, ki bo vrgla še bolj umazano luč na trgovce z belim blagom, ki so na široko organizirali prostitucijo in od zaslužkov prostitutk dobivali mastne dohodke. Preiskovalne oblasti so odkrile družbo štirih moških in 13 žensk, ki so organizirali prostitutke ne samo v okolici Chicaga, marveč tudi v krajih proti zapadu Amerike in jih oddajali v središča prostitucije. »
Vodstvo te umazane organizacije je bilo v rokah nekega Wheelerja in neke Frances El-
liott, oba iz Chicaga. Ta dvojica je imela seznam moških, ki so rabili prostitutke. Prostitutke so se odpošiljale v Chicago in druga mesta. Od svojega zaslužka, ki je znašal redbma nad $2,000 na mesec, pa so morale plačevati gotove procente trgovcem s tem belim blagom. Ti procenti so znašali 20 do 40% od dohodkov prizadetih prostitutk.
Mreža prostitucije se odkriva dalje in je policija.v posesti številnih imen in naslovov posredovalcev, ki so pfekupčevali s prostitutkami.
ENA STRAN NAŠEGA STANDARDA ŽIVLJENJA
Pred 75 leti je bil v New Haven, Conn., stavljen v promet prvi telefon. Kmalu je bilo 21 telefonskih naročnikov, ki so plačali $18 pristojbine za eno leto.
Danes je v Connecticutu 855,000 telefonskih aparatov v prometu.
Samo v območju Cleve-landa pa je 643,000 telefonov v obratu.
Na celem svetu obratuje približno 79,400,000 telefonskih aparatov, od teh odpade na Ameriko 45,636,437!
Država, ki ne potrebuje več Amerike
WASHINGTON, 28. januarja ■Državno tajništvo je bilo obveščeno od strani Nizozemske, da ta država v prihodnjem proračunskem letu ne bo več rabila ameriške finančne pomoči, z drugimi besedami — ameriških dolarjev.
(Nizozemci, priseljenci V Ameriki, so na splošno znani pod imenom "Dutch").
Nizozemska je do sedaj prejela od Amerike, odkar se je začela po zadnji vojni ameriška pomoč tujini, $966,000,000.
Pri svojem zadnjem sklepu pa je Nizozemska previdna. Pravi namreč, da se ne odreče bodoči ameriški pomoči. Če bi bila ta potrebna.
VROČINSKA V NEMČIJI
FRANKFURT, Nemčija, 28. januarja—Epidemija vročinske bolezni razsaja v Zapadni Nemčiji še naprej. Do sedaj je na tej
bolezni umrlo 56 ljudi.
#
HANOVER, Nemčija, 28. januarja—Ko je nemška policija vdrla v glavno pisarno komunistične stranke, je bila razočarana. Komunisti so pred vstopom policije v pisarno vse svoje spise, tiskovine in arhiv požgali.
KROTILEC ŽRTEV LEVA
DUBLIN, Irska, 28. januarja — Krotilec divjih živali Bili Stephens je hotel stopiti v kletko zaprtega leva v tukajšnjem cirkusu. Pri vstopu v kletko je Ste-phensonu spodrsnilo, da je padel. Lev se je vrgel na njega in ga razmesaril do smrti.
Dulles ni razodel nobene novosti;
ponovil je obljube Eisenhowerja
PRIZNA PA, DA JE AMERIKA OGROŽENA PO SOVJETIH
WASHINGTON, 28. januarja—Politični komentar prvih zunanje političnih izvajanj državnega tajnika John Foster Dullesa je ta, da je bil Dulles splošen, da ni razodel nobenega konkretnega programa.
John Foster Dulles se je ba-vil z močjo Sovjetske zveze in njenega bloka, ki si je znal podvreči skupno 800,000,000 prebivalstva zemeljske oble.
To dejstvo je splošno znano,
kakor je tudi splošno znano, da ta blok ima sovražnika številka 1, to je Amerika.
Dulles napoveduje, da se bo Eisenhowerju posrečilo obrez-uspešiti Sovjetski politično in vojaško strategijo, ki gre za tem,
da obkroži Ameriko in jo oddvo-ji od njenih zaveznikov. Dulles ponavlja isto, kar je zagotovljal Eisenhower za časa volitve in se z njim vred povzpne do trditve,
da bo vojna na Koreji, kakor tudi ona v francoski Indokini, kmalu končana.
Dulles, Evropa in Azija
Dulles tudi ni bil nov, ko se je pečal z razmerami v zapadni Evropi. Te so splošno znane in je njihova karakteristika ta: Na eni strani Velika Britanija, ki gre svojo samostojno politično in gospodarsko ter vojaško pot in se oslanja na svojo tradicijo —splendid isolation, kar bi se reklo kraljestvo zase, glede Evrope pa načelo, da Velika Britanija pazi, da bi ji kaka država ne zrastla čez glavo. To politiko Velika Britanija sicer prilagoduje trenotnim potrebam in nalogam na svetovnem odru, linija pa je ostala ista. Velika Britanija noče sodelovati pri skupni zapadno evropski armadi, ne pri skupni upravi produkcije premoga in jekla. Podpira pa za celinsko Evropo kot tako idejo kot zdravo in se zavzema tudi za združeno Evropo. Združena Evropa bi bila močan protiutež Sovjetski zvezi, obenem pa tudi branik britanskega otočja kot takega.
Spor med Francijo in Nemčijo ni spravljen z dnevnega i-eda, marveč se lahko trdi, da se je pod vlado Meyerja še poostril. Zunanji minister Robert Schu-man, rekli bi še najbolj internacionalni francoski politik, je moral odstopiti, nadomestil pa ga je Bidault, ki je močno francosko ugmerjen. Ali bo Dullesu pomagala grožnja, da bo Amerika ukinila svojo pomoč, je več kot vprašanje.
Da Rusija stremi po oblasti nad Japonsko je stara stvar. Zato je moralo priti do vojne na Koreji, ki naj bi Rusiji služila kot odskočna deska na Japonsko. Ko
Važen sestanek
Nocoj ob osmih se vrši važen sestanek za okrožje Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. v svrho predpriprav za koncert okteta, ki pride iz Slovenije. Prosi se vse društvene zastopnike in one, kateri se zanimajo za stvar, da pridejo nocoj na sejo.
Zadušnlca
V soboto zjutraj, 31. januarja, ob 6.30 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin prve obletnice smrti Mary Zot. Sorodniki in prijatelji so,vabljeni, da se opravila udeleže.
pa se Dulles peča z vlogo Japonske kot tako, predvsem z njenim industrijskim potencialom, se nam zdi, da njegovi pogledi na Japonsko ne bodo isti kot so na primer pogledi governerja Dew-j еуа,- ki v sedanji republikanski administraciji igra važno vlogo. Dewey je mnenja, da o Japonski kot industrijski državi ni mogoče govoriti, dokler se tej državi ne preskrbijo surovine, obenem pa živež, v prvi vrsti riž, kar vse naj dobiva Japonska iz jugovzhodnih predelov Azije, ker na Mandžurijo in na Korejo ne more več računati. Poleg hrane rabi Japonska tudi kapital. Šele tedaj, ako bo Japonski zadoščeno v teh treh njenih glavnih potrebah, bo po mnenju Deweya odstranjena komunistična nevarnost od Japonske. Vprašanje Japonske pa je v zvezi in to prav živo, življenjsko interesno z vprašanjem celinske Kitajske in Formoze ter s celim blokom juž-novzhodnih azijskih drŽE^v ter kolonij.
Ne dvomimo, da Dulles kot tvorec mirovne pogodbe z Japonsko, slednje ne bi poznal tudi od svoje strani. Tudi ne dvomimo, da mora obstojati v glavah sedanje republikanske vlade nek načrt, ki mora pa obsegati vsa vprašanja Daljnjega vzhoda.
V nasprotju z Deweyem in nacionalisti Čiang Kajšeka na For-mozi je Dulles mnenja, da so masovni umori in pobijanja političnih nasprotnikov na Kitajskem znak slabosti komunističnega režima. Kitajski nacionalisti namreč pravijo, da če bo sedanji režim na Kitajskem, gledamo s kitajskimi očmi In na kitajske razmere, trajal še par let, se bo ustavil.
Izjave državnega tajnika Dullesa
WASHINGTON, 28. januarja —Po poročilih iz Pariza je Dul-lesova izjava, da Amerika utegne odreči svojo pomoč zapadni Evropi, imela slab odmev med Francozi. Francosko zunanje ministrstvo pravi, da Dulles stavija neke vrste ultimat, kar pa ni pravilna taktika za sedanji položaj v Evropi.
