Posamezna Številka 1 Din mesečno, ie •• sprejema list w upravi, naročnina 4 Din, na dom in po polti dostavljen list 5 Din. • Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cene inss-ratom po dogovoru PON£D££JSK/ VENEC Uredništvo: Kopitarjeva tri. št. 6/II1. Telefon št. 2050 in 29%. — List izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica itev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon itev. 2992 Knez-namestnik in kneginja Olga sta počastila gorenjski tabor 20.000 ljudi je z nepopisnim navdušenjem vzklikalo kralju Petru II. in pozdravljalo visoka gosta Današnji velikanski gorenjski prosvetni tabor sta počastila s svojim prihodom Nj. kr. Visočanstvo knez namestnik Pavle in njegova soproga Nj. kr. Visočanstvo kneginja Olga. Nepopisno je bilo veselje 20 tisočev ljudstva, kralju in državi vdanega, domovino ljubečega, svoji veri zvestega, ko je sprejemalo najvišjega predstavnika države v svoji sredi. Iz polpretklih spominov je ta narod črpal navdušenje, ko se je zahvaljeval kneževski dvojici, da je prišli med njega, ko je pokazala na najsveča-nejši način sadove svojega prosvetnega dela. Ti trenutki so nepozabljivi. Nepozab-ljivi starim borcem, ki so želi najvišje priznanje za svoje delo, nepozabljivi mladini, ki bo iz njih črpala navdušenje, da nadaljuje in izboljša delo prednikov. Nepozabljivi vsemu slovenskemu narodu, ki je na gorenjskem taboru govoril svoj pravi jezik zvestobe, ljubezni, discipline in neustrašenosti. Veličasten sprevod Zunaj mesta pa se je ta čas urejeval manife-stacijski sprevod, ki je tik pred deveto prikorakal na glavni trg. Mogočni glasovi šesterih fanfar 1'ro-sveine zveze iz Ljubljano so oznanjali prihod pestre množice. Takoj za fanfarami, ki so mod starinskimi meščanskimi hišami donele še bolj veličastno, so uvedli celoten sprevod štirje konjeniki v narodnih nošah in z državnimi zastavami, vsem na čelu župan Nande Novak iz Nevelj pri Kamniku. Za konjeniki so vozili, skupina za skupino, kolesarji iz raznih krajev, vsi oviti v državne zastave ter vsi okrašeni z okusnimi šopki poljskih rož. Posebno prva skupina kolesarjev z širokimi državnimi zastavami čez rame je vzbujala splošno pozornost. Vseh kolesarjev je bilo v sprevodu nad 200. Ta del sprevoda je poživljala domača kranjska godba. Narodne noše Naša lepa narodna noša je danes v Kranju slavila svoj veliki dan. Tako bogatih in pestrih narodnih noš, pa tako številnih in resnično ljudskih obrazov zlepa kje nismo videli ob podobnih prilikah. Na čelu skupine narodnih noš je jezdilo 50 fantov v narodnih nošah, sami krepki kmečki fantje, sami močni domači konji, V6i v rožah, vsi iskri in udarnih korakov. Konjenikom je sledila dolga vrsta okrašenih voz. 8 velikih kmečkih tajselnov. 9 svetovskib koleseljnov, 9 novodobnih zapravljiv- - ' i Kranj, 11 julija. Kranjski okraj je bil zmerom ena naših najtrdnejših in najzvestejših trdnjav. Ta okraj je bil predleti, kjer se je odpor slovenskega ljudstva zoper tiranijo najmočnejše, najvidnejše izpričeval. Zato je tudi danes Kranj ves oživel, ko se je v njem po dolgih letih molka in teme ponudila prilika, da glasno izpriča svojo povezanost z ljudstvom. Ves Kranj se je danes pokazal tak, kakor je zmerom bil: ves slovenski, ves katoliški, ves jugoslovanski. Vse mestne ulice in ceste so danes zaživele v zastavah. Zlasti oni del mesta v središču, skozi katerega se je imel proti glavnemu trgu pomikati glavni dopoldanski sprevod, je bil kakor eno samo valovit omorje. Niti ene hiše ni bilo v tem delu mesta in ne na trgu samem, ki ne bi imela na svojem pročelju velike državne zastave. Ves Kranj je tekmoval med seboj, kdo bo bolj dostojno in lepo počastil to veličastno prosvetno prireditev, ki se je danos v mestu izvedla. Sredi glavnega trga nasproti stare mestne hiše pa je bil postavljen mogočen altar, ves v modrino ovit v sredini veličasten beli križ s palmovo vejo okrašen, spredaj ves v zelenju, v enem samem brezovem gaju, obkrožen krog in krog z vencem vitkih mlajev, na vsaki strani pa je bila pritrjena velika državna zastava. Nasproti altarja pod častitljivimi starinskimi oboki starega rotovža pa je bil pripravljen častili prostor za visoke goste, ki so napovedali svoj prihod na današnjo prosvetno prireditev. Vsa tribuna pod oboki je bila ovita z zelenimi venci, vos prostor sam pa je bil enako kakor altar oblečen v modrino. Raz mestno hišo sta plapolali dve veliki državni zastavi, raz balkon pa je bila položena bogata preproga, dočim so bila vrata na balkonu vsa ovita v zelene smrekove vence in v držvno zastavo. Množice prihajajo Zjutraj zgodaj žo so pričeli prihajati v Kranj z vseh strani. Mimo Sorskega polia in s Poljanske in Sorske doline, izpod zelenega Storžea, pa tam od cerkljanske in šenčurske strani, tam daleč od Kamnika, Komende in drugod so so zlivale reke ljudstva v Kranj, ki je goste prijazno, lepo in dostojno sprejemal. Tudi iz Ljubljane je vlak zjutraj pripeljal velike množice ljudi. Enako z Jesenic in drugih krajev gornje Gorenjske. Vse mestne ulice so v zgodnjih dopoldanskih urah bile eno samo živo mravljišče. Ogromne množice so se počasi nagnetle na glavni mestni trg, ki 60 ga do zadnjega kotička zasedle. čkov z dvostranskimi sedeži. Vsa ta dolga vrsta voz je bila bogato ovita v zelenje in rožo; med cvetjem in državnimi zastavami pa so sc vozili v skupinah naši fantje in dekleta v narodnih nošah, naša kmečka ohcet z velikim hlebom in petelinom, naš parizar za kmečko balo, vse okusno in po kmečko vriskajoče izvedeno, pravo naše slovensko narodno blago, ki je prav, da ga pokažemo in smo nanj ponosni. Samo na teh vozovih jo bilo čez 400 narodnih noš. Zdaj je korakala vmes tržiška godba, za njo pa skupina naših starih častitljivih prosvetnih zastav. Sledili so zojiet krepki Bohinjci v narodnih nošah, kaikh 25 vseh, z planšarskim rogom in v rokljah. Tem je sledila dolga vrsta kmečkih žena in deklet v narodnih nošah, najprej 85 narodnih noš v av-bah, j>otoin pa še 24 ostalih ženskih narodnih noš, ki jim je končno sledila domžalska godba. Fantje in možje Kakor jeklo trdna in uravnana jo jiotem v sprevodu korakala močna skupina slovenskih fantov v novih krojih fantovskih odsekov, skupaj 120, z osmimi lepimi zastavami na čelu. Fantje so bili med potjo deležni toplih in ponovnih pozdravov od ljudstva, ki je vso pot sploh zelo živo vzklikalo udeležencem v sprevodu. Dekleta Za fanti eo dekleta z Jesenic pod svojim praporom uvedle dolgo vrslo mladih deklet in mladenk telovadit, ki so korakale v tristopih. Vseh deklet v krojih je bilo 135, nato pa jim je sledilo 40 moških