DECEMBAR mi MESEČNA REVOA ZA GRABEVINSKU, LIKOVNU I PRIMEN3ENU UMETNOST REVDA ZA STAVBNO, LIKOVNO IN UPORABNO UMETNOST ■m i arhitektura Mesečna revija za stavbno, likovno In uporabno umetnost. - Naročnina letno Din 120'—, za inozemstvo Din ISO*—, posamezna številka Din 15*—. - Uprava: Ga]eva ulica 9. Izdaja konzorcij »Arhitekture« (Ing. arch. Dragotln Fatur). - Odgovorni in tehnični urednik arch, Jože Mesar. - Redakcijski odbor Beograd: dr. Ing. arch. J. Dubovy, ing. arch. M. Zlokovlč, ing. arch. B. Ko]lč, Ing. arch. B. Maksimovlč. Redakcijski odbor Zagreb: arch. M. Vidakovič, arch. 1. Pičman, Ing. arch. Zemljak. - Redakcijski odbor Ljubljana: ing. arch. H. Hus, ing. arch. S. Rohrman, ing. arch. G. Ogrin. - Grafično delo Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani (K. čeč). Mesečna revija za gradevinsku, likovnu i primenjenu umetnost. ■ Pretplata godišnje Din 120*—, za inozemstvo Din 150*—, pojedini broj Din 15*—. - Uprava: Gajeva ulica 9. ■ Izdaja Konzorcij »Arhitekture« (ing. arh. Dragutin Fatur). - Odgovorni i tehnički urednik arch. lože Mesar. - Redakcionl odbor Beograd: dr. ing. arch. I. Dubovy, ing. arch. M. Zlokovlč, ing. arch. B. Kojič ing. arch. B. Maksimovlč. Redakcionl odbor Zagreb: arch. M. Vidakovič, arch. J. Pičman, ing. arch. Zemljak. - Redakcionl odbor Ljubljana: ing. arch. H. Hus, Ing. arch. S. Rohrman, ing. arch. G. Ogrin. - Graflčki radovl Jugoslovanske tiskarne u Ljubljani (K. čeč). Meslčni revue pro stavebnf, vytvarne a užitkovč umenl. • Predplatne celoročne Din 120*— do ciziny Din 150*—, jednotllvč člslo Din 15'—. - Administrace: Ljubljana, Gajeva ulice 9. - Vyddvd Konsorcium »Arhitektury« (ing. arch. Dragotln Fatur). - Odpovedny redaktor arch. Jos. Mesar. ■ GraHckou pršci provšdi Jugoslovanski tiskarna, Ljubljana (K. čeč). Revue mensuelle de 1'architecture et de I'art. - Prix de I'abonnement annuel Din 120'— pour 1'čtranger C In 150*—, le numčro Din 15*—. • Redaction: Ljubljana, Gajeva ulica 9. - Publiee par 1'assoclatlon »Arhitektura« (ing. arch. Dragotln Fatur). - Rčdacteur responsable: arch. Jože Mesar. Travail graphique: Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana (K. Čeč) Monatliche Zeitschrift ftir Baukunst, bildende und angewandte Kunst. - Bezugspreis jahrlich Cln 120-—, fUr das Ausland 150'—, Einzelnummer Din 15*—. - Administration: Ljubljana, Gajeva ulica 9. - Heraus-gegeben vom Konsortium »Arhitektura« (Ing. arch. Dragotln Fatur). - Verantwortlicher Redakteur: arch. Jože Mesar. - Graphische Ausstattung: Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana (K. čeč). VSEBINA: Denzler: Zavjetna crkva sv. Antuna u Zagrebu 65 68 Kregar: Naša sodobna arhitektura 68/70 Bayion: Osnova škola u Sarajevu 70/71 Armanda: Projekt hotela u Splitu 72 Maksimovič: Vila na Važdovcu 73 Dubovy : Triangulačna tačka grada Beograda 74 Dobrovič: Kursalon na pilama u Dubrovniku 74/76 Dobro-vic: Pozorište u Novom Sadu 76/78 Muršec: Zgrada prol. Palaviccinia, Beograd 78/79 Cota, Petrak: Higi-jenski zavod u Banjaluci 79/80 Antolič: Higijenski zavod u Banjaluci 81 Kodi: Oceanografsko-biološki institut u Splitu 82 Ulrich: Staniča u Skoplju 82/83 Bayion: Uprava tramvaja u Sarajevu 83/84 Glanz; Grobnica dr. Žerjava 85 Mesar, Spinčič: Iz knjige ..Stanovanje" 86/95 Neumann; Interieur 86 Vidakovič: Hali vile P.Zagreb 87 Fatur, Kos, Plainer: Oprema stanovanja dr. Guzelja 87 89 Mesar: Oprema ordinacije in stanovanja dr. R. Bassina 89/92 Omahen-Serajnik: Bufett, kot dnevne sobe 93/94 H. Hus: Oprema 95 Fatur, Kos, Platner: Skice notranjščine 96 iv. bruncic STAVBNI IN POHIŠTVENI PLESKAR IN LIČAR PRVOVRSTNA IN TOČNA IZVRŠITEV PRI SOLIDNIH CENAH LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 12 TE LE F. 347« POHIŠTVO IZDELAL anton zalokar TVORNICA POHIŠTVA ŠT. VID NAD UUBL3ANO TAPETNIŠKO DELO karel sitar TAPETNIK IN DEKORATER LJUBLJANA WOLFOVA ULICA 12 IVAN kregar LJUBLJANA Zrinjskega c. 3 Tel. 32-41 Izdelovatelj cerkvenega orodja in posode, modernih stanovanjskih svetlobnih teles in okovja. Medeninaste - ponikljane - steklene opreme za izložbe Popravljalnica, pozla-titev, posrebritev, po-nikljanje, oksidiranje Vi A V MIZARSKO STROKO SPADAJOČA DELA ♦ POSEBNO PA STAVBNA ♦ IZVRŠUJE NAJSOLIDNEJE IN POCENI TVRDKA UAHAČIČ SPLOŠNO STROJNO MIZARSTVO LJUBLJANA PRI VOZ 1GCPRULE) TEL. 27-68 * MODERNO UREJENE DELAVNICE S STROJI NA ELEKTR* P060N IN VELIKA ZALOGA SUHEGA LESA JAMČIJO ZA DOBER IN SOLIDEN IZDELEK ★★ MizaFstvo in zaloga pohištva v Št. Vidu nad Ljubljano. Prevzemava v solidno izvršitev in po konkurenčnih cenah opreme stanovanj, pisarn, prodajaln, hotelov, lokalov itd. po lastnih ali pa po predloženih načrtih. Najmoderneje urejen obrat! * Na tisoče priznanj! Lastne ilustrirane albume na razpolago po lastni ceni. SOBNO SLIKARSTVO ALBERT ŠPELETIČ kromiran3e ponikljanje, bakrenje, medenje, oksi- diranje in brušenje kovin in jekla Ograje, pregraje, zdravniško in namizno orodje, avto-mobilni in kolesni deli, se kromirajo z večletnim jamstvom proti oksidi-ranju ali zarjavenju v. aberšek prvi jugoslovenski zavod za kromiranje, ponikljanje, bakrenje, oksidiranje in brušenje LJUBLJANA, Krakovski nasip št. 26 Najmodernejši obrat v Jugoslaviji! AVGUST KOBILICA DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 25 vhod Dvorakova ulica 3 (dvorišče) SODOBNO TAPECIRANA IN DEKORACIJA STROKOVNO POLAGANJE LINOLEJA MIZARSKA TVORNICA MATIJA PERKO LJUBLJANA VII. Celovška cesta 121 Telefon štev. 2372 Izvršuje vsa stavbna dela kakor tudi specijalna smučna okna, izložbena okna, stopnice, lamb žirije ter opreme trgovskih in drugih lokalov PREZIDAVE NADZIDAVE DOZIDAVE NAJBOLJŠE S HERAKLITOM — TEL. 2716 PREZIDAVA PODSTREŠJA »SLUZKINJSKEGA DOMA« V LJUBLJANI »material« TRGOVSKA DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA ŠT. 5i KERAMIKA KERAMIKA KERAMIKA KERAMIKA tovarna peči tovarna štedilnikov tovarna kamenine tovarna samotnih izdelkov J. KLEMENCIC ^ŽBZA NOVO MESTO TEODOR KORN, LJUBLJANA Poljanska c. 8 • (prej Henrik Korn) • Ustanov. 