AMERISKH AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 306 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, DECEMBER 30TH, 1932 LETO XXXIV — VOL. XXXIV Tudi boljševiška vlada je prisiljena iti do skrajnosti pri znižanju cen Moskva, 28. decembra. Nekako milijon pripadnikov boljše-viške stranke v Rusiji bo tekom prihodnjih mesecev ob delo in zaslužek, ko bo diktator Rusije, Joseph Stalin, odredil, da se "očisti" komunistična stranka vseh nezaželjenih elementov. Komunistična stranka v Rusiji šteje nekako 3,000,000 članov, in skupno z mladinskimi organizacijami je v boljševiški organizaciji 10 odstotkov skupnega ruskega prebivalstva. Teh deset procentov prebivalstva ustrahuje ostalo Rusijo, ki ni organizirana. Vendar so se tudi v komunistični stranki v Rusiji, kot v vseh drugih strankah raznih drugih držav, pojavili elementi, ki nikakor niso za-željeni, in diktator Stalin je odredil, da se stranka "očisti." Mnogo pripadnikov komunistične stranke v Rusiji ni discipliniranih in lojalnih, kot to zahteva komunistična stranka. Boljševiški časopis "Pravda" poroča včeraj, da je bilo v Ukrajini aretiranih 9 komunističnih voditeljev, ki so se pričeli družiti s kulaki, sovražniki boljševizma. O enakih slučajih se poroča iz Kavkaza. Obenem naznanja boljševiška vlada, da v prihodnjem letu ne more toliko potrošiti, kot je potrošila v letošnjem, ker polagoma prihaja kriza tudi v komunistične kroge. Stalin napenja skrajne sile, da obdrži absolutno kontrolo nad sovjetsko Rusijo, ki je v nevarnosti, da se spremeni. -o- Malčki na delu Na našem dvorišču se je nahajalo cele hribe lesa, ki je še ostal od našega starega, podrtega poslopja. Deloma so ta les pokurili naši zidarji, ko so greli malto in vodo tekom zidanja, a večino tega lesa so pobrali na; ši malčki v četrtek popoldne. Eno uro jih je bilo "na delu" kakih 25, pa so počistili jard. Odnašali so les v vrečah, v besketih, na vozičkih, z rokami, v kotlih in svežnjih, dokler ni bilo vse počiščeno. Marsikatera družina bo imela lesa za nekaj dni. In enkrat, ko bo naše novo poslopje popolnoma gotovo, pa bomo te malčke povabili, da nam počistijo v zameno za les naš jard, pa bomo potem najboljši prijatelji. -o- Banket in ples Organizacija Hrvatski Narodni Dom v Clevelandu priredi na starega leta večer, v soboto 31. decembra, banket in ples, k čemur se pozivljejo vsi prijatelji Doma, da skupno spremijo staro leto v večnost in dočakajo veselejše novo leto. Na banketu bo govoril sodnik Arthur Day in Charles Fox, hrvatski rojak in načelnik policije v Euclidu. Tudi precej drugih izvrstnih govornikov je na programu. Po programu sledi ples, ki bo trajal do 2. ure po polnoči. Vstopnina k banketu je samo 50c od osebe. Banket se prične točno ob 8. uri zvečer. In organizacija Hrvatski Narodni Dom želi vsem svojim prijateljem — srečno novo leto! Križmanova mesnica Prav nič se ne boste zmotili, ' ako naročite za praznike dobre šunke, plečeta in okusno prato| v Križmanovi mesnici na 6220 St. Clair Ave. ali na 1132 E. 71st St. Ne samo, da je blago okusno, pa je tudi poceni kot ne morete dobiti drugje. Priporočamo. Zedinjene države ne morejo prodajati opojne pijače, pravi Baker Washington, 29. decembra. Newton D. Baker iz Clevelanda, bivši župan in vojni tajnik, je naslovil na kongres pismo, v katerem povdarja, da nasprotuje, da bi ameriška vlada prodajala | uradnim potom opojno pijačo, potem ko bo 18. amendment preklican. Načelnik kongresnega cdbora, kongresman Celler, ki ima v rokah vso postavodajo gle-! de opojne pijače, je naslovil na Newton D. Baker j a pismo, v katerem mu sporoča, da je načrt kongresa, da governer vsake posamezne države imenuje posebno komisijo za opojno pijačo v vsakem posameznem okraju vsake države. Ta komisija bi imela polno oblast podeljevati licence in odločati, kdo sme in kdo ne sme prodajati opojne pijače. Omenjena komisija bi morala biti sestavljena iz članov, ki so nepristranski, oziroma iz demokratov in republikancev, ali pa celo iz članov drugih strank, ako je to mogoče. Baker je na to pismo kongresmana Celler j a odgovoril, da ima tozacftevno bogate skušnje iz prejšnjih let, toda da zadnja leta ni pazno sledil razvoju dogodkov glede opojne pijače. Raditega pa odgovarja kongresmanu Cellerju, da po njegovem mnenju ni praktično niti moralno za vlado, da bi se podala v kupčijo z opojno pijačo. Baker je mnenja, da ameriški narod nikakor ne bi dovolil, da j bi vlada prodajala opojno pija-jčo, je pa za to, da vlada podeljuje permite posameznim osebam za prodajo opojnih pijač, ako so dotične osebe odgovorne in zanesljive. Ker ima Baker največji vpliv pri prihodnjem predsedniku Rooseveltu, se iz tega pisma sklepa, da bodo nastale neke vrste gostilne v Ameriki, toda kako in kaj, o tem niso nasprotniki prohibicije naredili še nobenega sklepa. -o- Mama Grdinova Mrs. Mary Grdina, vdova po pokojnem John Grdini se prav iskreno zahvaljuje vsem številnim prijateljem in prijateljicam, ki so ji za Božič in Novo leto poslali tako veliko število prijetnih voščil. Mamici je nemogoče vsakomur posebej odgovoriti, toda čuti se pa iskreno hvaležno za izražena voščila in Vošči vsem skupaj prav iskreno veselo in srečno Novo leto! Sinko umrl Staršem Mr. in Mrs. Frank Pobega je v četrtek preminul 11 mesecev stari sinko Albert. Pogreb Alberta se vrši v soboto popoldne ob 2. uri pod vodstvom pogrebnega zavoda Louis L. Ferfolia. Družina Pobega stanuje na 3635 E. 81st St., in ji izrekamo naše iskrene sožalje! Vest iz domovine Mr. Jernej Kramer, 1101 Norwood Road, je dobil žalostno vest iz domovine, da mu je umrla njegova ljubljena mama Marija Kramer, rojena čoš. Umrla je previdena s sv. zakramenti v čestitljivi starosti 82 let. V stari domovini zapušča soproga in sino Franka ter hčer Ivano, v Clevelannu pa sina Jerneja. Ranjka je bivala na Viču pri Ljubljani. Iskreno sožalje I sorodnikom! Pozor na oglas Opozarjamo na današnji oglas našega slovenskega trgovca Mr. Louis Oswalda, 17205 Grove-wood Ave., katerega rojakom toplo priporočamo. Stroji, stroji, kam bomo z ljudmi! Iir k milih ^/ČNOlisiK -(»TO | WORSE SME ( IS THERE. Obilo zabave pred odhodom starega leta! Nič manj kot deset večjih veselic priredijo naša slovenska društva na starega leta večer v raznih dvoranah in narodnih domovih v Clevelandu. Videti je, da narod želi, da prepodi leto 1932 iz svoje sredine in se seznani z dobro voljo in upom z novim letom 1933. Eno leto je važna doba v človeškem življenju, za leto si starejši, mladi rod prihaja na površje z vsakim letom, a vendar ima sleherni, mlad ali star, upanje ob koncu leta, da mu prinese novo leto več uspeha, zdravja, sreče in napredka. V tem znamenju bodo tudi naša društva z raznimi veselicami in lepimi prireditvami skušala pregnati nesrečno leto 1932 v pozabljivost in upeljati bolj srečno, nadepolno leto 1933. Poglejmo nekoliko, kaj se bo vršilo na letošnji Silvestrov večer v Clevelandu: Predvsem je treba omeniti prireditev Kluba društev Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. Skoro vsako leto priredi ta Klub, ki obstoji iz zastopnikov vseh slovenskih društev, ki tvorijo Slovenski Narodni Dom v Clevelandu, zanimivo in poleg tega tudi pomembno prireditev na Silvestrov večer. Obe dvorani obširnega S. N. Doma bodo cenjenim gostom na razpolago. Nič se vam ni treba bati vstopnine, ki je tako nizka, da jo sleherni zmore. Znaša namreč samo 25 centov. V veselih pogovorih s prijatelji boste ob zatonu starega leta pričakovali novo leto in vsaj par ur imeli upanje na boljšo bodočnost, za katero smo vsi pripravljeni, da tudi; gotovo pride. Klub društev, ki zastopa najmanj 10,000 članov in članic slovenskih društev v Clevelandu, vam bo imenitno postregel na Silvestrov večer