Bivši predsednik Truman je komentiral napoved Dullesa, da bo Eisenhower kmalu končal vojno na Koreji in v Indokini,
skeptična. Označil je celo to napoved kot preglasno govorjenje. Dulles je od svoje strani zahteval od vseh uradnikov državnega tajništva 100 zvestobo Eisenhowerju in njegovi zunanji politiki, sicer da bodo odpuščeni.
Pokopan pod drugim imenom
PHILADELPHIA, 28. januarja—Sodne oblasti so 12 let s pomočjo policije zasledovale Johna Dredgerja, ki je od svojih prijateljev postopoma izvabil pod napačno pretvezo, da gre za investicije, vsoto $75,000. Namišljena firma je šla v konkurz in je bilo upnikom mogoče dobiti nazaj od posojene vsote $570,-000 le $8,000.
Johna Dredgerja ni bilo mogoče izslediti. Po 12 letih so končno prišli na to, da je John Dredger že pokopan, pokopali pa so ga pod drugim imenpm—William W. Worman.
Kaj je z znižanjem davkov?
WASHINGTON, 28. januarja — Republikanski kongresnik Reed iz New Yorka, je zahteval od gospodarskega odbora spodnje zbornice, da se sprejme njegov predlog o znižanju davkov za 11%. To znižanje bi zadelo okrog 50,000,000 davkoplačevalcev, z znižanjem pa naj bi se začelo že z julijem 1953. Državni proračun bi s tem zgubil $3,000,000,000 dohodkov na leto.
"Vsako odlaševanje rešitve tega vprašanja se bo moglo zgoditi samo preko mojega mrtvega trupla," je zatrdil odločni Reed.
Nasprotnega mnenja pa je za-kladni tajnik Clevelandčan Humphrey, ki je od svoje strani javil, da ni pričakovati, da bi se v neposredni bodočnosti mogli davki znižati.
Federalni proračun, kakor je predložen za bodoče proračunsko leto, ndj bi znašal $87,600,-000,000 izdatkov, $68,700,000,-000 pa dohodkov. Republikanci zatrjujejo, da bodo izdatke skrčili za $10,000,000,000.
SPRAVA MED INDIJO IN PAKISTANOM
MONTREAL, Kanada, 28. januarja — Indijski polotok je razdeljen v dva dominijona: v Indijo in Pakistan. Pakistan ima 75,000,00 prebivalstva, je pa nesrečno razdeljen v dva dela, na vzhodni in na zapadni, v sredi pa je Indija Nehruja.
V dobi letalskega prometa morajo pakistanska letala, ki letajo iz vzhodnega v zapadni del tega dominijona, preleteti tudi nebo dominijona Indije. Ker gre pravzaprav pri teh dveh dominijonih za dejansko samostojni državi, je ena, to je Indija, očitala drugi državi Pakistanu, da' z omenjenimi poleti Pakistan krši določbe o državnih mejah.
Posebna komisija, ki je zasedala mesece in mesece v Mon-trealu, je končno dosegla sporazum v tej točki.	*
Politični opazovalci trdijo, da znači ta sporazum velik napre dek med obema državama in daje tudi upanje, da se bodo ostala sporna vprašanja med Indijo in Pakistanom uredila sporazumno. Eno od teh vprašanj je vprašanje pokrajine Kašmir, kateri državi naj pripada. Prebivalstvo je muslimansko, knez pa je pripadnik Indijcev in je kot tak odločil, da naj bo Kašmir provinci-ja Indije, he pa Pakistana, čeprav je Pakistan izrazito muslimanska država.
ŽENSKE V URADU— NE KADITI!
WASHINGTON, 28. januarja — Predsednik Eiseifhower je odredil, da ženske, ki so zaposlene v službi v Beli hiši, v uradu in za časa uradovanja ne smejo kaditi. Kajenje jim je dovoljeno samo v odmoru in izven urada.
ZDRAVILO PROTI FOLIJO?
NEW YORK, 29. januarja— Narodna zveza za pobijanje po-lija naznanja, da se je iznašlo cepivo proti tej hudi bolezni, ki je bilo v nekih slučajih uspešno preizkušeno, nadaljnje preiskuš-nje pa bodo narejene prihodnje poletje.
Na obisk domovine
Poznani Mr. Albin Videtič, lastnik gostilne Al-Mar- na 828 E. 140 St. se poda 21. marca na obisk v staro domovino. S seboj bo vzel svoj avto. Doma je iz St. Ruperta pri Mokronogu na Dolenjskem, kjer bo obiskal svojce in prijatelje.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
a
ENAKOPRAVNOST
»J
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 '
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)______
UREDNIKOVA POŠTA
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-r-(Za tri mesece)
-$10.00 - 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)____
For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
POJDIMO IZOLACIONIZMU DO DNA
(2)
Herbert Hoover je dosleden sam sebi tudi v ameriški zunanji politiki. Ce bi imel Hoover kako idejo sam zase, bi bilo vse v redu. Toda Hoover je vpliven član v republikanski stranki in ima brez vsakega dvoma mnogo prijateljev v sedanjem kongresu, da ne rečemo med vsemi ameriški izolacionisti. Brez pretiravanja trdimo lahko, da bo zunanja politika v naslednjih letih najmerodajnej-ša, mer oda j na pa tudi za ameriško notranjo politiko. Katere so vodilne misli Herberta Hoover j a v kolikor pride v pošte v ameriška zunanja politika? Za ocenjevanje, kakor tudi zasledovanje bodočih dogodkov v kongresu,. posebej pa še v senatu, si moramo po našem mnenju biti na jasnem, da ameriški izolacionisti s Herbertom Hoover-jem in nedvojbeno tudi senatorjem Taftom na čelu imajo tale račun:
Herbert Hoover je zadnjo svetovno vojno ocenjeval takole: Potem ko se Hitlerju ni posrečilo, da bi vdrl v Anglijo, je bila Anglija varna, četudi sama sebi prepuščena. Takrat ko ste se spopadli Nemčija in Rusija, bi bila naloga Amerike, da pusti oba giganta, naj se med seboj tolčeta tako dolgo, da bo eden ali drugi obnemogel, Amerika pa bi stopila na stran tistega, ki bi v tem dvoboju zmagal in bi diktirala mir. Seveda po svoji želji. Po Hooverjevo bi rekli, na račun bilance, na račun izgube in dobička, kakor ga pojmuje trgovski svet.
Hoover ju ni za ideje. Hoover je ostal tudi po vojni strogi računar. Hoover vzame svinčnik v roke in računa koliko ljudi je na svetu. Koliko jih je v komunističnem taboru in koliko izven njega. Tiste narode in države, ki so izven komunističnega tabora, računsko sešteje in pravi, da bi moral imeti antikomunistični blok toliko in toliko milijonov prebivalstva. Na podlagi tega računa gre Hoover naprej in se peča z vojaškimi vprašanji. Toliko in toliko milijonov ljudi v sovjetskem bloku postavi lahko tolike^ in toliko divizij kopne vojske; tolike in toliko milijonov nekomunističnega sveta pa bi moralo enako postaviti na noge toliko in toliko divizij. Po tem računu bi antisovjet-ski blok moral z divizijami presega komunistični blok.
Hoover računa kot trgovec, da s tem računom ne bo šlo tako gladko. Ce ta račun ne bi bil pravilen, je za Ameriko potrebna druga orientacija—obramba Atlantika in Pacifika, s tem pa tudi Amerike kot take. Zato naj se Amerika v tem slučaju naveže izključno na skupni anglosaksonski blok, katerega bi predstavljala na vzhodni strani Atlantika Velika Britanija, na zapadni strani Atlantika in Pacifika pa Amerika. Velika Britanija s svojimi domi-njoni v družbi Amerike bi bila v tem bloku Anglosakson-cev dovolj močna, da brani Atlantik in Pacifik, s tem pa bi bilo storjeno vse.
Na godlagi teh računov prihaja Herbert Hoover do končnih zaključkov, ki pa so tile:
Velika kopna ameriška vojska zlasti taka, ki naj bi bila uporabljena tudi na tleh izven Amerike, je nesmiselna. Amerika naj skupno z Veliko Britanijo in njenimi domin j oni zgradi močno pomorsko in zračno brodovje, naj poveča zalogo atomsko bombe in ameriški interesi bodo zadostno zavarovani. Vse drugo naj gre k vragu!
Herbert Hoover kot smo že povdarili, je izraziti ameriški poslovni človek tiste dobe, ko se je ameriški kapital v svoji prostranosti in v notranjosti Amerike kopal do viška. Temu kapitalu je bila Amerika zadostna. Morebiti bi prišla v poštev še Južna Amerika, katero itak oblivata tako Pacifik, kakor tudi Atlantik.