1862 ■ Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar m Instalacija vodovodov in centralne kurjave ■ Naprava strelovodov m Kopališke in klosetne naprave Ljubljanski nebotičnik, opremljen s pomičnimi okni (Schiebefenster) patent ŠENICA Roleti, portali in gladka vrata (lastni izum) JOŽEF SENICA L1UBUANA DUNAJSKA C. • BEŽIGRAD 6 Telefon it. 28-71 ti a tt ti ti Li ti a a a; a a a a !a a a a % a a'a a a i a a a a a a Paris 1912 Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev r. z. z o. z. Pohištveno, stavbno in portalno mizarstvo. Najmodernejše mizarsko podjetje na električni obrat. Za solidno delo se jamči. : : : : : Tovarna na Glincah pri Ljubljani Najbližja tramvajska postaja Ml L AR NA. Telefon štev. 2410. Poštni čekovni račun štev. «.99J. : : : IVAN ZAKOTNIK, LJUBLJANA MESTNI TESARSKI MOJSTER IN ZAPRISEŽENI IZVEDENEC KRAUEV. SODIŠČA KOBARIDSKA ULICA ŠTEV. 45 Ustanovlj. 1880 Oi v> c <0 O N (U 10 ? ai> m c c M d) O 6 <6 rq d) O) CT> c>w o r x: . > ro <0 — N c Q. ID ŠSssS O.« -jr — j-0 ».»*-. C (D — N «- >« (D CJ) ■ - o £ ta •• .Zo A > ° 3 10 3 * - 0)—* 01~ 5 O S - "m » »»iJo £ č o > - S ro >u _ fO fO O a. ~ a a o. E SPALNICA GOSPE T. Po lastnih načrtih izdelala tvrdka J. J. NAGLAS "NI LU O I < 2 ™ Z O a. ~ 2 3 m < i— ai CO CO —. > LU —' z * UJ -T 3 > o O! < > i ^ O O CL < - OL U O 2 CL < 3 c* - < z O —1 u OL uj CL _J - IVAN GENUSSI PLESKARSTVO LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 10 Stuermanova premična okna, državni nemški In mnogi inozemski patenti. Posebno se priporočajo za hotele, restavracije, viie, šole, sanatorije i. t. d. Premakljiva dela, obojestransko v ko-vlnastih členskih tračnicah tekoča, dajeta sigurnost: polnega zapaha, lahkega teka brez trenja, ker se les In barva ne dotikata, popolnega higljenskega zračenja In lahkega premikanja, čiščenja brez vsake nevarnosti, ker se dasta oba dela na znotraj odpreti. — Izdeluje specialna stavbna mizarska tvornica M. Gogala - Bled I. Telefon 52 Izdeluje pisarniške namizne sve-tiljke in lestence -fr Izvršuje ni-kljanje, bakrenje, medenje, oksidiranje, srebrenjein zlatenje Kleparstvo, inštalacija vodovoda, sanitarne naprave ECKER L. M. SINOVA UUBUANA, SLOMŠKOVA ULICA 4 Tel. interurb. 2933 Splošna mehanična delavnica in galvanizacija REMEf-Co+ LJUBLJANA TOVARNA UPOGNJENEGA POHIŠTVA ♦ LESNA INDUSTRIJA ^UTLikt*^ pfl KER*NIKOVA 1 " TEL»2266 BRZOJ«: INŽENJER REMEC BOGATA IZBIRA VSEH VRST TRDE6A LESA ZA MIZARJE STAVBNI LES VSE VRSTE PARKETOV // 4* <¥ V < • T^ff&rlt ■j&m , 's c mm A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA SODOBNA TLA. Kakor ostale stavbne dele moramo racionalizirati tudi tla. V ta namen zahtevamo od sodobnih tal: 1. da je hoja pb njih tiha, elastična in lahka; da so topla in pri največji porabi skrajno trpežna, 2. da so v skladu s principi moderne higijene ter ne- postanejo zatočišče in leglo bakterij, raznega mrčesa in zdravju nevarnih klic, 3. da so popolnoma gladka, ravna in brez špranj, kar olajšuje dnevno snaženje, da po večletni uporabi obdrže svojo svežo, prvotno barvo, 4. da njih barva harmonira s koloritom stanovanja kot dokaz o tankem estetskem čutu stanovalca, 5. da niso preobčutljiva, marveč kar najbolj trpežna in da potrebujejo le povprečno nego. Vse navedene dobre lastnosti sodobnih tal opažamo že nekoliko desetletij pri linoleju. Nabavni stroški so sicer nekoliko višji, vendar pa je linolej še vedno najboljši in najcenejši materijal za dobra tla ravno zaradi svoje rentabilne trpežnosti. Sest-desetletna uporaba je najboljši dokaz solidne kakovosti, ki zasluži najtoplejše priporočilo. Zato bi morali linolej kot neprimerno trpežen in praktičen materijal uporabljati v vseh sodobnih, estetično in higijenično urejenih stanovanjih, v novih kakor tudi v starih stavbah na že obstoječih lesenih tleh iz desk ne samo za preprogo temveč za celotno prekrivanje tal, kajti linolej ne vsrkava vlage, prahu in nesnage, radi česar ga hitro in z lahkoto čistimo. Ako upoštevamo, da je linolej razmeroma cenejši kakor katerakoli druga tla, da je pri pravilni negi domala neuničljiv, da radi svoje trpežnosti ohrani nespremenljivo lice za dobo več generacij, bomo pač radi pritrdili, da je linolej edini primerni materijal za tla sodobnega stanovanja. Ing. arch. Denzler Juraj, Zagreb Model zavjetne crkve sv. Antuna u Zagrebu Ing. arch. Denzler Duraj: ZAVJETNA CRKVA SV. ANTUNA U ZAGREBU Situacija na ovome zemljištu ovakva je: postoje tu tri objekta, naime kapela sv. Duha, franjevački samostan i jedna društvena zgra-da. Rasporedene su sve zgrade, kao što je vidljivo to iz priložene slike, ovim redom. Na vrhu brijega sa pristupnim stubištem nalazi se kapela sv. Duha, desno uz kapelu samostan franjevaca, a pred samostanom uz samu cestu zgrada za katoličke društvene svrhe. Projektirana nova crkva imala se osnovati izmedu dvije postoječe ceste, kod čega se moralo pristu-piti nekim neznatnim regulacionim korekturama. Da bi se postigla opča harmonija i pravilno uredenje, projektant je nastojao da crkvu odmakne od susjednih zgrada i uskih ulica, pa da tako dobije na prostoru i reprezentaciji. Zato je cijeli L r.