naraščajnikov, pa 75 deklic v krojih mladenk. Za cerkljansko godbo je korakala posebna tekmovalna skupina s Ilomca. nato pa čez 90 zastavnih mladih fantov telovadcev v civilnih oblekah. Zdaj so sprevod nadaljevali naši gorenjski župani pod vodstvom županov Umnika, Resmana. streina. Majoršiča in Ziherla. Toni našim predstavnikom naše najnižje prave ljudsko oblasti jo končno sledila armada ostalega občinstva v urejenih štiristopih, bilo je okrog 5«) naših zavednih mož in fantov. Na glavnem trgu Ves sprevod se je med živahnim klicanjem občinstva v sprevodu točno 20 minut pomikal med ulicami na glavni trg, kjer se je bila medtem tudi z diugih strani nabrala velika množica ljudstva. Posebno močno so bili zastopani tudi gasilci pod vodstvom župnega starešine g. Japlja, ki so napravili v dveh dolgih kolonah pred mestno hišo str njen špalir. Na drugo stran trga proti banki so enak špalir napravile tudi dekleta in pa žene v narodnih nošah. Pred aita-jem so se postavil, fantje v krojih, dalje vs3 ost<:'e moške narodne noše. pred njimi pa so v vencu stale vs", zastave in prapori naših društev. Dr. Korošec, Dr.Kreft Ban dr. Natlačen Tik pred prihodom sprevoda na glavni trg sta se iz Begunj pripeljala v avtomobilih notranji minister dr. Korošec ter ban dr. Natlačen z gospo. Na častni tribuni pred rotov-žom jih je pozdravil predsednik dekanijskega prosvetnega okrožja g. prof. F o r t u n a. Tam so bili tedaj že zbrani tudi šef javne varnosti dr. Jovanovič iz Belgrada, okrajni glavar Lipov-š e k , mestni župan C e s e n j, predsednik Prosvetne zveze dr. L u k m a n , poslanec dr. Š o m -r o u, banski svetnik dr. Saboty, občinski svetnik g. Fock, okrajni šolski nadzornik B u p r e t, bivši poslanec Brodar, odvetnika dr. Megu-šar in dr. Sil ar, dalje dr. Smajd iz Radovljice ter številni drugi častni gosti. Kmalu je prišel na tribuno tudi minister dr. Krek v kroju naših fantovskih odsekov tor njegova gospa v narodni noši. Med sv. mašo na trgu Točno ob devetih je zazvonil pri fari veliki zvon, k oltarju je pristopil duh. svetnik dekan in župnik Skrbeč, ki je nato daroval sv. maso ob asistenci župnika Vovka iz Tržiča tor kate-heta prof. Slaparja iz Kranja. Med sv. mašo je pridigoval g. svetnik Skrbeč o pomenu in delu blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, ki njun praznik obhajamo to dni. Med sv. mašo je ubrano pol pomnožen cerkveni zbor pod vodstvom pevo-vodje g. Cirila Mohorja, zbor pa jc mogočno spremljala ves ras tudi godba. Celotno prireditev jo prenašala tudi ljubljanska radijska postaja. Čudovit je bil pogled mod sveto maso na zbrane množico na trgu. Kakor on sam pisan vrt, kjer je ena roža lepša od druge, lako jo valovilo in se prelivalo to pisano morje živih barv narodnih noš, na desni strani od oltarja pa sta stali tlvo dolgi kiti žena in deklet v židanih rulali okrog vratu, z bogatimi avbarni na glavah, na lovi krepki gasilci v svojih ponosnih čeladah, okrog oltarja zbor narodnih noš, naših fantov v krojih, med njimi pa živopisan venec prosvetnih zastav. Knez-namestnik Pavle in kneginja Olga Ze med mašo je šel med množico pritajen šepet, ko se je jx> tesnih ulicah na glavni trg komaj slišno pripeljal dvorni avto, iz katerega jo v paradni uniformi gibčno izstopil adjutant Nj. Vis. namestnika Pavla, g. poti pol kovni k Kokalj. ki je nalahko pristopil na tribuno pred oltarjem k banu tir. Natlačenu in notranjemu ministru dr. Korošcu, se za hip tam zamudil, potom pa se zopet odpeljal. Vsa množica je takoj vedela, tla bo kmalu deležna visokega obiska z bližnjega gradiča Ilrtla. kjer se na počitnicah mudi visoki kraljevski namestnik princ Pavle. In res! Brž ko jc bila sv. maša končana in jo vsa množica ljudstva na trgu glasno pela himno »Povsod Boga«, sta privozila iz Brda v Kranj na glavni trg dva dvorna avtomobila. Bilo je točno ob 9.55, ko sta se limuzini ustavili pred častno tribuno in jo iz, prvega avtomobila stopil Nj. Vis. knez Pavle z k neg i njo Olgo. Knez Pavle je bil v generalski uniformi, kneginja Olga pa v elegantni modri completu. obrobljeni na rokavih z dragocenim krznom modro lisice. Oba visoka gosta je množica vriskajo pozdravila. Med pestrim špalirjeni bogatih narodnih noš je komaj slišno drsel dvorni avtomobil, dekleta so kneza in kneginjo pozdravljalo i belimi robci v rokah, vsa množica na trgu pa se je kakor en sam glas utrgala ter neprestano klicala visokima gostoma. Preti častno tribuno je kneza namestnika Pavla in kneginjo Olgo pozdravil predsednik kranjskega dekanijskega odbora g. prof. Fo r t u -n a , iz bližnje skupine narodnih noš pa sla pri- tekla pod vodstvom profesorice Rovšknvn mala Marija Kokalj ter Rantov Peterček, oba v prelepih narodnih nošah in i lepimi šti|iki krvavo rdečih nageljnov v rokah, ki sta jih poklonila obema visokima gostoma. Knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta bila medtem še zmerom deležna iskrene pozornosti množice na trgu. ki ni nehala klicali in pozdravljati obeli visokih gostov. Posebno knez Pavle je ponovnokrat prijazno, smehljajoče odzdravljal množici, posebno ganljivo pa je bilo, ko sla knez Pavle in kneginj.i Olga oba mala fanta ia deklico prisrčno ogovorila in ju pohvalila ter se zahvalila za izročeno lepo cvetje. Slavnostni zbor Knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta potem zavzela časten prostor v sredini tribune. Ob knezu Pavlu jc sedel ban dr. Natlačen, ki je visokemu gostu sproti tolmačil ves potek zborovanja, ob kneginji Olgi pa je zavzela prostor soproga ministra dr. Kreka v narodni noši, dočim jc soproga g. bana dr. Natlačenova sedela na nasprotni strani tik poleg bana. Za visokima gostoma jc v sredini sedel miuisetr dvora A n t i č in podpolkovnik g. Sontlermajcr, ki sta oba prišla v Kranj kot spremljevalca visokih gostov. Spredaj pred knezom namestnikom Pavlom in kneginjo Olgo sta sedela na desni strani notranji minister dr. Korošec, na levi pa minister dr. K r e k. Pozdravni govor profesorja Fortune Zborovanje je nalo uvedel g. prof. F o r t u n a , ki je raz oder s sledečimi besedami pozdravil zbo-rovalce: Gorenjska kri s kranjskega polja, pričnimo svoj tabor! Bog je bil prva naša misel po dolžnosti človekovi in po našem programu. Tako krasen jc ta kos naše zemlje v objemu slikovitih pa visokih in večno nam zvestih Karavank, da jc postal bivališče celo najvišjemu tn najdražjemu gostu. Izredno smo srečni in počaščeni, ko moremo pozdraviti na današnjem našem gorenjskem taboru Vaše visočanstvo kot predstavnika našega ljubljenega kraljevskega doma in kot kneza namestnika. K nam ste prihiteli