Številka 250
Trst v nedeljo 10. septembra 1905.
Tečaj XXX,
ir Iahaja T*Ut dan. 'Wm
radi ob ne<Jenafi m t>raznirih od 5. un. ob ponedeljkih ob ?. un nutrmj.
P**»Bitae itrvUke se prooajajo po S aovć. f<5 Btotmk>
m oeih tnbakaraah » Trnu in orolici. ^Ljubljani, Golici, 3«. t Krmiti- Mariboru. Celovcu. Iđnji, St. Petru, Sežani.
Nabretini. Novemmesiu rtd. >t a»e la aaro^ke aoreiema ooravt 1 sta -Edinost", aJtea ii»rflo »iaianl it. 1*. — Iraćae are •• — 2. pep. t rrećer. — Cene o*i**om 16 rt na vrsto petit: poslanic«, - <mrtxr.ce, javoe lanvaie ta dnmači oriasi po pogodbi.
_TELEFON Iter. 1107.
Edinost
Itročnlat anaia
ca vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na-aaroćbe brez dopoaiane naročnine ae nprava ne osira. Vri dopisi naj senošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaaa
pisma ae ae sprejemajo In rokopisi se ae vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo lista
Glasila palitičaaga drufttva
„Ediaast" za Priaiarska.
v ftdinomti fm moč I
UREDNIŠTVO: ai. Glorflo Gaiattl 18. (Narodal dom.> ladajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN OODINA. Lastnik kooaorcij liata „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcijs lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. it. PoŠtao-hraailaičai račun 8t. 652.841.
Položaj na Japonskem.
(Brzojavne vosti.)	slučajih, ki bo v ustavi predvi ijen-, ljubil
TOKIO 9. U?ažujoč ieljo naroda in	Bvoj narod, čuval njegove ustivne pravica
svet voditeljev politi5nih strank, je vlada	in Bkrbel ca njegovo sreSo in njega napredek
i	,	. j	I sklenila, priobčiti besedilo mirovne pogodbe,	ter da bo kakor vojaški pov ljnik istotako
katerem je hrepenelo Že toliko ljubezni do svojega rojstva in do trpe- TOKIO 9. V noči od petka na soboto	„igov.1 armado kakor kralj.
asu na tisoče slovenskih src! Tistij čega sočloveka. On nam JJ dal izgled, ^ bili v Kobe nemiri. Sobo maikiza Itojej BELIGRAD 9. Povodom proglašenja
veliki dan. ob katerem so vsa druga i kako moramo z vsako žilico svojega
SLAVA PKEŠERAT!
Napočil je veliki dan! Oni veliki tudi velik socijolog. Apostelj je bil to
t ;iki dan. oo Katerem ^u	~ ------------— ---j~e>-| mnuaiu
•ratska istokrvna plemena doposlala v "organizma ljubiti mater, ki nas je ro- ulicah.
nožica strgala s podstave ter jo vlekla po polnoletnosti prestolonaslednika so miogi
n -tolnieo Slovenije odličnih svojih zastopnikov, da se v njihovem imenu oklonijo pred velikim duhom, pred _*>nijem, ki ga je srečna slovenska mati v žalostnih in viharnih dobah poklonila našemu malemu narodu.
Sino\i in hčere naroda slovenskega - » pohiteli danes v belo Ljubljano, da
v bratskem objemu z zastopniki irugih slovanskih plemen poklonijo macin velikega j^esnika. in da polože na vznožje njegovega ravnokar razkritega -pomenika lovor-venec narodove hvaležnosti.
Zaničevan in zasmehovan je bil naš ari hI v onih viharnih in hudih časih. Duševna teina se je razprostirala nad :em narodom. Kar je zasijala svitla U V-eča luč, pojavil se je genij Prešernov in — tema je bila razgnana, .lezik, o katerem so menili, da je raWn -ai no za hla]k*e in dekle in da ne more »iti sredstvo kulture, ta jezik nam je Mi/an-ka Muza Prešernova hkratu po-
državni glavarji kralju brzojavno čestitali.
dila, in jezik, v katerem nam je pevala ob zibeli svojo prvo pesem. On pa nas je tudi učil, kako moramo imeti čuteče srce do sočloveka v obče.
V svojih spisi::, v teh skladnicah biserov človeškega uma, nam je ostavil veliki pesnik dragoceno zapuščino. V tej zapuščini živi Prešeren dalje med
TOKIO 9. V mestu je mir. Po noči ni Predsednik Loubet je poslal posebno ročno bilo nikjer resnih nemirov.	j pismo, v katerem je kralju kakor bivšemu
TOKIO 9. (Reuterjev biro.) Povodom ' boritelju sa čist Francije čestital k polnolet-nemirov v okrajih Honio in Makagveta je J nosti njegovega sina.
bila danes ena oseba ubita, sta pa težko	"""
ranjena.
ena oseba ubita,
60 oseb je bilo aretovanih.
nami. Duh njegov se je pač
Grozen potres v južni Italiji.
NOCERA 9. Minister ca javna dsla i/.nebil	Je 8 pOJ«bnim vlakom dospel semkaj,
t«r je odj o'o val dalje v Monteleone. Vlaki,
zemskih okov, a ostal je živ, da dalje prii6dsi is Kalabrije, imajo velike zamude.
in dalje vnema človeška srca za naj- Ek9preaoi vlak, ki bi bil imel dospeti v
sveteje ideale. Nešteta slovenska srca Neapelj ob 7. in pol uri, je imel 5 ur za-
so danes altarji, na katerih se daruje j nmde. Ker eo železniške poitaje v Kalabriji
daritev narodove hvaležnosti in se po-1 poikodov me, morajo vlaki na mnogih krajih
voziti zelo počasi in previdno. Popotniki,
.	I VUfitll	UUVB31 1U UlVTIUHUt •». VJ
klada sveti tnbut spominu, manom ve-	£ .. r	___fihofi
r	i dospevši ie Kalabnje, poročajo o pretresljivem snoa.
likega genija. Tisoči slovenskih sino, I	M sq ga napravi]i nanje ^ potreBU
Shod narodno-radikalnega dijaštva.
Veliki ljudski shod
dne 8. septembra 1905. v tržaškem »Narodnem domu«.
Dvorana in galerija natlačeni. Kakor vsakokrat, kadar nam treba manifes'.ovati za postulate naše, za neizogibne pogoje narodne ohranitvi in narodnemu razvoju, bo tudi to pot naše mase z rodoljubnim navdušenjem sledile pozivu naš h akademikov na veliki
in hčera in mnogi zastopniki drugih p0rugeni kraj'*, slovanskih plemen So danes zbrani v j Kolodvor v Pargbeliji je popolnoma naši lteli Ljubljani, da s svojo srčno' porušen; potn ki so videli razdejano vas,
kjer so možki in ženske, v samih erajcab, jokaje iskali svojca pod razvalinam'. Vse od Villa S. Giovanni do S. Evfe-
krvjo sodelujejo na odkritju spomenika.
ki t;a ie narod postavil svojemu geniju,
. j l	•	j v ., postaje
svojemu dobrotniku, svojemu odrešeniku :	napolnjene z možkimi, ženskami in
njemu, ki nam je bil učitelj in tolaži- otroc;f ti nujno prosijo pomoči.
teli v tistih tužnih dobah, a ob enem	MESSINA 9.
____________j J
'"''""T	............. "T- -1 'i 'prorok naše srečne bodočnosti.	treaa je bilo tukaj več ali manj poškodova-
v/dignila m mzav m ga privzdignila do {1	nih mnogo poalopj. ^ cerkev
lej»ega, elastičnega, zvenečega, na svo-j O11 je bil. ki je klical narodu, da	9 Kralj Viktor Emanuel je da-
:ih oblikah neizmerno bogatega, za tadi nam Slovencem zjasne vremena,' roval 100.000 f-en ko v ca ponesrečene po
vsako izraženje misli in idej povsem j Jn da se nam otvorijo vrata zlate svo- j {.otreau.
-posobnega. pesniškega, književnega in j V>o<le, on nam je zaklical, da že naj- ^
kulturnega jt-zika.	demo pot tja. kjer bomo mogli	Brzojavne vesti.