-n--r;:H La . . J - p } I - I M M i i Pii \ Situacioni plan Crkva sv. Anluna u Zagrebu objekat povukao prema brdu, a sa strane smjestio je toranj, koji ima zadatak da poveže cijelu grupu starih i novih zgrada te da zadomi-nira nad njome. Ovim se motivima rukovodio takoder, što je uklonio i zvonik sa stare kapelice. Najzgod-nije mesto za novi župni dvor, bilo bi tamo, gde stoji društvena zgrada, koja bi se i mogla preudesiti u ovu svrhu. Ing. arch. Denzler Juraj, Zagreb Ing. arch. Denzler Duraj, Zagreb Tlocrt crkve sv. Antuna u Zagrebu SAMOSTAN KAPELA Ing. arch. Denzler 3uraj, Zagreb Model crkve sv. Antuna u Zagrebu Ing. arch. Denzler 3uraj, Zagreb Model crkve sv. Antuna u Zagrebu Ing. arch. Rado Kregar, Ljubljana NAŠA SODOBNA ARHITEKTURA. Prvi pogoj za pravilno pojmovanje naše sodobne arhitekture in strokovnjaško reševanje njenih problemov temelji na stališču, ki ga mora zavzeti sodobni arhitekt do svoje umetnosti. Njegovo ustvarjanje mora biti v skladu z njegovim svetovnim nazi-ranjem, ki je rezultanta številnih komponent življenjskega pojmovanja. Arhitektura je umetnost, ki stoji v najožji zvezi z vsemi nalogami, zahtevami in problemi tako v življenju poedinca kot najširših plasti človeške družbe. Zato se v tej umetniški panogi v največji meri, najgloblje in najmočneje izražajo vsi življenjski pojavi: stremljenja, smeri, borbe, razvoj in napredek. Eno sledi drugemu, se križa, menjava in preoblikuje. Življenje ustvarja vedno nove pogoje, stavi nove zahteve, nove naloge, nove probleme, nove vidike. Naloga sodobnih jugoslovanskih arhitektov pa je, da pazno zasledujejo vse te življenjske pojave, jih pravočasno občutijo, študirajo, poznavajo in njim odgovarjajoče usmerijo svoje delovanje. Kakor niso jugoslovanski arhitekti enotni v svojih stremljenjih, nazorih in prepričanju, tako je različna tudi njihova umetnost. Kakor v ostali evropski arhitekturi, si stoji tu dvoje svetovnih naziranj nasproti z vsemi tipičnimi znaki in pojavi, različnih po načinu in pojmovanju življenja. Starejša generacija predvojne dobe, humanističnega svetovnega naziranja in z izrazitim individualizmom je konservativnega značaja in črpa iz klasične umetnosti, kakor je črpala predvojna evropska arhitektura. V glavnem sta dve smeri, ki jih zastopajo starejši jugoslovanski arhitekti. Prva, ki ima svoj vir v klasični grški in rimski arhitekturi in druga, ki se naslanja na bizantinsko. Obe sta močno nacionalnega značaja, ker temeljita na tradiciji ter se poslužujeta arhitekturnih izraznih elementov, ki so se uporabljali, tvorili in preoblikovali skozi stoletja med narodom in postali njegova kulturna lastnina. Kot vs/i klasična arhitektura, učinkuje tudi sodobna arhitektura statično. Vse sile, delujoče v arhitekturnem umotvoru, izražene v arhitekturnih oblikovnih elementih, se nahajajo v ravnovesju. Življenje se izraža v uporabljenih oblikah, vzetih iz vrst živali, ljudi, rastlin, živih bitij sploh. Oblika živega bitja, funkcija njegovih udov izraža življenje, dočim ostane materijal do malega mrtev. Njegov obseg, barva, struktura itd. je sekundarnega pomena. Materijal zadobi v klasični arhitekturi pravi izraz življenja šele s formo živega bitja. Barva zadobi pravo življenje, če je združena z obliko bitja. Konstrukcija se prikriva, gradbeni materijal je do malega vedno isti skozi desetletja, da stoletja. Lepota stavb jugoslovanske sodobne arhitekturne umetnosti klasičnega izvora temelji na individualnem izražanju, originalnosti zasnove, harmoniji kompozicije, pro-porciji arhitektonskih elementov, smeri razvoja, simetriji objekta ter slikoviti grupaciji mas. Cerkve, palače, muzeji, itd. učinkujejo po svoji zunanji monumentalnosti, bogastvu okrasja, bogastvu opreme ter slikoviti pestrosti arhitekturnih detajlov. Zgrajene so te stavbe za stoletja kot simbol moči, bogastva in kulture. V vsem prevladuje individualno občutje arhitekta in njegov sentiment. Današnje socijalne razmere, narodno gospodarstvo, kolektivno delo, industrializacija produkcije v najožji zvezi s finančnim vprašanjem pa stavijo arhitektu in njegovi umetnosti mnogo važnejše naloge. Dela sodobnih modernih jugoslovanskih arhitektov so simbol civilizacije, gospodarske osamosvojitve, narodne probude, socijalnega preporoda. Sole, bolnišnice, tvornice, stadioni, trgovske in poslovne stavbe, kolodvori, pristanišča, kopališča itd. so aktivni faktorji, v katerih se izraža popolni razmah sodobnega narodnega življenja. Arhitektura mlajše generacije sodobnih jugoslovanskih arhitektov je v izraznih elementih in zunanjih formah, diktiranih po konstruktivnih potrebah in zahtevah notranjega ustroja, internacionalnega značaja. Način življenja, temperament, miselnost in vse ono, kar nas karakterizira in poudarja našo nacionalno individualnost, pa daje gotovo nacionalno noto tudi tej arhitekturi, kljub temu, da je v prvi vrsti stvarna, logična, plod temeljitega tehničnega znanja, produkt intelekta, sad racionalističnega svetovnega naziranja in izrazitega kolektivizma. Nov gradbeni materijal, kakor železobeton, jeklo, steklo, razni kemični produkti, nov način produkcije gradiva in opreme, zahteve higijene, nov način gradnje s stroji, nova prometna sredstva, vzdrževanje zgradb itd., vse to diktira nove forme, nove konstrukcije, nove ideje v reševanju talnih načrtov, v grupaciji mas. Ta novo nastali organizem je »umotvor« sodobne arhitekture. Za presojo novih arhitekturnih del pa je potrebna povsem druga estetika, estetika, ki bazira v stvarnosti in koristnosti predmeta, v upravičenosti konstruktivnih ele- mentov, v enostavnosti zasnove in izvedbe, v ekonomiji produkcije, preciznosti izdelave, v plemenitosti materijala, v organski zvezi notranjega ustroja in stavbe na njenem zunanjem licu, v