v družbi Njenega kraljevskega Visočanstva, kateremu se vdano poklonimo sredi kranjskega mesta prosvetarji z našega polja. Blagovolile sprejeti, Vaši kraljevski Visočanstvi, ki sta na našem Brdu — naša, odkrite pozdrave našega veselega srca, ko sta dala naši manifestaciji najvišji sijaj. Skromen je naš narod, a vedno vesel, če ga obiščejo predstavniki kraljevske vlade v veselem razpoloženju ali v ihtah Zato danes med avbami in pečami, z gorenjskimi nagelji na prsih in peresi za klobukom, prekipevajočih src pozdravljamo med nami modrega in čisto našega vodnika dr. Korošca, ministra dr. Kreka z gospo, bana dr. Natlačena z gospo, pozdravljamo vse druge odličnike, zastopnike cerkve in prosvetne oblasti in organizacij, zlasti pa toplo pozdravimo kranjskega dekana g. duh. svetnika župnika Škrbca, ki je daroval na današnji dan srebrno mašo (in sicer na istem oltarju, na katerem je dekan Skrbeč maševal v Sremski Mitrovici v celici takratnih slovenskih jetnikov). In Bog živi vse Vas, trdne grče mož in žena, lantov in deklet, ki ste se s koreninami zagrizli v kranjsko skalo, ki orjete v poljih in garate ob stroju in ki ste danes prihiteli v starodavni naš Kranj v tisočih in tisočih. Prosvetna društva naše dekanije slave danes svoj prvi prosvetni tabor z bogato aktivno bilanco: nad 5000 predavanj, okrog 20 dramatičnih predstav in 11.000 knjig je dvigalo prosveto našega okrožja. Ali naj nas bo ob taki bilanci strah? Ali naj nas bo strah, ko ves prostrani kranjski trg drhti v veselem navdušenju? Nc, kvišku srcal Naši temelji, večni, božji, so kakor granit; na njih gradimo, iz srčnega prepričanja in krščanske dolžnosti, pa brez vseh praznih fraz, zavedajoč se, do obenem najboljše služimo državi. Naš program je in ostane: Bog, domovina, država z našim kraljevskim domom Karadjordjcvi-čev. Bog živi naš vzvišeni kraljevski doml Bog živi Vaši kraljevski Visočanstvil Narod navdušeno poje državno himno Množici je kakor eno samo grlo poprijcla vzklik govornika, ki je kakor z udarcem biča mogočno izgovarjal svoj krepki pozdrav in govor. Zojiet so se ponovile prisrčne manifestacije za našo kraljevsko hišo, množica je neprestano vzklikala Nj. Velič. kralju Petru II., namestniku Pavlu, ministroma dr. Korošču in dr. Kreku ter banu dr. Natlačenu. Medtem pa jc godba zaigrala državno himno, ki jo je vsa množica poslušala odkritih glav. (Nadaljevanje na drugi strani zgoraj.) Župan pozdravlja kneza-namestnika in kneginjo Olgo Potem je visoke goste pozdravil kranjski mestni župan g. Češenj, ki je poudaril svoje veselje, d« mu je dana redka prilika, v tem starodavnem mestu pozdraviti Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in njegovo soprogo kneginjo Olgo. V najstarejši dobi sc jc ravno v tej »Loggi zbirala srenja na razgovore in posvetovanja, danes pa se je zbral okrog Vas, Vaši kraljevi Visočanstvi, narod nc samo iz mesta, marveč iz cclcga okraja, da sc pokloni ter izkaže vdanost in zvestobo visokemu vladarskemu domu, katerega predstavnik jc Vaše kraljevsko Vi-sočanstvo. V imenu tisočerih prebivalcev našega mesta: bodite v naši sredi prav iskreno pozdravljeni! Gospod župan jc nato prisrčno pozdravil tudi ostale goste in zborovalce. Temeljit govor o 'nalogah naših prosvetnih društev v današnjem času je potem imel predsednik Prosvetne Zveze iz Ljubljane g. vseuč. prof. dr. Lukman. (Govor objavimo v torkovi štev. »Slovenca«.) Za prof. dr. Lukmanom, ki ga jc množica od časa do časa prekinjala 7. navdušenimi klici in pritrjevanji, jc stopil na govorniški oder radovljiški odvetnik dr. Smajd, rojak iz kranjske okolice, ki jc enako jedrnato in udarno povdaril vse one naše programske točke, ki smo sc zmerom in se bomo šc do konca zanje bojevali. (Govor bo objavil torkov »Slovenec«.) Ob 30-letnici Trnovske prosvete Velik prosvetni Ljubljana, 11. julija. Tridesetletnico svoje, prosvete je trnovska fara danes združila 7. veličastnim prosvetnim taborom, kakor ga ž.e dolgo nismo videli v glavnem mestu Ljubljane. Vsi, ki so upali, da se bo slavje trnovske fare omejilo le na ožji krog trnovskih pro-svelarjev in župljauov ler tisti, ki so računali morda nn udeležbo kakšnih tisoč oseb, — vsi so bili prijetno presenečeni. Drzna je bila misel napraviti samo za Trnovčane sprevod od kolodvora iu od zbirališč okoli sodnijc pa do društvenega domu v Trnovem, toda la misel se je izkazala danes za upravičeno ter se je |K>polnoma posrečila. tabor v Trnovem Prosvetni inšpektor g. Ivan Dolcnec, ki je zastopal bana g. dr. Marka Natlačena, je sporočil nato pozdrave zadržanega g. bana. V svojem temperamentnem govoru je naglašal, da so prosvetno organizacije lesno povezalo med seboj vos slovenski narod in ustvarile iz njega granitno skalo, ki jo no more zdrobiti stiska časa. Trdno smo Slovenci povezani med seboj in najlepši zgled nam je dal pokojni nadškof dr. Jeglič (.Slava! ), ki jo storil za slovensko prosvelo več kol kdo drugi. To dokazujejo šentvidski zavodi, kakor jih nimajo niti večji narodi. Ta in drugi vzgledi, zlasti pa požrtvovalnost dr. Janeza Evangelista Kreka, nas poživljajo, naj damo domovini vsaj del tega, kar nam je ona dala. Doinu gradimo slavo in ča6t! (Govoru jo sledilo navdušeno odobravanje.) Spregovoril jo, nalo kuni nove zastave g. Zupan dr. Adlešič. Izrazil jo željo, naj bo nova zastava vse dni simbol moči in naporov trnovske, mladine, ki naj se [>od njo zbira, prežeta tistega ognja, ki je preveval prvi rod, ko jo snoval sedanje prostveno društvo. Tudi sedanjo mladino naj prevzema misel verska in misel slovenska. Slovenska misel naj vzklije do neba in naj po razponu svojih kril meri moč svojih sil. Slovenska katoliška prosvota v Trnovem naj napreduje in procvita! (Županovemu govoru so ljudje navdušeno pritrjevali.) Temperamenten govor je imel nato glavni govornik na taboru gospod župnik Franc S. Finžgar. V svojem govoru jo predvsem naglasil, da jo pravilno, čo je Trnovsko prosvetno društvo šelo po tridesetih letih svojega obstoja dobilo svojo zastavo. Najprej je bilo potrebno delo, potrebna so bila nešteta predavanja, tečaji in predstave, proden je društvo moglo misliti na zastavo. Društvo si je moralo ustvarili dom, ki je bil /.grajen iz sredstev skromnih ljudi. Govornik se jo zahvalil vsem iz soseščine, ki so se zbrali, da proslave ta jubilej in to slavje. Svet danes gori in je na prelomu. Usodo moramo krepko obvladali sami, zato pa_ moramo imeti trdna načela. Ta načela pa so: državljani smo in smo pripravljeni za državo so žrtvovali; slovenski narod smo in smo trdno zanj za vsako ceno! Gojiti pa moramo tudi medsebojno ljubezen, zlasti pa glede socialnega vprašanja. Govornik jo nalo kratko, loda tehtno dokazal, da imamo Slovenci prvo pravico do naslova naroda jn slovenščina do pravice joz.ika, zakaj za lo govori naša narodna in kulturna zgodovina, počenši od Ljudevita Posavskega in od brižinskih spomenikov dalje. Slovenci smo imeli labore v turških bojih, v kmetskih vojnah, v dobi narodnega preporoda, za časa majniške deklaracije in jih imamo sedaj. Slovenci odklanjamo naslov pleme, mi smo narod! Govornik je vzbudil viharno odobravanje, ko je naglasil, da mora država dati slovenskim državljanom to, kar ji Slovenci dajejo na vseh poljih in povsod. Vsi smo bratje, vsi enaki in vsi zahtevamo enake pravice! Tisti časi, ko niti pojma slovenski narod nismo smeli izTeči, se ne smejo nikoli več vrniti. Napis kumice na traku na praporu naj velja za vse: »Bodi ves in vselej to, kar si! — bodi ves kristjan, ves državljan in ves Slovenec!