Poštnino plačano v gotovini Posamezna številka 1 Din VENSKA BESEDA Urednišfvo: Dalmatinova 8 - Uprava: Beethovnova 6 Naročnina: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni račun 17.152 Izhaja vsak petek ŠTEVILKA 27 V LJUBLJANI, 1. JULIJA 1938 LETNIK II. Dr. Dinko Puc: Triurni sokolstva Sokolstvo je sila, ki je ni mogoče več ukloniti. Bori se za domovino, dviga slovansko misel, brani demokracijo Zlata Praga odmeva te dni od navdušenja. To staroslavno mesto, katerega vsaka stavba, da vsak kamen je spomenik stoletnih borb češkoslovaškega naroda za svobodo, je že samo po sebi tako, da v njem občuti popotnik svečanostno razpoloženje, ki zlasti v dneh sokolskih kongresov ustvarja milieu popolnega bratstva in enakosti, sreče in ponosa. Vse ogromne množiee sokolskih trum čutijo v globini svojih duš, da sokolske ideje niso prazen fantom, ampak da so na poti uresničenja. Zleti Sokolstva v Prago so se doslej vedno dvigali i po številu i po notranji vrednosti. Tudi letošnji zlet prekaša vse dosedanje. Predvsem zaradi tega, ker je baš letos morala Češkoslovaška prestati težko preskušnjo, katero je prenesla tako zmagovito, ter hite vsled tega vsi pripadniki sokolske misli od blizu in daleč v Prago, da se tam poklonijo živečim voditeljem in manom mrtvih voditeljev svojega naroda, ki so narod znali skozi stoletne boje pripeljati v svobodo in ki jo znajo tako uspešno braniti. V Pragi čutiš, da je to srce vsega naroda, in da je to mesto Čehom isto, kar Francozom Pariz. Zato se vsaka narodova bolest izraža najbolj v Pragi, kakor zna tudi Praga najbolj vzhičeno pokazati svojo srečo in veselje. A tudi zaradi tega, ker je Praga središče slovanske vzajemnosti in slovanskega čustvovanja. Povsod, kamor se ti ozre oko, vihrajo poleg češkoslovaških zastav tudi poljske, ruske, jugoslovanske in bolgarske. Vsi Slovani čutimo v Pragi, da smo ene krvi, enega izvora. Vsi se čutimo tam kot pravi bratje in sestre in nobeno drugo mesto ni znalo doslej s svojo gostoljubnostjo, prijaznostjo in požrtvovalnostjo ustvariti slovanskim gostom tisti čut domačnosti, kot ga je znala vedno ustvariti Praga. Praga je v tem pogledu samo ena! Kadar vidiš po praških ulicah valovanje stotisočev sokolskih krojev, navdušeno pozdravljanje sokolskih bratov in sester iz vsega sveta, disciplinirane nastope sokolskih legij, kadar vidiš navdušene oči vseh in čuješ vzklike nebrojnih ljudskih mas, takrat čutiš v svoji duši, da si na pravi poti, takrat veš, da bo ta ideja zmagala, . mora zmagati, da že zmaguje. Ni je več sile, ki bi jo mogla ukloniti. Vedno večje so armade Sokolstva, ne samo na Češkoslovaškem, ampak v vseh slovanskih državah, tudi v Jugoslaviji, — saj doka-1 zuje njihov porast sokolska razstava v Pragi, ki prinaša tudi iz naše države dokaj lepe številke. Čim večje so težave, tem silnejši •Je napor, čim večja je sila pritiska, tem jačji je odpor; val navdušenja sokolskih čet prehaja na množice slovanskih narodov, nevzdržen je plaz, ki bo zajel vse, — to pot neuničujoč in razkrajajoč, temveč združujoč in ustvarjajoč nepremagljivo gmoto, ki bo kljubovala vsem, ki bodo napadali domovi n o, pobijali slovansko misel in se borili proti demokraciji! V plemenitih tekmah bodo tekmovali sokolski bratje in sestre. Premaganci ne bodo čutili zavisti. V tej tekmi nam je zadnji ravno tako drag kot prvi, ker vemo, da je on tudi dal iz sebe kar je mogel •n da če ni mogel uspeti, ni temu kriv on, ampak neugodne razmere, v katerih je živel. Skupni nastop vseh pa bo pokazal svetu, da smo Sokoli eno: pa naj živimo ob široki Volgi ali bistri Savi, ob silni Labi ali šumni Marici, eno telo, en korak, ena volja, ena misel, — v polni demokraciji povezani najvišji in najmočnejši z najnižjimi in najšibkejšimi v celoto, ki more premakniti svet. Kaj naj bo proti tej armadi peščica separatistično usmerjenih skupin v posameznih državah? Ne pride v poštev. Ko bo v nedeljo odmeval korak naših bratov in sester po ulicah staroslavne Prage, ko se bodo strnili na telovadišču gibi mnogih, Mnogih tihočev v eno, ko bodo glasovi sokolskih fanfar razgibali •tuše, tedaj bomo i mi, ki se nismo mogli pridružiti našim v Prago, Prisluškovali tem glasom; naše duše bodo pele z njimi sokolsko himno in čutili bomo, da je domovina prvo, kar je vredno ljubezni bi žrtev, n drugo, da je Slovanstvo poklicano, da prinese človeštvu mir, pravico in srečo. Ljubljanska gradbena politika Ko se sprehajamo Ljubljančani po sredi mesta, vidimo, da se v ujej mnogo gradi. Kadar pa stvar bliže pogledamo in o njej razmišljamo, nam vstajajo v gla-H pomisleki, ki nam niso nič kaj všeč. Zida se hotel Slon. Lepa, ponosna stavba, tudi potrebna — toda ostalo bo kakih 25 m stare stavbe v Frančiškanski ulici, ki bo za dolgo vrsto let kvarila to *ako prometno ulico in ovirala Polovičarstvo naš greh, Ki se bo maščeval pozneje promet. Zakaj je morala ostati ta prometna ovira? Zida se palača banke Slavije. Prepričani smo, da misli dve tre-tini Ljubljančanov, da bo potem padla podrtija med nebotičnikom in Puherjevo ulico. Toda take misli so zmotne. Padel bo samo prvi del teh starih hiš, drugi del, od Piskarjeve prodajalne naprej, bo ostal. Prometna ovira bo torej v bistvu ostala, v lepotnem oziru bo še slabše, kot je danes, kajti med novo palačo banke Slavija in Piškurjevo hišo bo zazijal kakih 10 m globok kot. Da bi Piškurjeva hiša kmalu padla, ni upanja, kajti Tiskar je lansko leto dobil dovoljenje, da je napravil v svoji stari zgradbi pekarno ter si adaptiral lep trgovski lokal. Zato bo lahko še desetletja služil dobre denarje v stari hiši. Tudi trgovina Žal ta bo še ostala! Da bo Figovec bolje zaslužil in zato še desetletja ostal, kiikor je, so mu zadaj dozidali novo dvorano in verando. Izza Figovca. govore, bo prišel avtobusni kolodvor, ki je gotovo potreben. Toda vprašamo — ali je v interesu razvoja mesta, da se s takimi preureditvami, koristnimi za lastnike zemljišč, manjša verjetnost. da bi se na mestu podrtij. čim preje gradilo kaj novega? Na levi strani Tyrševe ceste, malo pred Dvorakovo ulico, adaptirajo te dni pritlično stavbo (prej magazin) v trgovske lokale. Gotovo samo za to, da bo rentabilnost zgradbe in sveta večja, a novogradnja odložena za celo vrsto let. Tyrševa cesta postaja druga Kolodvorska ulica v Ljubljani. Stare stavbe na vseh straneh, vmes pa prazne, nezazidane luknje! Take ulice v sredi mesta nas mora biti sram in ta sramota je vsak dan večja! Vemo, s čim branijo poklicani tako gradbeno politiko. Pravijo: če vsega tega ne bi dovolili, bi se nič ne gradilo; neka dovoljenja da so dana samo proti re-verzom, da se mora na zahtevo oblasti