grupaciji mas, dinamični razgibanosti celote in genijalni rešitvi problemov. Simetrija, harmonija, proporcija, bistveni predpogoji klasične arhitekture, ovirajo življenje in njegov razvoj, zato se jim moderna arhitektura izogiblje in se jih poslužuje le tam, kjer to zahteva notranja potreba, izvirajoča iz namena stavbe. To je estetika stroja, dinamike, estetika stvarnosti, logike, intelekta. Sodobna arhitektura ne obsega samo oblikovanja zgradb, temveč tudi oblikovanja strojev, avtomobilov, aeroplanov, ladij, raznih aparatov tehničnih naprav, mostov, železnic, dalje raznih instalacij, kot vodovoda, elektrike, kurjave, razsvetljave, telefona, radia itd. Vse to so novi momenti, novi izrazni elementi, s katerimi mora tudi sodobni jugoslovanski arhitekt računati, jih razumeti in komponirati v logično in harmonično celoto. Dvoje svetov si stoji nasproti, različnih po načinu in pojmovanju življenja. Dvoje svetovnih naziranj se izraža v vsem delu in stremljenju jugoslovanskih arhitektov. Arch. Mate Bayion, Sarajevo: OSNOVNA ŠKOLA SA 12 RAZREDA ZA MUŠKU I 2ENSKU DECU U SARAJEVU, NEMANJINA ULICA. Na uglu Nemanjine i Gabeline ulice postavljana je zgrada tako, da se visoki deo zgrade nalazi u Nemanjinoj ulici. Stan školskog upravitelja na uglu čini sa zgradom vrta u Gabelinoj ulici prelaz izmedju visoke izgradnje v Nemanjinoj ulici (2—3 sprata) i Arch. Mate Bayion, Sarajevo Tlocrt i situacija predela za vile sa južne strane Gabeline ulice. Kako teren strmo pada prema jugozapadu izko-rišten je taj pad tako, da je prizemlje (sa čelne strane) nešto više od nivoa Nemanjine ulice, a suteren (t. j. prizemlje sa dvorišne strane) nešto više kao što je nivo igrališta za decu. Prostorije u zgradi podeljene su ovako. U niskom delu zgrade nalazi se u prizemlju stan za poslužitelja, a u prvom spratu, kao što več spomenuh, stan za upravitelja škole. Nivo ovoga stana sravnjen je sa nivoem prizemlja škole. U visokom delu zgrade red je ovaj: u suterenu (prizemlje sa dvorišne strane) nalazi se gimna-stička vežbaonica, dve sobe za ženski i muški ručni rad i prostorija za centralno grejanje. U prizemlju, prvom i drugom spratu nalaze se po dva razreda za žensku i mušku decu s ostalim školskim prostorijama. Za prilaz pojedinim odeljenjima vode kroz ovako podeljenu zgradu stepeništa. Muška i ženska deca ulaze, odvojeno kroz otvorena dvo-rišta, na stepenice, koje se penju od prizemlja do drugoga sprata. Srednje su stepenice zajed-ničke i one vode od suterena do krova te služe kao komunikacija za vreme nastave i za prilaz gimnastičkoj vežbaonici, tuševima i igralištu. Sjeverna strana i «3 .t . • rt • ............"1,1»7% 1 H ... >••«»1« i f««»»»> • ssžte«. , > _].u. a riVH ♦ ♦ Ing. arch. F. Cota, Zagreb Ing. arch. J. Petrak, Zagreb Tlocrt prvog kata Higijenskog zavoda u Banjaluci Ing. arch. Antoiič Vlado, Zagreb Perspektiva Higijenskog zavoda u Banjaluci HIGIJENSKI ZAVOD U BANJALUCI Projektirana zgrada Higijenskog zavoda postavljena je na več unapred odredenom položaju tako, da stoji dulja strana zgrade uporedo sa za-padnom ulicom, a krača strana normalno na prvu. Naročita se briga pri tome vodila, da se reši ugao kao arhitektonska do-minanta i da se naglasi glavni ulaz u zgradu, koja je u torn vidu na dužoj strani dvokatna, a na kračoj trokatna. Kako je prostor razmerno malen, to se svima sredstvima nastojalo da se pojedine prostorije što bolje iskoriste, pa da im se da pregledna i jasna veza i tirne omoguči najracionalnija izgradnja. . S T"—'--+ t ■ * tu ri t—: uij pq :: m U'-iLJ :l!I_ j K i i >k t v t tiri nil! Tlocrtnom rešenju postavljen je kao uslov centralni položaj prostranog foyera i stubišta na uglu. Ovo poslednje je u vezi s oba hodnika, uz koja su poredene uredske prostorije. Na kraju spomenutih prostorija nalaze se dva stambena stubišta, koja svojom oblom silhuetom završuju horizontalni smer obih fasadnih ploha. Tlocrt i izgled . wiuHEut* .. Ing. arch. J. M. Kodi: SKICE ZA OCEANOGRAFSKO-BIOLOŠKI INSTITUT U SPLITU. Ove prve skice bile su izradene na poziv kura-torija za izgradnju Oceanografskog Instituta na Jadranu u julu 1928 kao informacija u svrhu utanačenja programa i odredenja aproksimativne gradevne svote. Gradevina je morala osim potrebitih prostorija za znanstveni rad i potrebnih prostorija za mašinski na-mještaj sadržavati i stanove za pomočno osoblje, za upravnika i asistente kao i za kurziste. U svrhu štednje bila je gradevina zamišljena kao željezobetonski skelet sa ispunjavajučim zidem. Natječajna osnova zu željezničku stanicu u Skoplju. Odkupljena radnja Arch. A. Ulrich, Zagreb Arch. Mate Bayion: UPRAVA TRAMVAJA I ČEKAONICA U SARAJEVU. Podignuta je provizorna zgrada za Upravu tramvaja i za čekaonicu za vozove na pruzi Sarajevo—llidže. Postavljena je krajem Vojvode Putnika ulice na samom prelazu u Aleksan-drovu ulicu, na glavnoj raskrsnici tramvaja i stanica lokalnog voza za llidže. Za sada sprečava konačno ure-denje ovoga dela grada pitanje sta-roga groblja, koje je zajedničko vlas-ništvo Srpsko-pravoslavne crkvene op-štine i Vrhbosanske nadbiskupije u Sarajevu. Čim se nade shodan izlaz u ovom pitanju, moči če se pristupiti de-finitivnoj regulaciji. Provizorij prilagoden je za sada gradevnoj liniji. Arch. M. Baylon, Sarajevo Izgled sa cestne strane Arch. M. Baylon, Sarajevo Izgled sa cestne strane Arch. M. Baylon, Sarajevo Tlocrt uprave tramvaja i čekaonice u Sarajevu Ing. arch. Glanz Vinko, Ljubljana: Grobnica dr. Gregorja Žerjava v Ljubljani. Monumentalni steber petih metrov višine iz modrega beljaškega marmorja je okrašen s figuralnim vencem in kapitelom, ki je oživljen s kanelu-rami. Figuralni