in prav po nizki ceni. Prireditev ni toliko za dobiček kot pred vsem, da se vam dobro postreže. Le pridite! i Plesno veselico priredi slovensko podporno društvo "Danica," št. 34, S. D. Z., in sicer v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave., v soboto večer Da bo ples na starega leta večer toliko bolj živahen, bodo igrali znani "Beacons Melody Pilots." Prav prijazno vabi društvo "Danica" rojake na to silvestersko priredb tev. Prijetna domača zabava se vrši na Silvestrov večer za člane društva "Naš Dom," št. 50 S. D. Z. in sicer na domu na 8322 Rosewood Ave. Vabljeni so vsi člani in njih prijatelji, da se odzovejo v korist društva. Bo prav prijetno, ko se boste lahko na domačem domu pomenili, kako ste poslovali v letošnjem letu in kak-'šne načrte imate za prihodnje leto. Le pridite, bratje in sestre, bo prav luštno! Pevski zbor "Jadran," ki sicer vedno prepeva modre, pa prijazne in vesele slovenske pesmice, ki je v letošnjem letu razveselil toliko tisoč slovenskih src s svojimi koncerti, prav prijazno vabi vse svoje člane, prijatelje in ljubitelje v resnici domače zabave, da pridejo na Silvestrov večer v Slovenski Delavski Dom na Waterloo Road. V prijaznem krožku ljubiteljev petja in zavednih Slovencev in Slovenk se boste ob slovesu starega leta prav prijazno zabavali. V Slovenskem Domu na Holmes Ave., bo tudi jako prijazna domača veselica na Silvestrov večer. Priredi jo društvo "Vipavski Raj," .št. 312, S. N. P. J. Ničesar domačega ne boste pogrešali in vsi društveniki, kot tudi njih prijatelji in prijateljice, ste praV prijazno vabljeni, da pridete v obilnem številu. Pomagajte ob polnoči prepoditi leto 1932, z upanjem, da bo v no- vem letu 1933 veliko boljše. Plesno veselico priredi na Silvestrov večer A. G. klub v Grdi-novi dvorani, kamor ste prijazno vabljeni. Silvestrov večer bodo obhajali tudi v spodnjih šolskih prostorih na Bliss Road. Pričakovali bodo v veseli zabavi tudi novo leto. Ne pozabite te zabave! • Slovenski društveni dom na Recher Ave., priredi veselico v svojih prostorih na Silvestrov večer. V prijetni domači zabavi in pogovoru vam bo hitro minulo sovražno leto 1932 in se vam prismehljalo novo leto 1933. In še ena veselica je na Silvestrov večer, na katero hočemo opozoriti občinstvo. To je skupna veselica društva "Soča" in "Nanos." Omenjeni društvi imati veselico na Silvestrov večer v poznani Klima dvorani na 3241 W. 50th St., kamor so prijazno vabljeni vsi rojaki dobre volje, ki hočejo praznovati pošteno in veselo odhod starega leta. St. Clair Merchants Association priredi v soboto, 31. decembra, svoj privatni Silvestrov večer v Knausovi dvorani. Zanimanje za Silvestrov večer trgovskega društva je obilno in smo prepričani, da bo sleherni zadovoljen. In glasom društvenega koledarja tv "Ameriški Domovini" ne bo na novoletni dan, 1. janu-arija, nobene prireditve v slovenski naselbini. Posetite torej veselice in prireditve na Silvestrov večer. -o- Na knjige Mr. Jos. Perme nam naznanja, da je odprl svojo lastno krojačnico v Kmetovem poslopju na 15607 Waterloo Road, kjer rojaki lahko dobijo na knjige International ali Custodian posojilnice lepe obleke in suknje. [Berite tozadevni oglas! Poglavitna naloga predsednika Roosevelta bo, da povrne prosperiteto . Washington, 29. d e c e m b r a. S Ako je kdo poučen o načrtih in idejah novega predsednika j Roosevelta, je gotovo novo izvo-! | ljeni senator Bronson Cutting iz ! i države New Mexico. Primeroma mlad človek, vzgojen v državi1 New York, kjer sta z novo izvoljenim predsednikom skupno po-' hajala šole, nestrankarski poli-| tik, dasi demokrat, bo igral senator Cutting v bodočem kon-i gresu jako važno ulogo. Sena-jtor Cutting je jako napreden in I priznava, da potrebuje Ameri-j jka silno mnogo sprememb. In v Item se z njim popolnoma strinja novi predsednik Roosevelt. Včeraj so senatorja vpraševali razni časnikarji, kaj misli glede pro-I grama Roosevelta za, bodoča štiri leta. Senator Cutting je jasno I odgovoril: "Roosevelt nima še ; nobenega določnega načrta, toda resnica je, da posvečuje ves | čas, odkar je bil izvoljen, pro-j iblemom Amerike in ostalega1 sveta. Roosevelt molči dosedaj, j ker bi njegova beseda mogoče j motila sedanjo administracijo,! ki bo v dveh mesecih preminula. Prepričan pa sem, da bo Roose-i •velt držal svojo besedo, katero j je dal ameriškemu narodu tekom S predsedniške kampanje, da bo | namreč njegova vlada popolnoma drugačna kot je bila vlada predsednika Hooverja. To se ne tiče samo zadev in problemov Zedinjenih držav, pač pa tudi problemov vsega sveta." Roosevelt je izjavil končno: "Mi ne moremo mirnega očesa gledati, da strada pol sveta. Naša naloga je priti vzrokom do dna in temu primerno urediti naše poslovanje." -o- O ranjkem Mr. Rusu Naj še pripomnimo na tem mestu, da je bil ranjki John Rus, o katerega smrti smo včeraj poročali, ustanovnik in eden najstarejših članov društva sv. Vida, št. 25 K.S.K.J. Bil je tudi večletni tajnik in jako aktiven in družaben pri društvenih j sobratih. Vselej do zadnjih treh I let, ko je zbolel, se je zelo rad! udeleževal društvenih sej, pa je znal vedno kako pametno, pa tudi šegavo povedati. Bil je tudi zvest dolgoletni naročnik "Ameriške Domovine," kakoršnjih bi danes 'še več potrebovali. Naj bo zaslužnemu možu mirna ameriška zemlja, vsem njegovim sorodnikom pa izrekamo naše globoko sožalje nad zgubo dobrega očeta in prijatelja. Prijeten obisk Včeraj nas je obiskal iz Ken-more, Ohio, naš dolgoletni prijatelj in naročnik Mr. Frank Anderluh, ki je ponovil celoletno naročnino. Prav lepa hvala. Enako je včeraj iz Brezij v Sloveniji dobil naročilo prijatelj Mr. John Intiharja, ki biva že nekaj let v domovini, da gre v naš urad in poravna celoletno naročnino za Mr. Intiharja, katerega tem potom prav srčno pozdravljamo in se" mu zahvaljujemo za naklonjenost. Listnica uredništva Mr. J. F. Terbižan, Cleveland. Ali bi bili toliko prijazni in se oglasili v našem uradu glede vašega dopisa? Prosimo.! Pot z busom Kdor hoče iti z busom v Lorain, naj pokliče Mr. Jos. Bir-ka, ENdicott 3094. Prostora je še za kakih 20 oseb. ©Pismo ima' pri nas Theresa | Bole. Zanimiva seja in važni sklepi Jugoslovanskega Ameriškega Kluba Pretekli torek se je vršila zanimiva seja Ameriško Jugoslovanskega Kluba, kot je bilo že poročano v časopisju. Na tej seji je bila primerno dobra udeležba starih in nekaterih novih članov, ki so se živahno zavzemali za nadaljevanje dela Kluba v bodočnosti. Razmotrivala so se vprašanja ali naj Klub še nadalje posluje, ali naj se delovanje opusti. Enoglasno je bilo sklenjeno za še bolj agilno poslovanje v bodočnosti. Prišlo je tudi .Vprašanje, če se ime Kluba spremeni ali ostane kot je sedaj. Tozadevna razprava je trajala dobro uro, nakar se je sklenilo, da je Klub neobhodno potreben, da nadaljuje z započetim delovanjem, da se oživi in reorganizira v širše odseke in da prevzame Klub pod svoje okrilje tudi akcijo za Jugoslovanski Narodni Vrt. Ime Kluba ostane nespremenjeno. Tozadevne debate so se udeležili: Grdina, Ur-bančič, Lah, šabec, Šolič, Marin-kovič, Kukič, Mihaljevič, Lav-rič in drugi. Sklenilo se je tudi, da člani Kluba plačujejo 10 centov mesečno. Ker' je bilo mnogo članov Kluba na omenjeni večer zadržanih po drugih sejah, se je sklenilo, da se vrši v torek, 24. januarja, glavna seja, na katero se pismeno in javno povabi vse člane in one, ki se za stvar zanimajo. V ta namen je bil izvoljen pripravljalni odbor, v katerem se nasajajo člani: Mr. Mike Lah, Mr. Mile Ma-rinkovič, Mr. Josip Mihaljevich, Mr. Jos. Penko, Mr. George Voj-; novic, Mr. Jos. Grdina, Mr. šolič in več drugih, da uredijo vse ! potrebno v ta namen. — A. G., i predsednik. Ponorel zamorec Fcrt Huachuca, Arizona, 