podreti, kar se adaptira. Toda vse to nas ne more prepričati. da je taka gradbena politika prava. Samo z nepopustljivostjo se dado lastniki zemljišč prisiliti, da bodo čim preje gradili, če hočejo, da dobe večjo zemljiško rento. Če jim s popustljivostjo in naklonjenostjo gremo na roke, da krpacijo in s krparenjem služijo, bi bili nespametni. če staro podirajo in novo grade. Naše pripombe k ljubljanski gradbeni politiki smo pobrali samo na Tyrševi cesti. Register bi mogli še izpopolniti in to hočemo ob prvi priliki tudi napraviti. Vemo. da govorimo iz srca vseh Ljubljančanov! Ing. X. V. Vlahovič, Ljubljana: Načelna politika je edino jamstvo uspešnega sospodar-skega in »ocijalnega napredka države Ob misli na sodobna dogajanja. ki odločajo usodo človeštva, preidemo nehote v razglabljanja, kakšna nagnjenja prav za prav dajejo gonilno silo tistim elementom,, ki pod parolami ali gesli ene ali druge ideje ustvarjajo, spreminjajo, — in, če se jim zdi potrebno — turi i rušijo obstoječe osnovne vrednote svobodnega izživljanja človeka. V premišljevanje teh dogajanj nas vodi več razlogov, ki imajo svoj izvir v političnem žarišču. Iz tega kratkega dogajanja je takoj razvidno, da nahajamo v političnem svetu dva vodilna elementa, ki ločita aktivne politike v «načelne politike?, in «praktič-ne politike*. Prvi so zvesti vršilci svoje ideologije in izvajalci svojega političnega piti g rama, drugi so pa pod krinkami ravno-pravnosti, etičnega poslanstva, plemenskega porekla ali celo na-cijonalnega ekstremizma in sličnih pridevkov večni kompromi-sarji. V današnjem političnem dogajanju lahko prav nazorno opazujemo našopirjeno življenje take politične bigami je praktičnih politikov, katero je tok nezrelega razvoja izoblikoval v tak politični konglomerat, kakršen je. Kakor izgleda zadnje dni. je element praktične politike veliko bolj mikaven, ker prebavi v svoji prožnosti vse nauke od najširše demokracije do naj večje totalitarnosti, kajti vneti zagovorniki «čiste ideologije edin-stva» si že dolgo ljubosumno prizadevajo, koketirajo in mečejo svoje prikrite želje po neki rešilni fuziji, pa se jim kljub temu ne odpro vrata usmiljenja. Da ne more država radi takega dvojnega življenja »praktičnih politikov* zadovoljivo uspevati, je razumljivo. Homogenost take politične skupine je samo lažnjiva krinka zunanjosti, ker v notranjosti se v izživljanju križajo pravi interesi takih «praktičnih politikov*. Takoj pridemo do zaključka, da iz takega konglomerata političnih. avanturistov ne more iziti kaj prida program, ker temelji njegov izvir na destruktivni osnovi, katera ima včasih sicer realni videz zunanjosti, vendar se v notranjosti interesne strasti teh skupnežev že v samem bistvu tako močno križajo, da se ne morejo zliti v harmonično celoto, s pomočjo katere bi mogli resnično delati v takem pravcu, ki naj bi služil koristim vsega naroda in napredku države. Razumljivo je torej, da skupina. ki jo vodi element načelne politike, gleda na taka dogajanja skozi drugačna očala, kakor pa izzveneva reklamna propaganda omenjenega političnega konglomerata. Zato je umljivo, zakaj se ne more element načelne politike znajti v sodelovanju s takimi političnimi mešanci. Država je najmočnejše zainteresirana na tem, da se politika gospodarskega in soci jalnega značaja vodi po smernicah, ki nimajo niti ene misli usmerjene po tujih željah, kar bi v nasprotnem primeru značilo ponižanje pred lastno močjo in omalovaževanje lastnega razuma. Smernice interesne politike države lahko izvaja samo ona politična skupina, ki se upa v najtežjih dneh preizkušnje javno in glasno izpričati svoje poglede in nučelno stališče pred vsem sve-topi in v soglasju z večino naroda, čeprav ji je to omogočeno le v zelo omejeni obliki. POLITIČNI TEDEN V političnih taborili v državi je ostala delavnost neizpremenjeno živahna in žilava. S posebnim interesom se pričakuje potovanje predsednika dr. Mačka v Beograd, kjer se bo sestal z voditeljic, združene opozicije. V zvezi s tem se je vršila tudi seja vodstva BO v Beogradu, katere sta se udeležila poleg šefov strank Trifunoviča, Joče Jovanoviča in Ljube Davido-viča tudi dr. Gavrilovič in Božidar Vlajič. Po sestanku nišo hoteli dati gospodje nobene izjave glede na vsebino razgovorov, samo vsevedno «Vreme» navzlic temu ve povedati, da je šlo «za akcijo dr. Jovanoviča in dr. Ri-bara, s katero vodstvo BO ni zadovoljno*. Takoj nato je odpotoval g. Vlajič z letalom v Zagreb, kjer se je sestal z Milanom Gro-lom, ki se je že prej tam nahajal. Zvečer sta se pa sešla oba z narodnimi poslanci HSS gg. ing. Ko-šutičem, dr. Pernarom in dr. Smo-Ijanom ter z narodnimi poslanci SDS Večeslavom Vilderom, dr. Budisavljevičem, Savo Kosanovi-čem, kjer so skupno pretresali obči politični položaj v državi. Po sestanku se je pa podal g. Vlajič v Kupinec na referat k dr. Mačku, ki se tam nahaja na svojem letnem odmoru. Vsi ti sestanki in obiski se nahajajo v neposredni zvezi s potovanjem predsednika SDK v Beograd na veliko politično manifestacijo celokupne združene opozicije. Obisk predsednika dr. Mačka pri voditeljih BO v Beogradu je bil že večkrat predmet političnih napovedi in razmišljanj. Kot za važen političen dogodek se je moral zanj izbrati tudi pravi čas, in ako do njega doslej še ni prišlo, pomeni samo to, da politični položaj ni še toliko dozorel, da bi po-set prinesel one koristi, katere se po pravici od njega pričakujejo. Podoba je pa, da so po podrobnem razmišljanju prišli v Zagrebu in Beogradu do zaključka, da je sedaj podan za obisk pravi moment in tako je pričakovati v Jiajkraj-šem času tega pomembnega notranjepolitičnega dogodka, ki bo še tesnejše združil hrvatstvo in srbstvo v borbi za osnovne pravice našega naroda, kakor tudi za one Srbov, Hrvatov in Slovencev posebej. Vzajemnost skupnih političnih ciljev, ki veže vse stranke BO pa bo pokazala tudi velika manife-stacijska skupščina opozicije v Šibeniku, za katero vlada po vsej ■Dalmaciji največje zanimanje. Pričakuje se naval ogromnih ljudskih množic iz vseh krajev Dalmacije. Organizatorji so poskrbeli za do-voljna prevozna sredstva na suhem in na morju. Napovedan je že prihod 18 parobrodov, ne glede na številne motorne čolne in ribiške ladje. Neki pristaši so prijavili svoj prihod peš iz 60 km oddaljenosti, kar posebno nazorno kaže moralno silo, ki druži pristaše Združene opozicije za svetle ideale . ' • "w IU * ‘ * p? Vt v * .J' k*'T i d.v- Vri. ' * t1-*« ^ vvv , - r, Elektrika - življenjska potrebščina Slovenija« najbolj elektrificirani del Jugoslavije, le elektrika je znatno predraga 1 Problem elektrike ne bi smel biti prav za prav