In po vzdigni vši Prešeren nas jezik | s v o b o d n o voliti vero in za-	Cesar oa češkem.
k o 11 e !	j STEKNA 9. Cesar je dan€B ob 9. uri
Ta vsklik je vskipel iz slovanske *i»tr*i odpotoval v Plzenj
lo kulturnega jezika, je povzdignil tudi :arod sam in ga postavil na stran kul-:urnih narodov.
Prešernova, vstvaritelja sedanjega modernega jezika slovenskega, zasluga
duše Prešernove. On je že tedaj nosil v svojem srcu. česar ni slutil tedaj; dremajoči narod njegov. < >n je bil pre-
da -e danes spoštuje slovensko ime, rok velike bodočnosti Vseslovanstva.
Je-
:a danes s ponosom vsklikamo: Slovenec sem !
Prešeren -«i V>il njih časih niti ni bilo prilike za p t i kovanje po sedanjem umevanjn. On ii bil narodni prvohoritelj po se<lanjih vzorih in potrebah, 011 ni govoril 11a -hodih in ni haranguiral množic na ljute l>oje. In vendar ie ravno on postavil po<llago. na kateri zidamo danes mi in l>rez katere V>i bila morda naša narodna ekzistenca danes	zgodovin-
ska reminiscenra. < >n nam je dal v roke glavno orožje, ki nam služi danes, la moremo vrste naroda voditi v boj. Prešeren nam je pokazal lepote našega jezika. In radi te lepote smo jeli tudi ljubiti ta svoj jezik. I11 kakor je zakon 1.ara ve, da na spomlad klije zelenje in cvetje iz tal. tako je bilo tudi naravno, ia je iz ljubezni do jezika vzcvela lju-ezen do vse naše narodne individualnosti. do vsega, kar je slovensko, kar je naše.
Prešeren ni bil b< »rilec* in agitator po sedanjih pojmih, ali po tem, kar -mo konštatovali ravnokar, je bil Prešeren vendar — naiveči narodnjak, in soustanovitelj našega narodnega in političnega življenja! Prešeren pa je bil
^lari se nam ne širijo prsa. ko čitamo v njegovi velepesmi, v njegovem ,,Krstu
.. .	, i pri Savici« : Največ sveta otrokom sliši
1 politik, ker v teda- '	.	• * 1 • 1 i
, *	.. Slave! <>n nam ie tedaj pokazal vir,
lulo prilike za poli- .	,	. ,
iz katerega morajo slovanska plemena
zajemati samozavesti, ponosa in vere v svojo moč 111 v svojo bodočnost. Prešeren je spisal slovanskim plemenom na j vel javne ji političen katekizem.
Temu velikemu geniju se odkrije danes v prestolnici naši ponosen spomenik. ob radostnem vsklikanju neštetih množic iz vseli krajev, kjer biva slovenski rod. Nikdar še ni bila Ljubljana tako resnično naše narodno in kulturno središče, nase srce in glava, kakor je sedaj, ko se klanja Prešernu.
Dobri genij naroda razprostira danes svojo blaženo roko nad vso domovino našo in spušča na novo odkriti spomenik (liven, blesteč venec neusahljive narodne hvaležnosti ter spleta gloriolo okolo Njega, ki mu je postavljen ta spomenik ....
Blagoslovljen bodi današnji dan, ta največi naš praznik, ki nas povzdiga v idealne sfere naisladkejega blaženstva.
In kakor vsakokrat, bo tudi to pot naši korenjaki pazno sledili rezpravam in nikdo se ni maknil z mesta do zvršetka, da-si so bile razprave dolge in vročina v dvorani naravnost tropična.
In kako sa sodelovali na razpravi, kako živ, intenziven je bil kontakt med temi masami in govorniki! Razni turni mejklici so dajali glasnega izraza bodi navdušenju za Vsied včerajšnjega po- našo pravično b t ver, bodi ogorčenju radi nečuvene krivice, ki jo trpi ta stvar in ki veže ta naš po nauku in napredku hrepeneči narod na rokah in nogah in ga s kruto silo tišči k tlom.
So pač ti naši širši sloji kakoršni so bili vedno : v čast in ponos svojemu rodu.
Zborovulce je poz Iravil najprej v imenu sklicevatelja, našega narodno-radikalnega dijaštva, g. akademik Žerjal. Nikogar noče pozdravljati po imenu, ker tu smo vsi enaki, ena in ieta želja nas je privela semkaj. Vsi smo prišli z enakim namenom, da protestu-jemu proti neČuvenemu škandalu, ki se godi na našem narodnem teletu pod to prešlavno avstrijsko vlado. Vsi smo prišli, da zahtevamo od te vlade, naj že enkrat odpravi ta
Bolezen otrpnenja tilnika.
BRNO 9. (Uradno.) Bolezen otrpnenja t lnika je m Moravskem ponehala.
Kongres veterinarjev. BUDIMPEŠTA 9. Mednarodn: kongres
veterinarjev je bil slovesno zakljuSen. Bodoči gkandaj Vseh pozdravlja z enako ljubeznijo kongres se bo vršil lata 1906. v Haagu. j.^ priar5n0St;0) kajti dijaštvo siovenako je
Slava Prešernu ! slaviteljem !
Slava njegovim
Angleika eskadra t Kodanju.
KOD AN J 9. Danes predpoludne sta danska princ Karol in princeainja Maud priredila dejenuer, katerega se je udeležilo mnogo višin častnikov tukaj vsidrane an-gležke eskadre. Ob 3. uri popoludne poseti kralj Kristijan angležko admiralsko ladijo.
Srbski prestolonaslednik proglašen polnoletnim.
BELIGKAD 9. Ob krasnem vremenu je bil danea predpoludne v vojaškem šoto-mču v Banj;e B'oveano proglašen polnoletnim princ Jurij v navzočnosti dvora, diplo-matičeega zbora, členov vlade, načelnikov civilnih in vojaških oblastnij, Častniškega zbora in mnogoštevilnega občinstva. Pred
demokratično skozi in skozi. Ravno student in široko ljuditvo sta vedno v stikih in ju veže vez poaebne simpatije. (FrenetiČen aplavz in živio klici.)
Noče z daljšim govorom odtezati čas govornikom, ki jim bo razpravljati o toli važnih stvareh, ki se tičejo najviših interesov našega naroda. Zato predlaga, naj se predsedstvo temu shodu konstituira in sicer predlaga g. Ivan (joriupa, predsednika političnega društva >EJinost€ predsednikom, gospoda dr. Edvarda Slavika prvim podpredsednikom, g. akademika L o v s e t a drugim podpredsednikom, in gg. akademika Cirila Premrla in Sorlija zapisnikarjema.
Zborova!ci so soglasno pritrdili takemu
na kar je gOBp. predsednika
šiitoriščem je bila pred kraljem revija čet
beligrajake garniz je, nakar je beligrajaki konstituiranju predsedstva metropolit odslužil svečano zahvalnico in ^ Ivan Goriup, zasedši mesto potem zaprisegel prestolonaslednike, ogovotil sborovalce ntstopno : Prestolonaslednik je prisego pre- j Srčna vam hvala za izkazano mi čast. čital in ko sta jo podpisala on in metro- ( Res čast je to, da morem predsedovati tako polit, je kralj imel na princa nagovor. Po | imenitnemu, odličnemu zborovanju. Točke, ki govoiu, ki je bil vaprejet z dolgotrajnimi jih imamo razpravljati, so velevažne. S^stvo živio ki ci, je kralj poljubil prestolonaslednika je za nas vprašanje ot stanka, ekzistenee. in mu izročil Lazare v red. Nato sta kralj Brez šolstva ni omike, a brez omike m in prestolonaslednik vaprejeaala čestitke n a p r e d k a ! (Viharno ploskanje po vsej diplomatičnega zbora, vlade in drugih doeto- dvorani). Dovolite mi pa, da se tu poklonim janatvenikov. Po svečanosti so Čete defi- eklicevateljem tega velikega shoda, našemu ljrtle.	na rodno-rad i kalnemu dijašivu. Dostojan-
BELIGRAD 9. Povodom proglašenja stveni njihov naatop naeje iz-polnoletnoeti prestolonaslednika je kralj izdal a e n a d i 1 najradoetneje. — Taka proglas na narod ▼ katerem izraža svoje mladina, tako resna in vztrajna v svojih
stremljenjih, vzbuja in utra nado v srečnejo bodočnost našega naroda (Viharen in ponav Ijajcč g« aplavz).