29. decembra. V tukajšnem fortu je mahoma znorel zamorski vojak Abernethy. Kapitan Wes-sely je pripeljal na vojaško ga-solinsko postajo svoj avto, da ga Abernety, ki je bil na postaji zapcsljen, očisti in preskrbi z oljem in gasolinom. Ko je pa j kapitan odšel, je zamorec Abernethy sedel v kapitanov avto in se odpeljal na njegov dom, kjer je ustrelil kapitana Wesselya in njegovo ženo, nakar je poiskal kapitana David A. Palmerja, katerega je tudi ustrelil zaeno s kapitanovo ženo. In ravno je streljal na poročnika Hartie, ko ga je izsledila vojaška straža, ki je norca ubila. Vsega skupaj je torej pet oseb mrtvih in ena ranjena. -o- Domača zabava Skupna društva fare sv. Vida priredijo na novoletni dan, v nedeljo, 1. januarija, prijetno domačo zabavo v prostorih pod no-jvo cerkvijo. Pričetek je točno ob 7:30 zvečer. Po okusni večerji' se bo igrala tombula in razne igre s kartami. Vsi prijatelji v resnici prijete domače | zabave so vljudno vabljeni. -o- Priporočila vredno Mr. Anton Jančigar, poslovodja Kresse's Meat Market, 533E Superior Ave., ima za praznik« posebno znižane cene na mesu Rojake prosimo, da preberej< njegov današnji oglas. Za v res niči izvrstno blago po najnižjil cenah se oglasite pri Kresse' Meat Market. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznaSalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 306, Fri., Dec. 30th, 1932 Razmere v domovini bodo zagrebški gospodje s svojim veleizdajalskim činom dosegli, bosta prijateljski fašistični pozdrav in priznanje vseh onih, ki ne morejo mirno spati, ko gledajo, da postaja Jugoslavija zaščitnica svojega naroda in steber miru v Evropi. Povdarjali smo v našem časopisu že ponovno, da današnji časi niso niti prilični niti potrebni, da se neti med Jugoslovani prepir, mržnja in napadi na vlado, ker je vse to kot nalašč napeljana voda na mussolinski mlin v Rimu, ki lik ropaželjni ptici gleda z največjim zadovoljstvom na mržnjo med Jugoslovani, katera mržnja, če se ne bo nehala, bo Italiji sijajna prilika, da odnese še druge kose slovenskega in hrvatskega ozemlja. Tozadevno piše ljubljanski dnevnik "Jutro" v svojem uvodnem članku: Že v včerajšnjem uvodniku smo zabeležili alarmantno vest, ki jo je objavil ugledni in svetovnoznani angleški novinar W i c k h a m Steed v nedeljski številki londonskega "Times." Steed je poročal o tajnih načrtih, 'ki so jih v Rimu skovali ali jih morda še kujejo predstavniki Mussolinijeve Italije, Hitlerjeve Nemčije in Gomboševe Madžarske. Opozorili smo tudi, da je moral imeti za svoja razkritja vsekakor stvarno podlago. Kakršnakoli pa je ta podlaga, o tem ni dvoma, da je glavna ost sklenjenih ali snujoČih se načrtov naperjena proti naši državi. Jugoslavija, ki je kljub svoji skromnosti in miroljubnosti trn v peti nekaterim neprimerno večjim narodom, naj bi pač za vedno izginila z zemeljske površine, njeno ozemlje pa se porazdelilo na desno in levo med njene grobarje. V Rimu so sklepali našo pogubo in našo smrt. Istočasno s tem tajnim rimskim sklepom smo izvedeli tudi za sklep nekega drugega več ali manj tajnega sestanka, ki se je vršil, menda tudi istočasno z rimskim, na naših tleh v Zagrebu. Pred dnevi so se namreč sestali v Zagrebu pod predsedstvom g. dr. Mačka nekateri pristaši bivše Ra-dičeve stranke in nekaj drugih gospodov, ki se še vedno niso otresli šablan g. Svetozarja Pribičeviča. Etablirali so se kot "voditelji naroda" in postavili program, ki naj bi tvoril osnovo opozicijskega pokreta v naši državi. V svoji resoluciji naglašajo načelo narodne suverenosti kot edini izvor vsake avtoritete. Izključno kmečki program proglašajo za edino linijo našega celokupnega javnega življenja in izjavljajo, da je šestojanuarski režim najjačja forma absolutistične negemonije Srbijancev nad vsemi ostalimi deli naroda in države. Ob enem zahtevajo, da se naša nacionalna zgodovina vrne nazaj v leto 1918, v dobo pred ustanovitvijo Ju goslavije, v čase splošnega kosa. Pred vsem je treba pribiti, da zagrebška resolucija g. Mačka in njegovih tovarišev ni morda pričetek kake resnej Še opozicionalne akcije, temveč je v svojem bistvu zaključek mnogih poskusov, da se med nasprotniki današnjega reži ma jiapravi skupen program. Poskusi so se popolnoma ponesrečili in s svojo resolucijo se gg. Maček in tovariši vra čajo nazaj v svoj stari intransigentni kotiček. Nade, ki jih je g. Korošec kot glavni posrednik med srbijanskimi opozi cionalci ter hrvatskimi in slovenskimi separatisti vzbujal zlasti tudi pri svojih pristaših v Sloveniji, so žalostno pro padle. Pokazalo se je, da je tako zvana opozicija nesposob na ustvariti skupno vojsko'. Dogodki bodo kmalu pogazili vse te kujajoče se politike in to tem prej, ker je sedaj cele mu svetu odkrita njihova nesposobnost, ustvariti pozitiven državni in narodni program, ki edini bi mogel dati nekaj upanja, da bi v bodoče gospodje Mački Korošci in njim -sorodni še igrali kako pomembnejšo vlogo v našem političnem življenju. Toda vrnimo se nazaj k resoluciji. V točkah, ki so bile v Zagrebu sprejete, se krije zelo nespretno čisto veleizdaj-niška tedenca. Vse zagrebške fraze ne pomenijo drugega, nego da se ta gospoda izjavlja proti kralju in monarhiji in da ne priznava naše države. Gg. Maček in njegovi prijatelji so predrzni dovolj, da zahtevajo revizijo zgodovinskega dejstva od 1. decembra 1918, ki je bilo ustvarjeno z neskončnimi žrtvami celokupnega naroda, z mučeniško smrtjo sto-lisočev njegovih sinov in z enotno voljo vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. G. Maček bi se sedaj hotel znova pogajati, ali naj se Jugoslavija ustanovi ali ne! In g. Pribičevič bi se očividno ne strašil, svojo užaljeno ambicijo postaviti nad življenjske interese celokupnega našega naroda! Zagrebška resolucija je drastičen primer herostratske-ga razdejanja in tipičen primer zločinske podpore vsem onim, ki bi hoteli svoje zastave razviti na razvalinah Jugoslavije. Koliko neokusnosti je skrito v resoluciji, se vidi tudi iz izjave o hegemoniji, ko je resnica, da je bil šestojanuarski režim proglašen tudi zato, da strmoglavi hegemonistična stremljenja, in je jasno, da so načela nove jugoslovenske politike v glavnem akcija proti nadvladi enega dela naroda nad drugim. Praktičnemu izvajanju državne politike in narodnega programa se je v mnogem za posrečilo popraviti grehe one politike, ki je potom raznih interesnih aranžmanov v prošlosti najbolj vzdrževala odkrite ali prikrite hegemoni-stične tendence. Neiskrenost in demagoštvo s čistim kmečkim programom zagrebški gospodi ne bo pomagalo. Naš kmet vidi, da baš sedanja politika bolj kakor kadarkoli v prošlosti stoji na pravilnem razumevanju interesov našega kmečkega ljudstva in da je ta politika v najtežjih časih kmetu dala koristi, ki so daleč od kmečke gospode v vili g. Mačka. Zagrebški sestanek je tragičen dokaz, kam dospejo ljudje,' ki svojih osebnih interesov ne znajo podrediti splošnim narodnim in državnim interesom in pri katerih je osebna ambicioznost več vredna kakor obstoj in usoda naroda. K sreči bo zagrebška resolucija ostala le žalostna epizoda. Edini uspeh, ki ga Cleveland (Collinwood), O.