Jiikako vprašanje več, posebno tam ne, kjer imajo vse predpogoje /a zgraditev električnih central z ozirom na prirodne sile, kjer prihaja v prvi vrsti v poštev voda, kakor pri nas, posebno pa v naši ožji domovini Slovenije. Prav pred kratkim se je vršil v Pragi kongres elektrarn male antante, ki so se ga udeleževali v lepem številu zastopniki iz vseh treh držav, Češkoslovaške, Jugoslavije in Rumu-nije, kateri so podali tudi razne referate, tako mnogi iz vrst uglednih i/.nan)stvenikov, kakor zastopniki elektrarn itd. Obširno materijo kcjngresa je tozadevni odbor zbral v dve obširni knjigi, iz kate-rih se razvidi stanje elektrotehničnega gospodarstva in elektrarni-štva, kakor uporabe električnega toka, obenem pa so navajane tudi vse nove možnosti izrabe in uporabe* prirodnih ter drugih sil /a elektrarne in večjo potrošnjo elektrike mimo dirugih vzporednih zanimivosti. Poudarja se vedno, da je Slovenija najbolj elektrificirani del Jugoslavije, kar je dejansko tudi res in je zanimivo ugotoviti lajično, kako stoji zadeva elektrifikacije pri nas v dravski banovini, ter kako se elektriko, kot moderni tehnični pripomoček pri nas smatra in uporablja. Zgodovina elektrike ni stara, saj se praktično uporablja ta nov izvor sile, ki se jo more prenašati na daljavo šele nekaj desetletij, je pa nepogrešljivo tehniško sredstvo za pogon, razsvetljavo itd. V Sloveniji so pričeli graditi prve električne centrale na parni pogon večinoma, koncem preteklega stoletja z istosmernim sistemom toka, kasneje so bile zgrajene tudi elektrarne na vodo ter je razmah gradenj električnih central v glavnem zaznamovati šele po svetovni vojni, v katerem čusu se je tudi naj večje število elektraren zgrudilo ter bilo stavljenih v obrat. Okoreli in nepraktični sistem istosmernegu toka je nadomestil trofazni in izmenični tok, ki je praktično mnogo boljši ter ima različne .prednosti pred onim istosmernega sistema, glavna prednost pa je tu, da se more trofazni tok s transformacijo pošiljati in prevoditi s tankimi prerezi na velike daljave brez velikih izgub. Danes zaznamujemo v glavnem skoro vse večje pa tudi manjše javne in zasebne elektrarne v Sloveniji po sistemu novega modernega trofaznega loka ter prihajajo tu v poštev pred vsem veliku vodna električna centrala na Fali pri Mariboru, Elektrarna Kranjskih deželnih elektraren v Žirovnici, Elektrarna Majdič v Kranju, Elektrur-ne Združenih papirnic v Vevčah itd. Poleg teh pa je treba omeniti tudi kalorične centrale, elektrarno v Velenju, Mestno elektrarno v Ljubljani, novo elektrarno Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah, katerim slede še mnoge manjše s parnim pogonom, ki skupno z elektrarnami na vodni pogon predstavljajo danes ogromen izvor električnega toka in morejo z ozirom na jakost in veličino pogonskih strojev že zadovoljiti vsem potrebam naše ožje domovine, če bi bila mogoča uspešnejša elektrifikacija — izvedba prenosa. Kljub gostoti in velikemu številu elektraren pa nas povprečen človek, ko ga vprašamo, če je povsem zadovoljen z elektriko, ne bo dal povoljnega odgovora. Vzrok za to so mnogi momenti, ki jih naši odločujoči faktorji vse premalo upoštevajo, iu med katere štejemo, kot prvi vzrok previsoko ceno električnega toka za razsvetljavo, za gospodinjske svrhe, pogon, skratka je električni tok predrag, kar pa ne leži samo v tem da elektrarne zaračunavajo predrago^ dobavljeni tok, ampak v visoki šele pred leti uvedeni državni trošarini, kateri je sledila banovinska trošarina, po nekod mestne trošarine, kakor tudi previsok dobiček pri preprodaji električnega toka konzumentom, katerega dobavljajo n. pr. samouprave konzumentom. Če vzamemo, da je danes električni tok življenjska potrebščina, o čemer ne more dvomiti nikdo več, če se hočemo prištevati h kulturnim narodom, ki tehnične pripomočke vzamejo, kot olujšalno sredstvo, tedaj gcffovo trošarine niso upravičene. Socijal-110 niso trošarine razdeljene v bre-bor in Celje, kateri prejemata tok me vseh državljanov enako, temveč doprinašajo oni k skupnim državnim dohodkom, kar je v tem slučaju državna trošarina na električni tok, kateri so s področja izvedene elektrifikacije neprimerno preveč zn vse skupaj, kar ni socijalno pa tudi ne v skladu z enakostjo, pa so zato upravičeni pritoževati se nad neupravičenostjo trošarine na električni tok, kot življenjsko potrebščino. V kolikor električnega toku ne pod ražnje jo uvedene trošarine, pri čemer so nam >v mislili komunalne elektrarne, ki so last banovine, občin ali drugih samouprav", pa iznos na-drobne prodaje toku povišajo velike razlike med nabavno ceno — proizvedeno in prodajno, kar imamo slučaj, ki je zelo evidenten v Ljubljani, du je razlikii med nabavno ceno toka oziroma proizvodeno računajoč pri tem režijo in običajni zakoniti zaslužek pri Kw uri ca. 3 din, če vpo-števamo, du plačujemo v Ljubljani tok za razsvetljavo po 5 din za Kw u ro. Po prednjem sodeč ne moremo biti zadovoljni z elektrifikacijo v tem smislu, da služi elektrika, kot življenjska potrebščina za davčen objekt, ki ga danes obremenjujejo vse mogoče davščine in trošarine direktno in pa indirektno. Primerjajoč podatke o statistikah proizvedene električne energije v državah Male antante ter cenah o nadrobni prodaji toku moramo ugotoviti, da -slovenski del naše države še zdaleka, kljub številnim elektrarnam primeroma mulo troši električnega toka, kar' pa gre zopet na rovaž previsoke cene. Mesto Muri-od elektrarne Eala oziroma iz Velenju, imata ceno za nadrobno prodajo toka za luč konzumentom po 3.50 din iu še nižje, kur je razumljivo veliku razlika med Ljubljano, more pa to tudi vsak osebno opaziti, saj je zato nasprotno potrošnja toku večja pa tudi sliko nam zvečer nudi Maribor in Celje drugo, kakor Ljubljana, kar se tiče reklamne in druge razsvetljave. Približati se i^i o ramo drugim naprednejšim državam, ki ne obremenjujejo električnega toka preveč z davščinami, saj je električni tok življenjska potrebščina in je popolnoma napačno, če. si kdo to tolmači, kot luksuzno sredstvo. Mi Slovenci pa imamo še poseben razlog, da zahtevamo cenen električen tok, ker nikakor ni v skladu, da mi plačujemo, posnemajoč uradne podatke, skoro polovico vse trošarine na električni tok. pri tem pa se elektrifikacija naših neelek-trificiranih krajev ne izvaja, ampak moramo z vedno novimi lastnimi žrtvami zgraditi to, kar si moremo. Električni tok je brez dvoma danes nujno potrebna življenjski! potrebščina v vseh smereh in možnostih izrabe in bodo zaključki ter ugotovitve kongresa v Pragi pa tudi naših delegatov tamkaj brezpredmetne, če se ne bo vprašanje elektrifikacije pravilno