« (Govor je bi! večkrat prekinjen z navdušenim vzkli-kanjem ter je na koncu izzvenel v vihar odobravanja.) G. Iro Peršuh Idejno pomemben govor je imel g. Ivo Peršuh, ki je predvsem govoril o krščanski zavesti in o krščanski dolžnosti sodobnega Slovenca ter o odnosu slovenskega naroda do pogubnih liberalnih in marksističnih ideologij. Tudi njegov govor je bil sprejet z živahnim odobravanjem. V imenu Prosvetne zveze je nato pozdravil in čestital k jubileju in blagoslovitvi zastave gosp. dr. Česnik, v imenu dekliških krožkov gdč. Kri-sla Hafnerjeva, v imenu prosvetnega okrožja, za Ljubljano pa g. Mavricij B e r g a n t. Govorniki so slavili Trnovsko prosvetno društvo kot izredno delavno ter ga stavili za zgled drugim društvom. Obenem pa so naglašali potrebo idejne poglobitve in povezanosti našega prosvetnega dela. Veličasten prosvetni tabor, ki se ga je udeležilo nad 6000 oseb, je nato zaključil predsednik g. Prosen. Stehvanje Ob 2 popoldne sc je pričelo pred trnovsko cerkvijo zelo zanimivo šlehvanje. Ta 6tari običaj iz slovenske Zilje na Koroškem so Ziljani sami naučili naše fante na Jcžici. Fantje so danes v Trnovem pokazali, kaj r.najo. Od glavnega mostu po Cerkveni ulici pa do mostu pred Tenentejem ter ob Gradaški ulici se je nabrala ogromna množica ljudi. Sedem deklet je privedlo konje, na katerih so jahali ježenski fantje. Pod drevesom je bila na drogu postavljena barigljica, katero so fantje na konjih v več krogih z drogi zbijali. Občinstvo jc tej starinski viteški igri sledilo z napetostjo, odobravalo, se navduševalo pa tudi grajalo. Ko je bila barigljica končno zbita, je isti fant zmagal tudi pri drugi točki štehvanja, ker je ujel največ obročkov, ujel je nazadnje tudi venec deklet in naposled tudi najboljše plesal starinske plese. Zmagovalec je bil Janez 7. Ježice — fantje in dekleta ga že poznajo. To šlehvanje je bilo točno tako kakor v Zilji, 7. eno samo razliko — namesto dekliške jc razsojala o štehvanju fantovska komisija. Telovadni nastop Udeleženci štehvanja, mladina in drugo občinstvo se jc nato podalo na dvorišče Prosvetnega doma, kjer je sledil izvrstno uspeli telovadni nastop. Pri tem telovadnem nastopu so telovadili člani, članice, mladci, mladenke in naraščaj. Težko jc presoditi, katera izmed desetih točk jc najbolje uspela. Odobravanje so dosegle prav vse skupine. Naši fantje pa so zlasti pokazali, da zmorejo celo najtežje telovadne vaje na orodju, zlasti na bradlji in drogu, da bi bila ponosna nanje celo inozemska tel ovadna društva, Iudi v skupinskih nastopih so vse skupine pokazale veliko discipliniranost in iz-vežbanost. Zadnja točka je bila »Slovenec sem«, v kateri sc je telovadilo s simboličnimi vajami fantov v narodnih nošah, peli pa so pevci :>Ljubljanc« pod vodstvom g. Wagnerja. Pri telovadnem nastopu je sodelovala godba Sloga«. Vsa množica je navdušeno zapela fantovsko pesem. Sledilo je tekmovanje narodnih noš in zabavni del prireditve. Današnji trnovski prosvetni tabor dokazuje, da v Ljubljani živo procvita in se razvija katoliška prosveta, da se ponovno dviga slovenska misel in da si pridobiva vedno več novih pristajav. Mimohod pred visokimi gosti Ko je po končanih govorih prof. Fortuna končal prosvetni tabor z ugotovitvijo, da tako mogočnega zborovanja ponosni Kranj ni videl in ne doživel, se je vsa množica s trga skozi stranske ulice zopet uvrstila v sprevod, ki je potem od cerkve sem čez trg mimo rotovža v živem koraku, neprestanem klicanju in p >/dravljanju hitela mimo kneza-namestnika- kneginje Olge 111 drugih visokih gostov. Mestni župan Češenj povabil kneza- namestnika Pavla z kneginjo 01 g o ter vse ostale visoke goste v mestno hišo, kjer so si ogledali znamenito mestno posvetovalnico, nato pa so vsi prišli na balkon mestne hiše, raz katerega so opazovali ves potek pestrega sprevoda. Zopet so se ponovile navdušene ovacije našemu mlademu kralju Petru II., kraljevskemu domu, namestniku Pavlu ter našemu voditelju dr. Korošcu, dr. Kreku in dr. Natlačcnu. V istem vrstnem redu sc je mimo rotovža pomikal ves živahni sprevod naših narodnih noš, naše mladine v novih fantovskih krojih, vsa dolga vrsta okrašenih kolesarjev in konjenikov, vsi z zelenjem oviti kmečki tajseljni in koleslji, ki so 7. njih dekleta in fantje v narodnih nošah metali cvetje visoko do balkona mestne hiše, kjer sta sc za posameznimi cveti vsa nasmejana stegovala in jih lovila namestnik Pavel in kneginja Olga. Ko je končno knez Pavel vendarle vjel lepo belo rožo, ki mu jo jc vrgel korajžen gorenjski fant, jo jc ves vesel poklonil svoji družici kneginji Olgi. Fantje spodaj pa so vriskajoče hiteli mimo, mahajoč z klobuki visokima gostoma. Končno se je zopet na trg zgrnila vsa množica, ki je zopet vsa pisana in navdušena valovila, mahala z belimi robci in živahno klicala. Posebno pozorno je knez-namestnik Pavle opazoval strumni korak naših fantov v novih fantovskih uniiormah; vsako skupino je posebej po vojaško pozdravil ter ji smehljaje mahal z roko. Visoki gostje na razstavi Po končanem mimohodu se je knez-namestnik Pavle z kneginjo Olgo v spremstvu ministra dvora Antiča, ministra dr. Korošca, ministra dr. K r e k a in bana dr. Natlačena ter ostalih gostov ogledal zelo zanimivo razstavo, ki so jo kranjski prosvelarji priredili obenem z ljudskim taborom. Celotno razstavo jc knez-namesinik pozorno obšel, se zlasti zanimal za vse starinske dragocenosti, za naše stare stanovanjske opreme, kmečke mize in zibelke, za celotno prosvetno delo in razvoj. S posebnim veseljem jc knez-namestnik listal in bral nekaj stavkov iz dragocenega misala iz 15. stoletja, dalje jc s posebnim zanimanjem opazoval dragoceni