Predse in k je pozval gosp. dr. Ravni-harja kakor prvega današnjega govornika.
(Pride še.)
Iz Hrvatske,
Zagreb, 8. septembra 1905.
Jutri pridev Z greb predsednik skupnega hrvitskc-ogrtkcga sabora, Julij J u e z t b. Kamen njegovemu pr hodu — pa naj ee še toliko govori, da ni političen — - vendar ne bo sestajal samo v tem, da ee g. predsednik seznam z našimi polit enimi prvaki. Nasprotno. Ako jemljemo v obzir, da se bliža usodni dan 15. septembra, in ako jemljemo v obiir, da bi madjarska kcalicja mogla ravco sedaj potrebovati Hrvate tako nujno kakor še nikdar : potem mora biti jaeno vsakomur, da so drugi motivi prihodu Jusr.tho-vemu. Ca tudi puUimo na strani zas'edova-nje teh motivov, moramo vendar krnstat rati važnost tega Juszthovega prihoda v Z;greb. Ker do današnjega dne ni bilo v navadi, da bi minis erski predsedniki prihajali v Zagreb ; pa ne samo ogrski ministri pr€dsedniki, ampak tudi drugi ogrski pol t ki. Ti politiki to s:Ver znali veliko razpravljati o Hrvatski, ali nikdar ni prišlo cobeiemu na um, da bi si slednjič tudi ogledal ta narod, ki ga nazivlje »bratskim*, da bi videl, koliko krivice delajo njihovi ljudje temu narodu. Juszth bo imel prilike, da povodom svojega mudenja tu le stjpi v dc-tiko z vsemi našimi političnimi prvaki. Čul bo njihove nazore, njihova mišljenja. Ali pazi naj, po čfgavem mišljenju se mi bo ravnati. Naj ee ne da izvabiti na tanki le 1 od naš b mtdjaronov. —--
Zofet vam i me m javiti neko žaloetno vest. /9 vefkiat sem vem pisal, kako delajo nsš: priseljeni Nemci, ki j h je zajelo pan-germ»nsko gibanje že pred dvemi let;. Ti ljude imajo avoje središče v ferijeoskem trž-ača Kumi. Tam .maja mnogo pretihrvat ekiii društev, tživajo veliko podporo od veecemšsega Gustav Ado.f Vereina. Me3to Rum-. št*je 12.000 prebivalcev. Od teh od-pada *000 na Nemce, 3000 na Srbe, a 1000 ca Hrvate. Ako bi bili tamkajšnji Hrvatje in Srb. riožai, bilo bi ram dobro. Ali Srbi igraje tamkaj žalostno ulege, ker podpirajo Nem« e in tsposta', ljajo Hrvate. Obč n-ki svet sestoji iz atmih Neircev n Srbov in niti en eam Hrvat ne sedi v n^em. Nemci so dobili od 1 a^e vlade č sto nemško šolo ! Srbi imajo srojo šolo, ki jim jo je postavila občina. Samo mi Hrvatje ta svoji rojetni zemlji nimamo hrvatske šole. 170 ur-atskih otrek ne i ase poilužati pouk v materinem jeziku, ampak morajo zahajati v tuj-, nemško šolo, kjer 9e j;m trže iz erca materini jezik hr-vatšsi in se jim zesaja tuji, neitšk . Zato ni čudo, da imajo v Kumi že sedaj patgerma-aov z 'epimi hrvatskimi imeni . kakor : J ur kov.'c, Janković, Ćečko? ć itd. Rumeki Hrvatje sj se obradi do naša vlade s prošnje, naj jim da hrvatska šole. 8poro5im vam, kako se vlada odzove tej njihovi prešaji.
V nedeljo prosiavi bratski narod slo-ven-ki odkritje spomenika svojemu slavnemu pesniku Prešernu. Tega dne prihiti v Ljubljano Ijudij iz v>eh slovanskih dežel. Tudi nam Hrvat m je v dolžnost, da sodelujemo na tem s avju, ktr ravno mi smo najbiiž i Vam Sljveccem. Sioda, da ni bilo veiike agitacije ta t bitk v Ljubljano. Zato menda na bo tamkaj toliko Hrvatov, kolikor se je pr.fakovalo od sit vinske etran:. Zastopana bodo naša kulturna društva, a naš mesta: zastep pešije 10 odposlancev z mestnim županom na čelu. Prepričani smo, da se povede m tega slavca obnovi in še t olj učvrsti bratHtvo Hrvatov in Slovencev.
hotela zborovati, marveč je že v prvi seji napovedala abstinenco. Ali je imela prav ? Skoro da.
Kranjski učitelji bi se bili morali na tej skupščini posvetovati, kako bi se eni ob svojih slabih plačah de bolje trudili, da bi kranjsko šolstvo zboljšali. Rekli so pa : Poprej nam z boljšaj te plače, potlej bomo delali ; delali tu in delali doma v šoli.
In re«: Kranjski učitelji so med vsemi avstrijskimi učitelji najslabše plačani, slabše nego najn Žji c. kr. uradniki, sltbše o 1 orož nikov, finančnih stražnikov, uradniških *lug in pomožnih uradnikov. D;la imajo pa ogromno in nadležaega de'a, da je groze. Recimo: pcnavljalno šolo, korekture, pisarniško — birokratično dele, in povrh pa še eekature nadzornikov.
Na Kranjskem ima najboljše plačani učitelj, t. j. ravnatelj meščanske šole komaj toliko plače kolikor nedočitelj v eadaji vasi na Š:ajarskem. Zato so vrli delegatje po svojem voditelju Jelencu dobro zagodli vsem dotičnim faktorjem s abstinenco v tej deželni učiteljski skupščini. Dobro eo povedali deželnemu sboru, ki noče delovati, ki ni hotel vzeti v pretres pred 2-3 leti vladnega preiloga, da bi se učiteljske plače za 25°/0 z bolj šale. Za uho naj si ta odlični korak zapiše klerikalna stranka, ki je v deželnem zboru obstruirala ; zapemnita naj si to kranjski deželni šolski svet in deže'ni odb^r, ki učiteljem še pičlih kvinkvenij ne dovoljujeta, če tudi jih pripoznata višja in nižja inštenca. Dobra nauke je dala torej ta abstinenca kle rikalcem in liberalcem, pa tudi vladi. Tud vladi ? Da. Zakaj ona ne privošoa boljšega kruha n. pr. odličnemu u5itelju, ker je ta v klerikalni Btranki ? ! Z*kaj ne pripomore n. pr. ravno predlagatelju ts abstinence dostojnega kruha na slovenski meščanski šoli, katere še do zdaj ni u tanov.la ?! Ali ni slovenski narod že kdaj zaslužil, da ee mu da taka učilnica?! Ali ni predlagatelj nekako najod-Iičnejši slovenski šolnik ? In to mož l:beralne stranke! Mari čieia vlada take šolnike, ke-teri nočejo o'ja v ogenj pi i1 i vati ne liberalcem, ne klerikalcem?!! Kaj še! Vzglfd ktški šolski ravnatelj.