pri nas izvajalo iu če ostane še nadalje električni tok davčen objekt, ki ga morajo konzumenti težko občutiti. Elektriko je treba dati pristopno vsem slojem, osvoboditi nepotrebnih davščin, trošarin in prevelikih zaslužkov, da jo bo konzument, kot življenjsko potrebščino smatral, mora pa biti kot taka in vse druge življenjske potrebščine zakonito zaščitena pred previsokimi cenami. O. U.: v Žitna vojna v Nemčiji Glavna skrb Nemčije je prehrana prebivalstva, /ato je v gospodarskem načrtu, ki ga ima izvesti Giiring. posebna pažnja posvečena baš pridelavi žita. ki naj bi se povzdignila tako visoko, da bi bila v tem pogledu Nemčija neodvisna od inozemstva. Agrarne države so seveda na izidu te kampanje zelo interesi-rane. A ko Nemčiji poskus uspe, potem si bodo morale iskati tržišča drugje, — tudi Jugoslavija, ki je doslej bila med glavnimi dobavitelji žita in žitnih izdelkov Nemčiji. Saj smo v preteklem letu prodali Nemčiji nad 10.000 vagonov! Da moremo presoditi, če so I napori nemških agronomov imeli uspeh, moramo imeti pred očmi povprečno proizvodnjo zadnjih let pred početkom izvajanja gospodarskega načrta. Povprečni* proizvodnja je znašala v letih 1931/36 v milijonih ton pšenice 4.74 rži 7.70 ječmena 3.28 ovsa 6.04 skupaj 21.76 Žetev I. 1936. in 193". je pa dala: pšenice 4.43 4.46 rži 7.39 6.92 ječmena 3.40 3.64 ovsa_____________5.62 3.92 skupaj 20.84 20.94 To se pravi, vsi napori gospodarskega vodstva povečati uspeh žetev, so se izjalovili. Rezultati ne dosegajo niti povtprečnice, dosežene v letih svobodnega gospodarstva! Jugoslaviji se tedaj za svoj izvozni trg ni bati. V resnici je Nemčija uvozila ogromne količine žitaric. V času od avgusta 1937 do aprila 1938 je uvozila 1.194.000 ton žitaric in 1.890.000 ton koruze, mnogo več kot prejšnje leto, kljub temu, da se je kvaliteta kruha v Nemčiji poslabšala. Avtarkija je tedaj v pogledu žitne kampanje po]x>lnoma od-rekla. To je vazno za presojo udarne sile Nemčije ‘M * - ->!W. '•'■V'.- Js- ‘ t- { Treba pomisliti, da povišana produkcija temelji na večji uporabi strojev, delavske sile in gnojil. Toda ravno ta sredstva se v vojni morajo zmanjšati, kajti tovarne strojev izdelujejo v času vojne orožje in municijo, delavske sile se pretvorijo v vojake, tovarne gnojil ipa izdelujejo razstreliva. Zato je oči vid -no, da bo v vojni produkcija moke padla. Veliki uvoz pa, ki znaša po gornjih številkah skoro 100% več kot leta 1936/37, se ne da drugače razlagati, kot tako. da se je o brezuspesnosti avtarkičnega gospodarstva prepričalo tudi vrhovno gospodarsko vodstvo. Zato se je odločilo napraviti večje zaloge moke in koruze za slučaj kakega resnega konflikta. Po nemških navedbah je koncem aprila ležalo v mlinih in skladiščih žitaric 2,770.000 ton. to j® 37% več kot v istem času prejšnjega leta. Ta zaloga bi zadoščala za ca. 3 mesece. Mi smo Nemčiji dobavljali žito in koruzio v kliringu. ne za^ devize, kar je za uvažajooo državo najugodnejši način kupovanja. Zato je Nemčija vzela, kar smo dali. In dali smo preveč, ker nam zdaj manjka penice, ki jo bomo morali kupovati za zlate devize. Zunanja politika , Angleška akcija za pomirjen j e Evrope je še vedno v ospredju vseh zunanjepolitičnih dogodkov. V španskem problemu se drži Anglija še vedno zelo rezervirano in gre po davno začrtani poti naprej: da se čimpreje začno odpoklice vati prostovoljci. 1 zgleda, da je Italija pristala na to, da začne z odpoklicem, s čemer bi španski problem izgubil na svoji ostrini in bi stopil anglo-ško-italijanski . sporazum v veljavo. Nastala je v zadnjih dneh samo neka nova težkoča: republikanska vlada, ogorčena vsled bombardiranja odprtih mest od strani Francovih letalcev, je zagrozila z represalijami, da bodo namreč tudi njeni letalci začeli vračati milo za drago, posebno tudi z napadi na Balearske otoke, ki so sicer pod formalno oblastjo nacijonalističnih Spancev, služijo pa kot opora za tujo pomoč. Takoj se je oglasilo •italijansko in nemško časopisje, ki je za ta primer zagrozilo, da se bodio njihovi topovi oglasili v obrambo letalskih in mornariških oporišč na Balearih. To bi seveda pomenilo razširitev vojne vihre v pravcu, ki bi cel španski problem nevarno kompliciral. Kajti doslej je veljalo, da se nobena velesila ne sme na škodo Španije okoristiti: če*bi se torej oglasili tuji topovi v obrambo Balearov, bi to gotovo Franciji in Angliji ne bilo prav. Anglija nadaljuje s svojo akcijo pridobivanja političnega vpliva potom gospodarskih zvez v južno-zapadni Evropi. V tem smislu je že napravila sporazum s Turčijo, ravnokar tudi z Ru-munijo in Madžarsko. Gotovo se angleška delavnost v tej smeri ne bo ustavila in bo znala premagati vse ovire, 1 ' , . <it* spremljevalka vseh kreposti. Na ta način se ne bo mogel nihče pritožiti. Nikogar se namreč ne pri- dobi za resnico s surovostjo, če kdo še ni popolnoma naših misli in nazora, iz tega še ne sledi, da je že protiverski. Ne sipemo pa prezreti možnosti, da se lahko vrine v katoliško časopisje kot branitelj resnice kdo, o katerem se ne ve, kaj je in ki lahko s svojim prepričanjem dobri stvari več škoduje kot Koristi. Nasino slovenskih fantov Ta teden smo imeli v Ljubljani «slovenske fante«. Prireditev je na splošno dobro uspela. Sprevoda se je udeležilo po navedbah »Slovenca« okoli enajst tisoč oseb, "n-«« JUatW '* • ’ *' ’ liftvptsr Vrmr Kje so bratje Hrvati in Srbi? »Slovenec® zelo navdušeno v svojem silnem zanosu opisuje mednarodni mladinski tabor ZFO v Ljubljani. številke udeležencev lezejo v vrtoglavo višino. Tabora se Je udeležilo toliko in toliko Čehov, Francozov itd. Pozabil pa je napisati koliko bratov Hrvatov in Srbov je bilo na temt taboru? Z1** " Velik uspeh poslanca Koceta Železnica Kočevje-Vrbovsko se prične graditi drugi teden, ravno tako avtomobilska cesta Ljubljana-Sušak. Razveseljiv pojav Na vrtu neke ljubljanske gostilne je prve dni tega tedna Igrala godba slovenskim fantom. Pristopi mož s sokolskim znakom in vpraša godce, ako znajo tudi sokolsko himno. Ko so to potrdili, je plačal dva Štefana vina in j*h pozval, da jo zaigrajo. Zaigrali so jo ne enkrat, ampak petkrat med navdušenim ploskanjem vseh prisotnih. Moka v Nemčiji V Nemčiji je predpisano, da se mora peči kruh samo z dodatkom 10% koruzne moke. Naročajte | »Slovensko besedo“ * Štev. 27. ^SLOVENSKA BESEDA* Stran 3. DOMA IN NA TUJEM Položnice smo priložili današnji številki «Slovenske Besede*. Zato se jih po-služite in takoj nakažite naročnino, ki znaša za vse leto din 40.—, za pol leta din 20.— in za četrt leta din 10.—. «Slovenska Beseda» je neodvisen napreden list, ki se bori za splošno izboljšanje razmer v državi. Vzdržuje se samo z naročnino.