venec predstavlja pohod k Jugoslaviji, na kapitelu samem pa so štirje geniji, kar jasno priča o notranji zamisli celokupnega spomenika. V sredini stebra je vdelana marmorna glava pokojnika. Tlak s svetlobnimi stebrički, nagrobno ploščo in predstoječo vazo zaključuje celotno grobnico. Celotni pogled na grobnico Vaza Kapitel s figuralnim vencem Figuralna dela akad. kiparja Kalina Boris Kamnoseška dela izvršila tvrdka Kunovar IZ KNJIGE: ARČH. JOŽE MESAR IN ARCH. IVO SPINČlC, »STANOVANJE«, LJUBLJANA Navedeni primeri načina zazidave, zidanja samega, gradiva, tlorisa itd., so pogojeni, kakor vidimo, po načinu natiega prebivanja, po udobnosti, ki jo zahteva naš življenski red. Sleherna še tako neznatna napaka, ki jo naredimo pri reševanju teh činiteljev, in ki ruši sklad naših vsakdanjih potreb, našega vsakdanjega življenja, se nam prej ali slej kruto maščuje. Za udot-.no stanovanje pa nikakor ne zadostuje pravilna rešitev tlorisa, razdelitev prostorov in lepa zunanjost. To so le predpogoji, da moremo urediti notranji organizem, notranje življenje naših domov. Notranjost hiše moramo opremiti, opremiti po istih načelih, ki smo jih v bistvu postavili v osnovi naše hiše. Kakor na zunaj zdrav človek, ki v svoji notranjosti boleha, je nova hiša, ako vanjo postavimo opremo, grajeno na drugih načelih, iz drugih dob in drugačnega časa, za druge potrebe in zahteve. Vsa naša dosedanja stanovanja pričajo dovolj živo, da so le muka in skrb naših gospodinj. Naše žene so radi večnega pospravljanja, kuhanja, umivanja, čiščenja, šivanja itd. prave sužnje stanovanj, in to prav za prav stvarem, predmetom, ki bi morali nam služiti v olajšanje in udobnost. Krivdo nosijo velikokrat gospodinje in žene same, ki so trdno uverjene, da ustvarijo svojim možem prijeten in udoben dom tako, da okrasijo in dičijo svoja stanovanja s slikami vseh vrst, zrcali, prtiči, čipkami, sohami, kipci, zavesami, blazinami, blazini- Arch. Z. Neumann, Zagreb Interieur Arch. M. Vidakovič, Zapreb Hall vile P. Zagreb Soba dr. Guzelja, zdravnika v Ljubljani cami, preprogami, stolčki, mizicami, vazami in neštetimi drugimi nepotrebnimi predmeti. Stene brez slik so po mnenju mnogih ljudi nemogoče, mrzle, in sobe brez njih so radi svoje enostavnosti in preglednosti puste in neprijetne. Ko si mlade gospodinje ustvarjajo nov dom, sicer mnogokrat mislijo, da je treba odstraniti vse, kar je nepotrebno, vso šaro, toda sčasoma se le nabere, bodisi v dar prejetih ali kupljenih, nepotrebnih predmetov toliko, da ne vemo kam z njimi in vendar si nihče ne drzne zavračati teh nabiralcev prahu in nesnage. Preden preidemo k ureditvi novega stanovanja, poglejmo nekoliko, odkod prav za prav vsa ta krama. V prejšnjih časih gojena pojmovanja o stanovanju puščajo od rodu do rodu ostanke raz- ing. arch. Fatur, Kos, Platner, Ljubljana Mizarsko delo: Rok Berlič Ing. arch. Fatur, Kos, Platner, Ljubljana Soba dr. Guzelja, zdravnika v Ljubljani Mizarsko delo: Rok Berlič ličnih dob, ki zanje ni več mesta v naših stanovanjih. Teh si pa bogve iz katerih razlogov, ali iz spoštovanja ali iz praznoverstva, ne upamo odločno zavreči. Nikjer ni zapisano, da moramo hraniti pečate raznih dob vprav v naših stanovanjih, zlasti ako pomislimo na poslednja nekulturna desetletja, najsi bodo predmeti kolikor toliko umetniške vrednosti ali pa navaden kič. V vsakem primeru gre praktično za povsem nepotrebne stvari, ki jih z lahkoto pogrešamo radi reda, radi snažnosti naših stanovanj. Naj bo oprema, slika ali kar koli v tem ali onem slogu, muzejske vrednosti ali navadna industrijska roba — ako ni na mestu, ako ni v skladu z našim življenjem, proč z njo! Tudi če poizkušamo urediti stanovanja z umetniškim okusom, kar ponekod opažamo v poslednjem času, ne smemo delati bistvenih napak pri urejanju stanovanja. Le poglejmo stanovanje, urejeno po želji gospodarja v duhu časa, po volji umetnika. Namesto prejšnjih reprodukcij v tisku ali starih olj vise eks-presionistične slike, moderna grafika, keramika in narodna umetnost, vse lepo razvrščeno po mizicah in poličkah. Povsodi ena in ista slika, po-vsodi samo bahaštvo, vse lepo razstavljeno kakor v muzeju. Človek pa, Ing. arch. Fatur, Kos, Plainer Mizarsko delo: Rok Berlič Ing. arch. Fatur, Kos, Platner, Ljubljana Mizarsko delo: Rok Berlič ki bi naj imel v stanovanju prvo mesto, je v tem okviru povsem odveč. Vsi poizkusi, ki se bistveno naslanjajo na posnemanje starih slogov, so prav tako bistveno formalno pogrešeni in to radi nas in naše nove okolice. Kakšno bodi stanovanje sodobnega človeka? Radi denarne in prostorne ekonomije se moramo zadovoljiti z manjšimi stavbišči kakor kdaj prej, vendar si želimo kolikor mogoče velikih in zračnih prostorov. Spoznali smo dragocenost prirode, solnca in zraka, želimo si jih v . _ __ svojih domovih po trdem del U in boju Omara za knjige za vsakdanji kruh. Prav radi se odpovemo vsem nepotrebnim reprezentativnim prostorom, salonom in nepotrebnim sprejemnicam. To pa le, da zamenjamo te prostore za udoben in velik prebivalni prostor. Velik bodi prostor za udobno prebivanje, za mirno uživanje svobodnega časa, časa odmora. Radi žrtvujemo dolge hodnike, ki so nerabni in nepraktični. Tudi naše spalnice smejo biti manjše kot nekdaj, vendar pa tolike, da spravimo vanje opremo za shranjevanje naših oblek in perila, umivalnik pa mirno odpade, saj imamo vendar kopalnico. Da ustrežemo našim ženam, našim gospodinjam, uredimo stanovanje tako, da jim skrajšamo pot do medsebojno vezanih Arch Dože Mesar, Ljubljana Oprema čakalnice dr. R. Bossina, okulista v Ljubljani Mizarsko delo: Jože Žagar Pisalna miza Arch. Jože