in znameniti grb nekdanjih lastnikov gradiča Brda, ki zdaj sam prebiva v njem. Knez-namestnik si je tudi ogledal slike zaprtih prosvetnih domov v kranjskem okraju ter nabožne svetinjice, zaradi katerih je svoj čas bilo razpuščeno prosvetno društvo v Smartnem pri Kranju. Knez-namestnik Pcvle se je zelo laskavo izrazil o posameznih razstavljenih predmetih; vidno se je razveselil nad zbirko redkih hroščev, ki so bili zunaj razstavljalnih prostorov postavljeni na balkonu. Pri tem je spremljevalcem smehljaje izdal svoje otroško veselje, ki ga jc v mladih letih gojih prav do takih zbirk. Knez-namestnik Pavel sc je med razstavo posebno dolgo razgovarjal z dr. Šmajdom iz Radovljice, kateremu je čestital k lepemu govoru, češ, da ga je vsega razumel. Ob vhodu v znamenito škofijsko poslopje, kjer jc bila nameščena prosvetna razstava, je kneza-namestnika pozdravil prof. Planina, ki je vso zanimivo razstavo tudi pripravil. Gosp. prof. Planina je ob odhodu knezu Pavlu poklonil v trajen spomin !epo vezano knjigo »Naša prosveta«, ki so jo kranjski prosvetarji izdali o priliki tega prosvetnega tabora in razstave. Knez Pavle se je za darilo toplo zahvalil, rekoč, da mu bo knjiga zelo dragocen spomin na la obisk, ki ga je 7. velikim veseljem opravil. Ob isti priliki je knez Pavle izrekel svoje veselje, da je mogel prisostvovati tako lepi in pa mogočni prireditvi svojih sosedov-meščanov v Kranju. Knez-namestnik odhaja Zunaj razstave je kneza-namestnika že pričakovala zopet velika množica ljudstva, ki je zopet navdušeno pozdravila oba visoka gosta ter jima živahno mahljala ves čas do trenotka, ko sta z avtomobilom izginila za oglom. Ves čas ob odhodu visokih gostov so nasproti izhoda iz razstave stali fanlaristi ter z mogočnimi glasovi trobent pozdravljali visoka zastopnika kraljevskega doma, ki sta s svojim obiskom tako mogočno počastila celotno današnjo kranjsko prireditev. Knez-namestnik Pavel z kneginjo Olgo sc jc odpeljal nazaj na gradič Brdo, množica pa se jc potem polagoma razšla. Popoldne velika ljudska veselica Na planini" 99l Popoldne ob treh je bila na novem telovadišču, ki se lepo imenuje »Na planini«, velika ljudska prireditev, katera je združila skoro vse ljudstvo tega lepega gorenjskega kota. Sonce je dobivalo vedno večjo moč in tako so prišli na to popoldansko prireditev šc novi ljudje iz oddaljenejših krajev, ki si dopoldne radi grozečih megla niso upali z doma. Prireditev je bila tako po udeležbi, kakor po vseh točkah sporeda, prava slika našega sedanjega prosvetnega delovanja in živlejnja. Potrdila je v najbolj ncovrgljivi obliki besede dopoldanskega govornika, da nam ni treba drugega kakor samo svobode za naše delo. V svobodi se naše kulturno in nacionalno delo mora razviti do tako velike stopnje, kakor je pokazala današnja prireditev v Kranju. Da je tako močno in bogato kulturno življenje tudi stališče države, temelj njenega notranjega bogastva, je razumljivo samo po sebi. Zalo je tudi razumljivo, da tisti, ki so nekdaj temu delu nasprotovali, tega niso mogli delati iz drugačnih namenov, kakor iz gole ncvoščljivosti. Kdor je danes v Kranju gledal to samozavestno in veselo ljudstvo, ko je opazovalo nastop za nastopom svoje mladine, ta se pač nc bo mogel izogniti čustvu spoštovanja do tega trdživega rodu. Na telovadišču Telovadišče leži ob robu tako imenovanega čirškega gozda, jc dovolj prostorno in ob popolni ureditvi bo eden izmed najboljših športnih prostorov v gorenjskem kolu. Seveda so tudi lo prireditev obiskali visoki gostje, ki smo jih imenovali že pri dopoldanskih prireditvah, razen zastopnika krone. Prišlo pa je medlem seveda še mnogo drugih odličnikov, ki so bili dopoldne kakorkoli zadržani, pa so si popoldne odtrgali čas, da so videli ta veseli nastop Gorenjcev. Spored je bil sestavljen zelo pestro in so ga vsi sodelujoči izvajali točno. Glavno je bila prav za prav telovadba. Vmes in pa pred začetkom samim so pa prepevali pevski zboli s skoro vse Gorenjske. Pesem se je vrstila /.a pesmijo. Priletni organisli, izšolani v požrtvovalni službi, so vodili pevce od melodije do melodije, vmes pa jc šc godba zaigrala kako koračnico, da je vse telovadišče z nad tritisoč glavo množico ljudstva, bilo ena sama družina, ki je veselo v duhu sledila mislim slovenske pesmi. Telovadba Pri telovadbi so nastopile \so vrste ljudske telesne kulture. Nastopil jo sicer mlajši rod, ki pa so uči vefikrat celo od svojih staršev, ki so v mladih lotih v naših nekdanjih organizacijah gojili telesno kulturo in jo povzdignili do tako zanimive stopnje. Ljudstvo je vsako vrsto, ki jc prikorakala na lelo-vadišče, burno pozdravljalo, in /- vidnim zanimanjem sledilo vajam, ki so se ob loj priliki prvlo izvajalo na Gorenjskem. Naalopilc so vso starosti, skoro bi dejal od 30 pa Ija nazaj do l> let. Močni fantje, zagoreli pri kmečkem delu, ali /. obdelanimi rokami v službi strojev, so brezhibno izvajali posamezne točke. Komaj pa so ti zapuščali telovadišče, že se je vsula nova vrsta mlajših, /.a njimi zopet druga, nastopali so celo pravi otroci, ki še niso dosegli niti 10 let. Zlasti mod deklicami jo tiil lako mlad naraščaj, ki pa jc z velikim veseljem in 7. notranjo ljubeznijo pokazal kar sc jo naučil v naših telovadnicah. Nihče sc iz vse množice ni mogel vzdržali, da nc bi ob koncu z vsem srcem izražal priznanje temu najmlajšemu rodu, ki tako veselo poganja in ohola tako lepo rast. V orodni telovadbi so gorenjski telovadci pokazali veliko drznost, premišljenost in eniotreno telesno-kulturno vzgojo. S svojimi vajami so drug za drugim presenečali strmeče občinstvo, ki je zo-pol našlo priliko, da na svojem lastnem ozemlju gleda vsestranske učinke vzgoje v svetovnem nazoru našega ljudstva. Razhod Prireditev jc 7. vmesnimi pevskimi točkami in glasbenimi ločkami, ki jh je izvajala godba iz Domžal, trajala skoro cele tri 1110. Prireditveni prostor pa .so jo vodno bolj polnil. Nihče izmed občinstva, ki jo prišel enkrat na telovadišče, se ni mogel oddaljili od le lepe harmonije duhovne in telesne kulture. Nasprotno, še vedno so prihajali novi in ludi li so ostajali do konca. Ko jo proti koncu sporeda notranji minister g. dr. Korošec zapuščal Slavnostno tribuno, je bil ta spored sam po sebi za nekoliko trenutkov prekinjen, da je zbrana množica ob silnem vzklikanju in miihljanju z robci pospremila našega voditelja do izhoda. Istočasno z njim se je odpeljal tudi gospod lian dr. Natlačen s svojo gospo soprogo, ki jc bil prav-tako ob slovesu deležen burnega pozdravljanja. Gospod minister dr. Miha Krek pa jo po prireditvi zašel ineil sebi