— želim, da urednik Ameriške Domovine priobči to pismo dobesedno, kakor se glasi: Collinwood, 3. jan. 1933. John in Mary Lokar, Cleveland, Ohio. Cenjeni sodrug in sodru-žica! Naznanjam vam, da je s. Ivan Jontez vložil proti- vama obtožbo zaradi kršitve 4. točke IX člena pravil JSZ, ter vaju pozivam, da se udeležita seje kluba št. 49 dne 1. januarja 1933, na kateri se bo v smislu zahteve tožitelja vršila obravnava proti vama Opozarjam vas na to, da se bo obravnava vršila tudi v slučaju, da vi ne bi hoteli priti na sejo in da bo sklep seje vzlic temu veljaven. S sodružnim pozdravom! A. Skapin, tajnik-blagajnik kluba št. 49 (Pečat: Socialist Party, Branch 19 Cleveland, Ohio.) Malo hočem pa vseeno odgovoriti na to pismo. Mislim, da se je v Podgoričan-Jontezovi glavi popolnoma zmešalo in tuli tistim, kateri so sklenili, da se me obtoži pri klubu št. 49. Povem vam vsem skupaj, kateri te sploh spisali to obtožnico, da midva sploh nimava ničesar več opraviti pri klubu, oziroma stari Lokar. Mene pa še nikoli niste videli na klubovi seji, ker nisem še nikdar simpatizirala z Barbičem in Podgoričanom-Jon-tezom. Torej da ne boste preveč časa porabili, ne čakajte nikogar. Da bi se tiček Podgori-čan-Jontez malo postavil, piše, da se bo obravnava vseeno vršila v slučaju, da ne prideva na sejo. Kar naj se vrši, nimava prav ničesar proti dotični obravnavi, ker dobro veste, da ne boste starega Lokar j a nikdar več privabili nazaj in da bi se Bar-bič in Jontez malo olepšala, pa mislita, da bosta izključila starega Lokar j a iz JSZ. Toda zanj se ni treba nič brigat, ker on se je že sam izključil še septembra meseca t. 1. Še takrat sem pisala Zajcu, uredniku Proletar-ca, da naj nas izbriše in če nas ni, je njegova krivda. Torej porabite čas v kaj bolj potrebnega in ne bijte sami sebe po zobeh. Sicer pa obžalujem, ker še pravilnega imena niste zapisali. Pa kaj zato, ali je Micka ali Urška ali Marjeta, to je pač meni vseeno in če je tudi vam prav, potem je O.K. Nadalje sem čitala v Prosve-ti z dne 24. decembra od Podgo-ričana-Jonteza, ki piše med drugim: Meni se močno zdi, da razni kritiki Prosvetinega leposlovnega dela istega prav slabo ali pa sploh ne poznajo. S tem misli ta naš "pisatelj" romane. Jezi ga, ker se večina čitateljev ne briga za njegove povesti, pač pa povdarja, da se čitateljice bolj brigajo. Jaz pa mislim, da je končno vseeno. Nadalje priporoča, naj čitateljice govorijo. Jaz mu odgovorim, kakor jaz mislim, druge pa, če mu bo katero odgovorila, naj mu po svoje. Jaz mislim, da pisatelj povesti bi moral pač drugače pisati, kakor to dela Podgoričan - Jontez. On sploh nima nobenega drugega dela, kakor da gre malo sem, malo tje, malo ugrizne tam, malo <£ukaj, kakor lačen volk, malo ime spremeni in doma napravi kako mešanico, pa pošlje v list. Mislim, da drugi pisatelji delajo malo drugače. Predvsem pustijo poštene ljudi pri miru in ne pišejo povesti o njih. To je moje mnenje. Nadalje piše Podgoričan-Jon-tez, da se nikakor ne misli prerekati s tistimi, ki ga napadajo v Ameriški Domovini. Nisi prav zapisal. Zapisati bi moral: "ki ti odgovarjajo," ne "napa- dajo." Tako bi se pravilno glasilo. On piše; ". . . za take malenkostne osebnosti rojakov, ki jih je človek imel nekoč za najboljše prijatelje." Dobro, ako smo bili prijatelji, zakaj si nas pa začel napadati na vse mogoče načine in to brez vzroka. Pišeš, da za take ljudi imaš edino le prezir. Ali veš, Podgoričan, tvoj prezir je meni deveta briga. Ako bi nas bil vedno preziral, bi bilo morda tudi zate boljše. Mislil si, da ti kot pisatelj, kakor se sam nazivaš, lahko pišeš kar hočeš in drugi bomo po molčali. Misliš si, saj mi itak nihče ne zna odgovorit. Toda vedi, da smo tudi mi ljudje, ki vidimo, slišimo in čutimo. Ne vem, čemu bi mi mirno čakali naj udrihajo drugi po nas brez vzroka. Povem ti, Podgoričan-Jontez, čeravno imam že šest križev na moji grbi, vendar se ne ustrašim odgovoriti mladeniču kakor si ti, dasi nisem nobena pisateljica. Se bomo pa še drugič kaj pomenili. Lena Lokar, ongava mama. -o- Starosti Slovenskega Sokola Cleveland, O. — Ni bil moj namen oglasiti se in razpravljati zakaj in kako da se ni Slovenski Sokol udeležil proslave, ker je to zadeva Sokola samega. Povedano naj bo Stankotu Dolencu in vsem Sokolom, da je Sokol narodna organizacija, katera je stremela po osvobojenju izpod avstrijskega jarma, pa ne oziraje se na kake žrtve doprinese za idejo Jugoslavije. /In danes je Sokol tisti, ki je čuvar Jugoslavije, pa če to mi odobravamo ali ne. Ni pa lepo, da bi se Sokol skrival pod narodnim plaščem in izvrševal nekaj, kar ni v skladu s sokolskimi načeli, češki Sokol je pripoznal Sokola kraljevine Jugoslavije, kaj pa mi? Mislim, da ga nismo! In ako ga ne, ni pravilno, da imamo še ime Slovenski Sokol in ostanemo mrzli, ko Sokol Jugoslavije praznuje dan ujedinjenja. Sokol Stanko Dolenc pripoveduješ, da imamo prvo jugoslovansko zastavo, a obenem ubijaš svoje lastne besede, ko praviš, da je Slovenski Sokol. Zakaj nisi iskren in pustiš jugoslovansko zastavo pri miru, ki je marsikateremu trn v peti. Pišeš tudi, da ste bili ali smo bili povabljeni, da se udeležimo proslave ujedinjenja in da ni bilo enega člana, ki bi spregovoril, da se naš Sokol udeleži. Zakaj toliko neresnice? Ti dobro veš, da je Slovenski Sokol praznoval ujedinjenje leta 1930 in leta 1931. Leta 1931 je stavil predlog brat Frank Lunka in kateri je bil tudi na občnem zboru sprejet, da Slovenski Sokol praznuje ujedinjenje in obenem pa 35, oziroma 36 letnico ustanove z banketom. To Ti naj bo povedano, ki tako upoštevaš voljo članstva in občnega zbora. Tukaj je dokaz, kako malo pojmuješ Jugoslovanskega Sokola, njegova načela in principe. Dobro vem, da so si še danes bratje in sestre Sokoli, kateri si pomagajo z bratsko ljubeznijo eden do drugega; vsi za enega, eden za vse. In s tem delom bodo Sokoli doprinašali, da bo Jugoslavija enkrat res prava demokratična dežela, pa če se Ti s tem strinjaš ali ne. Vinko Levstik, član Sokola. PAZITE SE PRED FLU! Čistite črevesje, ojačite si ves sistem. Vzemite TRINERJEVO GRENKO VINO Newburske novice sem nadlegujejo: za kurjavo, za sveče, za šolske potrebščine in sedaj pridejo še davki in obresti! če je težko skrbeti za družino, v današnjih dneh stiske, kaj naj rečemo o podjetju kot je cerkev in šola. Toda nočemo obupava-ti. Korajžno naprej, če tudi je figa v žepu. Enkrat bo že drugače, ali pa bo sodnji dan. Na sodnji dan bodo pa vsi dolgovi itak izbrisani, tudi za naše sveče in kurjavo. Toda, saj tega nisem mislil omeniti. Hotel sem le reči: prav iskrena zahvala vsem darovalcem na Božič. Bog plati tisočero! Pri svojih starših na obisku je bila za božične praznike Mrs. Angela Gergich, ki se je prej pisala Kenig, hčerka John in Marije Kenik iz 82. ceste. Družina Gergich stanuje v Worcester, New York. Ob tej priliki je bil tudi krščen Anthony John Jr Mrs. J. B. Fortuna, iz Maple Heights in Mrs. škufca sta prejela žalostno vest iz škocjana, da jima je tam umrla mati Marija Čudovan. Mrs. Fortuna in Mrs. škufca izrekamo naše globoko sožalje na izgubi matere. Naši igralci dramskega dr. Krka se pripravljajo, da ponovijo krasno igro "Na Betlehem-skih poljanah" v nedeljo po sv. Treh Kraljih. K tej pomembni igri bo pridejana še druga in sicer, "Sveti Trije Kralji." Vsakdo, ki je videl prvo igro vprizor-jeno zadnjič se je izrazil, da tako lepe igre še ni videl. Udeležba je bila zeto skromna takrat, ker je bil delovnik. Zato opozarjamo vse na to krasno predstavo, katero bo priredilo društvo Krka v prid cerkve, na 8. januarja. Bog vedi, kako prazno mora biti življenje onih nesrečnih ljudi, ki nimajo vere in torej nobenih praznikov. V borbi za vsak-dajni kruh postane človeku težko, da komaj zmaguje svoje breme. Dan za dnem ena in ista pesem v tovarni, kadar je delo, kadar ga pa ni, pa zopet tisto neznosno postopanje brez dela! Teden za tednom isto čudno enolično ži-votarjenje brez vsakega presledka, brez upanja na kaj boljšega, brez solnca sreče; kakor izgubljen otrok v temnem, brezkončnem gozdu, ki ne najde izhoda, tako mora biti življenje brez nad na konečno odrešenje iz te solzne doline, tako mora biti strašno dolgočasno životarjenje brez Boga. Koliko drugačno pa j^ življenje kristjana, kateremu daje sladko upanje Kristusova beseda! Tudi