-Zaradi tega Vas prosimo, da redno plačujete naročnino in da po svoji zmožnosti nekaj prispevate za tiskovni sklad. Kdor je že naročnino poravnal, naj izroči položnico svojemu prijatelju in naj ga pridobi za naročnika «Slovenske Besede». Vsak naročnik «Slovenske Besede» naj nam pridobi vsaj enega novega naročnika! V kraljevem domu na Dedinja so tudi končali letošnje šolsko leto. Svečanostim so prisostvovali Nj. Vel. Kralj Peter II., Nj. Vis. Knez namestnik Pavel, Kr. namestniki, dvorne dame, ves civilni ter vojaški aparat dvora ter še drugi odličniki. Kralj Peter je letos dovršil šesti razred' gimnazije z odličniku uspehom in vzornim vedenjem. Nj. Vel. Kraljica je napravila te dni daljši izlet z avtomobilom skozi Boko Kotorsko, )G rinil j, škaljare, Muo in Prčanj. Naroči .1° je povsod navdušeno pozdravljal. Visoki gosti v Ljubljani. Ob priliki prireditev ZFO so poselili Ljubljano tudi visoki gosti iz dvora: Nj. Vis. Knez namestnik Pavel, ki se je pripeljal z beograjskim vlakom, dalje Nj. Vis. knjeginja Olga, ki se je pripeljala z avtomobilom z Brda, predsednik vlade dr. Stojadino-vič in drugi. Prirejen jim je bil svečan sprejem v Ljubljani na Aleksandrovi cesti, kjer je bila postavljena posebna častna tribuna. Zbrali so se tudi: češkoslovaški minister dr. Šramek. člani kraljeve vlade, ministri: dr. Korošec. dr. Miletič. Čvrkic, dr. Ku-lenovič. dr. Krek in minister dvora Antič. Cerkveno oblast sta zastopala škofa dr. Rožman in dr. Tomažič. Umrl je dne 23. pr. m. v Ljubljani zaslužen slovenski publicist in založnik^g. Andrej Gabršček, v starosti 74 let. Pokojmi je bil idealen narodni borec in si je priboril zlasti mnogo zaslug za našo stvar na Goriškem. Bil je novinar, literat, prevajalec, ti-skarnar, založnik, organizator in politik ter je z vso ljubeznijo služil narodu. Kot lastnik gori-ške Narodne tiskarne je zalagal knjige, zlasti prevode iz slovanskih literatur. Tako je mnogo Prispeval k narodnemu prebujenju in zavednosti mlajših rodov. Pokojnemu bo ohranila naša kulturna zgodovina ime v častnem spominu. Nj. Kr. Vie. knez Andrej je praznoval te dni svoj rojstni dan. Tudi tem svečanostim; so Prisostvovali vsi odličniki dvora. Novo jugoslovansko poslaništvo je naša država ustanovila v Rio de Janeiro in novi generalni konzulat v Hamburgu. Krst rušilca «Ljubljane». Na Vidov dan so v Splitu splovili v morje tretjega velikega in modernega rušilca naše vojne mornarice «Ljubljano», ki je bila zgrajena doma. V kratkem času dveh mesecev je bila to že druga velika pomorska svečanost splovitve vojne ladje v Jadranskih ladjedelnicah. Obširni iprostor ladjedelnic je bil za to svečanost ves okrašen z zastavami. Krstu nove torpedovke so prisostvovale vse edinice naše voj,ne mornarice od najmanjše torpedovke do šolske ladje «Da1macije», ki so bile zasidrane v zalivu pred ladjedelnico. Dr. Vladko Maček je objavil "ob 30letnici škofovskega jubileja sarajevskega nadškofa dr. Ša-riča v sarajevskem «Katoličkem ^vijetu» pismo, v katerem pravi, da je dr. Šarič zajel v svoji ljubezni vse Hrvate, tudi one, ki ne pripadajo katoliški cerkvi. Predvsem njegova zasluga je, da ni v Bosni nobenega nesoglasja med Hrvati katoličani in Hrvati muslimani. Kakor znano, pripada dr. Šarič oni struji, ki me mara ničesar slišati o kakšni klerikalni stranki med hrvatskim ljudstvom. Skoro 700.000 zavarovanih delavcev. V marcu tega leta je bilo pri Središnjem uradu za zavarovanje delavcev 683.809 članov (od teh 495.883 moških in 187.926 ženskih). Napram istemu mesecu preteklega leta je bilo 42.678 članov (33.491 moških in 9187 ženskih) več. Cena pšenici. Dočim je poti-ika pšenica še preteklo sredo notirala na novosadski borz\ 255 do 257.50, je v soboto popustila na 247.50 do 250, včeraj pa na 245 do 247.50. Ponudba stare pšenice je zadnje dni postala večja, ker se je že pričela žetev zgodnje pšenice in so producenti pohiteli. da poslednje zaloge še prodajo po ugodni ceni. V novi pšenici je že prišlo do prvih zaključkov, in sicer za dobavo ob koncu tekočega tedna po 195 din, za dobavo 15. julija po 180 in za dobavo do 15. avgusta po 170 din. Vr splošnem pričakujejo, da bo žitna letina razmeroma dobra. Trojčki dovršili ljudsko šolo. Iz Beograda poroča j o, da so trojčki: .Vera, Ljubi in Nada, otroci beograjskega brivca Mirosavlje-viča, te dni skupaj dovršili ljudsko šolo. Ves potek njihovega življenja teče strogo skupaj, v vsem so si podobni. Zato bodo tudi skupaj odšli na gimnazijo. Filatelistično razstavo so odprli te dni v Pragi. Svečanostim je prisostvoval češkoslovaški poštni minister Tihi. Na razstavi je veliko dragocenih eksemplar-jev. Sreča ni opoteča, tako je lahko vzkliknil srečni najdilec velikega bisera, ki tehta 130 gramov. Biser so našli v Avstraliji ter ga pre.nesli v London. Njegova oblika. barva ter sploh vse lastnosti so izredne, tako da se ta biser lahko smatra za najlepši na svetu. Dobil je lepo ime «Biser Avstralije*. Novo vrsto dalij so vzgojili. Na novem holandskem prekooceanskem parniku «Novi Am-sterdam* so priredili veliko zabavo ob priliki prve vožnje iz Evrope v Ameriko. Vse goste so obdarili z novo dalijo, katero so vzgojili na velikem vzigojevali-šču dalij v Holandiji. Dalija je dobila ime Beatrika, po hčerki holandske p re s t olon a s 1 ecln i ce. Jugoslovani iz Kanade, združeni v Jugoslovemskem kanadskem udruženju, so po svojih zastopnikih položili te dni srebrni venec na grob kralja Aleksandra na Oplencu. V angleški spodnji zbornici je državni podtajnik Butter podal izjavo, da so angleška in frainco-ska vlada dale posebne instruk-cije svojim ambasadorjem v To-kiju glede okupacije otoka Hai-nan, češ da bi ta okupacija dovedla do nezaželjenih komplika-cij. Češkoslovaški tisk zelo navdušeno piše o nastopu jugoslovanske reprezentance na sokolskem zletu v Pragi. Posebno povdarja svečani trenutek, ko je bila položena svečana prisega jugoslovansko - češkoslovaškeoa prijateljstva in ko je bil predan portret kralja Petra II. češkoslovaškemu naraščaju. Ob priliki bivanja francoskih vojnih ladij v Splitu so bila izročena visoka odlikovanja banu dr. Jablanoviču, dr. Ivi Stal i j n in drugim. V čast francoskim pomorskim oficirjem in komtread-miralu Decouxu je priredil ban dr. Jablanovič ter župan dr. Buič svečano večerjo. Jugoslavija bo službeno sodelovala na mednarodnih razstavah in sejmih v Smirni, Bratislavi in Bariju. Knut Hamsum, slavni norveški književnik, je po daljšem bivanju v Dubrovniku, pripotoval preko Splita v Zagreb. Lord Cecil je v svojstvu člana hiše lordov izjavil šefu vladnih strank, da se po izjavi Chamberlaina o