Kaj naj bo z ogromnim azijskim kontinetoipi, kaj naj bo z Afriko, Herberta Hoover j a ne briga. Tudi tega noče priznati, da Pacifik in varnost na Pacifiku še ne pomeni vse Azije in da so še druga važna morja, ki oblivajo isto Azijo. Herbert Hover se ne povzpne do nauka, da je vsaki
VABILO N A
29. januarja 1953j
CANKARJEVA PRIREDITEV NA PUSTNO NEDELJO V SLOV. NAR. DOMU
Pustni dan pravimo, da je dan vseh norcev. Pustna nedelja pa je dan veselja za vse Zemljane, ki so dobre volje.
Zato je vodstvo dramskega zbora "Ivan Cankar" odločilo, da poda za to рпЦко sijajno veseloigro v treh dejanjih "Smuk-Smuk." Igra je prepletena s takim pristnim humorjem od začetka do konca, da če bo velika udeležba, se bodo kar stene tresle sicer trdno zidanega avditorija Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
Smejali se boste Pelegrinu Pa-tornostu (Eppich), kateremu je žena vzela "hlače" in se zanima le za nove pasme putk in pipic, katere goji z vso vnemo. Rad pa poškili za lepimi dekleti in ko pride Danica (Florence Une-tich) na oddih, kar oživi, kar znori od navdušenja za lepim mestnim dekletom. Ko odide Danica z njegovim sinom Žanom (Frank Kokal) v planine na smučarske tekme, jo mahne za njima tudi Peregrin v upu, da doživi ljubezensko romanco z mestno krasotico.
Tako se znajdejo vsi trije pri staremu Froncu (Steblaj) gori 7 planini. Kočar Fronc kmalu ugane Pelegi-inovo nakano in ta ves vnet dvori frajlici: "O, gospodična, kaj bi vam dal! Prelepa, presladka!" niu jo Fronc kar zabeli: "E, prismoda, kaj bos dal ti v svojih letih!"
Mestna navihanka Danica pa pride v Pelegrinovo sobo, mu
prijazno govori, pokrije ga čez glavo in mu reče: "Murček, zdaj pa lepo meži dokler ne bom rekla—zdaj!" Murček je lepo mežal in se potil, ona pa mu je vzela denarnico, uro in celo —poročni prstan in jo odkurila.
Ves žalosten in nesrečen potoži svoje gorje Froncu in poje pesem kesanja:
Tu v planinski kočici sem nasedel deklici, na planincah luštno ni,
če se smola te drži.
Kadar v srcu iskra tli, pamet vsa te zapusti.
Včasih tudi se zgodi,
da ob denar in uro še.
Fronc pa ga tolaži:
Prava reč—nič zato, vsi enkrat nasedamo. Če enkrat nasedel si,
drugič boš previdnejši.
Oba:
In izrek spet velja:
pamet je boljš' od žameta.
Še več vara bomo povedali o Kunigundi, ženi našega Pelegri-na (Murčka), prihodnji teden.
Da, na pustno nedeljo bo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. smeh in veselje. Dobra volja in smeh pa okrepčita človeku dušo in srce, da prenaša ložje vsakdanje gorje.
Fronc.
Koncert pevskega zbora Slovan
EUCLID, Ohio—Pevski zbor Slovan priredi svoj zimski koncert v nedeljo, 1. februarja v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Začetek koncerta bo točno 3b 4. uri popoldne.
Cenjeno občinstvo je prav prijazno vabljeno, da se udeleži te-та koncerta. Zbor Slovan je vedlo pripravljen pomagati na eni ih drugi način s tem, da nastopi 3 par pesmi in olepša program. Zbor se priporoča, da ga obiščete na koncertu, posebno pa ape-iram na prebivalce okrog St. Clairja, kjer sem prepričan,. da ■e dosti naših prijateljev, kateri že niso dolgo slišali petje zbora 3Iovan, da pridete v nedeljo v :.ND. Sedaj se vam nudi dobra )rilika posetiti Slovanov koncert. S tem, da se udeležujete akih priredb pomagate Domu, } katerem se priredba vrši, kakor tudi zboru, ki podaja koncert.
Kakor ssm že omenil, se zbor Slovan rad odzove in sodeluje ,)ri priredbah. Pred kratkim smo lobili povabilo, da bi nastopili jri programu, ki se vrši na 8. februarja, to je teden pozneje 'cot naš koncert, in tudi v Slov. lar. domu. ^^daj bo društvo ■libnica št. 12 S.D.Z. obhajalo vojo 40-letnico. Z veseljem in navdušenjem smo sprejeli povabilo.
Ne bom opisoval vsporeda ioncerta, ker je preveč pesmi. >Je bom hvalil, da je naš zbor ajboljši, pa tudi med najslab-
šimi ni. Najbolje je, da pridete sami in se prepričate. Pridite, St. Clairčani in vi tudi, prijatelji iz Euclida, pridružite se nam. Posebno so vabljeni zbori na St. Clairju, in pa Triglav iz West Side-a. Kaj pa fantje iz Maple Heightsa? Tudi vi ste vabljeni, čeprav ste maiu oddaljeni. Pričakujemo seveda tudi naše fante in dekleta od Adrije, saj vedno radi prihajajo med nami.
Torej, še enkrat kličem—pridite gotovo v nedeljo, 1. februarja na Slovanov koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Nas učitelj Tone Šubelj pravi, da se zastor dvigne točno ob štirih. Na klavir nas bo spremljala priljubljena pianistka Vera Slejko. Po koncertu bo pa naš pevec John Grabnar raztegnil svojo glasno harmoniko, da se bomo zopet malo zavrteli in pozabavali v prizidku. S pevskim pozdravom Franli Kupert
Vabilo na proslavo 40-letnice društva "Ribnica"
CLEVELAND, Ohio — Društvo "Ribnica" št. 12 S.D.Z. priredi proslavo 40-letnice v nedeljo, 8. februarja v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Tem potom vabim vse člane in članice društva Ribnica ter vse prijatelje in prijateljice Rib-ničani na to izredno proslavo. Na vsporedu imamo pevski zbor Slovan, ki bo zapel nekaj mičriih pesmic, in igralce dramskega zbora Ivan Cankar, ki bodo podali lepo igro. Imeli bomo tudi nekaj govornikov od glavnega odbora Slovenske dobrodelne zveze, pristni ribniški krošnjar bo pa prišel prav iz Ribnice. Naš tu rojeni Eddie Kenik je obljubil, da bo katero zapel, in pa saj veste, kako dobro zna on peti. Shšal sem, da bo prišel tudi lončar iz Ribnice, ki bo napravil nekaj loncev. Ne mislite pa, da imajo Ribničanje samo krošnjar-je in_lončarje, imajo tudi pravega Ribničana, ki dela krasne cvetlice in jih prodaja. To je pa naš Jože Stare. Torej, kadar vam je treba lepih rož ali cvetlic, najsibo za žalosten slučaj ali vesel dogodek v družini, kar pokličite Starcove in vam bodo postregli. Njih številka je EX 1-5078 ali MI 1-2469 v prodajalni.
Torej, se enkrat prav lepo vabim vse prijatelje in prijateljice, da nas obiščete v nedeljo, 8. februarja v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Za lačne in žejne -bo prvovrstno preskrbljeno. Ne bo treba nikomur biti lačen ali žejen. Vabimo in pričakujemo tudi-, naše glavne odbornike SDZ, da nas posetijo. Vstopnina je en dolar.
Za društvo "Ribnica" št. 12 S.D.Z.
Anton Debelak
Nocoj je rokoborba
iDUCATION MOLDS OUR rUTURE
i
BETTER SCHOOLS BUILD A STRONGER AMERICA
vm
iBBBB
državi, kakor na primer Indiji, ki ima enako na stotine milijonov ljudi, nekaj tipično prirojenega, kar se mora presojati samo z očmi dotične države.
Herbert Hoover tudi v zunanji politiki ne pomisli, da trgovske številke niso vse in da življenje ni samo trgovina. Sledimo zunanjepolitičnim razpravam v republikanskem kongresu!	L.C.
Vabilo na veselico
CLEVELAND, Ohio—Veselice se vršijo, ena za drugo, da nam ni dolgčas v naši metropoli. Tudi naš krožek št. 2 Progresivnih Slovenk pripravlja veselico, ki se vrši v soboto, 31. januarja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Cenjeno občinstvo prijazno vabimo na veliko udeležbo. Progresivne smo zelo radodarne, povsod pomagamo, kjer je pomoč potrebna, najsibo tukaj ali v stari domovini. Zato tudi prijazno vabimo vse, da pridete in napol-nete Slovenski narodni dom do zadnjega kotička. Pomagali boste s tem, da bomo tudi v bodoče vršile dobrodelno delo.