njega težijo vsakdanje skrbi in ga muči borba za obstanek čez teden. Pride pa nedelja, in če tudi cel teden ni mislil na kaj prijetnejšega, kakor to, kako si bo pomagal naprej, nedelja ga'spominja na Boga in njegovo vsemogočnost, pred katero bo konečno morala bežati vsa pretkanost nepravičnih oderuhov in bo zasijalo solnce pravice v svitu katerega se bo morala razpršiti vsaka tuga in vsako razočaranje, kakor nfegla v jutranjih žarkih. Pride pa še ta ali oni praznik, ki nas spominja na Zveličarja, njegovo Mater, na tega ali onega svetnika, kateri je prav tako trpel, kakor mi, sedaj pa že vživa večno plačilo v neminljivi sreči — kako to po-krepča človeka! Izmed vseh takih dni je Božič najbolj blažen dan. Kakor žarek iz nebes pride ta praznik enkrat vsako leto, da poživi vse one, ki poznajo pomen tega blaženega dneva. Zlasti letos se mi zdi, da je ta praznik priproste-mu človeko tisto, kar je bilo sv. Štefanu odprto nebo, ko so ga kamenjali. Naše praznovanje je bilo letos ljubko in lepo. Cerkev je bi-< Če verjamete al' pa ne. V A. D. sem bral, da ko ravno niso imeli drugega dela v Columbusu, pa je nekdo izračunal, da je v državi Ohio neka oseba, ki je zaslužila prošlo leto več kot pet milijonov dolarjev. Poročilo pravi, da ne smejo izdati imena dotične osebe. In da ne bo kakega nepotrebnega natolcevanja ali namigavia-nja, naj na tem mestu povem, da jaz nisem dotična oseba. A Zadnjič sem tole slišal, ki se mi zdi dobra. Zadnjič enkrat je bilo prav lepo vreme, zato neka družina sklene, da gre nekoliko na izprehod v Gordon park. Bili so že skoro v parku, ko se gospodar spomni, da je pozabil zaklenit drvarnico, kjer imajo spravljen premog. Hitro teče domov, zaklene drvarnico, vtakne ključ v žep in hiti za družino, katero dohiti že pri jezeru. Proti, večeru se vrne družina domov, pa kako se začudijo, ko dobijo pred vrati soseda, ki gospodarja nahruli: "Hej, kaj pa vam ne pade v glavo, da greste zaklenit mojo ženo v vašo drvarni- co Dnevna vprašanja la okusno okinčana. Hvala za to čč. šolskim sestram in našemu mežnarju John Kegloviču, ki so posvetili par dni dela v to svrho. Pripomoglo je pa tudi krasno petje pod vodstvom Mr. Ivan Zormana in Anton Rozmana. Šolski otroci, kakor .tudi redni zbor so prepevali med vsemi mašami tako, da se mi je zdelo višek popolnosti. Prav iskrena zahvala vsem za njih obili trud. Cerkev je bila polna za polnočni-co eno uro pred pričetkom, in tudi pri vseh osmih jutranjih mašah so se napolnili prostori, kakor hitro so bili izpraznjeni od prešnje božje službe. Več kot tisoč sv. obhajil na Božič tudi ne bo ostalo brez posebnega blagoslova. Prvi kristjani so vstajali od mize Gospodove pogumni kot levi. Pokrepčani s tem angel j skim kruhom šli so, če treba, v smrt. Tako bo tudi nam Jezusovo Telo v poživljenje, ako ga vredno prejmemo. "Pridite k meni vsi, kateri ste obloženi in se trudite, in jaz vas bom poživil." Bog daj, da bi bilo to božično sv. obhajilo tudi nam vsem v pogum, v poživljenje, da bomo i mi v teh težkih dnevih šli hrabro naprej po poti poštenja in ostali zvesti Bogu do konca, da prejmemo krono zmage. Sladka je ta misel na konečno večno veselje, ali ne? Pa to nišo sanje. To je resnica, katero je Zveličar učil in za katero je dal svoje življenje! * "-i: >i< Heh, heh, he! Bogve koliko izmed onih, ki so zgorajšne brali so ves ta čas mislili le na božično kolekto? Ljudje hočejo čim preje zvedeti, "kakšna je bila ko-lekta." No j a, saj vas ne bom dražil več, takoj povem. Božična kolekta znaša letos manj, kot je kedaj v zgodovini mojega bivanja pri sv. Lovrencu. Navzlic temu pa je večja, kot smo se nadejali v današnjih časih. Božična kolekta znaša nekako $9710.00. To je lepa svota v teh časih. Je pa tudi zelo potrebna, ker nas že par mesecev 1. Kdaj se vrši ljudsko štetje v Zedinjenih državah? 2. Koliko Židov se nahaja v mestu New York? 3. Koliko uslužbencev ima ameriška zvezna vlada? 4. Ali je ženska, ki je bila tu-jezemka, pa se je v letu 1905 poročila z ameriškim državljanom, postala ameriška državljanka, in ali je zgubila ameriško državljansko pravico, ko je njen mož umrl? 5. Imenujte imena predsednikov, katerih matere so še ži-,vele, «ko so sinovi postali predsedniki. 6. Koliko je ura v New Yorku, če je v Ljubljani poldne? 7. Kdaj nastopi Mr. Frank J. Lausche svoj s o d n i j s k i urad ? 8. žena katerega predsednika slovenske podporne organizacije je pred kratkim umrla? 9. Kateri Slovenec je bil pri zadnjih volitvah izvoljen prvim državnim pravdnikom v Zedinjenih državah? 10. Kako se imenuje sedanji šerif v Clevelandu? Odgovori na vprašanja 1. Vsakih deset let. Prihodnje štetje se vrši leta 1940. 2. 1,760,000. 3. Nad 600,000. 4. Dotična ženska je postala ameriška državljanka, ko je v letu 1905 poročila ameriškega državljana, in je ostala državljanka tudi po smrti soproga. 5. Washington, Madison, Monroe, John Quincy Adams, Polk, Johnson, Grant, Garfield in McKinley. 6. šest. 7. V torek, 3. januarja, 1933. 8. Soproga Mr. Cainkarja, predsednika S. N. P. Jedno-te. 9. Jos. Galičič v Rock Springs, Wyoming. 10. Fred Alber. "Ti prijatelj, svetuj mi, kaj bi napravil. Vselej, kadar pridem domov, pa dobim mojo hčer in sina mojega delodajalca, ki lepo na zofi sedita, pa za roke se držita. Ampak tega jaz ne trpim, ker je fant bogat in mojo hčer nikoli ne bo vzel." "Vrzi fanta pri vratih ven, pa bo mir." "Si ne upam, ker bi morda potem zgubili delo." "Pa punci reci, naj bo pametna in naj pusti falota v miru." "Oh, če bi ji to ukazal, pa bo tako jezikala, da ne bo miru v hiši, nazadnje bo pa še žena ž njo potegnila." "No, potem ti pa ne morem drugega svetovati." "Bom že kako napravil, da bo prav." čez par tednov se oba prijatelja zopet srečata in oni, ki je iskal nasveta, veselo zakliče: "Ti, sem že našel pravo pot v moji zadevi." "Res? Kako si pa to napravil?" •"Zofo sem prodal." Prijatelj Leo je kupil pred kratkim jahalnega konja, ki ga je dal v rejo Jerrytu v Genevo. Zadnjič enkrat sem ga opazoval, kako zna kaj jahat in prva njegova vaja se ni kaj posebno obnesla: vsakih pet minut je padel jahač s konja. Pa ga pobaram: "Ti, kaj pa vendar delaš, da vsakih pet minut padeš s konja?" "Ja, kaj misliš, da bom v zraku visel, kadar konj poskoči?" mi odgovori. A Tole mi je povedal prijatelj: Malo je neverjetna, pa bo morda še šla kako. Nekdo je vjel v postelji bolho. Ker je bil jako mehkega srca, se ni mogel pripraviti do tega, da bi bil bolho ubil, zato je odprl žepno uro in bolho zaprl pod pokrovček. Ko zjutraj uro odpre, da vrže bolho ven, pa v svoje veliko začudenje zapazi, kako bolha sedi na minutnem kazalcu in se prav zadovoljno vozi okrog kot na vertiljaku. A Neki star čudak si je dal postaviti na svoj grob zavojček od cigar, na katerem pokrovu je stalo zapisano: "Dragi popotnik! Vzdigni tale pokrovček!" V zavojčku pa je bil prilepljen napis: "Tukaj počiva Jurij Ka-non. Bog mu daj večni mir in pokoj, ti pa, firbec, zapri pokrovček in hajdi zbogom!" DOPISI AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 30TH, 1932 -i—rrw— ...........-............................ -...................................................... 3 mrr Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. D ST. 18. NOV. 1910. V DRŽAVI OHIO INK. 13. MARCA 1914 V DRŽAVI OHIO Sede« v Cleveland-u, O., 6403 St. Clair Avenu«. Telephone: ENdicott 0886. Imenik gl. odbora za. leta 1932-33-34. UPRAVNIODBORi Predsednik: FRANK CERNE, 6083 St. Clair Ave. I. podpred.: JOSEPH OKORN, 1006 E. 68th St. II. podpred.: JULIJA BREZOVAR, 1173 E. 60th St. III. podpred.: JOSEPH ROSA, 1824 Vina Ave. S. W., Canton, Ohio Tajnik: PRIM02 KOGOJ 6518 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1062 E. 62nd St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC 6117 St. Clair Av«. NADZORNI ODBOR: Predsednik: FRANK KACAR, 1233 Addison Rd. 1. nadzor.: JOSEPH JARTZ, 1364 E. 43rd St. 2. nadzor.: CECILIJA BRODNIK, 4592 W. 130th St. 3. nadzor.: JOHN TRČEK. 