Da-si odobru*emo torej krepki naBtop kranjske deželne uč.'te I eke skupščine, vendar dvomimo} da ti ee v kratkem uč.teljtm plače zboljšale. Ta korak, s katerim bo te delegatje le viadi nekoliko zt merili (Će pa ni bilo to vladi celo po volji, da bi ee klerikalci v deželni zbern ci omtheali in odoe-
da zatre vse časopise, ki bi priobčevali nevarne ki se bodo bavile v prvi vrati z vprašanjem članke ta javno varnost.	j slovenskega vseu5iliš5a in slovenskih ljudskih
V Tokiju se pripravljajo da prirede mrt- šol v Trstu. To sta vprašanji, ki sta stalnega vaško svečsnost povodom proglašenja miru. interesa ne samo za slovenski narod, ampak Tajnost mirovne pogodbe.	- ttadi *a vso Avstrijo, ker tvorijo
L.ff»n biro so sporočili iz Nov Jorka : d e 1 ~ velikega avatrijskega Martens je odpotoval v Evropo. On ponese vPrasanJa-
carju izvod mirovne pogodbe.	I Nedolgo t,mu bo istotako v Trstu ita-
Noča dati nikakih inf^rmze j v pogodbi hian9kl ^ademiki demonstrirali za italijansko ter je izjavil, da razun mirovn h pooblaščen- I vseučilišča, ki ga noSejo imati nikjer drugio
..	■ ! nego ravno v Trstu. Id te dni je večii a
cev vesta za vsebino samo car in mi-. 0	■»
j italijanskih poslancev maa testirala v istem _____________—^smislu. Sedaj pa prihajajo slovenski akade-
Boj 23. glagolico	m ^ ID 80	oglašajo z že blizo 30 let
'staro zahtevo po najprimitivnejem erednvu »Bud. Hirlap« doznal je še le nedavno	. ,	... ... _ , ,
,	'	.	.za naobrazbo, po — ljudskih šolah prav v
za afero moetarskega škefa Buconj ća, ter je . .	, .	. _ .	„
®	J . J , istem me?tu. ki se na\ dusuje za vseučil.eoe,
tem povedom odobra al ukor, ki ga je Ba-
conjič dobii iz Rima, ter pravi, da mora	_
Rim vendar ža enkrat se postaviti proti . .	,	»x «
.	_T. . . r, i razkriva vse hinavstvo govoriceiija o
»politiziranju« z glagnlico. Rim je vedno ... ,	, . .	. ,
^ , J , , , , , "L »• , kulturelnih potrebah in jasno je vidno, postranskim okom gledal na slovensko litur-	, , T. ...	.. D .
- .	t	B	. da ima nasprotstvo Italijanov proti Koveretu
ejo, a sara' ie odprto pokazal, da ne trpi .......	• • >
°J '	. ..	..	, isti izvir, kakor ga imajo od-
dali« »zkrate« hrvatskih svečenikov z gla-1 . .	,	, . , , , .
*	.rekanje slovenskih soi'.n na-
C3'	j silno vzdržavanje nekega italijanskega v rc3-
Tu prabčimo edeovor, ki ga je mo-1 . . . z . r	„ .	A A _
r	i , ,	. i • ni01 ne obstoječega značija mesta tržaskege.
etarski škof Buconj:<? cdpcBlal na ukor, ki r> ,	...	. , , ,
J r	' Ze preamet sam, ki je v prvi visti dal elc-
ea je bil prejel od diživn?ga tajnika Merrv»	, ,	,	c . ..
6 J	r 1	.	, venakim akademikom povccla za man testacijo,
del Vala radi teea, ker se je na dan bv. '	,	..... .. , . .
6 '	J	.mora pokazati avstrijski javni sti, da ni to
Cirila in Mttoda v Mot.ru vršila služba kultarM potrfbaj ampflk potreba iredentov-bežja na staroslovenskem jeziku. Odgovor se	politike> ki diktira delu naroda z,htevo
glasi :
isti čas tretjini svojih mcšč&mv ljudsko čoleki pouk. To dejstvo
»Jaz sem tvoj ukor vrgel v koš, ker je otrc.č,i t sem že skoraj 25 let. Vem, kaj je mojemu ncrjdu koristno, kaj škodljivo. Tvoji predniki so bili razboriti in izkušeni možje in nobeden ee ni n kdar drznil me po-
karati radi mojega vlaianjac.
To so moške besede hrvatakega škofa. ^ ed&qq rodbjne pev-C07 in p9vk S tako odločnostjo bi morali naši škofje pevakega društva-, z goapico Anko B
š č a k. Bilo srečno.
j Vsprejemanje učencev o začetku šol-
braniti pravice poverjenih jim vernikov !
po vseučilišču ravno v Trstu. Po vseučil š£u v tistem mestu, ki drugi narednjsti odresa najpotrebneja kulturna sredstva. To spoznanje bo koristen sad tržaških dijaških manifestacij.
Himen. Včeraj se je poročil v car k vi pri sv. Antonu novem gosp. HinkoKobau,
in pavk »Slov.
ro-
ske^a leta l^Oo/OC na c. kr. gimnaziji v
Parlament na Ruskem in
Židje.	Pazinu. šo!sxo leto 190;')/1906 se začne na
»Zveza ruskih patrijotov v Moskvi« je	c. kr. hrvatski gmoazji v Prz'nu, na kateri
iedala apsl do vseh on h, ki bo zad bili vo-	se odpre let .s sedmi razred, dae 18. eeptea.-
lilno pravico v državno dumo. Zve*a pt življa	bra s slovesno službo božjo, ki se b-) vrš a
volilee, naj načelno ne dado svojega	ob 9. uri v Frančiškanski cerkvi, glatu nobenemu ž dovskeotu kandidatu. Učenci, ki žele vetopiti v L rezred, ee
Tekom vse vojne n lo ranjih nemirov —	morajo s svojimi h t a r i š i ali nj h odgovor-
pravi prigks — so dokazaii Zidje ne !e, da	nimi zastopa ki oglasiti ca g moszijs :em rav-
nimajo srce ta Kušijo, ampak da so jej narav-	nateljatvu dne 15., 1(3. ili 17. tepttmbra ttr
nost sovražniki. V take r«. ke se ne srne po-	s seboj prinesti krstni lidt in o b i s k o -
lagati usode domovine in zato je patrijot čna	valno izpričevalo (v smislu razpira
do žaost, da aa vstko ceao preprečimo, da	c. kr. naučnsga ministerst^a z dne 7. aprila
bi ie en sam Žid prišel kakor narodni m-	1878 š'ev. 5416), v katfri morajo b ti redi
atopmk v državno dumt>.	veroznanstva, uoafga jezika in računstva.
Vtnd.r i a se Zi ije nadejajo, di ee jim	A da se sprajmo, morajo z d brim vepe-
. j.oireči po zv.tih kompromisih, da deba vsaj	hom nared.ti vsprejemn: izpi.% na katerem fe
hali cd obstrukcije ? Op. ured.) sicer m za-|4 mandate Najmo5neja židovska me.ta v	po določil h ministerakih ukazov zohte7a ,lc-
krivil tega. Do zboljšanja učiteljski plač na Ruaij. co. Varžava K 275000, Oieja s 120000,	de5e : V veiosnai^u toliko zn.nje, kolike r
ICrAnifclrpm n« — kakor sa b^iimo - ne '	T ,	.	-i n.\r-	- > . • -	-i
j Minalt ia Lidz vsako s lUUOUO, Vuna s	se ga moro prideb ti v pr\ili «4000 iz Berdičev pr:rede Ž dje svoj lov
gotovo poslužijo v ta namen vssh možnih	iz obl kcslovja, spretnost v analizovanju prosto
volilnih zlorab in podkupovanj. Vendar pa	razairjenili stavkov, znanje pravopisnih prav.l ;
pravlaiuje prepričanje, da Ž d;e ii3 zmagajo	v računstvu vaje v štirih osnovnih računskih
ni v enem samem volilnem oiraju.	vrstah s celimi števili.
Na vs=ki način pa se ne po3:eei Z dom,	Sprejemni izpiti se više dne 16. dii 17.
da bi v bodočem ruskem p&r.amdntu igrali	septembra.
Ponavljalni in dodatni izpiti sa žično 16.
—	septembra. V ostale razrede (II.— VII.) se bodo
Kranjskem pa — kakor sa bojimo — ne pride marveč radi tega, ker ko kier ka'c; v kranjski zbornici najmočnejša stranka in ker se učitelji tej stranki, katere sicer ne bomo brandi nikdar in nikoli, prrpcgo-stoma zamerjajp. Da morajo biti učitelji takozvani napredni stranki (če prav tudi ta strel a polit čne kozle) bLžje, nego-li kler -kalni strank', v to jih veže zgodovinski razvoj š-letva in učiteljskih razmer, naravni po- i	vj0g0 ložaj ter stanovsko bitstvo. Toda pri vsem'
Štirih letnih
s 63000 Z dov ! Tu tečajih ljudske šole, v uScem jeziku s jretn'et po maniatih n ee v čitanju in pisanju, znanje pečetoih naukov
Ali lio imela abstinenca kranjske uradne deželne učiteljske skupščine kaj vspeha?