V kuhinji bomo imele izvrstne kuharice in brhke točajke za baro, ki vam bodo z veseljem hitro postregle, da ne bo šel nobeden lačen ali žejen domov. Vadnalovi fantje nam bodo igrali lepe polke in valčke in vse bo zidane volje.
Priporočamo se tudi članicam sosednjih krožkov, da pridete, da se medsebojno spoznamo in poveselimo. Na svidenje v soboto, 31. januarja!
Francka Juretič, poročevalka.

ŠKRAT
..............
Pod aranšmo promoterja Jack Gansona se nocoj vrši v Centralni orožarni velika tekma v rokoborbi z tremi glavnimi točkami.
Najprvo se bosta spoprijela Argentina Rocco, odličen športnik, ki je pred nekaj tedni nabasal Madison Square Garden v New Yorku, in Irec Tommy O'Toole.
V	drugem spoprijemu se bosta pomerila Buddy (Nature Boy) Rogers in Don Arnjald. Ko sta se tukaj zadnjič poskusila, je bil njun spoprijem prekinjen, ko je Rogers pograbil posredovalca in ga zagnal z odra
Tretja točka na programu nocoj bo bitka med Great Scott in Don-i^ewin, ki je novinec.
V	drugem delu programa bodo pa nudili zabavo s svojo spretnostjo v rokoborbi Nick Roberts in Chano Aztec iz Mehike, ter Kola Kwariani in Frankie Talaber.
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v oz	____________________
32 Уг do 33 točk, ki	strokovnjaka v teh rečeh,
YOU
can be the woman of the year
HUFAM POR NURSING— 4m moti	profawion far
«»■■■ h « Nartomri 1пмгвмму
Talk to *« DIrMtor #f Nwrw* at your local hMpttal, or apph to a #oW#@lato er кмрМ
• * - ' .Л « ' '
načbi
je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer; če vam pišejo da želijo čevlje št. 39, to je ame riška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št 43 je 10, št. 4 i je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Ta ko bi na primer: št. 38 bila št 6, 37 št. 5, 36 št 4.
Ženske obleke: št 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 ir pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
¥
Približna metrična dolžina po
ameriški meri: 1 centimeter —0.3937 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja aL
1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje. 1 kilometer na vodni površini je 0.5369 'nautical" milje. Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. St. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20.
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 m 56 je 44. (Se vrti med 10 in 11 točk razlike.)
Oglašajte v Enakopravnosti
®®®®а®(!Хб®бХГХГ^^
O nevarnih ženskah
Angleži veljajo za trezne, P metne in stvarne ljudi, ki se' udajajo utvaram in ki ne grad" gradov v oblakih, temveč slej' prej stoje na tleh realnosti.
Iz Anglije poročajo, da јб % ki sodnik, ki je osivel v svof poklicu, s katerim v zvezi je opraviti predvsem z ločitvi* zakoncev in podobnim, naslc' nekaj svarilnih besed na moš^ ki se pripravljajo na usodni si'' v zakonski stan. Sodnik 0^' da so ženske štirih vrst, katef bi se pametni moški morali' ogibati, če ne želijo, da bo hova zakonska barka butnil?' skalovje. Te štiri vrste so če:
1.	Take, ki imajo "mačje (Kakšne so "mačje oči?" Sod'' tega ni obrazložil. Uboge if*" ke!)
2.	Take, ki so svetnice al''-obnašajo, kakor da so svetiH' kajti brez ozira na to, da je niško razpoloženje samo na ^ hvalevredno, pa ni v sklad''; pregrešno naturo moškega sp^
3.	Take, ki si življenje stavijajo kot en sam tralal»' hopsasa, ker tudi veselost, sf;. zaželjiva, postane s časom prngi, ako je pretirana. i
4.	Take, ki so brez možgan": kajti življenje s tako žensko, | bila še tako sladka in luštkM postane kmalu dolgočasno, tega pa je tudi neizogibno, J bodo otroci, rojeni v takem % konu, istotako puhloglave!, s
Tako modri angleški sodniH I)fcki znanec, ki se smatra
zvezi z gornjimi nasveti da kar se žensk prvih treh tiče, je nasvet sodnika okej,"! pa tako glede onih, ki jih je s"' nik postavil na četrto mesto-"Neumne ženske ne morejo'* ti nevarne," je dejal znanec, "I'' so že vse omožene ..."
Še ena o zakonu
Francis Bacon je pred več s'' letji glede vstopa v zakon škim dajal takle nasvet:
"Če si mlad—še ne; če si —sploh ne."
Ф
Slovenska modrost
Slovenska kmetiška modr'^ ima o tem tudi svoje mnePf Stari ljudje so rekli:	'
"Sveti zakon je z medom mazan križ; kadar se med poli^ pa samo križ ostane."
Mar ni tako?
Društveni koledaf
JANUARJA 1953 31. januarja, sobota—Vesel^ krožka št. 2 Prog. Slov. v FEBRUARJA L februarja, nedelja—Koncef* zbora Slovan v avditofJ Slov. nar. doma, St. Cl^^ Ave.
7. februarja, sobota—Veseli^ društva France Prešeren 17 SDZ v SND.
14.	februarja, sobota—Veseli"^ ^ društva Cleveland št. SNPJ v SND.
15.	februarja, nedelja—Predst®' va dram. zbora Ivan Сапк^ v SND.
15. februarja nedelja—Ples ^ večerja krožka št. 3 Prog. Si"' venk v AJC, Recher Ave. MARCA 15, marca nedelja — Opere^^ pevskega zbora Jadran ^ SDD, Waterloo Rd.
pevskega zbora "SLOVAN"
V NEDELJO, 1. FEBRUARJA
v SLOV, NAR. DOMU na ST. CLAIR AVE.
PRIĆETEI^ OB 4. U0 POPOLDN^
I
!
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Janko N. Rogelj:
Pisatelj France Magajna
v listu "Slovenski Jadran" či-da je slovenski pisatelj prance Magajna napisal knjigo, aieri je dal naslov "Žalostne Zgodbe o veselih Kraševcih," in «atero je izdala "Primorska za-ti ^ Ameriki ga poznamo
0	Prank Magajna, prvič iz do-isov v Glas Naroda," katere ? pisal iz slovenske premogar-
G naselbine v Pennsylvaniji, rugič iz dveh globoko zamišlje-povesti v reviji "čas," ki ste priobčeni leta 1919, namreč ygareta" in "Umiranje?' Tret-poznamo ga kot urednika li-®ta "Glas Svobode," ki je izhaja-la v Chicagi.
Med prvo svetovno vojno je bil Pi^i "Jugoslovanskem re-Puoličanskem združenju." Na Se mi redni konvenciji Sloven-Д ® i^arodne podporne jednote, v ^ptembru 1918 v Springfieldu, •» je bil izvoljen kot tajnik kon-^ejicije. Tam sva se osebno spo-nala, ker sva stanovala v istem otelu ter po končani konvenciji Ostala v Springfieldu še par dni, a sva si ogledala mesto in oko-leo ter se hvaležno poslovila od 'lajinih prijateljev in prijateljic. Na konvenciji je bil takrat tu-ameriški slovenski pisatelj inS	ki je umrl leta
^»23. Magajna, Ambrožič, Ter-oovec in jaz smo prišli večkrat ® upaj ter se pogovarjali o lite-^'arnih prispevkih, katere smo pošiljali v revijo "čas," katero ^ tako dobro in mojstersko ta-rat urejeval njen urednik frank Kerže.
v danes se spomnim, s kakšnim užitkom je pripovedoval o opisih Terbovčevega Toneta
"Tv^	Terbovec, urednik
•	Dobe"), katere je pošiljal rzave Kansasa. Rekel mi je,
v, . J® Terbovec zaščitnik kansa-s«ih sončnih rož. Končno mi je Citiral pesem, ki jo je Terbovec Napisal v svojem dopisu:
"Ta kosca je rjava, ne reže nič več,
in dekle ni prava,
ki ne ljubi me več."
Prank Magajna je bil zelo plo-^ovit in priden dopisovalec, član-^ar, prestavljalec in urednik. Bil Je tudi človek, ki je bil poln do-^tipov in zdravega humorja, ne Samo pri osebnih razgovorih, ^%pak tudi takrat, če je bilo treba humor tako zapisati, da ga 3® Vsak razumel. Suhoparni ljudje So mu včasih zamerili, toda to i^jega ustrašilo, ampak ga je Se le povzdignilo. Njemu je bilo ° dokaz, da je to pristen in 2drav humor, v soglasju s teda-^Jinii razmerami med Slovenci v •A-meriki.