Mesar, Ljubljana Oprema dr. R. Bassina, okulista v Ljubljani Mizarsko delo: Jože Žagar Knjižna omara Arch. Jože Mesar, Ljubljana Ordinacijska soba dr. R. Bassina okulista v Ljubljani prostorov, to se pravi, da sku-šajmo doseči najkrajše zveze med kuhinjo in jedilnico, spalnico in kopalnico, pralnico, sušilnico in likalnico; med delom naj ima žena možnost nadzorstva nad otroci. Saj otroci zase ne zahtevajo več kot miren kotiček, kjer se nemoteni igrajo in ne ovirajo s svojim igranjem odraslih. Po vsem, kar smo v prejš-ljih odstavkih pojasnili glede na stanovanje, se vprašujemo: kje je prav za prav oprema, tista oprema, ki jo poznamo kot neobhodno potrebni rekvizit naših stanovanj? Vse, kar je bilo premičnega in nepremakljivega v opisanem stanovanju, so bili miza, stoli, pa postelje — in prav nič drugega. Kje je torej udobnost, o kateri toliko pišemo in o kateri toliko razpravljamo? V redu, v enotnosti, v smotrnem oblikovanju. V miru in redu, ki nam ga daje pogled in bivanje v takih prostorih. Stvari, ki so v svojem bistvu m ■■ |«|jj RBKhtx; Arch. Jože Mesar, Ljubljana Mizarsko delo: Jože Žagar Del stanovanjske sobe dr. R. Bassina, okulista v Ljubljani slabe, ne moremo tako krasiti, kakor smo bili vajeni, kakor so delali predniki. Predmeti, smiselno in enotno oblikovani z nekim namenom, za neko potrebo in zahtevo, so sami na sebi lepi. Prostori z okni, vrati, opremo, stenami, stropom in tlemi, medsebojno po potrebi in obliki urejeni in razvrščeni, nikakor niso pusti in hladni. Ne, taki prostori niso le smotrni in stvarni, marveč so tudi oblikovani in to bodi bistveni ter glavni pogoj pri ureditvi slehernega prostora, stanovanja in cele hiše. Kakor smo že prej omenili, so mnogi skušali urediti prostore in stanovanja z opremo, posneto po starih slogih ter tako skušali koncentrirati vse glavne slogovne stopnje v enem samem stanovanju. Tako je bilo n. pr. važno, da je bila jedilnica renesančna, spalnica baročna, soba gospe v slogu Ludvika XVI., i. t. d. Zavedati pa se moramo, da je na tak način povsem nemogoče Arch. Jože Mesar, Ljubljana Omari za obleko in perilo Arch. Jože Mesar, Ljubljana Kombinirana omarica z vitrino dr. R. Bassina, okulista v Ljubljani Mizarsko delo: Jože Žagar rešiti bistveno vprašanje našega stanovanja. Na tak način ne moremo postaviti niti temeljev naši stanovanjski kulturi, niti oblikovno ne izrazimo hotenja naše dobe. Jasno je, da današnji človek — v kolikor ga poznamo — ne spada v okvir omenjenih dob in slogov. To pa iz naravnega razloga — le pomislimo in predstavimo si dobo, v kateri so živeli ljudje tistih časov. Razumljivo je, da je bila njih potreba, živeti v takem okviru: njih čas je bil pač tak. Dokument njih časa, to je baš oprema, jasno priča, kakšno je moralo biti njih življenje. Pomisliti moramo, da je nekdaj delalo 75 odstotkov ljudi za ostalih 25 odstotkov, ki so prebivali v razkošnih stanovanjih z bahaško opremo. V naši dobi, ko se družabni red od dne do dne bolj izravnava, ko gremo v premi črti preko razlikovanja stanu in poklica, je tak okvir gotovo pogrešen. Poglejmo, kako smo dandanašnji oblečeni: obleka delavca je oblikovno povsem enaka oni ministra. Zakaj naj torej delamo razliko pri reševanju stanovanjskega problema? Dasi so zahteve ročnega delavca proti zahtevam intelektualca drugačne, so v bistvenih vprašanjih vendar tako podobne, da nikakor ne naletimo na večje razlike. Ako si pa denaren človek želi luksusa in eks-travaganc — nič lažjega od tega. Namesto da je njegova oprema preprosta, enostavna, naj si jo napravi iz dragocenega materi-jala, naj si jo pač pozlati. Toda v bistvu oblike in v namenu opreme ni moči Spalni divan dr R. Bassina, okulista v Ljubljani Arch. Jože Mesar, Ljubljana Mizarsko delo: Jože Žagar Tapetniško delo: Ignac Narobe Ing. arch. Omahen-Serajnik, Ljubljana. Mizarsko delo: Rok Berlič Bufett spreminjati ničesar. Med tako zvanim meščanskim stanovanjem in stanovanjem delavca ne smemo delati nobene razlike, to pa niti z denarnega, niti s socijalnega vidika. V hipu, ko si zastavimo vprašanje za rešitev stanovanjskega problema, kakšno naj bo in kako bodi opremljeno naše stanovanje, naš dom za počitek, za razvedrilo, za družinsko življenje, za shranjevanje naših za življenje potrebnih predmetov, naše lastnine — nam zveni nasproti vedno en in isti odgovor: človek, ljudje hočejo tako stanovanje, da ustreza najširšemu pomenu besede: dom. Nečemo, da bi kdo iz prejšnjih izvajanj v odstavku o sodobnem stanovanju napačno pojmoval naše stremljenje in smatral le tako ureditev za merodajno ali morda kot primer »modnega« stanovanja. Ne, navedli smo vse to, da bi bilo pravo bistvo stanovanja laže razumljivo, da bi bolje pojmovali smisel opreme, ki je namenjena, da nam služi, in nikakor ni radi lepšega, radi svoje estetske vrednosti. Predmeti, ustvarjeni in oblikovani v zadostitev naših potreb, naj bodo najprej dobri, sposobni služiti svojemu namenu. Ako kdo vanje vdahne še moč umetnine, tem bolje. Menimo le, da je že v primernem delu po gornjih pogojih predmet tudi v umetniškem pogledu zadovoljujoče izvršen. Za grobo napako štejemo pa vsako okraševanje s starimi in novimi izumetničenimi ornamenti. Pozabiti ne smemo, da je ornament, ki ga opazimo na starem predmetu, simbol, pisava, razumljiva vsem narodom iz časov visokih in velikih kultur. Ing. arch. Omahen-Sarajnik, Ljubljana. Mizarsko delo: Erman-Arhar Kot dnevne sobe Prav gotovo bo tudi naša doba ustvarila svoj tipični ornament, ki ga pa danes še ne poznamo. Ako empirično zasledujemo razvoj posameznih dob, opazimo, da je v začetku, ob postanku sleherne epohe enostavnost oblike in nedeljena