(Dopis iz uč.teljskih krogov)
V ponedeljek j« zocrjvala v Ljubljani omenjena skupščina, ki je imela zborovati 3—4 dai. Kajt: U korporacija ni zborovala ž« kacib 15 let, da si bi se moral« sastajati vsako 6. leto. Njeni sklepi sieer niso velik« merit^r čne vrednosti, ksjti potrditi jih sior« c. kr. deželni šolski svet, predao stopijo v veljavo. Vendar m na tklepa ta odlična družoa, ki ja cvat ačiteljstva,' U šolska gosposka večkrat ozira. Žito smo ss čudili, da letos ta znamenit« učiteljska skupičiaa ni
učenci sprejemali IG. in 17. septembra.
Učenci, ki žeie z drug:h uč.l:š5 prestopiti na tukajšaje učil šle, morajo s sBboj prinesti kritni li*t in Bpiičrvalo o zadnjem p »1-
tem bi morali kranjski učitelji v politiki:	Dr0S)Ue pOlitiClie Vesti.
vsaj toliko takta imeti, kolikor ga imajo n. i	.
. . , . . , . . .	t i. • I Spor med urško in K o m u c-
pr. štaiarsu :n hrvatski učitelji v Istri.	^
j «_ • u- x» i-	u • s k o. »N. rr. Press«« poroča iz Bukarešte:
Mislimo tu, da kranjski učitelji n e b i -	1
, . . .	, . .. „ M • „ p ,i; „„ ! Grški oJpDslaaec Tombaeis je odpotoval iz
•»•'• ~ J«	n. nadolcS<n Hopu rt. S.daj so 1«]». ^Uro ™ora imeti prietavek o pravdao
dilo) napadati tistih odličnih	t j	__,
. k,, k„ hj.],,	diplomatiČDi edn 3 ji med Grško m Komun- "aEnaojeotm odhodu,
domoljubov, ki ' ' '	\ J0 prekinjeni. i V«k .a novo vstopih *i težavnejih razmerah ob per:- tKJ
feriji slovenski. S temi napadi so	Makaim Gorki kandidat za
si naklonili kranjski učitelji nove neprijazno-	r ž a v n 0 d u m r' Iz Pograda javljajo,
sti v tisti močni klerikalni stranki, ki je že,	da bo Maksim G rki v N.žoem Novgorodu žilibog, obstruirala v kren skem deželnem kand dral za držano dumo.
zboru in ki, žal, še ne ktža dobre volje, da	Puntarski ruski mornarji,
bi v bodeče opustila obstrukcijo, ker sa jej	Fr- PreB8e< Porc6a °j€6e: Semk8^
tudi kranjska liberalna stranka noče pribli-! «f-« des ali is Savastopola dve cklopnjtč z
mornfcrj:. ki so se vdeltž-.ii punta. lete pjn-
zdele v razne vojni oddelke.
Kardinal Rafael P i e r o t t i,
ževati.
učenec plača 4 K 20 fctot. vsprfrjemnine ia 2 K kakor prinos za nakup u5 1 ; zadnji znesek morajo plačati tudi eni učene1, ki bo bil; ža doslej ca tukajšnjem zavedu.
Trideset let v tujini, v Avstraliji in v Ameriki, je preživel Ivan Marot »Šep'<5« iz župauije Sp niVči. Trideset let! In sedaj se je povrnil — b peš.enim hrvatskim srcem v Drš;h. V dolgi djbi treh desetletij je
Po sklepu miru.
Baske namere glede Mongolije.
ostalo živo v njem vzvišeno idealno čutstvo
ki ie v petek umrl v R mu, je pripadal redu	v*nJe ~ 1iubezen do 8VOj«g8 rodu» do 8VOie
Dominikancev. Porojen je bil dne 1. janu-	^vi, do svojega jezika. To je sijajno posve-
i valja 1836. v Sorbano del Vescovo. Papež	ob svoji povrnitvi : darovat je družbi
Londonski »Standarde poroča iz Šangaja : ^ x(n ie dne 30> novea,bra 1896.	C rila 1Q Metod,Ja Zl Iatro 100 Kron' In
V Kitajski vlsda veliko vznemirjenje radi I.meaoyal ^dinalom z naslovom kardinala-	mož govori daaes svoj materinski jezi ir, iato-
vadenja Rmija nasproti Mongoliji. Rn.ki | dijakona 8V. Kom* in Daosijana. ,	tako kakor ga je govori', ko je odhajal iz agenti ss h o Jejo sprijazniti z mongolskim .kaesom ter dobiti dovoljenja iz Pekinga za gradnjo železnica v Mongoliji.
Svoboda tisk« na Japonskem suspendirana.
Londonski »Dtilv E\prass« poroča iz Koba od 8. t. m. : Cesarski dekret,, ki ja bil daaes objavljan, pooblašča grof« Kstsnro,
Domače vesti.
____ domovine. Po3tbni pa ee raduje, da je narod
na njegovi KastavšSini tako lepo napredoval v tem času. Čast takemu poštenjaku ! |
Pošteno besedo, ki je vredna, da jo Izlet ▼ GradeŽ. Danes popoludne t.b
oriobčimo tudi našim čitateljem, je sprego-	2. uri in 45 min. odide elegantni parnik
vorila dnnsjska »Information« dne 6. t. m.	»S. Giusto« na zabavni izlet v Gradfž. Iz
Jutri in pojutršnjim — pravi — bod j	Gradeža odpluje nazaj ob 6. uri in 45 mio.
imsli v Ti» u sloven»ki akademiki konference,	zvečer. Vožnja tja in nazaj K 130.
Bralno-persko društvo »Prešeren« v kobu, pevsko druStvo »Zvon« na Op-
Boljcneu priredi — kakor je bilo že objav Sinab, društvo »Zastava« v Lnnjerju in »L;pa« l feno — v nedeljo dae 24. aept. t. L slav- i« Bazovice, noatno veselico.
Pevski zbor tega društva sa pridno vežba v petju n priStkovati je ob nastopu p »polnega vepeh*. Te dni sem bil .^'uSajno navzoč na vaj , ko sem čul, da s? peli prav
f?azne vesti.
Grozen potres v južni Italiji. I« Rima
poročajo dne 8. t. m.: Glasom vesti, do-pe-
. .	..lih m'i,ijterstvu za notranje stvari, Be računa
prtcizno pesem, kij'e sploh ^ smatijm^v.^ ^ ^^ ^ ^ bjlo gkupn0 40Q ubit h ob
| potresu. Šaode ni možne ceniti. Ravnateljstvo državnih železnic je poslalo p>mcč na lice n »sreče. Zigotovlja se, da pojde sem kralj v južno Italijo; spremljala ga bo3ta vojni minister in minister za javna dela. Ie NeapeTa so v vas;, poškodovane po potresu, poslali 2000 šotorov. S/ojo pomoč je oblju bil tuii papež. Vlada je ža poslala prvo denarno pomoč.
Raje v smrt nego v semenišč«. V torek
peštan-
skega nadlc^u'ja Auerbtche. Mladeoič se je ubol v srce in si zadal smrtno rano. Storil je to pa zato, ker so ga roditelji hoteli dati v dnhovs£o Eenenišče v Oatrogoa. Mladeni5 je izjavil : »Kaje hočem umreti nego pa za duhovn.ka«.
Pri guilotini. V Dunkerku v Francoski sta nedavno dva zlcčinca ubila žeao nekega ves! a rja. Ta se je hotel mašSevati ter je ra
od pevnev na dežel , in to »Ljubica«.
Dalje sem docnal, da bolo o tej priliki praznovali f>0 leto eo pevanja najeta rej h pevcev, ne !e v Boljuocu, ampak v vsam Bregi?. To sta Josip Toškan in Jjaip Zerjal, ki ee se'a; — vkljub bremenu let — pevata po voljno — — tenor.
Kakor je bilo v »Ed nesti« cd 6. t. m. aa?n n eno, udeleži se te slavnosti tudi pevsko društvo »Kolo« z Trata. Cul sem tudi, !	. , , , ....
' i pOLO.udne ee je poskusa! ubiti eia
da se a'avno3ti sioro gjtovo udeleži tudi »Tržaški S kol«. Na veselici bo svirala vo-jiš:a godbe.
Ob t>j priliki se nudi torej nam Trza canom prilika za lep izlet v prijazni in n&rodn -zavedni Bjljunec. Sploh naj, kdor ie more, pohti dne 24. eeptsmbra t. 1. v Bolj u nt c.