15506 llolmeB Ave. 4. nadzor.: ALBINA POLJANO, 90 — 16th St., Barberton, Ohio FINANČNI ODBOR: Predsednik: FRANK M. JAKŠIČ, 6111 St. Clair Ave. 1. Financ.: LEOPOLD KUSHLAN, 513 Ulmer Bldg. 2. Financ.: JOSEPH LEKAN, 3550 E. 80th St. POROTNI ODBOR: Predsednik: LOUIS BALANT, 1808 E. 32nd St., Lorain O. 1. porotnik: LOUIS JERK1C, 727 E. 157th St. 2. porotnik: FRANK ZORIČ, 6218 St. Clair Av«. GLAVNI ZDRAVNIKI DR. F. J. KERN, 6233 St. Clair Ave. GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Cl»ir Ave. Vse denarne zadeve in stvari, ki Be tičejo Upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbine zadeve, Iti jih je re&il društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Louis lialant 1808 E. 32nd St., Lorain, O. —Na obletnico smrti pokojnega nadškofa Sedeja so njegove zemeljske ostanke na Sv. gori dne 28. novembra prenesli iz začasnega počivališča v grobnico za velikim oltarjem te cerkve. — 200,000 lir plače in še 24,000 lir poslanskih dnevnic dobiva znani požigalec tržaškega Narodnega doma poslanec Giunta. — V goriških zaporih je umrl Bogumil Berbuč.—Dom duhovnih vaj so začeli zidati na Mirenskem gradu pri Gorici.— Novo družbo za regulacijo Vipave so sestavili v Gorici. Za regulacijo je bilo porabljenih doslej 275 tisoč lir, na razpolago pa bo baje danih novih 800,000 lir. — Na Banah zidajo vojašnico. — V Tržiču je v delu nova cerkev sv. Antona. — Iz konfi-nacije sta se vrnila Ciril Gr-mek iz Avbera pri Tomaju in Leopold širca iz Godenj pri Du-tovljah. — Nedavno se je v spremstvu iivojega očeta hotel vrniti iz Jugoslavije domov v Toma j na Krasu posestnikov sin Rudolf Škerlj. Ko sta se pripeljala z očetom do Postojne, so ju takoj obkolili karabinerji in morala sta izstopiti iz vlaka. Odvedli so ju na stražnico, kjer sta bila temeljito preiskana. Po I končani preiskavi so veleli očetu nadaljevati pot domov, sina pa so pridržali in ga nato odpeljali v Trst v zapor. —Iz pregnanstva so se dalje vrnili: Ernest Hočevar, trgovec iz Hruševja, Andrej žerjal iz Boršta, kmečki sin Jeričev iz Ponikve pri Tomaju in občinski tajnik željko. Nadalje so bili izpuščeni tudi kmetski fantje iz Ravnice pri Gorici. — V zaporih so še: Grahor Tomaž, jugosl. državljan, gostilničar in mesar v Podbrdu, Štefan Kaltenekar in Zgaga Ivan. Sestri Rejčevi sta izpuščeni. V zaporih pa se nahaja še vedno Herman Kju-der iz Tomaja. — V Gorici je umrl 3. novembra 1932 upokojeni učitelj g. Peter Medvešček. Več let je opravljal kot župan občino Sv. Križ na Vipavskem. — Na ognjišču se je hudo opekel in na posledicah umrl 4 letni Ciril Rust j a od Sv. Križa na Vipavskem. — Ker je bilo v Trogiru v Dalmaciji porušenih nekaj starih kamnitih spomenikov z beneškimi levi, so priredili fašisti v Zadru velike demonstracije, ki so se končale z razbitjem šip na oknu jugoslovanskega konzulata. -o- S HARMONIKO NA MEDVEDA (Piše Jaka) "Drugič pa najprej streljaj, potem pa šele za dovoljenje vprašaj," me je podučil Gašper. V tem pa zaslišimo nedaleč od šotorišča zamolkel strel in kmalu zatem še enega. "Eddie je veverico videl, morda celo dve," je pojasnil Gašper, ki ni polagal na strele posebne važnosti. Kmalu nato pa zaslišimo lomastenje po poti in sopihanje, kot bi se proti nam valilo najmanj petnajst medvedov na obisk. Vsi zgrabimo za puške in napeto čakamo, kdo se bo pokazal iz grmovja. Pa niso bili medvedje in tudi srnjaki ne, ampak ober-kuhar Eddie je planil iz grmovja, kot bi go podilo kaka dva bataljona copernic. Vrže puško pod šotor, se sleče suknjič, potem se pa brez vsake besede k nam vsede in strmi v ogenj. Ker ni bilo dobiti iz njega drugega kot prav globoko dihanje, ga pa kapetan vpraša: "No, kdo te je pa pripodil iz gošče?" "Ustrelil sem jo." "Veverico?" "Ne, srno." "Kogaaa?" se začudi Gašper, "srno si ustrelil? Jaka, poglej no malo sodček, koliko je še piva notri. Fant je pijan ko muha in se mu vrti." "če vam pravim, da sem srno ustrelil. Tako gotovo, kot tu-kajle sedim, sem jo. Greste lahko pogledat, če mi ne verjamete," "Nas vlečeš?" "Kaj vas bom vlekel, še malo počakajmo, potem pa pojdite z menoj, da jo zavlečem v grmovje, ker se prav s pota vidi. Kaj bi bilo, če bi sedajle prišel lovski čuvaj, pa bi jo videl. Saj jo nisem mislil, kar samo je prišlo. Sedel sem ob poti na nekem podrtem drevesu in gledal po drevju za kako veverico. Kar naenkrat nekaj zašumi v grmovju pred menoj. Pogledam in glej: pfet srn stoji kakih trideset korakov pred menoj in me zija, kot bi še nikdar1 ne videle poštenega človeka. In če vam rečem, da sam ne vem, kako se je zgodilo tedaj, mi lahko verjamete. Puško sem držal pod pazduho, pa se je kar obrnila proti srnam in sprožila. Ena srna je poskočila, se dvakrat zavrtela na mestu, potem pa telebnila na tla. Jaz pa stisnem puško k sebi in planem skozi grmovje semkaj." "Fant govori, kakor bi bilo res. Ne verjamem, da bi znal tako hitro lagati," pripomnim jaz, ki sem se že veselil steaka. "Koliko, praviš, da si jih videl?" vprašuje Gašper, ki je že prej imel opravka z lovci in je vedel natančno, koliko naj se da na besede povprečnega lovca. "Enkrat sem že povedal, da sem jih videl pet in morda jih je bilo 'še več, pa nisem utegnil vseh prešteti, ker se je puška prehitro sprožila, če mi ne verjamete, pa naj tam leži ustra-ljena srna, pa naj jo kdo vidi, pa bomo plačevali kazen, da bomo vsi črni." "Kaj boš sedaj tisto govoril o plačevanju, prej bi bil no to mislil. če si jo ustrelil, je storjeno in sedaj je treba samo nekaj potuhtat, da srno spravimo sem in da nas kdo ne zaloti." (Dalje prihodnjič.) Boštjanova Mina je oskrbovala torej majhnega otročička, ki ni bil njene krvi. Pač je bil krvi tistega moža, ki ga je ona ljubila, vendar pa tudi krvi ženske, ki ji je uničila srečo njenega življenja. Otrok sam ji je bil tuj po krvi, po nagnenju, bil ji je prav za prav sovražen. * Trije otroci umrli v stanovanjskem ognju Westford, Mass., 28. decembra. V stanovanju Mr. in Mrs. Raoul Cote je nastal danes ogenj, v katerem so bili na smrt opečeni trije mali otroci druži-jne. Starši niso bili doma, ko je nastal požar. Tudi Mino Boštjonovo je spre-letela groznica spričo tuje krvi. Večkrat, kadar je pogledala v drobčkan, zgubančen obrazček, ki sta se nanj pritiskali dve rdeči peščici, jo je zazeblo ob misli, da bo ta tuji otrok zmeraj pri njej, da si bo pridobil v hiši domovinsko pravico in da si je za vse življenje naprtila resno odgovornost. Kako naglo se je to zgodilo ob Olgini smrtni postelji; z besedico "ne" na vprašanje o krivdi, in z besedico "da" na veliko prošnjo! Resnično, smrt ne klepeta in se ne obotavlja! "Še poslovi se pa pojdi!" tako reče in porine dušo naglo skozi vrata, čeprav se še tako koprneče ozira za svojci. — V hiši je bila dojilja, oskrbovala je otroka. Mina je večkrat gledala, kako je kopala otroka, ga oblačila, devala v posteljico. Mina se je do svojega štirinajstega leta igrala z lutkami. Ker je bila že tako velika, se je igrala na skrivaj, ker je je bilo si*am. Ko je nekoč prišla iz šole na počitnice, je bila medtem mati vse lutke razdala drugim otrokom in Mina se je splazila na vrt in se razjokala ko mati, kateri so pomrli vsi otroci. Dojila se je v hiši zelo uvaževala, kakor je to sploh navada tega stanu, in ni dovolila Mini, da bi ji na kakršenkoli način pomagala pri oskrbovanju dojenčka. Nobene reči ni znala Mina prav prijeti v roke, niti ne škatle s praškom ali kosmiča bate; dojilja jo je koj pokarala in ji dajala nauke. Učenik je spet hodil v šolo in poučeval namesto Novaka, ki ga je