ploskev tipičen pojav. In le tekom razvoja so se pojavili okraski in ornamenti, ki so se uporabljali seveda le tam, kjer je bilo njih pravo mesto. Ako imamo opravka s staro opremo, ali z opremo, ki nam je drag spomin, od katerega se nam je težko ločiti, nikakor ni rečeno, da moramo tako opravo vso zavreči in nadomestiti z novo. V takih primerih izberemo najboljše predmete, ki nam morejo služiti prav tako dobro kakor novi. Te predmete ohranimo, vse ostalo pa, kar bi nam bilo v napoto, kar bi motilo soglasje našega časa, izločimo. Dobrih predmetov najdemo med staro opravo mnogo, časih celo boljših nego so novi. Prej omenjena ureditev stanovanja naj nas pri izbiri dobrih predmetov nikakor ne ovira. Presoditi pa moramo vse stvari in predmete le s takega stališča, ki ne nasprotuje bistvu stanovanja, to se pravi stanovanja, ki odklanja vse, kar ni v skladu z nami, z našim Arch. 3ože Mesar, Ljubljana Namizna svetilka življenjem, kar ni na mestu in bi nas utegnilo ovirati. Zato se ne ozirajmo — kadar urejamo stanovanja — na morebiti priporočene tako zvane »moderne« stvari, marveč pretehtajmo in proučimo sleherno stvar najprej z lastnega stališča, ne oziraje se na reklamo, ki nas dostikrat slepi. Premislimo in preizkusimo, ali je stvar res dobra in ali nam more služiti ter zadovoljiti vse naše zahteve in potrebe. Ako sami nimamo tako bistrega očesa za stvari, ki spadajo v stanovanje, pokličimo arhitekta, izkušenega v teh stvareh, ki se bavi s problemom z vso vnemo in znanjem. Kakor vse kaže, smo na pravi poti, verjetno je, da bo nakazana smer podlaga naši bodoči stanovanjski hiši. Izkoristimo vse svoje sile in zmožnosti, da si ustvarimo v pravem pomenu besede dom. Trdno smo uverjeni, da je z dobro voljo tudi v naših razmerah in z našimi sredstvi možno ustvarjati dobre stvari, zlasti ako bomo spregledali in uvideli, kje tiči bistvo stanovanja. Ing. arch. Herman Hus, Ljubljana Omara za knjige in spise Ing. arch. Herman Hus, Ljubljana Jedilna miza Ing. arch. Fatur, Kos, Platner, Ljubljana Skice notranjščine Ing arch. Vladimir šubic: Nova risalna tehnika Za korespondenco, za knjigovodstvo in druga pisarniška opravila so že precej časa v uporabi tehnični pripomočki, ki poenostavljajo in pospešujejo poslovanje. V trgovskem, oziroma vobče poslovnem svetu je torej racijonalizacija dela že polno uveljavljena, a vedno še išče in najde novih smeri, da se uveljavi. Tehnika sama pa, ki je toliko delovnih pripomočkov dobavila raznim strokam v trgovini, industriji in gospodarstvu, se je od zadnjega časa morala zadovoljiti s komaj opaznimi izboljšavami svojega delovnega orodja. Pa se je naenkrat pojavila priprava, idejno zasnovana onstran oceana, ki je po par letih svojega postanka in izpolnjevanja zavoje-vala že ves zunanji tehnični svet. Po zanimanju, ki ga upravičeno vzbuja nov risalni stroj »I s i s«, moremo soditi, da bodo skoraj potisnjeni v stran: priložnice s trikotniki, koto-meri, pa tudi radirke itd. povsod tam, kjer se nujno uveljavlja zahteva po hitrem, preciznem in snažnem tehničnem delu. Da niti ne imenujem ugodnosti, ki jih za zbranost duha in fizično vztrajnost pri konstrukcijskem in drugem risalnem delu zaposlenih nudi upo-rabljenje imenovanega risalnega stroja. Posebnih koristi pri črtežih z mnogimi koti, dalje pri cestnih načrtih, železnih in drugih konstrukcijah. Uporabljati se morejo normalna in razna redukcijska merila. Kako izgleda: Posebno konstruirana risalna miza ima prosto premikajočo se risalno desko, momentano uporabljivo v vseh poljubnih položajih. Risalni stroj nima nikakih vzmetov. Sestoji iz dveh, medsebojno v krogličastih tečajih spojenih paralelogramov, kojih eden nosi risalni globus z ravnili in merili. Risalni globus se prosto suče in se da fiksirati v vsakem kotu. V dotičnem kotu se potem premika preko risalne deske in omogoči, da se kjerkoli takoj lahko zarišejo paralele v smereh osnovnega kota. Opisani, absolutno precizni risalni stroj bo nedvomno skoraj tudi pri nas našel potrebnega upoštevanja za smotreno izrabo tehničnih delavnih sil. Kopije brez tuša. Ce kopiramo originale z novim Mars-Lumo-graph-Lichtpausstift št. 2886 (torej brez tuša!), odpade dolgotrajno delo in vendar dobimo izvrstne kopije. Zabrisanje tušnih črt, čakanje, da se risba posuši, vse delo s tušem, risalnim jSr-iz-r?.* ■iV L V' ."^ra&V- * - ■■ . A t.fcKttfti- J*-«! Vi------- 75. poslije Krista upotrebljavala se je ova rimska kupaonska peč. Pet robova bilo je satima zaposleno oko pripreme tople vode. Danas je dovoljno po-krenuti jednu slavinu na VAILLANTOVU AUTO-GEYSERU i več se smjesta mo-žete poslužiti toplom vodom ne samo u kupaoni, nego i u kuhinji, spavačoj sobi i t. d. Potanje upute i prodaja putem pli-nara i stručnih radnja Vailiant JZ o o Samska soba dr. R. Bassina, zdravnika za očesne bolezni v Ljubljani < > O S UI (V * = JOSIP ŽAGAR ui OC 2 2 N I £ s x x O O < - I O 2 o m in to > N Dravlje 73 pri Ljubljani §š 3 — in < peresom, čopičem in strgalko, skratka ves nepotreben aparat odpade. Mars-Lumograph priostrimo in uporabljamo kot navaden svinčnik in pri tem ni nič dražji od dobrega risalnega svinčnika. Dobavlja se v devetih trdotnih stopnjah: B, 2 B, HB, F, H, 2 H, 3H, 4 H za črteže in ExB za polno senčenje, polsenčenje in plastično risanje. Z ExB upodobimo naravneje in hitreje kakor s tušem vlaknato lesno tkivo, mramorno ožilje itd. Trdotne stopnje B, 2 B, HB do 4 H za črteže se ujemajo z mojim Mars risalnim svinčnikom in vsled tega popolnoma odgovarjajo navadnim dobrim risalnim svinčnikom. Na ta način dobljene kopije lahko v resnici smatramo kot popolnoma brezhibne; zato tudi lahko