D., Bjlju&ca je prav lahko prit:. Vlak
< Trsta odhaja ob 2. in pol ui popoludue.!	da dovoli njemu eameam da
Izstop,ti je v Bcrštu, od kjer je do Boljunca	rabeijsko Blužbo Dad elLg.tCćma> tff
V rafa se 'ahko	- - - -
ie dober četrt ure pel-poti. ob 9. in pol uri zvečer.
Okoličan. Novo društvo. C. kr. nameatoištvo je i vzelo na zianje pravila novega
je zato obljub i, da zapusti eirorcakom mesta 14.000 kron. Prošnja ni bila ujlisan*, dovo lili bo mu pa, da iz neposredne bližine pri
83
eoatvuie cbelavljenju zločine3v. On sa je društva:	. , . , - , ,	-
.	praznično oblekel m zadovoljno sa je na-
»Ha1n.č«o društvo za med:mobao pnpomcc« , .. . ,	, .
J	r r	smehnil, ko sta padli gla7i morilcev njegova
\ \ er niku.	žene. Tedaj ja pristopil krabaljni, mu je
Obletnica za pok. cesarico Elizabeto, i pQdal r0k0j ge mu zahva il io gi" povabil na Včeraj ob 8. uri dopoludne je v carkvi sv. obed Rabeij je yabilo vaprejel< Antona novega škcf dr. Nagi odslužil s'o , 13Q frankov v rjbj# Francoski listi bo vesao zidušnico za pokojno cesaric) Elisa- , priob€ili ve6tj ki je maloverjetne. Neki r bič belo. Saibo b?ž e so ee udelež !e olvlie in v Gerardmeru je vlovil teh dni v tamošnjem v o; e š 2 e oblaetmje.	jezeru 15 in pol kilogramov težko ščuko,
»škrata« je isišla 36. štev^ka s kra=>- ki je takoj rrodal tamošnjemu krčmarju. msai s. Ksm. »škrat« jo dobil novega risarja) Ko aQ y kuhin i rd£te:6a:u r ho, eo nsšli v n razcovritao vsebino. Na prvi fetraai ima njej nov5arko a' franki. Dukazalo sa je, krt*,.-, m jeter.ko izdano si.ko : »Tre - da je v gOBtilai bival ncki Grk, ki je vozeč
š e r e u v nebesih«.	89 ^ ^zern iZ£Ubil novčarko s 130 frank.,
Naj s: veasdo kupi to št:vi.ko, ki stane i rjba ja ^ _ p(gohnila.
gamo I o itet.	Prebivalstvo Londona eo leta li»04. ca-
Kdor se želi udeležiti banketa pri n& 4 648 <j50 prebka!cev.
ssupeč n; sv. C r Ia in M t dija l^.t m.	U|jca Roo8eve,t na Dunaju. Djna]f,k;
v <»nt;urju b južni žeiezn ci ta; se pr.jav, ^ ^ gvet je ^ y	m)nolega torka
ae i . 111». Kaiti brar pijače 3 krone.	, ,	, . , , r	i	,
, .	da bo eno ducaisk h ul e jmeco al po nred-
Odbor.	.
Fedn ku am»r škili »Zedirj^tih držav«, PoJskii^ umorstva. IVJ letoa TcreJja ejfr
Ko3 i, etanujofa v Pcnčsni, in 21-letni " ^ ^peci parniki na svetu. V kratk m Haabast Paksr, ate aa nek ci - ljubila ^	jj	Crto Hamburg-Aaeril a
□ fta f-i bila tudi < bljubile, da ee poročita.1 Terezija Roccl je v ear!nj h časih spoznala,
i i i^iiitra'. a Ptkor ž: veti njene tuškp, ••* i. *e živeti 1 rez dela, a da ena eluž in Je = z-nj. Pršcd.ia <1 > tega spoznanja je pa -i i a 1», (.'a se Ee pusti izrebljati in je, ttmu »Ki- : u d si^dio, pretrgala vsako ol Čevanje b P. ^ rjeco. Ta je pa večkrat skušal pregovo i:ti joT a ena ni daia.
N , včeraj v jutro jo je on Čakal pred Li o v ulici Mticlica, kem<r je vedel, i-t rra oca pri t i._ C^k>:u ure je rts pr š'a a n jo je hotel zaustaviti, ca bi ji zoptt nagovarjal k spravi. A; ena ga ni hotela j. si'.sati m je šia po svoji poti naprej. Raz-ar en jo tolueai jreriranju je Pakcr po-' tee il z #epa revolver in z ist m fi-kret vstnl ! na Teret jo. K srači jo je zadel la ensrst. n s cer v levo rem".
piin k. i.i uadkri i \e ičme vseh dosedini h paru kov na sve*u. Tj diia bb bo zvala »Aut-r,ks«, do:ga bo približio 222 metrov, š roka pa 25 metrov; ob 15.000 tonjakh filab bo zamogla roa ti 22 500 bruto registriranih tjnalat. — Drogi poraik »Cesarica Avgueta Viktorija« bo pa š? veči, ter bo m gelnosi i 25.000 tonelat; a jtkost njegovih ttrojev bo znašala 17.200 kon sk h si).
Bolnišnica v Belemgradu na stroške kralja Aleksandra »B?cgralske nuvice« poročijo, da namerava krd ica Natalija zgraditi v Belemgradu velik ) bolnišnico z cn mi 6 milijoni in polr k j h je todedovala jO svejem sinu kralju A e^aedru.
Ogromna goba V ScLu r-au je ntš^l
neki krojač gobo, ki je t btila 2 k kgrfnia in 900 gram v in n strupena. Gobo so pc-
..	slali v naravoslovni muze?.
Te ez.j'j Rcnrl so tpremili	v Koln šd <- ^ . .. . . .	— ___, _ .7
J . m\	* i Zdravilni vrelci na	Francozkem. V
it^er io tdravn Si ;z avili,
r'a ;ai«a ci ne-
v£ina Ptkor je b i pa aretovan.
Fraocji ja znanih 1927 z iravilnih vrehiBV, ki so ratdeijini na 392 kopal šč. Vode od samo za kopanje ; cd
predrČeraj	danes
101.35	101 35
101 30	101.25
119 50	119.40
100.65	10 >.65
92.70	92.70
116.- -	116.05
99.87	96 -
87.80	87.85
163?.—	1610.—
676.75	676.50
240.—	240.—
117.45	117.45
23.47	23 47
19.09	19.12
95.41	95.40
11.31	11.31
italijanski bankovci K —.— —.— Naaa^iia ^
117.50--117.6C— nemlk! baakoval F---
avstrijska ednotns renta K 100 50 10) 70 ogrsk kronska renta S £6.70 i>7— ito<iian«<ira rasta ^ — — —.— kreditne akcije K 675 50 — <>77.25 državne železnice K 672.75 — 674.75 Lom^tr.ii &
i' 5.---107.—, Lloydove akniie ti 733 — 742 -
Srečke: Tisa K 331.75-5 35.7^, Kredit K 470 — do 483.—, Boden kredi; ltJBO K 302.— 310.— B -denkredit 1889 K 302,— 310 — TarSke K 145.— d 3 147. - Srbska--do —.
Dunajska borza ob 2. url pop.
Državni de g v papirju „ „ srebru Avstrijska ie*it& v zlatu
. „ kronah 4°/0 A vat. inveatic ska renta 3 V,0/, Ogrska renta v zlatu 4% „ „ „ kronah 4 •/,
3ti
.. .. /i Akcije nacijonalue banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Cesarski cekini
Parižka in iondonska borza.
Pariz. (Sklep.) — Francoska renta 100 32, italijanska renta 105.40, španski exterieur 93 —, akcije otomanake banke 6GS—. Menjice na London
251.70.
P ari a. (Sklep.) Avstrijska drŽava« ieie-- n —.— Lombardi 112.— unificirana turška rent*. 92 87 a7atri aka zlata reni. 102 00, ogrska 42)3
ran t« 97 .SO, Lftndeili«.--carSka »rad e
13S50 parčka banka 14 77, itallianak^ m >r * -ionalse aioijc—.— akoi e Cint 16 57. Vzdržana.