bombardiranju britanskih ladij, ne smatra več pristašem vlade. Visoke cene lesu za kurjavo v Sremu se nočejo znižati, čeprav so v zimskem času neverjetno poskočile. T edaj so ta nenadni porast cen opravičevali z preveliko sečnjo lesa v Sremu in ostalih predelih države. Ker pa so se te cene vzdržale na tej višini, ni pričakovati v jeseni ali zimi padca cen. Angleški zrakoplovni minister je započel obširno propagandno akcijo, da poveča kader vojaških pilotov. V teku tega budžet-nega leta bo nanovo nastavil naj-manj 30.000 novili rekrutov. David Miss, znani polkovnik Vojske spasa, je umrl te dni v ■Margesu (kanton Wod). Deloval je v Franciji, Belgiji in Braziliji. Bil je tudi tajnik Vojske spasa v Švici. Konferenca predstavnikov novinarskih agencij \* Oslu je končana. Naslednje zajedanje bo leta 1939. v Rimu. Elektrocentrala Fala bo prešla v lastništvo Dravske banovine, tako poroča Jugoslovanski Kurir. Fala je bila dosedaj, kot je znano, last švicarskega kapitala. Predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža in minister dr. Krofta sta obvestila predsednika vladnih strank o pogajanjih s sudetskimi Nemci. Sestavljen je poseben odbor parlamentarnih strokovnjakov za proučavanje vladnega predloga narodnega statuta. ’ Dan vojske Male antante na X. vsesokolskem zletu bo 5. julija ob sodelovanju 3000 članov češkoslovaške im 300 članov , jugoslovanske ter 300 članov ru-munske vojske. Zaposlitev v urarski industriji, švicarska industrija ur, ki pač najbolj slovi na svetu, zaposluje kakih 30.000 spretnih urarjev, kar pomeni 11% vseh švicarskih industrijskih delavcev. Na drugem mestu stoji Amerika, ki zaposluje v naivedeni panogi industrije 16.000 delavcev, nato pa sledijo Francija s 7000, Nemčija s 4100, Anglija in Japonska z 2000 delavci itd. Okrog 95% vseh v Švici izdelanih ur se izvaža. Češkoslovaški pivci napredujejo. Po uradnih statističnih podatkih se je lami napram letu 1936. dvigala potrošnja piva na Češkoslovaškem za 10 odstotkov, potrošnja vina za 17 odstotkov ln potrošnja vseh ostalih naravnih pijač za 21 odstotkov. Iz lesa so pričeli na Švedskem proizvajati bencin in sirovo pogonsko olje. S tem novim poslom se že barvi neka dosedanja tovarna za pridobivanje ocetne kisline v Perstorpu, ki bo na leto predelala 10.000 ton lesa, iz katerega bo pridobila 3500 ton sirovega olja in bencina, razen tega) pa še znatno množino drugih postranskih, uporabljivih kemičnih proizvodov. Kljub trenutno visokim cenam lesa je vodstvo tovarne prepričano o rentabilnosti svojega podjetja. Na Bolgarskem so imeli lani le 3644 avtomobilov, od teh 446 tovornih. iTamkaj pride torej en avtomobil komaj na vsakih 1705 prebivalcev. Znaten del svojega vojnega brodovja je te dni Sovjetska Rusija odposlala v kitajske vode, kar je izzvalo v Tokiu nezaslišano nerazpoloženje in ogorčenje, ker stoje tamkaj na stališču, da nima Rusija prav ničesar iskati na kitajskih obalah. K' Živinoreja v Rumuniji je že od nekdaj na prav dobrem glasu. Po zadnjih podatkih je v Bu-muniji 2,162.666 konj, 4.325.903 govedi, 192.730 bivolov, 11 mil. 828.165 ovac, 2,969.403 svinj, 409 tisoč 336 koz, 13.619 oslov in 969 mezgov. Zadnji dve številki se zdita čudno nizki ... Združene države severnoameriško stoje v pogledu avtomobilizma na svetu na prvem mestu. Lani je naraslo število avtomobilov, ki so v obratu v USA, na 29,650.000. Vlada jnžno-afriške Unije je .dajodločneje odklonila vsako misel na vrnitev bivše nemške zahodno-afriške kolonije Nemčiji. Socijatni napredek Turčije. Turška republika bo uvedla v najkrajšem času obvezni 40-umi delovni teden in so že izšle tozadevne zakonite odredbe. Nevtralnost izginja. Predsednik USA Roosevelt je v zvezi 6 položajem na Daljnem vzhodu sklenil predložiti parlamentu v odobritev spremembo ameriškega nevtralitetnega zakona. Vse za mir in bratstvo med narodi... Nla Kltaiskem so dosegle kitajske čete na bojiščih v zadnjih dneh znatne uspehe rn so Japonce pognale v beg. Japonska vlada je odredila nujno mobilizacijo drugega milijona svojih vojakov, ki bodo vsi poslani na kitajska bojišča. Zračna obramba Anglije dan za dnem bolj narašča. V bližini Birminghama bo zgradil lord Nurffield v kratkem novo veliko tovarno za vojna letala. V podjetje bo vtaknil nad 1200 milijonov dinarjev in bo zaposlenih stalno okrog 15.000 delavcev. Veliki ameriški list cFortuna* je pred tremi meseci razpisal anketo o Rooseveltovi splošni politiki. Naročniki so v 54.7 % odobrili Rooseveltovo politiko, v 34.4 % so se izrekli proti njej, dočim se 10.9 % naročnikov sploh ni izjavilo o zadanem vprašanju. Francosko državno - obrambno posojilo, namenjeno izpopolnitvi in moderniziranju oborožitve francoske vojske, je bilo podpisano v nekaj urah v celoti in sicer s povsem «svežim denarjem*, to se pravi z gotovino in ne z vlogami denarnih zavodov. Admiralska ladja «Stalin» v sestavu sovjetsko-ruskega ledojo-milskega brodovja se pripravlja na novo veliko polarno ekspedicijo. Madžarska industriji železa bo z državnim investicijskim posojilom in z udeležbo nekega tujega kapitala povečala svoje obratovanje in bo v kratkem zaposlila še 25.000 delavcev. Nemška vlada je definitivno izdelala in sprejela načrt, po katerem bo do leta 1945. v celoti izdelala velepomembni veliki prekop Ren—Mena—Donava, o katerem smo pred kratkim objavili v našem listu uvodni članek. Stroški za ta prekop so precenjeni na 750 milijonov mark. Rumunskl diplomatski In konzularni uradniki se po najnovejši odredbi vlade smejo ženiti le z Ru-munkami, s tujimi državljankami pa le z izrecnim kraljevim dovoljenjem. Tudi Rumunija se hoče osamosvojiti v gospodarskem pogledu. Rumunska vlada je odredila, da se morata že letos pričeti na večjih površinah gojiti riž in bombaž. V Indiji so zabeležili v zadnjih mesecih nad 25.000 primerov obolenj za kolero. Ta strašna morilka je terjala doslej že nad 12.000 človeških življenj. Nov kovan drobiž bo dobila letošnjo jesen Italija, kjer bodo 28. oktobra izdali v promet nove novce po 20 in 50 centesimov in po 2 liri. Bolgarska vlada je prepovedala ustanavljanje novih papirnih tovarn na Bolgarskem z ozirom na skrajno slabo porabo in prodajo papirja. Že obstoječe tovarne bodo morale občutno omejiti svojo proizvodnjo. Lani so vse bolgarske papirnice izdelale 23.000 ton papirja in se je od te množine porabilo v vsej Bolgarski le 17.000 ton. Amerika bogati. V Ameriko se zopet vrača gospodarski proevtt in se ta »obljubljena dežela* naglo približuje stanju pred nastopom splošne svetovne krize. To je najbolj razvidno iz dejstva, da dohodki ameriških državljanov stalno rastejo. Po podatkih ameriškega