Uredništvo "Slovenskega Ja-rana" se je obrnilo do njega stavilo vprašanja, da izpove Zgodovino njegovega udej-stvovanja in trnjevo pot sloven-®kega pisatelja-samouka, ki je premostil vse potežkoče kot pu-licist v AmeriKi in pisatelj v Slovenskem Primorju.
•članek, ki je izšel v listu "SFo-^enski Jadran," se glasi:
# Ф #
Vprašanje: "Tovariš France ^agajna! Znano nam je nekaj, a pišete v razne liste in da se ukvarjate tudi z literaturo. Ali
1	nam hoteli povedati, kaj ste pravzaprav; kdaj ste rojeni, kakšne šole imate itd.?"
Odgovor: "Seveda vam rad ^ojen sem bil 4. marca . v Gornjih Vremah. Šol _i%am za seboj le osnovno dvo-^azrednico v Vremskem Britofu ? pozneje še tri petmesečne te-^Je na Grmski kmetijski šoli pri J. ovem mestu. Res je, da pišem v is e in se malenkostno ukvar-am z literaturo, v resnici sem pa Samo kmet."
Vprašanje: "Pa kaho je pri-iii? ^oga, da ste se začeli
•	® pisanjem?"
dgovor: "Oh, to^e pa dolga
povest. Izza najranejše mladosti —skoro da ne pomnim, kdaj se je to začelo,—sem rad bral lepe povestice in kaj kmalu sem začel naravnost požirati vse, kar sem našel tiskanega in mi je bilo kolikor toliko umljivo. Bral sem celo hrvatske knjige, ne da bi vedel, da je to čisto poseben jezik. Mati mi je—sedemletniku— tolmačila neumljive besede. Preden sem bil deset let star, sem že znal razločevati pisatelja od pisatelja. Če sem takrat bral pod imenom povesti še ime "Josip Jurčič," sem takoj vedel, da bo povest lepa.
' "Kaj kmalu so mi bila poznana imena naših literatov: Jurčič, Kersnik, Tavčar, Levstik, Stritar, Vošnjak in še dolga rajda drugih. Ko sem spoznal, da so ti ljudje 'iz svoje glave' vse tiste povesti napisali, sem jih neskončno oboževal. Na žalost nisem pa imel nikoli priložnosti, da bi samo enega teh mojih mi-Ijencev osebno poznal. Po imenu sem poznal tudi nešteto tujih pisateljev, katerih slovenske prevode sem bral. Najljubši od tujih mi je bil Sienkowicz, od katerega sem prebral prav vse, kar je bilo v slovenščino prevedeno.
"V ljudskošolskih letih sem že prebral Homerjevo Odisejo, Goe-thejevega Fausta, Shakespearovega Kralja Leara in Beneškega trgovca. Ne vem, od kje bi prišel, če bi hotel naštevati samo imena svetovnih pisateljev, ki so mi že tedaj bila domača.
"Pravijo, da hrepenijo mladi fantje po generalski časti; želijo biti dirigenti orkestra ali ravnatelji cirkusa, Robinsoni ali glavni junaki iz potopisnih romanov Karla Maya. Mene vse to ni posebno mikalo. Sanjal sem, kako bi bilo čudovito krasno, če bi bila Gregorčičeva 'Mojo srčno kri škropite' moja pesem in samo moja! Na skrivaj in zelo na skrivaj sem zgradil stihe. In ko sem katerega zgradil, sem bil silno ponosen in rad bi ga pokazal drugim, pa me je bilo sram—posmeha sem se bal, no!
"Z osemnajstim letom sem odpotoval v Ameriko. Premogar sem tam postal—zelo klavrn premogar navsezadnje. In tam sem bral ameriške slovenske liste, ki so bili dokaj drugačni od slovenskih v domovini. V njih sem bral klaftre dolge dopise raznih delavskih 'avtorjev.' Pretežno so bili kakor Sahara pusti in prazni, vmes sem pa naletel na nekatere, ki so me zagrabili bodisi po svoji stvarnosti, bodisi po svojem šaljivem tonu. Vsi ti dopisi so imeli na koncu imena piscev. In od vseh najljubši so mi bili dopisi nekega Terbovčevega Toneta. Pisal je dopise tako zelo šaljive, da sem mnogokrat jokal od smeha. Ta je zame tisti 'pohujšljivec,' ki me je pripravil do tega, da sem sam skrpucal prvi dopis in ga poslal v newyorški slovenski dnevnik 'Glas naroda.' In bil je priobčen z mojim tiskani mimenom spodaj! Kolika slast je bila zame! Nikoli prej in nikoli pozneje nisem občutil take sreče kot takrat, ko sem bral svoj lastni dopis v listu, dopis z mojim podpisom! O kakem honorarju ni bilo govora, toda če bi urednik hotel, bi poslal honorar jaz njemu! (Slovenski listi v Ameriki sploh ne plačujejo honorarjev). 'Terbovčev Tone' (Anton J. Terboveq), ki je Še danes živ in urejuje kleve-landski tednik Nova doba, je bil prvi, ki me je 'priznal.' Od takrat pa do danes ga štejem med svoje prijatelje.
"No, s prvim dopisom se je začela moja neozdravljiva pisana in tiskana bolezen.
"Najprej sem preplavljal slovenske ameriške liste z dopisi. Slovenska slovnica mi je sicer bila španska vas in mi je taka še danes, ali ko sem primerjal svoje originalne spise s popravlje-
nimi v listih, sem začel spoznavati napake, ki sem jih v pisariji delal, pa sem se neprestano trudil, da se jih iznebim. In je šlo polagoma na bolje.
"Dopisom so sledili razni članki pa celo nekaj pesmic so mi uredniki tam priobčili. Na srečo sem pa s 'poezijo' kmalu nehal. Medtem sem se priučil nekaj angleščine in nekega dne sem se lotil prevajati kratko ameriško humoresko. Tej je sledil prevod Doylove šerlokholmske povesti 'Baskervilski pes.' Potem pa še marsikak drobec. Honorar za vse to je bil zmeraj samo 'hvala.' Ampak jaz sem se s tem učil irt si obenem zidal 'literarno slavo.' In če že ne slaven, vsaj znan sem postal, kar je tudi nekaj.
"Na humoristično pot so me zapeljali naši domači ,pisatelji (Rado Murnik, Janko Mlakar in Ferdo Plemič. Milčinski mi je bil takrat še neznan), najbolj od vseh pa še Terbovec. Tega sem skušal najbolj posnemati, pa sem pisal ali prevajal tudi strogo resne stvari. Ko sem čez leto dosegel šaržo svobodomiselnega lista Glas svobode, sem že prevajal Voltaira in Rousseauja (iz angleščine), pa Diderota, Davida Hume-a, Tomaža Paine-a, Roberta G. Ingersolla, Tiche-morja in dela drugih slavnih ali samo razkričanih agnostikov. Med pol ducatom Voltairovih spisov, ki sem jih bil prevedel, je tudi Zadig, ki je pred nekaj leti izšel v Ljubljani, brez dvoma lepše preveden, kot je bil moj. Najhujše trpljenje v prevajanju mi_ je bil povzročil Rousseaujev 'Emil,' obširno filozofsko delo o vzgojeslovju, ki mu nisem bil niti od daleč zrel.
"Od originalnih del je bilo nekaj priobčenega v listih, nekaj pa v ameriški reviji 'Čas.' Skromne sicer, a prijetne povestice so to bile.
"Po povratku iz Amerike sem najprej prevedel Londonovo povest 'Smoke Bellew'—Krištof Dimač in s tem uvedel Londona v našo prevodno literaturo. Potem sem prevajal podlistkarske povesti v tržaško Edinost (Op-penheim; 'čuden slučaj gospoda Jocelyna Thewa;' Curwood: 'Čr-
ni lovec;' Cendrars: 'Prekletstvo zlata.' Goriška 'Družina' je priobčila Kone: 'Denarja ko listja,' ki je potem izšla kot knjiga pod imenom 'Milijon.' Nato je še založba 'Sigma' izdala prijetno povest 'Vrli ljudje' od istega pisatelja. Troje daljših rokopisov se mi je izgubilo: 'Povesti iz kluba šesterih;' 'Bratova osveta' in 'Blazne povesti.' Vse po krivdi fašistov.
"Pozneje nisem več prevajal. Pisal sem rajši kmetijske, zlasti sadjarske članke v naše gospodarske liste in tu pa tam kak drugačen članek v druge liste. Pa še zaradi teh so me Italijani zelo grdo gledali.
"Po osvoboditvi sem pisal tudi, ali skoro samo gospodarske stvari. Ni bilo mnogo tega, drugačnega je bilo pa še manj. Postal sem sotrudnik Primorskega dnevnika, pozneje pa s šaljivimi drobci tudi sotrudnik Pavlihe. Poljudni zdravstveni mesečnik 'Priroda, človek in zdravje' je sprejel od mene nekaj laičnih modrovanj o medicini. Kmečki glas pa mi priobčuje drobne članke iz kmetijstva. Nekaj stvari sem poslal tudi 'Tovarišu.' Kaj sem prispeval v Slovenski Jadran, pa, bralci že vedo.