L o n d o i. (Sklei- Konaollaui^. dou dj1/,, Lombardi 41/, irebro 28.5/„ Španska	921, i.
lijanaka renta 1C5—. tržm diitcocv 2 3/t menjica s Dunaju 24.26. Slabotna.
1 ržna poruc:^ 9. septembra
Budimpešta. Pšeu.ta • kt. K 15 32 d K i5 84; rž za okt. K 12 84 do K 12.86 ; oves zt okt. od K 11.96 do 11.98, koruza z« aept. K —.— do K--.
r'Sčiuc* : ponudi e in povpraševanj 3 dobro, tendenca vzdržana. Prodaja 60.000 met. atotov, nespremenjeno. Vreme : -vroče.
Mavru.	j Hava Hactot gooO sv •
raflre za tek. mepec po kg 473,4. frk, sa dec 47 *ft
New-York. (Otvor- i - Kava Rlo b« ho^ dobavr. Stalno, nespremenjeno, do 10 stot. znižanju. Prodaja: ll.OoO vreč.
Hamburg. (Skle» pop.) Kp-^ Santo* good uverage za september 3H1/, za dec. 39.—, za maiee. 3!!.1/, za .raj 40—, Stalno.	Kava lii^
n \E.clB» loco 40-41 navadna realna 42—44 1a7a.it>. de!" 45—46
Hamburg. (Sklep.) Sladkor za september 17.05. za cktober 1750 za november 17 45, za dec. 17.Ć0. za januvar 17.65, za februvar 177.^. — Stalne Vreme: lep d.
Slad tor tuzemski Centrifagal o promu. fled K 74'— do 75-—, za maj-avgust K 7i-— do 7 » 50 C ncassć in Meliaitl promptno K 74 -75, za juli-a gust K 74 —-do 75*—.
LontScs Sladkor 1k repe	8 M 3: .
Mirno.
Pariz. RŽ za tekoči raf.Bt«" :5.25 t t< oktober 15.50 za nov.-deeember 1S.50 k« nov.-febru var 15.75 mirjo'. — rseaiea *■* tasui!' uj -aec 22.40, za oktober 22 55 zr. november dtceaiber 52 SO za nov. februvar 23 — mir m; Moks za te toči uiesec 29 5b, za oktober 2?.75 if. nov -Jecember 30.05, za lov-februvar 30.15 mirj>;. — Kepižn olje z« tekoči ine«Ho 47--. oktober 471/* ta november-december 47.'!t 7.« januvar - april 4S3/4 stalno'. Špirit za tekoči meneč 40'/« za ok obir 37.V4 zj november - december 35J/#, /a januv-april 35 1 4 lairno). — Sladkor anrov «>ao ac. 2 .—2ll(1 1 mirno* bci za tetoči mesar 24 5(g sa okt 25.'/4, obiooer-januvar 25.'za januvar-april 26.3;8 1 mlačno! raiinira: 59'/,—60.—. Vreau. obLčao, bliža .^e dež
i .
l ^
i
P-*-	•
'	V:
■ 'i 6

r'vu'ii vsake ■ jo dubra kava.

V
i
vrni
mr.
I(aihr3inerjeva Kneippova slatina kava
se ne Id! smela pogrešati več v nobenem gospodinjstvu, l:a<iar se na-pravlja kavina pijača.
Zahtevajte le izvirne zavoje z imenom -KATHREIKER-.
N^lihnllA vinske stiskalnice in mastilnice lldJUUlJO se dobivajo pri Živic i dr.i trgovinska ulica St. 2.
■ v v
Isce
lista.
qa postrežnica za nekoliko ur na dan. — Naslov pove uprava
7flllKil se je Prete^eno nedeljo v ulici fcl|IIUII Belvedere zlat prstan s kamnom in inicijali. Pošten najditelj vdobi bogato nagrado, ako ga prinese upravi »Ednosti«.
Alojzij Galkrli
Naslednik: Fr. Hitty TRST ul. Barriera vecchia št. 13.
Zaloga tu- in ii ;aza
Perilo. Platenina. Zefir. ===== Perkal. ■
Izbor drobnarij.
Sprejema naročbe za obleke.

St. 30187.
Smodčica „Donau".
Fočenši s 16. septembrom 1905 začelo se bo prodajati na vsem Primorskem novo vrsto smodčic -Donau«, ki je že uvedena v enem delu samotržnega področja. -
Smodčica „DONAV" ima ustnik, ter se prodaja porabilcem za^ceno po 1 K za 50 kosov, odnosno 2 st. za 1 kos.
; - 1 o 1 o 1 O OIIOIIOHOIIOIIOIIOMOI 'o,-v
0	ser Tovarna pohištva W
1	Aleksander £evi Minzi
o
ulica Tesa štv. 52. J\ (lastna hiSa). t
ZALOGA:
PiflZZR ROSRKiO (šolsko poslopje).
Cene. da se ni bati nobene konkurenoe.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. »«cccoccccc^
Ilnatro7a& oenik brezplačno ia franko ?

lOiiOiiOiiOMOHOliOiiOliOiiOilOi
t .	243 vrelcev služijo
Koledar in vreme I>aneš:Ime .Marije; Ne-	_	.. .	... ..	,
; Oj: Kak na.— Jutri: Kmilijan 5kof: Havan Ni-	' 8e samu P'Je vodji	8 ut'J° v ooe
>Ra. _ Temperatura:"ob ^ uri popoludne — -Js.b«	svrhi. Najbogateji deparumin!: ni minerala.b
Ol- ua. — Vreme: lepo.	vodah je Pov de-D me, ki jih ioaa 94.
Društvene vesti in zabave.
PfTsko druatTo tZvonimir« r Ko-
colit naznanja slavnemu cbčinuvu, da pri* i red. v nedeijo dne 17. septembra veliko v<-s«i pod vodstvom p. kapelnika Vogriča. M radujemo te vest', ker nam kaže, da
s« ie to to!i potrebno drusivo vid žalo de-. ... lavao vrlic vsem velikim neugodao^t m razmer, k vladajo v tem II. okra u. Zato pro- ' s:xo občinstvo tižisko in ckohčaneko, naj ne p »tabi dae 17. t. m. v č eo večem številu pob teti v K coi, da vip^dbud o:e, ki Ee tam trudijo in žrtvujejo !
Za tdel^žbo aa izl?tn r Ljubljano so •e p-igiasila še ta diu^tva : »Pav. ebor Bra. to ae sv. Cirila ta Metod ja« pri -»v. Ja-
Zadnje brzojavne vesti.
Premirje.
TOKIO 9. (Reuterjev biro.) Danes je blo uradno proglečeto, ds je premirje stopilo v moč dne 1. septembra.
V lobiju je mir.
TOKIO 9. (Reuterjsv biro.) Sinoči je taksj vladal mir.
Berana pereilla dne H. septembra
Tržaška berzi,
Napoleoni E 19 10--1912, aaglsfke lira K —
do —.—, London krater tatnun K 2W10—240 12 Fraaefja K ?5.4f>--Italija K 55 45—».55—,'
Prednaznanilo.
Z nastopivšim letnim časom se otvori nova
prodajalna iiiaiiifaktur
===== v ul. Ponteroaso IO (zraven pekarne Hillebrand)	=
Podpisana lastnika si uljudno dovoljujeta to slavno občinstvo o tem obvestiti ter se priporočata za mnogobrojni obisk
Fogar ft Sachetti.
Mizarska zadruga v Gorici ^(Solkan)
tovarna pohištva 8 strojevnim obratom
priporoča § lavnem o občinstvu avojo
IC zalogo pohištva "M
prej ANTON ĆERNIG0J
?ia lei Rettori štev. 1 (Bosario) - v Trstu - tli certo Si. Petra ? liSi Marenzi
Največja tovarna pohištva, primorska deseto.
Pohištvo imdeluje me mol/dno, trpežno in lično, in micer samo i* lesa, poeušenegm t tovarniški anšilnici m temperatnro 60 atopinj.
ar Vsaka konluircnca je izključena.	Album pohištva poUja st brezplačno.
v	Prodaja se tudi na mesečne obroke.
ftPUZTU in ALEKSANDRI JI (ORJENT).
10.000
hektolitiov vin.-kili tmduv v vsaki velikosti ud 5—70 hektolitrov pr<xlaja }»> jak<> zmernih cenah tvrdku Alex. Breyer i sinovi, Krizevac.