finančnega ministrsva je bilo lani v Ameriki že 54 oseb, katerih letni dohodki so presegli milijon dolarjev. Leta 1934. Je bilo takih srečnikov le 34, leta 1932. pa komaj 20. Seveda pa to še ni nič v primerjavi z letom 1929., ko je znašalo število oseb z letnim dohodkom nad milijon dolarjev kar 513. Nova podzemeljska jama odkrita v Sloveniji. Da je naša Slovenija bogata na naravnih krasotah. to je že znano vsepovsod po svetu, toda z okupacijo našega Primorja so nam odvzeli eno najlepših podzemeljskih jam, tako da se nismo več mogli postavljati po svetu, .da je ta biser podzemlja še naš. Zato z radostjo pozdravljamo napore naših jamarjev, ki nam skušajo najti vredno nadomestilo za ta izgubljeni biser, to pa tembolj, ker je nova jama dostopna vsakomur. Za poset ni potreben noben vizum ali potni list. niti vozovnica! Samo sedeš v tramvaj — ali pa ti niti tega ni treba — ter se popelješ na Žabjek v gostilno Ra-žem, prestopiš par stopnjic in že si v čaru podzemeljskih krasot. Šah Semifinalni turnir za prvenstvo Rusije, ki se je igral v dveh skupinah, je končal sledeče: v leningrajski skupini je nadinočno zmagal Botwinik 14, slede Romanovsky tl 'A, Bondarevsky, V. Makagonov in Rabinovič 10K, Lisičin, Toluš 10. V kijevski grupi je pa zmagal Pa-nov 13, slede Bogatyrčuk 11, Čista-kov, Dubinin in Kotov 10K, Bela-venec in Pogrebsky 9'A. V holandskem kopališču Nord-wijku se je vršil mednarodni šahovski turnir. Zmagal je nepričakovano bivši avstrijski prvak Elis-kapes 7 At, pred Keresora 6%, na tretje mesto se je plasiral jugoslo* vanski prvak Pirc 5'A. šele na četrtem mestu je bivši svetovni prvak dr. Euwe 5. Zelo slabo se je tokrat odrezala «stara garda». Nenagrajeni so ostali Bogoljubov, Spielmann, dr. Tartakower. Training match Flohr-Mikenas je končal z nadmoč-no zmago češkega prvaka. Rezultat je 8:2. Spielmann—Keres, francoska igra. 1. e2—e4, e7—efe; 2. d2—d4, d7— (15; 3. Sbl—c3, Sg8—f6; 4. e4-e5, Sf6—d7; 5. f2—f4, c7—c5; 6. d4:c5, Sb8—c6; 7. a2—a3, Lf8:e5; 8. Ddl— g4, g7—g6; 9. Sgl—f3, a7—a6; 10. Lfl—d3, b7—b5; 11. b2—b4, Lc5—a7; 12. h2—li4, h7—h5; 13. g4—g3, Dd8 —e7; 14. f4—f5, La7-b8!; 15. f5:g6, Sd7:e5; 16. g6:f?-f, De?:f7; 17. Sf3— g5, Df7—f6; 18. Thl—fl, Sf6—g4!; 19. Dg3—f3, Df6:c3+; 20. Kel—dl, Dc3—g7 in beli se je po par potezah vdal. Sokolski prazniki v Pragi Navdušene manifestacije ob odhodu Sokolov iz Ljubljane Sokolski prazniki v bratski Pragi potekajo v najlepši sokolski slogi, vse po sokolski paroli: Le naprej brez miru. le naprej! Oči vsega sveta so uprta te dni na Češkoslovaško, še bolj so pa uprte oči vsega Slovanstva. V torek je triumfi rala sokolska mladina, bil je praznik sokolskega naraščaja. Bratska Praga se je za ta dan oblekla v svečano obleko. Srca vseh so kipela v svetem navdušenju. Sicer je gotovo, da bodo prihodnji dinevi, ko se bodo vršili članski dnevi, po številu udeležencev še znatno večji ter zato še svečanejši, vendar so pa mladinski dinevi zato polni iskrenosti, prešerne mladosti in radosti. Mlada duša iskreno pokaže vsa svoja čustva, in ravno v Pragi je ta vesela mladost prišla do polnega izraza. Bratska Praga, čeprav vajena velikih slavnosti in svečanosti, kaj takega do sedaj še ni videla. Vse mesto je v zastavah, le redke hiše inozemcev (večinoma Nemcev!) so molče ostale ob strani, vendar to ne moti iskrenosti razpoloženja, večina zmaguje! Vse izložbe praških trgovcev so okrašene s sokolskimi emblemi, vse poudarja sokolsko idejo. Mnogo je tudi Tyrševih in drugih sokolskih slik. Mladina se je začela zbirati ob štirih popoldne, ob petih so korakale že prve čete v sprevodu. Ko pa je bila osem zvečer, so se še vedno uvrščale nove edinice v sprevod. Sprevod je trajal nad tri ure v ved nem neutrudnem navdušenju, v ved/nem petju, vzklikih in vodnem triumfu. Sprevoda se je udeležilo nad 60 tisoč naraščajnikov obojega spola, nad 2000 zastav je bilo. 250 godb je sviralo. Vsa pot je bila dolga 7 km ter je vodila po glavnih praških ulicah na častitljivi Staromestni trg. Sprevod je otvorila častna četa s potegnjenimi sabljami, ki je tako nekako simbolično čuvala državno zastavo, katero so nosili na čelu sprevoda. Sledil je načelnik ČOS dr. Klinger s tehničnim štabom. Prvi je nato sledil jugoslovanski sokolski naraščaj s sa-vezjiim načelnikom dr. Pihlerjem. Šele za našim naraščajem je sledil češkoslovaški naraščaj in sicer naj prvo župe iz ,Podkar-patske Rusije in drugih oddaljenih krajev, naraščaj iz Amerike, Kanade, Nemčije in sploh iz inozemstva, torej vsepovsod, kjer še deluje češkoslovaški Sokol. Jugoslovanski naraščaj je korakal v vrstah po 8, a domači naraščaj po 12 v eni vrsti. Nad pol milijona ljudi je tvorilo špalir. Najbolj navdušeno so Pražani pozdravljali jugoslovanski naraščaj, ki je bil deležen res iskrenega, bratskega sprejema. Na Staromestnem trgu je bila postavljena častna tribuna, raz katere so gledali sprevod ministri. vsi večinoma v sokolskih krojih, stari sokolski borci, župan Prage dr. Zenkel, seveda tudi v sokolskem kroju, starosti češkoslovaškega in jugoslovanskega Sokola dr. Bukovski in G angel. Paradi so prisostvovali tudi mnogi generali, poslanci in vojaški atašeji inozemskih držav. Ko so prikorakali naši naraščajniki, so jili uvrstili poleg te častne tribune, da so lahko prisostvovali ostalemu difileju. Drugi dan je bil dan tekem, dan dela in tudi dan uspehov. Ob šestih zjutraj je bilo na telovadišču zelo živahno, ves prostrani Masarykov stadion je bil poln kipeče mladine. Jugoslovanski naraščajniki so dosegli že več prvih mest. Najboljše rezultate so dosegle do sedaj župe: Zemun, Ljubljana, Karlovac, Zagreb, Celje in Novo mesto. Prijetno je pa presenetila vest naše naraščajnike, da lahko ostanejo kot gosti češkoslovaškega Sokola v Pragi do konca sokolskega zleta. Tako jim bo dana prilika, da vidijo vse svečanosti Sokolstva, da spoznajo bratsko Prago in da se utrdi jugoslovan-sko-če škoslo vašk o prijateljstvo. Posebno svečano obiležje je pa imela proslava narodnega praznika na Vidov dan, katerega so praznovali naši naraščajniki v Pragi. V Tyrševem domiu je bil zbor Sokolstva. Godba je zaigrala žalni koral: «kje ste božji bojevniki^ nato je savezni prosve-tar Stanojevič orisal pomen Vidovega dne za Jugoslovane ter Bele gore za Čehoslovake. Končali so z jugoslovansko ter češkoslovaško himno. V Prago pa prihajajo že tildi drugi Sokoli, saj je samo iz Jugoslavije napovedanih nad 7000 Sokolov in Sokolic, ter tekmovalci iz sedmerih drugih držav, poleg ostalih udeležencev zleta, ki pa bodo prišli prav iz vsega sveta. Ljubljana je v sredo poslala svoje Sokole v Prago. Bil je to veliki praznik za naše Sokole. Ljubljana