enake, med gorenjske fante s katerim sc jc prav prijateljsko pomenil in se na vse zadnje še slikal v njihovi družbi. Fantje so ga veseli diignili 1111 svojo ramo, nakar so sc 11111 ml vseh strani oglasili tisočeri in tisočeri pozdravi. Po končanem sporedu pn se jc na telovadišču, kjer so bilo ob koncu postavljene zasilne mizo, razvila pristna domača zabava, ki jc vsem prihajala od srca in ki so jc zaključila nekako 7. mrakom. Vos la program, zlasti pn navdušeno odobravanje s struni ljudstva, je neizpodbitni dokaz najnujnejše zahtevo, ki jo staGja slovensko ljudstvo v interesu lastnega obstoja in v interesu močno državo, namreč: Delo v svobodi! Bolezen patrijarha Varnave Belgrad, 10. julija. A A. Bulletin o zdravstvenem stanju patrijarha Varnave: Poslabšanje zdravstvenega stanja Nj. svetosti, ki se jo včeraj kazalo 7. želodčnimi in živčnimi težavami, je trajalo ves dan, danes je pa nekoliko popustilo, liolnik jo zaradi včerajšnjega poslabšanja precej obnemogel. Temperatura 37, utrip žile 8(). — Prof. dr. Ignja-tovski, Snndericg-Djcner, dr. Kolini, dr. Bukovula. Stavka po pariških gostilnah in hotelih Pariz, 10. julija. AA. Stavka hotelskega in kavarniškega osebja zavzema vedno večji obseg. Včeraj jo policija aretirala 28 oseb, ki so demonstrirale po ulicah. Žc po nekaj urah so bili vsi izpuščeni iz zaporov. Drugih incidentov zaenkrat ni bilo. Veličasten sprevod Pri jutranjih vlakih ua kolodvoru in polom na zbirališčih .so Tmovčani sprejemali goste. Ob po! 10 so jo razvil veličasten sprevod skozi mesto. Na čelu so jahali konjeniki 7. državnimi zastavami. Sledile so močne skupine kolesarjev in kolesaril1. Ti so imeli kolesa okrašena 7. državnimi barvami. Ogromna je bila skupina žena, deklet, fantov in otrok v slovenskih narodnih nošah. Skupino fantovskih odsekov v krojih so zastopali fantje iz Škofje I,oke. Udeležba bi bila s strani fantovskih odsekov seveda večja, toda mnogo fantov jo odšlo 1111 tabor v Kranju. Godha Sloga: jo za fantovskimi odseki igrala koračnico. Sledila so zastopstva prosvetnih društev, fantovskih in dekliških odsekov 7 Brezovice, Viča, Dobrove, iz šl. Vida, Sostroga, /. Jezice, iz Škofje l^iko, s Kodeljevega, iz šontpetersko fare, i/. Šiško, od Device Marijo v Polju, od Sv. Helene, 7. Vrhniko, prosvelnega okrožja ljubljanskega. Močno je bila zastopana Prosvetna zveza 7. dr. Česnikoni na čelu. V sprevodu so zastavonoše nosili pra|iore Prosvetne zveze, Rokodelskega društva in mladinskega odseka Rokodelskega društva. Skoraj vsa prosvetna društva so bila pravlako zastopana s svojimi zastavami. V sprevodu sla sodelovali še salezijanska in viška godha. Okrašeni vozovi Ves ogromni sprevod jo zaključila skupina vozov. Vsi vozovi so bili polili deklet, žena in fantov v narodnih nošah. Vsi v zelenju in zastavah so vozovi predstavljali tudi nekatere posamezno skupine i/, narodnega življenja. Nekatera sosedna društva so pripeljala svojo okrašene vozove 7. napisi, Trnovčnni pn so |iokaznli svoje značilne skupine: trnovsko solatnricc v narodni noši so kazalo prvovrstno trnovsko solato, voz s ptičarji jo opominjal na drugi vir nekdanjih dohodkov Trnovega, imponiral pa je tudi ogromen krap. ob katerem so trnovski fantje oponašali veslanje. Vsa velika množica, ki so je pomikala skozi mesto ob špalirju ljubljanskega občinstva, zlasti pa skozi Trnovo, je bila deležna živahnih pozdravov. Množica v sprevodu pa jo navdušeno vzklikala. Množica jo mod sprevodom tudi navdušeno pola slovensko himno, fantovsko posom in pa pesem o trnovski fari. Ko je sprevod korakal mimo Ourkove vile nn Emonski cesti, je vsa množica viharno vzklikala kuniu dr. Adlešiču in ku-mici ge. Zori Curkovi. Okrašeno Trnovo Trnovski in krakovski mestni okraj je bil vos slavnostno okrašen 7. zastavami. V Trnovem skoraj ni bilo hišo, ki 110 hi razobesila zastave. Vos mogočni sprevod je krenil na prostrano dvorišče Prosvetnega doma v Karunovi ulici. Tu je slal mogočen oltar, drapiran 7. belimi, modrimi in rdečimi barvami. Narodno noše so od vhoda pa do oltarja napravile pester špalir. Ko sta prišla kuni dr. Adlešič in kumica ga. Zora Curkova. je vse občinstvo priredilo obema navdušene ovacije. Častna mesta so zavzeli kuni dr. Adlešič. kumica ga. Curkova. zastopnik zadržanega g. bana inšpektor Dolcnec, župnik g. Finžgar. zastopnik Prosvetne zveze ilr. Cesnik. obč. svet. Andrejka, Borštnnr. Osa na. Kozamcrnik in dr. Kaimišic. Policijsko upravo jc zastopal g. Uršič. Blagoslovitev prapora Trnovski župnik g. Janko Cegnar, je nato veliki množici, ki je bila doloma zbrana na dvorišču Prosvetnega doma, deloma po sosednih ulicah in ki je vse slavje poslušala po zvočnikih, govoril o pomembnosti današnjega slavja. Trnovsko prosvetno društvo — lako je g. župnik izvajal — slavi tridesetletnico svojega obstoja, in to na nedeljo, ki jo je Cerkev posvetila v čast slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Oba apostola sta prinesla v naše kraje krščansko vero in krščansko omiko, ki tudi izvira od Boga. Bog zahteva vsega človeka. Človek naj izrabi vse možnosti, da se dvigne k Bogu. Krščanska prosveta ga dviga k temu cilju, tako da bo Bog gospodar povsod. Cerkev in krščanska prosvota delata vzajemno in zato današnji dan ni samo kulturni, temveč tudi cerkveni praznik. Krščanska prosveta nas hočo dvigniti tuko, da bomo Bogu otroci, narodu sinovi, nikogar pa hlapet. S cerkvenimi obredi je g. župnik Cegnar nato blagoslovil prapor, asistirala pa sla mu dr. Pogačnik in Mat-kovič. Razvitje prapora Predsednik g. Prosen jo nato razvil prapor ter ga s primernim nagovorom izročil praporščaku g. Viktorju Zamaškarju. Kumica ga. Zora Curkova je pripela krasen trak, izražajoč željo, naj bi novi prapor pripomogel v procvit in raznali trnovskega prosvetnega društva. Trak kumice ima napis: >Ves in vselej bodi to, kar si — Zora Curke Sledila jo služba božja, ki jo je daroval ob asistenci dr. Pogačnika in Matkoviča g. župnik Cegnar. Službo božjo je spremljalo krasno ljudsko petje. Prosvetni tabor Po službi božji jo bil na dvorišču Prosvetnega doma veličasten prosvetni talKir. Prosvetni tabor jo začel predsednik g. Prosen, ki jo pozdravil vse odlične zastopnike, poleg navedenih tudi zastopnike fantovskih in dekliških odsekov. Predlagal je udanostno brzojavko Nj. Vol. kralju Petru II. (godba jo zaigrala državno himno), Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, ler pozdravne brzojavke ministru dr. Anionu Korošcu, banu dr. Marko Natlačcnu in škofu dr. Gregorju Rozmanu. Vso brzojavko so bilo sprejete 7. navdušenjem in vzklikali jeni. Primorske vesti