"Li-pa, ah, po novem. Primorska založba, bo zdaj izdala v obliki knjige hudomušne zgodbe o Kraševcih (Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih), ki so namenjene le dobrovoljnim in veselim ljudem. Polno smeha je v teh zgodbah, pa nekaj jeze bo tudi— od nekaterih! Želim, da bi je ne bilo preveč. Smeh je zdrav, jeza pa zmeraj škoduje."
Vprašanje: "Pa če se niste učili slovnice, kako morete pisati kolikor toliko pravilno?"
Odgovor: "Oh, to vendar ni taka reč. Slovenski jezik je vendar moj rodni jezik. Da ga pa pišem do neke mere pravilno, je zasluga slovenskih knjig, ki jih berem in študiram kompozicijo stavkov v njih. Učim se pravilne
slovenščine 'po posluhu' in sem nekako podoben preprostemu godcu, ki zna zaigrati sto skladb, ne da bi poznal ene same note. Isto je z ločili; ne poznam pravil, instinktivno pa čutim, kam mora priti vejica, klicaj ali vprašanje. Seveda sem daleč od popolnosti. Delam slovnične pogre-ške in jih bom delal do sprti."
Vprašanje; "Pa za naprej, kakšni so vaši načrti?"
Odgovor: "Za naprej bom pisaril kamorkoli kakor doslej. Pišem pa v tem času spomine svojega bivanja v Ameriki. To bo strogo resnična povest, ponekod močno šaljiva, drugod pa patetična in objokana. Upam si trditi vnaprej, da do danes ni bilo še napisane take knjige o življenju naših ljudi v Ameriki. Prijetna bo vsem, to lahko rečem."
Obnova črnogoskih gozdov
v črni gori so izdelali dvajsetletni načrt za obnovo gozdov. Po načrtu bodo v tem času pogoz-dili okrog 111/2 tisoč hektarov goličave in barja. Predvsem bodo pogozdili okrog šest tisoč hektarov hudourniškega področja na Črnogorskem Primorju in v bazenu Skadrskega jezera, kjer bo tekel del železniške ma-gistrale Beograd-Bar.
Obenem bodo ustvarili tudi zelen pas okrog Titograda in drugih večjih mest. Okrog Pre-valj so že skopali jame za jesensko pogozdovanje na površini 28 hektarov, v okolici Titograda pa so zasadili 180 tisoč korenin alpskega bora, odpornega proti suši, akacije in drugega gozdnega drevja. V vseh okrajih so nasadi, kjer bodo na leto pridelali približno štiri milijone gozdnih sadik za potrebe dvajsetletne obnove gozdov.
V Črni gori sedaj ni potrebe za pogozdovanje večjih površin, kot je predvideno z obnovitvenim načrtom, še vedno je nam-
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST.. KE 1-8187	Jerry Fetkovsek. laslnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice itd NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na'kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
BUKOVNIK STUDIO
JOHN BUKOVNIK, slikar 762 EAST 185th STREET, IV 1-1797
Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure; v nedeljo od 10. do 3. ure Izdelujemo slike tudi za potne liste in v identifikacijike zvrhe
POSEBNO NAZNANILO
Hvala, g. ill ga. Cleveland
ft
Da, hvala za vašo vedno večio zahtevo

DUQUESNE PILSENER
Pittsburško znano Premium pivo
SEDAJ ne stane nič več kot lokalna piva Zavžijte Duke! ,
DUQUESNE BREWING COMPANY
Pittsburgh, Pa.
reč tretjina skupne površine Črne gore pokrita z gozdovi. V Črni gori so vse manjše možnosti za vzgojo jamskega lesa, pragov ali drogov, ker je večina gozdnih debel, ki so stara nekaj stoletij, najbolj primerna kot hlodovina za žage. Zaradi tega menijo gozdni inženirji, da bi bilo najvajnejše z umnim izkoriščanjem preprečiti dosedanje neusmiljeno uničevanje gozdov. Uničevanje je dovedlo že do tega, da je kanjon Pive in Tare gol, vasi v okolici, od tisoč do tisoč pet sto metrov visoko nad Qmorjem, pa nimajo v neposredni bližini niti dovolj drv za kurjavo.
V južnih okrajih Črne gore delajo poskuse s prilagojeva-njem evkaliptusa, ki so ga po-morci že zdavnaj prenesli iz pragozdov Avstralije in Nove Zelandije. Na Črnogorskem Primorju je okrog sto starih evka-liptusovih dreves, po osvoboditvi pa so zasadili več tisoč sadik, od katerih se jih je okoli dva tisoč okoreninilo. Nekaj so jih zasadili letos tudi v okolici Titograda. Ker evkaliptus zahteva skoraj enaka tla kakor poma-
ranče, bodo to tropsko drevo sadili samo za okras po parkih in drevoredih.
'1*1"1*1"1'1"1*1"1*1"Г1"Г1"Г1"Г1"Г1"Г1"Г1"Г11
Tiastopniki Enakopravnosti
(t
fy
Za St. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 East 76th Street
UTah 1-6888
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLA j 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360
Za newburSko okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
ilaliilaliila.'iilaliilaliililiilaliilaliilaliilBliiUliilaliilali
DELNIČARSKA SEJA
SLOVENSKE ZADRU2NE ZVEZE
se vrsi
V nedeljo, 8.feb.l953
v Ameriško jugoslovanskem centru
NA RECHER AVE., EUCLID, OHIO
Pričežek seje ob 2. uri popoldne
Vabi se vse delničar j e-arke, da se gotovo udeleže te važne seje. Na dnevnem redu bodo poleg drugega, poročila uradnikov in poslovodja ter druge važne zadeve. Udeležite se te važne delničarske seje prav gotovo.	DIREKTORIJ
Perilo se posuši v minutah!
ČISTO - BRZO - BREZ PLAMENA
Bodite varni... kupite ELEKTRIKO!
Za najboljši nakup boljšega giišilnika perila, si danes Izberite moderen električni sušilnik.
Električni sušilnik slane manj za knpiti, vključivU inštalacije. Je lažji za obratovati, bolj zanesljiv, in ne obledi delikatnib barv.
Veselite se odslej čistega, hitrega, brez plamena, varno-avtomatičnega ELEKTRIČNEGA sušenja perila. Vprašajte vašega prodajalca električnih predmetov za demonstracijo Se ta leden.
mwkvs (T TOUB SEintE IN THE lEST
"TEN O'CLOCK TUNES"
Zjutraj ab 10_WICA in WGAR • Od ponedeljka do pelka
BTRAN i
ENAKOPRAVNOST

DANIEL DEFOE
Življenje
IN ČUDOVITE PRIGODE POMORŠČAKA
Robinzona Kruzoa
(Nadaljevanje)
Nekoč je gospodar povabil dva odlična Mavra na izlet z malo jadrnico. Za to pot je pripravil veliko zalogo jedi, ki jih je zvečer poslal v ladjico. Vozilo je bilo prostorno. Že prej je ukazal, da mu je tesar napravil majhno kajuto, v njej pa shrambo za živež. V to shrambo sem spravil ves živež.
"Gostje bodo hoteli tudi kaj ujeti," 'mi je rekel gospodar. "Vzemi z ladje tri puške in jih zanesi v čoln!"
Storil sem vse po povelju, opral palubo, pritegnil zastavo na jambor in se usedel, da bi pričakal gostov. Nenadoma pa je prišel gospodar sam in povedal, da gostov danes ne bo, ker ne utegnejo. Potem je pa nam trem, namreč meni, Ksuriju in staremu Maviu, velel, naj gremo za obrežjem ribe lovit.
"Moji prijatelji pridejo k večerji," je rekel, "in z.ato mi takoj prinesite ribe, ko jih bodete dovolj nalovili."
Takoj se mi je zopet predramila že davna želja po svobodi. Sedaj sem imel ladjo in, brž ko je gospodar odšel, sem se začel pripravljati, a ne za ribolov, temveč za dolgo pot. Res, nisem vedel, kam gre moja pot, a vsaka pot je dobra, samo da vodi iz suženjstva.
"Morali bi dobiti kaj hrane zase/' sem rekel Mavru. "Saj brez dovoljenja vendar ne moremo jesti tistega živeža, ki ga je
gospodar pripravil za goste."
Maver mi je pritrdil in kmalu je prinesel veliko košaro, polno nadrobljenih, brhkih in osla jenih mlincev, in tri posode presne vode.