je izpričala, da je in da hoče biti samo sokolska. Bila je nenapovedana manifestacija sokolske misli ravno v času, ko je bil za kaj takega sila neugo-den, ali vsaj kdo bi mislil tako. Zgodilo se je pa narobe. Sokoli so se zbrali na letnem telovadišču pod Tivoli, odkoder so odkorakali na kolodvor. Zbrala se je velika množica ljudi, da spremijo Sokole na postajo. Obsuli so jih s cvetjem, pozdravljali, tako da smo imeli že v Ljubljani malo Prago. Zgodil se je celo slučaj, da so češkoslovaški Orli, ki so se mudili ta dan v Ljubljani, veselo pozdravljali naše Sokole: Zclar Buh, Nazdar, pozdravite Prahu! Štastnou cestu! Naši Sokoli so veselo ozdravljali: Zdravo! Živelo bratstvo! In na kolodvoru novi izrazi navdušenja, veselo stiskanje rok in zdravo klici. Še pozno zvečer, ko so se Sokoli že davnaj odpeljali iz Ljubljane. so odmevali po Ljubljani navdušeni klici. Nekaj nezadovoljnežev je skušalo motiti to veselo razpoloženje nacijonalne Ljubljane, pa so ostali v manjšini. Sicer je poteklo vse v strogi sokolski disciplini, vredno našega Sokolstva. Kulturni prerez nemških narodnih manjšin V 24. številki je prinesla «Slo-venska beseda* podatke o zatiranju Nemvec v Češkoslovaški. Danes se bomo omejili samo na Nemce, ki žive v preostalih državah. V Italiji jih je 250.000. Madžarski 475, Poljski 750.000 in končno v Jugoslaviji 500.000. Število poslancev in senatorjev je v posameznih državah sledeče: v Italiji in Madžarski 0, Poljski in Jugoslaviji po 2. Število nemških šol: v Italiji 0, Madžarski 46. Poljski 514, Jugoslaviji 162. Nemških dnevnikov imajo v Italiji 7, Madžarski 11, Poljski 71. Jugoslaviji 18. Nemška gledališča. v Italiji, Madžarski in Jugoslaviji 0, v Poljski 2. Produkcija knjig jo sledeča: Italija 0. Madžarska 54, Poljska 167 in končno Jugoslavija 3. Zanimiva je primerjava teh podatkov s številkami, ki jih nudi Češkoslovaška. Za grudo in dom Naši kopunčki Splošna gospodarska kriza sili naše gospodinje, da začenjajo misliti na n«v.i vir dohodkov, ozi-, roma da stare čimbolj pomnožijo, to se pravi, da iz malega napravijo veliko. Velikokrat je vzrok pomanjkanja slabo gospodinjstvo. Marsikatera naša gospodinja dela vse preveč po starem kopitu, ali je pa še celo stari način gospodinjstva opustila, če- prav je bilo prejšnje boljše. Med te gotovo spada gojitev naših domačih kopunov. Kopunovo meso je nekaj posebnega. Mast se ne nabira skupaj kot pri drugi perutnini, temveč se nabira med mesom, je torej enakomerno preraslo, zato zelo sočno. Kosti ima drobne. Najboljša pečenka je kopunova. Nič čudnega, da je zahteval naše štajerske kopune že Napoleon. In jih seveda tudi dobil. Kopu-njenje izvedemo v drugem ali tretjem mesecu, pozneje je petelinček že prestar. Kopuniti sicer ne moremo že takoj, čiin nam kdo to pove, treba si to stvar ogledati praktično, najbolj pa to prakticiramo na že zaklanem petelinčku, to pa zato, da žival ne bi |kkI novinčevim nožem preveč trpela. Treba si je torej stvar pokazati od koga, ki to obvlada in potem bo šlo brez težav. V bistvu temelji vse na tem, da petelinčku izrežemo spolne žleze, da se potem vsa energija izrablja samo za debeljenje telesa. Kopune vedno lahko prodamo. To je prvovrstno blago in ga imamo vedno premalo. Kopuni naše štajerske kokoši so zmožni vsake konkurence. Ako bi se naše gospodinje bavile s to rejo ter jo nudile hotelom po naših letovišči h, kako 1 ep denar .bi izkupile zanje. Obvezne plinske maske Na Češkoslovaškem bo vlada v kratkem izdala zakon o obvezni nabavi plinske maske prav za vse državljane. Zakon bo določil točen termin, v katerem se bo moral vsak češkoslovaški državljan oskrbeti iz lastnih sredstev s predpisano plinsko masko. Da se bo vse to časovno, ceneno in v redu izvršilo, bo posredovala pri tem nabavljanju državna uprava. Vsak državljan si bo lahko po svobodni volji nabavil katerokoli masko bo hotel izmed odobrenih tipov mask. Revne osebe, ki si maske iz lastnih sredstev ne bodo mogle nabaviti, bodo smele zaprositi, da se jim maske dodelijo zastonj ali pa da sc jim za nabavo maske nakloni primerna ma-terijalna podpora. V ta namen je že ustanovljen v državni upravi poseben sklad, deloma pa se bodo poiskala sredstva za nabavljanje mask za revne sloje iz javnih prostovoljnih zbirk, darov, kakor tudi iz prispevkov občin in drucjjli samoupravnih ustanov. Zdravnik: «Za injekcije mi boste plačali 50, za obisk pa 200 di-narjev.» Bolnik: «Izvolite, gospod doktor, za injekcije pet kovačev, obisk vam bom pa že vrnil.» Posvetovalnica za naročnike »SLOVENSKE BESEDE" Kdor je plačal naročnino za „Slovensko Besedo", se lahko brezplačno posluži naše posvetovalnice, kjer dobi informacije: gg o vsakovrstnih vlogah na upravne oblasti, občino, srez, banovino in na ministrstvo; gg! o prošnjah za vojaške oprostitve; BB o vlogah na davčne oblasti; B o zakonitih socijalnih dajatvah; skratka H o vsem in vselej, kadar potrebujete nasvetov, da pridobite ali očuvate socijalne ali gospodarske pravice. Na posvetovalnico sporočite pismeno svoje želje, nakar dobite takoj tudi pismen odgovor. Za odgovor pošljite znamko za 2 Din Dopise pošljite na naslov: »SLOVENSKA BESEDA" Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. Jelčič Angelo LJUBLJANA VIL CELOVŠKA CESTA ŠT. 65 Telefon št. 38-40 pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar za stavbe in pohištvo Izvršuje: Vsa pleskarska in soboslikarska dela po zmernih cenah. / Pojasnila v.strokovnih zadevah brezplačno. / Postrežba točna in solidna. Priporočamo to znano tvrdko vsem ! ***** MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, nasproti „ Nebotičnik a. “ Oglašujte v »Slovenski besedi! 99 FIDES" informacijska pisarna J. SEVER, DEDIČI LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 14 Izvršuje vse informacijske posle, bodisi v trgovskih in privatnih stvareh, kakortudi saniranje posojilnih zadev najkulantneje in v najstrožji tajnosti. Posredovanje za inozemska zastopstva. OPTIK J. GOLDSTEIN Ljubljana, pod Trančo 1 priporoča po nizkih cenah prvovrstna očala, daljnoglede, triedre, tlakomere, toplomere i. t. d. Naprodaj je več prvovrstnih še popolnoma novih šivalnih strojev, koles in otroških vozičkov in večje število že rabljenih, vse po neverjetno nizkih cenah edino pri „PROMET“ Napoleonov trg (nasproti Križanske cerkve) v Ljubljani Ob priliki ogleda obnov. e^.ega Mari inega spomenika na Št. Jakobskem trgu ne pozabte obiskati znano gostilno RAŽ E M na Žabjaku kier boste v prijetnem hladu podzemeljske jame z zadovoljstvom srkali priznano dobro kapljico, podprti z dobrinami odlične kuhinje. ,1 A predstavnik Wan Otsenik — r«i v Ljubljani