ženina smrt tako potrla, da ni bil za nobeno delo. Deseti dan po rojstvu otroka je rekla Mina učeniku: "Povejte gospodu Novaku, da mora biti otrok krščen. Delj ko dvanajst dni ne sme biti noben otrok brez krsta. Bom že za vse poskrbela, Novak mi naj le sporoči, ali mu je prav, da sem jaz za, botro in kakšno ime naj dobi punčka. Tudi uradno še ni naznanjena, a za to je še dovolj časa. — A saj ste v tej zadevi vi, gospod učenik, uradna oseba." Učenik si je s prsti počesal dolge lase s tilnika na teme in je v zadregi odvrnil: "Saj res, uradno otroka še nismo vpisali. To se mora zgoditi, kajpa. No, pozabili smo, pa bomo zdaj storili." "Torej: kako naj je punčki ime, če mu je prav, da sem jaz za botro in kovač za botra, ker mi je pomagal otroka sem prinesti in je prišel pome, da sem šla k umirajoči materi." Učenik je obljubil, da bo vse dobro opravil. Vrnil se je in dejal, da je Novaku vse prav in naj dobi punčka ime "Marija." Mlina je vsa osupla dolgo molčala; nato je rekla častitemu očku, ki je bil v Loki učenik in hkrati uradna oseba: "Vpišite: 'Olga-Marija'!" Uradnik se je začudil: "Olga?" "Tako je." "Ali po materi? Olga Marija? Tako — tako! Torej najprej mati?" "Seveda! Najprej ime matere in potem, ker gospod Novak tako želi, ime botre!" "Olga-Marija!" je zamrmral starček, ko je stopal, po stopnicah v svojo uradno sobo, ki je bila obenem glasbena soba. "Olga Marija, naravnost muzikali-čno! Bom zložil na to ime pesem I brez besed." 33. Klander, kovač, je bil spet silno razburjen. Da bo on krstni boter! Pa takega imenitnega otroka, te punčke, ki je bila hči učitelja, vnukinja samega vladnega svetnika, rejenka Mine Boštjanove! Klander je bil svoj živ dan zmeraj zelo častihlepen. Zato se je bil z najbolj zagrizeno vnemo povzpel pri konjikih do podčastnika. In v loški občini so ga vsi spoštovali, pa naj reče kdo, kar hoče — posebno 'še zdaj, odkar je imel — s pomočjo Mline Boštjanove — dobro uspevajoče gostišče. Gostišče je bilo tako gosposko, da se je komaj upal stopiti vanj, dasi je bilo njegovo. Gosposke goste je imel. Eden je bil pomočnik tajništva višjega deželnega sodišča. še mlad človek, ampak — jih je imel za ušesi! Krstni boter! Ah, koliko se je kovaču izjalovilo v življenju! Prvo kovačnico mu je reka odnesla, ura na kukavico je utonila in tista predrta reč z motornim kolesom! Le polovico kupne cene so mu doli potem v trgovini zanj, češ, "rabljeno je!" Po eni sami vožnji! — Krstni boter! Nekoč bi bil skoraj dosegel to čast pri nekem sorodniku, ki je bil zaposlen v opekarni. A ko je pražnji suknjič že razobesil na sonce, da se prezrači, je došlo žalostno obvestilo, da so morali otroka v sili krstiti in da z botrstvom in botrinjo ne bo nič, ker je otrok že umrl. častne zadeve so skoraj zmeraj zadeve sreče. Kovač je imel malo sreče na svetu. Ko je vrli mojster, to pot vzel pražnji suknjič iz velike omare, ki je bila na podstrešju, in si ga ogledal pri luči, se je zgodilo nekaj prav žalostnega. Očrneli obraz kovača se je mahoma postil z nežnima, zlatimi maroga-mi, čim je dvignil obširni škric suknjiča proti soncu. In ko ga je pred nosom pregibal sem in tja, so po njegovih licih šegavo zaplesali sami sončni kolobarčki. Kovaču so omahnile roke. (Dalje prihodnjič.) MALI OGLASI KRESSE'SMEAT MARKET 5335 Superior Ave, SEDAJ SI NAPRAVITE MAST, IMAMO POLNO ZALOGO PO 5 in pol centa ZA PETEK IN SOBOTO! Pork shoulder, ft. . .TM Cottage šunke, ft.....15c Suhaprata,ft . ..10c-12c Želodci, ft...........16c Teletina za ajmoht, ft. 9c Teletina za filanje, ft. 10c Telečji steak, ft—. .20c Mlada prasetina, ft.. .15c Najboljše doma sušene šunke, plečeta in prate dobite pri nas. Voščimo vam srečno Novo leto. Se vljudno priporočamo, da kupite pri nas za praznike! MATT KRIŽMAN 6220 St. Clair Ave. 1132 E. 71st St. NA KNJIGE! Prav izvrstne obleke dobite na knjige .{International posojilnice in Custodian hranilnice. Dobre, trpežne obleke, suknje in površnike! In kje? Pri Joe Perme 15607 Waterloo Road Izdelujem fino krojaško delo. Odprl sem pravkar novo krojač-nico in za početek bom dajal tudi na knjige. Vse ena cena je, na knjige ali gotov denar. Prinesite svojo posojilno knjižico z vami in naročite blago, nakar se detična svota prepiše na mojo knjigo. Pripeljite s seboj tudi svoje znance in prijatelje. Pomnite, da je to le začasno. Se prav vi j udno priporočam. (Fri.Sat.X-) Posebnosti za petek in soboto, s katerimi boste gotovo zadovoljni: Mlade kokoši za pečenje, ft.........17c Teletina za pečen je, od šuldra, ft..........10c Sveže klobase, 2 ft. za.............25c Pork chops v kosih, ft. 8c Telečji chops v kosih, ft................15c Suhe male šunke, ft... 8c Sveže šunke, ft......10c Prekajene butts, brez kosti, ft. .........15c Suha slanina, dva funta za..........25c Srca, jetra, obisti, 3 ft. 25c Če nameravate napraviti dobro in okusno domačo mast si preskrbite salo in špeh sedaj po 5c funt. Se priporočam vsem cenjenim odjemalcem in želim vsem skupaj srečno Novo leto! ANTON JANČIGAR, ooslovodia. ZA SOBOTO! Teletina za ajmoht, ft. 9c Mleto meso, ft.......9c Prešičja prata, ft..... 9c Sveže šunke, ft......7*/2C ' i / Vsem svojim odjemalcem se iskreno zahvaljujem za naklonjenost v letošnjem letu in se prijazno priporočam tudi v bodočnosti. LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave. Od Soče do Jadrana "Orajt, orajt, pa naj bo po vašem, ampak odpustim pa vam nikdar ne tega, da sta se mi obesila na puško. Zakaj nisem kar streljal, ko sem ga zagledal," vpijem, ko nadaljujemo pot v dolino. Ves dan mi .je hodil po glavi samo ta srnjak, ki se mi je tako lepo postavil in čakal na obsodbo. Prepričan sem bil, da takega cilja ne bom nikdar več imel, pa če živim š» sto let. Ravno pred menoj se spusti krasna črna veverica, ki se postavi na zadnji nožici, si s prednjima tačicama popravi in po-gladi mustačee in me zvedavo ogleduje. Na, sedaj se mi pa še ta pači! Pograbim krepelce na tleh in ga zabrusim proti veverici, da bo nagajivka vedela norčevati se iz poštenih lovcev. Enkrat, dvakrat poskoči, pa je bila že visoko gori na drevesu od koder se sliši nje poredni črrrr. Nagajivka, poredna! Kolovratili smo potem še vse popoldne po globinah in presekah. Razen par veveric nismo videli ničesar. Zato je obrni) vodnik Charlie našo čredo proti domu. Jaz sem hodil za ostalo I družbo in na vsakih pet kora-j kov sem po enkrat zagodrnja) in obžaloval, zakaj da nisem streljal. Toda moj kes ni dobi) nobenega odmeva pri cenjenih tovariših. "Bog ve, kje sta Vilček in Iiudy?" omenim enkrat, ko smo se napili mrzle studenčnice v neki kotanji in nekoliko pose deli. "Sam ne vem kam bi bila šla," pravi vodnik Charlie. "Za I gotovo sem mislim, da ju bomo dobili v tisti dolini, ker sem jima povedal naj gresta tje in tam okrog lovita." "Morda sta našla kako sled in sedaj podita medveda proti Pittsburghu," omeni Dutch. "Že mogoče, ampak mogoče je pa tudi obratno, da je med-, ved dobil njiju sled in ju sedaj podi proti Clevelandu," pri pomnim jaz, ki sem takoj dobil zeleno nevošljivost v srce, da bi t;a dva dobila medveda, mi p;> nič. "če hočemo priti do noči \ taborišče, se nikar ne obotav-ljajrno," pravi Charlie. "IV dnevi sc ne bojim, da bi izgubi) smer, ponoči pa ne garantiram nič." Charlie je malo pogledal po soncu, ki se je bilo že močno nagnilo, potem jo pa udari kar v celo čez hribe in doline in nas pripelje iz gošče komaj sto korakov od našega taborišča. To se pravi, da je nos! Ko smo dospeli do šotorišča, sem najprej ostro premotril kuharja. kakšna sta jima pogleda in koliko sta še trdnih nog. Reči moram, da sta izkušnjo dobro prestala, kar je tudi samo ob sebi konštatiralo, da sodček za časa naš odsotnosti ni še izhlapel. To jim je tudi rešilo