Vedel sem, kje ima gospodar zaboj z vinom, in ko je šel Maver po živež, sem spravil vse steklenice na ladjico in v shrambo, kakor da bi bile že od prej tam za gospodarja. Razen tega sem prinesel menda petdeset funtov težek kos voska, velik klobčič preje, sekiro, žago in kladivo. To nama je s Ksurijem prav prišlo pozneje, zlasti še vosek, iz katerega sva delala sveče.
Izmislil sem si še eno zvijačo, in zopet se mi je posrečilo pre-variti prostodušnega Mavra. Ime mu je bilo Izmael, zato so mu vsi dejali Molij. In tako sem mu rekel:
"Molij, v ladjici so gospodarjeve puške. Dobro bi bilo dobiti nekoliko smodnika in nekaj nabojev. Morda se nam posreči, da ustrelimo za obed kakega kljunača. Vem, da ima gospodar smodnik in,svinčeni drob na ladji."
"Dobro," je rekel, "prinesem še to."
In prinesel je veliko usnjato mošnjo s smodnikom, poldrugi funt ga je bilo, če ne več, in še eno pet ali šest funtov težko s svinčenim sekancem. Tudi krogel je prinesel. To smo vse lepo zložili v čoln.
Razen tega je bilo v gospodar-
jevi kajuti še nekaj smodnika, ki sem ga nasul v veliko steklenico, iz katere sem izlil ostanek vina.
Tako smo se založili z vsem, kar je za daljšo vožnjo neogibno treba, in odpluli smo iz Inke, kakor da gremo lovit ribe.
Spustil sem svoje odice v vodo, a ujel nisem nič, ker nalašč nisem hotel potegniti, kadar sem čutil, da je kaj ugriznilo.
"Tu ne dobimo nič!" sem rekel Mavi-u. "Hvalil nas gospodar ravno ne bo, če se vrnemo prazni. Bomo že morali iti dalje na morje. Dalje od obrežja bodo ribe morda bolj prijemale."
Maver ni slutil prevare in je pritrdil; in ker je stal na ladji-nem kljunu, je nategnil jadro.
Jaz pa sem sedel zadaj za krmilom in, ko je bil čoln kake tri milje daleč na odprtem morju, sem namestil jadra tako, da se je čoln na bibavici komaj še mezil. To sem storil, da bi se zdelo, da bova zopet lovila. Potem sem predal krmilo dečku, sam pa stopil naprej Marvu za hrbet, ga nenadoma prijel za pas, vzdignil in vrgel v morje. Takoj se je pojavil na površini, ker je plaval kakor pluta, in začel je kričati, naj ga vzamem v čoln; obetal je, da pojde z menoj na kraj sveta, če bi bilo treba. Tako hitro je plaval za ladjico, da bi naju kmalu dosegel; saj veter je bil slab, in čoln se je komaj premikal. Ko sem videl, da me Maver dohaja, sem skočil v kajuto po puško in ga vzel na muho. Rekel sem mu:
"Ničesar ti ne maram storiti, a pusti me takoj v miru in domov se vrni! Ti dobro plavaš, morje je mirno, lahko prideš do obrežja. Vrni se, jaz se te ne bom dotaknil; če pa ne pustiš čolna, ti prestrelim glavo, ker hočem priti v svobodo."
Obrnil se je k obrežju, in prepričan sem, da je dosegel kopno.
Seveda bi bil mogel vzeti Mavra s seboj in vreči v morje deč-
ka, a na starega človeku se nisem mogel zanesti; vedel sem, da je vdan svojemu gospodarju.
Ko se je Maver obrnil od čolna, sem stopil k Ksuriju in mu rekel:
"Ksurij, če mi boš zvest, bo še kaj iz tebe. Zaroti se mi pri Mohamedu in bradi njegovega očeta, da me nikdar nikjer ne izdaš, ker bi te sicer tudi moral vreči v morje."
Deček se je nasmehnil, pogledal mi je naravnost v oči, in prisegel je, da mi bo zvest do'groba in da pojde z menoj, kamor hočem. Njegov glas je bil tako prostodušen, da sem mu moral verjeti.
Dokler mi plavajoči Maver ni izginil iz vida, sem držal smer na odprto morje, proti vetra, da bi vsi mislili, da grem h Gibraltarju.
Ko pa se je začelo mračiti, sem se obračal na jug, a se držal nekoliko k vzhodu, ker se nisem maral preveč odmakniti od obrežja. Zapihal je prav svež veter, a morje je bilo gladko, mirno, da je bila pot lahka.
Dan nato, ko se je ob treh prvikrat prikazala zemlja pred menoj, sva bila s Ksurijem že okoli sto petdeset milj južno od Saleha, daleč za mejo države maroškega sultana in sploh vsakega drugega afriškega vladarja. Obrežje, ki sva se mu bližala, je bilo brez ljudi.
V suženjstvu pa sem se tako nalezel strahu, da sem se silno bal, da bi znova ne zabredel med Mavre. Zato sem se okoristil z ugodnim vetrom, ki je gnal mojo ladjico proti jugu; pet dni sem plul kar naprej in naprej, ne da bi spustil sidro in stopil na kopno.
Čez pet dni se je veter sprevrgli: zapihalo je od juga in, ker se že nisem več bal preganjanja, sem se odločil pristati in spustiti sidro ob obrežju, namreč v ustju majhne reke. Ne bi mogel reči, katera rečica je bila to,
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EACLE ZNAMKE
THE MAY CO'S BASEMENT
Januarska razprodaja posteljnine!
"Fruit-of-the-L'oom" Colonial Dame
Rjuhe in prevleke za blazine
Reg. 2.79—mere 72x108 ali 81x99
Rjuhe in prevleke za blazine iz .fine narodno znane kotenine, ki nudi dolgotrajnost inI vzdrži pranje. Kupite si več parov po tej skrajno nizki ceni.........
2.39 Mere 63x66 inCev .. -.............._-2.08
2.98 Mere 81x108 inčev ...........................2,68
2.59 Mere 72x99 inčev ............ ............2.29
69c 42x36 inčev
prevleke ...................._,.59c
vsaka
Izključno pri nas v Clevelandu
"Fruit-of-the-Loom" "Ekstra teže"
Koteninaste
rjuhe
81x99 mere Reg. 2.98
2-78
Druge mere
3.29 Mere 81x108 . .....2.98
3.69 Mere 90x108 .....3.38
79c Prevleke, 42x36-in. 69c
"Fruit-of-the-Loom" "Cameo" Combed
Percale rjuKe


Reg. 5.98 "Chlorophyll" Blazine z gosjim perjem
Blazine všite v blago izvrstne kakovosti, z obši-timi robovi.
Napolnjene z finim gosjim perjem. Preparirane z chlorophyllom.
Reg. 39c Brisače za posodo, iz pisanega platna
Reg. 69c Turške brisače znane "Cone" znamke
3.99
Mehke, gladke brisače iz 55% platna in 45% bombaža. Mere 16x30 inčev.
Atraktivni pisani vzorci.
29c

Mere 72x108 ali 81x99 Reg. 3.25
2.98
Druge mere:
3.65 Mere 81x108 _________3.38
4.05 Mere 90x108 .. 3.98 98c Prevleke, 42x38 Vž-79c
Trpežna po-k r i v a 1 a za plahte, v več lepih vzorcih.
Vaše plahte bodo trajale nekaj let več.
Naročila za $2.00 ali več sprejela po pošti in telefonu, celi dan v soboto
The May Co.'s Basemen! s
gr	""ЧГ?* UV S;
......_•■
%
♦ , "<
Ih^ \ % \

W#i&*
Solidne barve z drugo-barv-nimi robovi.
Zelene, peach,
bone, rumene barve.
39c Ročne brisače ........29c
19c Obrazne brisače
49c
3.98 Pokrivala za blankete, z zipperjem
2-98
i
^ I
Drugovrstne rednih 3.98 podlog za modroce
Na izbere imate velike ali manjše podloge. S o na gosto prešite ter se dobro operejo in trajajo dolgo.
in ponedeljek. 9. zj. do 9. zv. posteljnino

2-89
9.98 Dvojno tkane plahte v solidnih barvah
Prvotno s o bile narejene za električne blankete i z 25% volne 2 5 % rayona in 50% bombaža. Obrobljene z satinom. Drugovrstne.
—Pokličite CHerry 1-3000
6-98
kod je tekla in. kakšni ljudje so živeli ob njej. Sicer pa so bili njeni bregovi pusti, kar mi je bilo silno všeč, ker si res nisem želel, da bi videl ljudi.