Slovenske narodne noše v Rimu Rimski časopisi pišejo, da je bil Mussolniju velik sprejem italijanskih žena in deklet, ki so z vseh krajev prišle v narodnih nošah. Mussolini jih je nagovoril z govorom, v katerem jih je navduševal, naj bodo vredne nove Italije, ki jo ustvarja fašizem. Dejal jim je, da nova Italija želi na otrokih bogatih družin in na žrtve pripravljenih mater. Država bo od svoje starni vse storila, da materam pomaga pri vzgoji otrok. Med odposlankami so bile tudi žene in dekleta iz Julijske krajine. Njihovega natančnega števila rimski listi ne navajajo, pač pa podčrtavajo, da jc bilo med njimi20, ki so bile odeto v pestre narodne noše. Po naših zasebnih informacijah so prišle žene in dekleta v narodnih noših večidel iz tržaške okolice. Stroške za potovanje odposlank v Rim so povsod prevzele občine. Isto, kar velja za Julijsko krajino, velja tudi za Istro, odkoder je šlo v Rim tudi nekaj zastopnic v narodnih nošah. Premog iščejo Italijanska premogokopna družba »Arsa* je po pisanju tržaških listov zopet začela iskali premog v bližini rudnika v Vremski dolini, kjer so že pred svetovno vojno kopali premog in so v prvih povojnih letih potrosili precej denarja, da bi zadeli ob premogovno žilo, a so morali vsled prevelikih stroškov iskranje opustili. Družba »Arsa« je sedaj delo obnovila in odprla kaT 40 poskusnih rovov, da pride do ležišča premoga. Ponekod, predvsem pri Rod-niku, so nekatere rove pognali že zelo globoko, a dosedaj brez uspeha. Družba je dobila od države potrebna denarna sredstva, da požene rove tisoč metrov globoko, kjer se po mnenju zemljeznancev nahajajo bogate žile. Ako bo iskanje uspešno, potem se zna razvili precej obsežna premogovna industrija v Vremski dolini in bo družba »Arsa« z državno pomočjo zgradila tudi potrebno železnico, da napravi izkoriščanje premoga bolj plodonosno. Domačini z velikim zanimanjem zasledujejo ta dela, ker pričakujejo, da bodo morebitna odkritja premogovnih ležišč prinesla v dolino več dela in zaslužka. V rudniku se domačini nc boje konkurence delavcev iz notranjosti, ker Italijani ne hodijo radi v rudnike, medtem ko so Slovenci tako rekoč rojeni rudarji. Nevšečnosti pri jamski svečanosti v Postojni Škocijansko jamo vsako leto odprejo z večjimi slovesnostmi. Ko so pa rano zjutraj vodniki vhode v jamo in razsvetljene hodnike še enkrat pregledali, so opazili, da je neka nepoznana roka narisala po stenah polno prepovedanih komunističnih znamenj. Orožništvo je že osto dopoldne izvedlo obširno preiskavo in zaprlo nekaj ljudi iz Lokev in Bazovice, toda izkazalo se je, da njihov sum ni bil upravičen, nakar so jih izpustili. Preiskava pa teče dalje. Sum, da so to storili poklicni motilci miru, je čedalje bolj upravičen. Kmetje bodo oddajali žito Po Julijski krajini sc je razširila vest, da bo država predpisala prisilno oddajo žitnih pridelkov. Širijo se razne številke, ki vzbujajo nemir med kmetovalci. Tako pravijo med drugim, da bo smel kmet obdržati za sebe samo po 3 metrske stote žila za vsakega člana svoje družine, za setev pa po dva metrska stota na dva orala. Država da namerava kupovati žito po vnaprej določenih cenah, in sicer po 125 lir za metrtski stot, postavljen na določeno skladišče. Te vesti so se po ozemlju Julijske krajine razširile zaradi tega, ker so občine izvedle popis žitnih pridelkov, ne da bi se bilo kmetom povedalo, v kakšne namene občine potrebujejo le podatke. Kmetom se zdi, da je količina, namenjena za prehrano družine, premajhna. Cene pa, ki krožijo, da jih bo država plačala, se zdijo kmetom primerne in so zato veseli, da so na ta način zavarovani pred židovskimi špekulanti, ki so svoje dni smelo ropali okrog po deželi. — Cene nekaterim živežnim pridelkom zadnje čase naraščajo. Posebno svinjska mast je silno poskočila. Med tem ko si pred pol letom mogel dobiti mast po 10 lir z.a kg, jo sedaj komaj dobiš za dvakratno ceno. Tudi meso in razni mesni izdelki so postali mnogo dražji. Surovo maslo je le težko dobiti. Značilno je tudi, da so trgovci z dežniki, ki so jih zadnje čase po več tisoč prodali jugoslovanskim izletnikom, ki so prihajali v Julijsko krajino, cenc sedaj znatno dvignili in je seveda tudi prodaja v isti meri padla. — Davčne oblasti so tudi znatno zvišale zemljiški davek. Pri nekaterih zemljiščih, ki so bolj rodovitna ali pa se nahajajo na prometnih krajih, dosega zvišanje skoraj 50 odstotkov. Zvišanje zemljarine je postalo potrebno v zvezi z večjimi državnimi denarnimi potrebami, Ni pa še go- tovo, če jc bila zemljarina v istem razmerju zvišana po vseh ostalih predelih kraljevine Italije. Četrt milijona lir so postali domov iz Abesinije v juniju Prefektura jc objavila podatke o denarnih pošiljkah delavcev in vojakov Julijske krajine, ki se nahajajo v Abesiniji na poklicnem delu ali v vojaški kadrski službi, Za mesec junij znašajo te pošiljke skupno 235,392 lir. To so samo prihranki, ki jih dotičniki prostovoljno pošiljajo. Semkaj niso vštete podpore, ki jih vlada plačuje svojcem v domovini. Ves denar pa, ki je prišel na ta način v Julijsko krajino, odkar se jc začelo zasedanje Abesinije, dosega lepo vsoto 2,562.530 lir (okrog 6 milijonov din) v nekaj več kot enem letu. Nesreče in nezgode Pri Solkanu se je pripetila huda prometna nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Vcnceslav Jež, doma iz Trbuš, je na svojem motornem kolesu voz.il seboj prijatelja Riharda Mrvičo, doma od Sv, Lucije na Soči. Kolo je na ovinku zadelo ob zidano cestno ograjo, se prekucnilo ter oba, Ježa in Mr-viča, tako nesrečno zagnalo ob tla, da je Ježu počila lobanja in je v par minutah izdihnil, med tem ko je bil Mrvič samo hudo ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico. Ogenj je izbruhnil v Tršažki ulici na skednju Janeza Zavadlava ter poslopje popolnoma upepelil. Oškodovancu je zgorelo 200 metrtskih stotov sena in 50 metrskih stotov slame. Škodo cenijo na kakih 15.00») lir. Le prizadevanju gasilcev gre hvala, da se požar ni razširil na sosedne stavbe. 25.000 lir kot prvo pomoč za nesrečne kmete v Dolenjem vrhu, ki jim je dne 12. junija toča pobila vse poljske pridelke, je nakazal ministrski predsednik Mussolini ondotni občini z naročilom, da jih porazdeli med najbolj potrebne. Avto se jc prevrnil sredi goriških ulic ter so pri tej nesreči odnesli hujše telesne poškodbe trije češkoslovaški državljani. Fma Pavelka, ki je neprevidno šolirala in izgubila živce ter dva spremljevalca Oto Jeron in Vladimir Olavko. Turisti se nahajajo v bolnišnici. V spodnjem selu sc jc v podjetju Rodio, ki ima svoj sedež pri Sv, Luciji, pripetila huda nesreča slovenskemu delavcu Ignaciju Preglju, doma iz Loma pri Kanalu. Pobrali so ga s polomljeno roko in nalomljeno levo ključnico ter ga odpeljali v goriško bolnišnico, kjer upajo, da bo okreval. 