to kopirno postopanje, ki nam prihranja čas in denar, toplo priporočamo. Tvrdka Mars-Bleistiftfabrik J. S. Staedtler v Nurnbergu rade volje razpošilja prospekte P 1545/EK in posamezne vzorce, da se lahko vsak osebno prepriča o prednosti te praktične novosti. Poizkusi so ugotovili, da ima Mars-Lumograph razen svoje odlične sposobnosti, da zakrije pomožne črte, še vsa ostala svojstva dobrega risalnega in pisalnega svinčnika, tako da ga lahko brez nadaljnjega uporabljamo kot navadni svinčnik za pisanje, steno-grafiranje in risanje. De torej univerzalni risalni in pisalni pripomoček. Ing. Brebera Gradjevna kontrola u betonsko] gradnji u prevodu Ing. M. Martinisa. Djelo sadržava praktične metode kontroli-sanja betonskih gradjevina za vrijeme njihove izvedbe; iznose sva svojstva cementa, do-dataka, vode i betona, te način njihovog ispi-tivanja na gradilištu obzirom na zahtijevanu sigurnost i ekonomičnost smjese. Knjiga sa-drži dosta skrižaljki i crteža, ter je od oso-bite važnosti za sve tehničke krugove. Bila je preporučena od Ministarstva Saobračaja I Br. 22.647 od 27. februara 1930 svim Direkcijama željeznica. Cijena je knjigi 25 Din. Dobiva se u svim knjižarama i kod Ing. M. Martinisa u Splitu. ARHITEKT JE SVETOVALEC V VSEH GRADBENIH ZADEVAH AKO ZIDAŠ SE OBRNI NA ARHITEKTA GOSPOSVETSKA CESTA 16 — LJUBLJANA Izvršuje fina mizarska in vsa v pohištveno stroko spadajoča dela Rok Berlič, strojno mizarstvo žapuže 22, Št. Vid nad Ljubljano STEKLO PORCELAN KERAMIKA AVGUST AGNOLA LJUBLJANA, DUNAJSKA C. 10 — TELEFON 2478 tovarna pohištva ANTON KOBI, BOROVNICA TELEFON BOROVNICA ŠT. 6 < U1 S2 ri < u, Z > < W i-. < > Z < > _ a 2 o- « K- z (/> o z uj »N O os > S < Z ca O > u < Z os oe CL Ž Ul oe a O Z ae >u < Z o CL KAREL HLUPIC SPLOŠNO STRUGARSTVO LJUBLJANA, Gosposvetska c. 16 0 > I- M DC < N 1 o z ui > k- • Ž O a oe < N i o z 00 > < ......M IVAN ŠEMRL POLJANSKA C. 69 LJUBLJANA SOBOSU1 FRANDO KUNOVAR KAMNOSEŠKO KIPARSKO PODJETJE LJUBLJANA POKOPALIŠČE SV. KRIŽ - TELEFON ŠT. 2787 Delo prihranijo Ss-D S.O- JJ^ O > N o! < x, » — m c n — _JC •H ocL FS 3; « ~10 'č J2 w i u X - j: j !z c=> M -i (O o 'd ~ CO N 0 s 1 1=0 « to 1) X c—- ro -o fO K iz o a. n ■"Is? S. -cz io2 d) Of .-^C ■ »-u 0 2 c ui o " > o 0) o..!: m C * 3H 213 » . S o »O - O m Oj o o ™ m ca m _ <• Plllf € Tovarniška znamka Zahtevajte brezplačno vzorec in prospekte! ). S. STAEDTLER, Mars tovarna za svinčnike, NURNBERG 2 (296) 3. H L E B S DRUŽBA l OMEJENO ZAVEZO LJUBLJANA SV. PETRA C. 33 Č - I LU Z> t Z 5 cn < O z < _ O. U >U < Z cn < o < < LU I—l Z < > o _I LU Q O (/) Specijalno podjetje za javne, grobniške in nagrobne spomenike, opremljeni s kipi, relijefi itd. Izvršuje stavbna dela ter patentirani umetni »Elita« marmor v vseh barvah za notranjščine, je dekorativen in izboren materijal za oblaganje sten v javnih lokalih in privatnih hišah »Elita« marmor je tudi priporočljiv za odlivanje k i po v in r el I j e f o v ID C O C ■O 0) > c •O HsUnBl IN PLESKARSTVO A. RODINA & COMP. STAVBNO IN UMETNO MIZARSTVO LJUBLJANA SLOMŠKOVA ULICA 16 Tel. 2480. Rač. pošt. hran. 11.638 IZDELUJE: okna, vrata, interijer, patentirana smučna okna »NIKOLAUS«, horizontalna smučna okna »MU-RA«, vrteča se vrata Zaupajte Vaše naročilo priznano najsolidnejši tapetniški tvrdki Rudolf Sever Marijin trg štev. 2 ki Vas bo s svojimi izdelki in nizkimi cenami vsestransko zadovoljila V zalogi vedno najnovejše blago za preobleko pohištva Gramofoni Radio Športne in foto-potrebščine »Jugosport « Ljubljana, Miklošičeva cesta 54 Telefon 55-85 Dalmatinova ulica 13 Telefon 55-65 REPŠE IGNAC TVORNICA IN ZALOGA POHIŠTVA R. WILLMANN STROJNO PODJETJE * TEL. 20-55 LJUBLJANA, SLOMŠKOVA UL. 3 Izvršuje dvigala in dvigalne naprave za stavbni materijal v najnovejši in solidni izvršitvi Stavbno in pohištveno mizarstvo izvršuje tudi po načrtih arhitekta ^ IVAN BONCA Vižmarje 48, Št. Vid pri Ljubljani stroino mizarstvo LJUBLJANA DVORNI TRG t TELEFON 3228 KOPIRANJEM NUDI LE JUGOSLOVANSKA TISkARNAVUUBUANI »RUDE IN KOVINE« d. d. rVornice opeke in peči F. P. VIDIC & Komp. ANTON KOVAČIČ LJUBLJANA Prešernova ulica štev. 3 Se priporočajo za dobavo raznega stavbnega materijala, in sicer: nrvovrstni zarezan strešnik, zidake, samotno opeko, kameni-naste cevi, Portland-cement itd. Prvovrstne glinaste peči raznih modernih oblik in barv. Štedilnike, obložene z domačimi peč-nicami in češkimi emajl. ploščicami. Obložitev sten v kopalnicah, kuhinjah, mesnicah itd. Najboljša in točna postrežba LJUBLJANA, Masarykova cesta 12 Glavno zastopstvo CINKARNE 0. D. CELJE En gros: Cinkovo belilo »Briljant«, cinkova pločevina, pocinkana ielezna pločevina, surovi in rafinirani cink, cinkov prah, „Cinkopon", žveplena kislina, svinec, svinčena pločevina, kositer v kladah in palicah, kositer za spajanje, v palicah, antimon, aluminij, baker, zvonovina, razne barve, kovine i. t. d., šamotni materijal Kupuje: star cink po najugodnejših dnevnih cenah, odpadke drugih kovin i. t. d. Brzojavi: Rude Ljubljana Telef. int. 2727, 2827 » « ♦ Krona Vašega stanovanja je lepo ogledalo! ARHITEKTU, ki Vam dela ocnutek za Vaše pohištvo ali Vaš dom, veljajo naslednje besede: BRUŠENA STEKLA v vseh vrstah, v poljubnih oblikah In kakovosti za notranje In zunanje arhitektonske efekte MARMORNATO STEKLO za oblaganje sten v poslovalnicah, po kopalnicah, kuhinjah, hodnikih, stopniščih in drugod OGLEDALA, zbrušena po naročilu, kakor zahteva umetniški čut arhitekta. Zaktevajte brezplačne in neobvezne ponudbe od TVORNIC OGLEDAL IN BRUŠENEGA STEKLA KRISTAL D. D. MARIBOR LJUBLJANA SPLIT Korolka it 52 Medvedova IS Zrlnjska l Tel. 21-32 Tel. JO-75 Tel. 368