Samo nečesa mi je bilo treba -—presne vode. Zašla sva v ustje pod večer ter sklenila, ko se bo stemnilo, s plavanjem doseči kopno in si ogledati okolico. A brž ko se je stemnilo, sva začula z obrežja strašne glasove. Tam je mrgolelo zveri, ki so tako peklensko tulile, zavijale, rjule in lajale, da je ubogi Ksurij skoraj od strahu umrl in me prosil, naj do jutra nikar ne hodim na obrežje.
"Dobro Ksurij," sem mu rekel, "pa počakajva. A podnevi morda srečava ljudi, ki nama bodo še bolj nevarni kakor ljuti tigri in levi."
"Bova pa streljala," je rekel s smehom, "in vsi pobegnejo!"
Prav mi je bilo, da deček ni izgubil poguma. Da bi ostal trden, sem mu dal požirek vina.
Držal sem se njegovega nasveta; in vso noč sva ostala zasidrana ; imela sva orožje pripravljeno, iz čolna pa nisva sla. Do jutra nisva zatisnila očesa.
Dve uri ali tri nato, ko sva spustila sidro, sva zagledala na kopnem ogromne živali silno čudne pasme, da nisva razločila, kaj pravzaprav "so. Prihajale so k obrežju, hodile v rečico, brodile in čofotale po vodi, ter se očitno hotele osvežiti. Pri tem pa tulile in rjule in vreščale, da tako zoprnih glasov dotlej še nisem slišal.
Ksurij se je tresel od strahu-
St. Clair Beverage
7702 St. Clair Ave.
Express 1-0498
Odprto dnevno od 10. do 9. zv.
Dostavimo vsaki dan Pivo, vino, šampanjec, domača in importirana vina, mehka pijača in cigarete. POSEBNOST;
Krasni in okusni kekf za vsako priliko.
DELO DOBIJO MOŠKI
priznati moram, da sem se tudi jaz bal.
Še bolj pa sva se oba prestrašila, ko sva slišala, kako ena takih pošasti plava k najini ladjici. Nisva je prav videla, samo slišala sva, kako sopiha in prha, in po tem sva sodila, da mora biti velika in huda zver.
"To bo lev," je rekel Ksuiij. "Vzdigniva sidro in pojdiva od tod!"
"Ne, Ksurij," sem mu odgovoril, "ni treba, da bi vzdigovala sidro. Odmotajva samo vrv in se s čolnom umakniva dalje na morje; saj zveri ne bo za nama."
A komaj sem spregovoril, sem že zagledal neznano zver za dve vesli daleč od čolna. To me je nekoliko zmešalo, a takoj sem vzel v kajuti puško in ustrelil. Zver se je obrnila in zaplavala k obrežju.
Kdo bi opisal, kako divje roh-nenje je nastalo na obrežju, ko se je razlegel strel. Tamošnja zverjad najbrž še nikdar ni slišala strela. Sedaj sem prav za gotovo vedel, da tod ne kaže ponoči hoditi na kopno; ni pa bilo jasno, bo li to mogoče ppdnevi. Biti plen kakega divjaka ni nič bolje, kakor priti v kremplje levu ali tigru.
Vendar sva morala priti na kopno tukaj ali drugje, ker nisva imela niti kaplje vode več. Davno je naju že žejalo. Nazadnje je prišlo težko pričakovano jutro. Ksurij je rekel, da pre-brede vodo do obrežja in se potrudi za svežo vodo. Ko sem ga
vprašal, čemu bi šel on, ne P jaz, mi je odgovoril:
"Če pride divji človek, pOr mene, vi pa ostanete živi," ( V teh besedah je bilo to#! ljubezni do mene, da me je boko ganilo.	'
"Poglej, Ksurij," sem "Oba pojdiva, in če pride di*; jak, ga ustreliva, da ne požf ne tebe ne mene."
Dal sem dečku prepečenca f, požirek vina. Potem sva se tegnila bliže k zemlji. Skoč|^ sva v vodo in bredla h kopneiw^ imela sva samo puški in Л prazna vrča za vodo.
Ker sem pazil na ladijco, sem maral zapustiti obrežja; sem se, da bi utegnili priti K reki divjaki v svojih čolnih. rij pa je zaslutil, da bi mof najti vodo v miljo oddaljene^ klancu, in se je spustil z vrče( tja.
_ (Dalje »rmodnJIO ^
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
o Don't Pass This Up 3 BEDRM, BRICK & FRAME Town & Country Home. Full basement; stoker heat; expandable attic: 50x150 ft. lot; 2 car garage. Immediate possession. Best offer. Located lake frontage; Venetian Village Lake Villa, 111. Call own-er, TOwnhall 3-0301.
NOČNI ČUVAJ
STALNO DELO ZNOTRAJ
Morda nam bo mogoče urediti zadovoljiv delovni red za osebo, ki je na starostni pokojnini. Plača od ure.
Visoka plača za nadurno delo.
KROMEX CORPORATION
880 EAST 72nd ST.
severno dd St. Clair Ave.
PRIDRUŽITE SE TAPCO SKUPINI
TAPCO
potrebuje TOOLMAKERS
za eksperimentalno delo pri izdelavi jigs in fixtures
VERTICAL TURRET LATHE OPERATORJE
PRESS OPERATOR VAJENCE
Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift. Dobra plača od ure. Idealne delovne razmere. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva.
Urad odprt dnevno od 8. zj. do 5. pop.; ob sobotah in nedeljah od 8. zj. do 4. pop.
THOMPSON PRODUCTS, INC. 23555 Euclid Ave.
C.T.S. Bus it. 28
PARK RIDGE, Eight room, faced brick res., tile roof, 2 baths, 2 powder rooms, oil heat, porches, landscaped, 2 car garage, side drive, lot 100x125. Priced at $37,500. Call owner for appointment. TAlcott 3-8032.
TWO FLAT FRAME — 4400 West. Perfect condition. 2-4's, large attic, enclosed veranda, automatic hot water, heat with gas, combination storm windows and screens. Owner has her apartment for buyer. In Our Lady of Lourdes Parish. $12,000. Call evenings — LAwndale 1-2831 1521 S. Kenneth Ave.
SLOVENSKE PLOŠČE
šubel] — Banovec — Jadran« itd. Na razpolago pri
NOVAK'S FURNITURE
5505 ST. CLAIR AVENUE
Cleveland 3, Ohio
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti U> ; avtomobilskimi nezgodaiel'
ZA ZANESLJIVO POSTREŽB«: SE PRIPOROČA
DAMEL STAKICJ
AGENTURA KE 11934 15813 WATERLOO RD.
CmCAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarbom 2-3179
WANTED TO RENT

RESPONSIBLE Adult family (War Hero), need 5 room unfi^'l nished apartment. Austin or I''/ Side, 'ivioderate rental.	?
CRawford 7-975®;
Real Buy — 5 ROOM COTTAGE with work shop and garage. Workshop has lathe and drill press. Call from Wednesday on.
Summit 886 W 2
FEMALE HELP WANTED
IMMEDIATE EMPLOYMENT
for
SECRETARY
TOP NOTCH — CAPABLE — PERMANENT Typist will train for varied work. Payroll clerk able to compute both piece work and straight workers. Many employ benefits. "GOOD PLACE TO WORK' SEE MR. JENKINSON
OPPENHEIMER CASING CO.
1021 W. 36th STREET
RESPONSIBLE Couple, 2 childr^A need 4 room unfurnished apa'*' ment. No pets. Location 2400 and 2400 W. Moderate rental' ^ KEystone 9-23«^!
RESPONSIBLE Vet (steadily ei"* ployed), wife, infant, expecta"]! parents, urgently need З^И room unfurnished heated apayj ment. N. or N.W. Modera> ■ rental.
TRiangle 4-1.51
FEMALE HELP WANTED
GOOD HOME needs compete^' i woman for general housewof"' f No windows, no cooking. Ji*® '• adults in home. Own roo^' [ References.
JUniper 8-753°.
Girls - Women
18 - 45	I
General Factory Work Congenial working conditions ; Close .to home Transportation at door Free hospitalization . Paid vacations and paid holiday' Interviewing also on Saturday' ;
CHICAGO CONDENSER 1 CORP.	I
3255 W. ARMITAGE AVE.

FEMALE HELP WANTED
THE DELTA POWER TOOL
(Division of the Rockwell Mfg. Co.) IS INTERVIEWING NOW FOR THE FOLLOWING POSITIONS
CLERK-TYPIST
Experienced or will train capable beginner for Traffic Department
ALSO
TYPIST-BILLER
MUST BE EXPERIENCED 5 day week. Liberal Employee Benefits. Fine working conditions. Recent High School Graduates Welcome.
SEE MR. SCHNEIDER
THE DELTA POWER TOOL
3930 S. WINCHESTER AVE.	LAfayett# 3^873 ,