Išče se kmeta.x,
Naslov |m)ve uprava jdinosti
PrOtid se nOVa ^kol^ka obleka.
Naslov pri ..Edinosti".
Naznanilo.
Sprejme se tri dečke na -t^novanje zdol>ro |>os>trežl>o. Kaj ver se )*>izve pri Rolich nli<*a S<*ala
r-t. 1, Gorica.
Štedilno ognjišče
popolnoma v dobrem stanu, pri meroo za gostilno, ali tudi večo družino, se proda, vsled povečanja lokala, po jako nizki -•eni. Oglasiti je pri g. Fr. Marin še k lastniku gostilne »Ali Antica Pompei«, na Gol-doaijevem trgu št. 4
posojilnica in hranilnica

—	registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
■ Piazza Cstsermst štev. a, 1. n. — T* S T — V lastni hiši. Telefon St. 952.
M* Vhod po glavnih stopnicah.
Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi 'ni ud zadruge in jih obrestuje po 4*/,. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5x/s°/0, na menjice po 6'/«> na zastave po 51/, */0.
Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne.	;
Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima aajmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev,« listin itd.
- = Poitno hran lini č nI račun 816.004. — ---------- -

Dobro znana zaloga
manifaktur v partijah
ki se je nahajala na Piazza nuova vogal ul. S. Caterina št. 8 se je preselila dne 24. avgusta v ravno-isto ulico št. 1, zraven „Kavarne Metropole" (vogal Corso).
Covarna s zalogo pohištva
j^aroitoi kolek je „Ne kliči vraga!" J™8^ dobiti pri npravi
je ravnokar izšla, ter se vdobiva jm» 50 st., po jMjšti 10 st. ve«* pri spisatelju in založniku Jaki Šfoka Trst, uli<*a Giorgio Galatti 18.
Štamp
ilje iz kavčuka. I™
„Edinost"
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA 01 RISPAR«I0 5
■ lEBLOVAHJE PO NAJMODERNEJŠIH IAHTEUH
KATALOGI BREZPLAČNO.
svetlega in temnega
žu-
panstvom, cerkvenim predstojništvom. trgovcem in za>ebnikoro, nadalje zadrugam in denarnim zavodom priporoča ee za izdelovanje štampiljev i 7, kavčuka in kovine prva bi. tovarna na Primor- I \£mww%nA^lP hkem, katere je lastnik J. I\l IIIJJUlIv^ Pola. Piazza Carli St. 1. — Cene zmerne, p »strežba hitra. — štampilje se izdelujejo v vseii oblikah, tudi v obliki ure, medaljona, svinčnika itd. Kot edini slovanski zavod te vrste na Primorskem, »ziroma Kranjskem in štajerskem, priju »r< »/-a -e toplo v podporo Slovanom tem več, ker se vsa naročila izvršuje t-»eno in v jezikovnem pogledu pravilno. — Odslej ni več potrebno slične reči naročevati pri inorodeili.
Podpisani priporoča slav. občinstvu, vojaškim in civilnim krogom svojo v ul. GI0ACHIN0 K0SSIM št. 24 (zraven cerkve sv. Antona novega), na novo otvorjeno, z najmodernejšim blagom bogato opremljeno
krojaćnico.
Bogata zaloga tu- in inozemskih tkanin, sukna in vseh v krojaško obrt spa-dajočih predmetov. Velika izbera najmodernejšega angleškega blaga. I >elo precizno, cene zmerne. Naroebe se izvrše točno in se dostavljajo na dom.
Vnanje naročbe se sprejemajo vsak čas in se točno izvrše. — Mnogoletna skušnja, katero si je prisvojil podpisani glede kroja civilnih in vojaških oblek, jamči za ukusni kroj, kakor tudi za solidno, trpežno delo in izvrstno blago.
Z odličnim spoštovanjem	4 VG VST ŠTTJLAR.
V novi mesnici
■ v Bazovici
v prostorih — g. Mahniča meso, sprednji
se prodaje goveje po 1 K 20 st., zadnji del po 1 K 36 st.
Dobiva se tudi vedno sveža teletina.
Priporoča te
A. Spanger.
Trz. posojilnica in hran.",
rag za Ara g a z omejenim poroštvom
® >
M uj Ul
co
najboljše sredstvo za čistiti vsako fino rumeno ali črnoobuvalo
Najbolj se priporoča za Boxcalif,Oecaria, Chevreaux in lakirane čevlje. D UNA J, XIIjL
kakor tudi popolne kuhinje v najmodernejšem slogu po konkurenčnih cenah priporoča
V. Doplicher
= ulica Chiozza št. S pri tleh = (nasproti dvorani „Tersicore").
Drogerija
GUSTAV MARCO
ulica Giulia št. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, Ščetke, mila, parfumi itd. itd. Zaloga šip in steklenin. =
sklicuje
izrefleD občni zbor
na dan 16 sept 1905 ob 8 uri in pol zvečer v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1 Dopolnilna volitev načelstva. / 2. Volitev nadzorstva. '.i. Prememba pravil. 4. Raznoterosti. Trst, dne 7. sept. L905.

Stavbinski materija!
kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek, apno, živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence t pri tvrd ki ========
Belli & Corsi
ulica Economo št. 12 (stari mlin),
Mejiarodiio siedicijslo posredovanje Caro & Jellinek ©
Trst ul. Romagna št. 2 Trst.
——— TELETOM it. 1627	■
Advokat dr. Frape Ksav. PočeH
naznanja uljudno, da je otvoril
svojo pisarno ^m
v LJUBLJANI na C-Sare m trgu st. 30, II. nadst.
(Y u ši gospe Marije pl. Plantz 11, -:ajališča električne cestne železnice na trgu Sv. Mobu).
\JL__^-^--S\J
Poirnzflice: Dunaj, Budapešt in == Lvov. =====
Zastopstva na vseh glavnih trgih = tu- in inozemstva. =
Se priporoča za preskrbljenje seljenj zaprtimi blazinjenimi vozovi za pohištvo toli v mestu koli v tu- in inozemstvu.
fakovanje za prevoz po morju.
Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe in državne ^uradnike. =====
Pošiljatre vsafce Trste po stalni nizki preTozirini.
Proračuni brezplačno,
Odbor.
Fižol
bokini, man doloni, kok, kislo zelje in zelje v glavah pošilja po povzetju od 50 klg. naprej po zmernih cenah
M. La»vrenćič Šiška - Ljubljana.
WW Za večje pošiljatve p. n. gg trgovcem cene po dogovoru. -91
F. Fertot urar
TRST - ul. Poste nuove št. 9 priporoča velik izbor ur: Ornega. Schaffhause. Leugmes. Tavmes itd. kakor tudi zlate, ftreferne in kovinske ure za gospe. Izbor ur aa birmo. Sprejema popravljanja po mzkrti cenah.
f NajTgfodnejši pogoji f ^^	"li
za zavarovanje.	■
EDIM
zavarovalna družba
ki ima
slovenskega
zastopnika v Trstu

Zavaruje na življenje in na dohctlke — na vse načine
po zelo nizkih postavkih
^	mmm Natančneja pojasnila daja ~mm
^^^	8,avno zastoPstvo za slovenske dežel
> tf ^/z v Trstu, ulica Torre Bianca št^ 21 I. nd.
^	imjepTa očajna zastopstva t vseli mestih in t vecjili Krajih.
Zaloga ^^
izvozno-mar^ne (Ejtport-Marzen) in vležane (Lager)
iz== pivo '
v aodčekih in v l)oteljkah, kakor tudi
zz kvasa =
iz tovarne Bratov Reininghauo
Steinfeld pri Gradcu.
/aiosa JfaUonijeve Qiesshublcr
vedno sveže kisle vode
po smernih oenah
pn
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti štev. 10. •

Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
to štedilno milo
~ k znamko „JELEN" n *

Ono |e IT zajamčeno čisto	in vsake brez škedljive primesi. Pere izvrstne. Kdor hoće dobiti zares jamčeno pristno, perilu
neškodljive milo naj pari dobro, da bo imel vsak komad ««e „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". DfJoblVa Se DOVSOd! J L KI SCHKHT. USTJE na LABI.	Največja tovarna te vrste na svropejskem ozemlju.	r-