življenje. Ker je bila slavna goska že dopoldne opravila svojo dolžnost, je bilo treba za večerjo napravit drugačen jedilni list. Ne da bi se naš kapetan kaj pogovoril s svojimi podložniki, je zopet pristavil mesene klobase, zelje in krompir. Se reče, saj za izbirat tako ni bilo, kvečjem, da bi servirali klobase na kak drug način pripravljene. Ko so se skrile klobase v skrivnostno globino kastrole, smo povedali našemu kapetanu o uspehu našega lova in na njegovo čuteče srce sem položil vso zgodbo o srnjaku, ki me je tako ginljivo prosil, naj bi ga streljal, pa ga nisem smel. "Trapa," me je odkritosrčno pohvalil kapetan, "kaj pa poslušaš take tiče? Kar stisnil bi bil, pa če bi te tudi gledalo pol milijona lovskih čuvajev! Ej, da bi se meni postavil srnjaček!" Takoj mi je malo odleglo, da sem vsaj enega dobil na tem svetu, ki je simpatiziral z menoj. "Saj bi bil tudi jaz stisnil, da se mi nista obesila na puško Dutch in Tieber," se opravičujem. "Pa bi bil najprej s kopitom mahnil po njih, z drugim koncem pa po srnjaku," pravi ves v ognju Gašper. Glej ga šmenta, to mi pa še na misel ni prišlo, da bi se bil na ta način rešil svojih dragih prijateljev, ki sta me po vsej sili hotela rešiti iz skušnjave in speljati na pravo pot čistega krščanskega življenja. "Vidiš, kako bi bili sedaj lepo pekli steak," mi dela sline kapetan, "tako se ti bo pa cedilo izmed prstov od klobas in zelje boš srebal iz kante." "Lepo te prosim, Gašper, bodi no tiho in nikar me ne draži, kot sem že sam tak, da kar gorim," se .jezim. V tem pa pristopi naš oberku-har Eddie in prosi Gašperja, naj mu posodi lovsko puško-dvo-cevko in licenco, da gre malo po gozdu, če bo kako veverico sklatil. "No, kaj boš pa ti streljal, ko še puške v roki nikdar imel nisi. Da naj ti dam puško, potem naj se ti pa sproži, kajne. Tukajle sedi, pa kuri," odvrne naš kapetan, ki očividno ni imel posebnega čisla do kuhar j eve lovske sposobnosti. "Saj ne rečem, da bom streljal, ampak malo po gozdu bi šel rad, da se malo sprehodim. Pa brez puške tudi ne bom hodil po gozdu," prosi kuhar. "No pa jo vzemi. Naboji so pa samo za veverice in zajce, če boš kaj večjega videl, kar zami-ži in naprej pojdi, ali pa nazaj priteci, da bomo šli mi tje," ga uči kapetan. Eddie odide, mi pa posedemo okrog ognja in se globoko zamislimo v kastrolo in nje vsebino. Da bi si preganjal dolg čas, vržem dva krompirčka v žerjavico in ju počasi obračam. Misli me zopet pripeljejo na tistega srnjaka in spomnim se, kako bi bilo prijetno, če bi sedajle na ražnju obračal srnjakov steak, mesto da obračam tista krompirčka po žerjavici. Globoko vzdihnem in ta vzdih je našel odmev samo v kapetanovem srcu, kajti obrne se do mene in me sočutno vpraša: "Pa se ti je bil dobl-o postavil?" "Če ti pa rečem, da je tako stal, kot rekrut pred feldmar-šalom. Tri minute se niti zga-J nil ni. Najprej mi je pokazal svojo levo ali srčno stran, nudeč mi vse pleče za tarčo. Ravno toliko, da se ni popraskal s zadnjo nogo po plečetu in mi rekel: 'Semkajle jo pošlji kroglo, Jakec, prav semkajle!' In ker le ni bilo svinčenke od nikoder, se je obrnil naravnost proti meni in mi pokazal vsa svoja junaška prsa. In ko tudi potem ni bilo nič, mi je obrnil zadnjo plat Zahvala in oproščenje Prav lepo se zahvaljujem za tako obilna voščila na lepih božičnih in novoletnih razglednicah. Menda mi ljudje vračajo, kar sem jim jaz pošiljal spominov iz potovanja. Letos nisem razven par izjem nikomur pošiljal božičnih in novoletnih razglednic. Storil bom to pozneje, ko se ob priliki zopet podam kam na potovanje. Ob takih prili-| kah bom drage volje vrnil, kar ste mi voščili tako iskreno za* | Božič. Za letos naj pa samo koledar odgovarja. Kdor ga še nima, naj se hitro oglasi, kajti koledarji! hitro zginjajo. želeč i vsem prijateljem in znancem veselo in srečno Novo leto! A. Grdina' Paul Keller CVET NAŠE VASI ^il^tW^VgjJIffiJt^j iiiyiiiyr Vaški apostol Za "Ameriško Domovina" prestavil M. ti. VABILO! Kluba Društev Slovenskega Narodnega Doma katera priredijo plesno veselico NA SILVESTROV VEČER, 31. DECEMBRA 1932 V SPODNJI DVORANI SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA, ST. CLAIR AVE. Cenjeno občinstvo se vljudno vabi, od daleč in blizu, da posetite ta naš večer, ter se še enkrat prav po domače skupno razveselimo, in si opolnoči, kot to navada, voščimo srečno novo leto. Vstopnina 35 centov Odbor deluje, da pripravi in postreže pošetnike na ta večer z vsem najboljšim, okusna jedila pa tudi za žejna grla ima klub nekaj posebno dobre kapljice. Bob Tekautz orkestra do ene ure zjutraj. K obilni udeležbi vabi Odbor. Vesti iz domovine Vabilo na VESELICO ki jo priredi društvo Vipavski raj, št. 312 SNPJ NA SILVESTROV VEČER V GORNJI DVORANI SLOVENSKEGA DOMA, HOLMES AVE. Pričetek ob 7:30 zvečer Za ples igra godba Bled Za najboljšo postrežbo v vseh ozirlh bo skrbel odbor, zato se tem potom prav prijazno vabi vse naše prijatelje, zlasti pa društve-nike k obilni udeležbi. Vstopnina 25 centov Državljanski papir V urad zveznega pravdnika McDermotta v poštnem poslopju je prišel včeraj Charles Gregory, 7608 Lawn Ave. S seboj je prinesel državljanski papir, katerega je položil na pisalno mizo zveznega pravdnika rekoč, da ne želi biti več ameriški državljan. Na vprašanje, kaj je vzrok temu, je odgovoril, da je 20 let delal za mesto, sedaj je pa zgubil delo, češ, da je volil za Morgana, a v resnici trdi Gregory, da je volil za Millerja. Gregory je poznan kot prijazen star mož, ki je vedno skušal podpirati one, ki so še v večji potrebi kot je pa on sam. Milo se mu stori, ker je zgubil delo. Zvezni pravdnik McDermott je skušal pogovoriti Gregorya, češ, naj vzame državljanski papir s seboj, toda Gregory ga je pustil na pisalni mizi in odšel. Po mnenju zveznega pravdnika Gregory se sploh ne more odreči zveznemu državljanstvu, raz-ven če vloži tozadevno prošnjo na zvezno sodnijo ali če izda Ze-dinjene države. Papir so mu po pošti poslali nazaj. Skušalo se bo med tem dobiti delo zanj. JOSEPH ZORMAN ODVETNIK • 0411 St. Clair Avenue (v Slovenskem narodnem domu) Uradne ure: 10.-4; zvečer 7.-8. Ob sredah: 10.-12. Društvo "Naš dom," št. 50 Slov. Dobrodelne Zveze vabi na najboljše sredstvo, da se odpravi revmatizem ZABAVO ZA STAREGA LETA VEČER MANDEL DRUG CO 15702 Waterloo Rd. JOHN KOMIN 6430 St. Clair Ave. JOHN CASS 797 E. 185th St. V SOBOTO, 31. DECEMBRA na 8322 Rosewood Ave. Vstopnina je samo 10 centov, in bo tudi dobitek pri vratih. Vse najboljše bo preskrbljeno za jedačo in pijačo in veselo zabavo. Pridite vsi naši prijatelji! TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Poiiljamo tudi po poiti. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, * Ameriško poslaništvo v Ri mu se je preselilo v bivšo kralje vo palačo. Debeli prešiči naravnost z dežele i Michael Casserman | I PLUMPING & HEATING | i 18700 Shawnee Ave. i KEnmore 3877 LED IN PREMOG Vseh velikosti, živi ali osnaže-ni, pregledani od mesta in jih pripeljemo kamor želite. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins in vse druge stvari se dobe vsak torek in petek, koljemo pa vsak pondeljek in četrtek. Pridite in izberite si sami. H. F. HEINZ Vine St., Willoughby, O. Tel. Wiekliffe 110-J-2 TOČNA POSTREŽB* JOSEPH KERN SLOVENSKI RAZV A2AI.EO LEDU IN PREMOGA 1194 E. 167th St. HokliiiUt KEnraor. 41R1 ž Dr. A, L. Garbas Z SLOVENSKI J ZOBOZDRAVNIK /K 6411 St. Clair Ave. X v Slov. Nar. Domu soba it. 10 /k Tel. HEnderson 0919 PRIJAZNO VABILO VSEM SLOVENSKIM FARANOM NA - - DOMAČO ZABAVO - - katero priredijo skupna društva fare SV. Vida XT MCf)P| If) 1 I AN 1 Vsem navzočim se bo se™irala okusna večerja, po večerji pa se bo igrala tombula in razne V prostorih pod novo cerkvijo SV, Vida ni-il/ljWV/ A,