5-letncga Tončka Zeliščeka je v Gorici na ulici povozil tovorni avtomobil. Otrok ic dobil hude poškodbe na levi nogi in sc nahaja sedaj v bolnišnici. 78 let starega Jožefa Mesarja, doma iz Komna, so našli na polju mrtvega. Orožništvo ie bilo takoj obveščeno o strašni najdbi ter je začelo poizvedovati o vzrokih Mesarjeve smrti. Preiskava ni mogla dognati, da je nedvoumno umrl naravne smrti. Truplo 8-letne Albiuc Lujnove so potegnili iz mlakužc. v Gabrovici pri Komnu. Zdi se, da ic dekle odšlo z doma z nekaterimi volarji, da se igrajo pri mlaki. Nesrečna Albina je po pripovedovanju otrok prišla preblizu obale, se vode ustrašila in kar naenkrat padla vanjo. Otroci so /bezali na vse kraje, mesto da bi bili obvestili koga o nesreči. Ko so dekle potegnili iz vode, je bilo seveda že mrtvo. 10-letni Stanko Mungerle, doma iz Komna, jc hotel preplezati nizki zid, da bi tako prišel v hišo, ki jc bila zaprta, pa je tako nesrečno padel, da si jc zlomil obe roki in so ga prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer pravijo, da bo moral ostati vsaj dva meseca. Izpred sodišča Anton Trampuš, doma v Gorici, jc bil od sodišča obsoien na 3 mesece strogega zapora in na 2.000 lir denarne globe, ker jc zanemarjal svojo duižino. — Klemeni Perič pa, ki je bil od okrajnega sodišča obsojen na en mesec zapora, ker ga jc Justina Gasparini obdolžila, da ji je kradel kure, ic bil od poklicnega okrožnega sodišča oproščen, ker se mu je posrečilo dokazati, da ga jc Justina ovadila iz maščevalnosti brez dejanskih dokazov. fotoamater Od negativa do pozitiva Kotokemična industrija izdeluje z vso skrbnostjo razvijalce, ki so naprodaj v vsaki trgovini s fotografskimi potrebščinami, v prašku ali raztopinah, razredčeni ali koncentrirani. Razvijanje z njimi je sigurno in brezhibno. Večinoma so lo standardni razvijalci, vendar jo izbira med njimi tako velika in mnogostranska, da pride tudi naprednejši in zbirčnejši amater le redko in v izjemnih slučajih v zadrego, ko mu z.a kakšen slučaj ne zadoščajo in jih mora nastaviti sam. Nekaj drugega je cena, in največ ta motiv je merodajen, da si loliko amaterjev pripravlja razvijalce doma in jih ne kupuje že gotove v trgovini. Takšni razvijalci so namreč občutno cenejši. Pripravljanje samo je zelo enostavno. Potrebno je le malo pazljivosti in doma pripravljen razvijalec ne zaostaja prav nič v kvaliteti za industrijskimi izdelki. Pogrošno in malomarno sestavljen razvijalec seveda ne ho izpolnil nad, ki jih slavi nanj amater na podlagi izbranega predpisa. V prvi vrsti je potrebna največja preudarnost pri izbiri predpisa, ki ga nameravamo vzeti kot osnovo za pripravo razvijalca in razvijanje. Predpisov je namreč silno mnogo in je med njimi precej diletanfskih, sestavljenih bolj v hipu navdušenja po prvem, bogve v čem utemeljenem uspehu pri razvijanju, kakor po treznem študiju. Izbirati je torej le med preizkušenimi predpisi, ki si jih zabeležimo v posebno knjižico, da jih imamo vedno pri rqki in si prihranimo nepotrebno iskanje. Prikrojimo jih radi lažje medsebojne primerjave in da si prihranimo preračunavanje vse na 1000 enot. Razvijalce nastavimo lahko v eni raztopini, ki vsebuje vse sestavne substance in je brez. razred-čenja z vodo ali pa z razredčen jem takoj uporabna za razvijanje. Lahko pa si jih pripravimo tudi v ločenih, po posameznih substancah razdeljenih raztopinah, kakor smo to v naši rubriki že opisali: v eni raztopini je razvijalna substanca z natrijevim sulfitoin — če je več razvijalnili substanc, napravimo za vsako ločeno raztopino —, v drugi natrijev sulfit, v tretji alkalij — za vsakega ločeno —, v četrti bronikalij ild. z vsemi varijantami, ki so mogoče jki najrazličnejših predpisih in za najraznovrstnejše razvijalce. Takšen način nastavljanja je najbolj priporočljiv, ker je mogoče prilagodili razvijalce najrazličnejšim zahtevam pri razvijanju, pa tudi predpisom, ki jih priporočajo tovarne kot najugodnejše za razvijanje svojega negativnega in pozitivnega tvoriva. Marsikaterega amaterja zapelje samo enostavnost postopka, ki jo nudi v eni raztopini nastavljen razvijalec, da ga ne nastavi v ločenih raztopinah. Razredči ga s potrebno količino vode in razvijalec je pripravljen za razvijanje. Toda to je edinn Ugodnost, ki niti od daleč ne odtehta dobrin drugega načina naslavljanja. Tudi Ia način ni namreč prav nič kompliciran in zahteva le prav malo vaje, da |iostano pri uporabljanju prav tako enostaven kakor prvi način. Zlasti za razvijanje po-zitivov, posebno dragih |x>vočav, prijioročani vsakemu amaterju, da si nastavi vsaj melolhidro-hinon v ločenih raztopinah in iz teli raztopiti sestavlja razvijalce točno |>o predpisih, ki jih pri-jioroča tovarna za posamezne vrste papirja. Kemikalije morajo bili čiste in popolnoma sveže ter odmerjeno in odtehtane točno !>o izbranem predpisu, vendar ni ivolrebno. da bi se pri tehtanju suženjsko oklepali predpisa, ki določa morda poleg celili enot tudi njihove desetine ali celo stotine. Pri kupljenih kemikalijah niha namreč dejanska vsebina kemično učinkovite substance prav občutno tor znaša večkrat komaj nekaj nad 50%. Ze iz. tega razloga ni prevelika lanko-voslnost pri odlehlavanju umestna — čeprav ni s tem rečeno, da smemo delali kar približno. Na-rnvnost imperativna zahteva pn je čistost in sve-žost kemikaliji Radi tega moramo posvečati posebno pažnjo ludi zalogi kemikalij v temnici, ki jih ne smemo imeti shranjene morebiti v papirju ali pa celo raztresene j>o kakšnih predalčkih, temveč samo v neprodušiio zaprtih steklenicah. Razkrajajoče se kemikalije so popolnoma neuporabne. Iz pepelike nastane na zraku kaj hitro močnik-, kmalu pokvarljiv pn je tudi natrijev sulfit, pa naj l>o lo substanca ali raztopina, če pride v doliko z. zrakom. Pokvarjen sulfit ne deluje več ohranjujoče ler so razvijalec kmalu pokvari. Poleg lega zavira razvijalni proces. Voda. v kaleri raztapljamo kemikalije, naj bo prekuhana in ohlajena, ker je v takšni vodi manj zraka. Čim manj zraka vsebuje namreč voda. bolj obstojen je razvijalec, ki na zraku liilro oksidira. Tudi žo nastavljeno razvijalue raztopine moramo hraniti tako, da ne pridejo v doliko z zrakom. Najboljšo je napolniti z njim manjše steklenice, in sicer do zamaška, ki ga prekuhamo v para-finu. Odvzeto in porabljeno količino raztopine nadomestimo s čistimi steklenimi krogljicami, ki jih vložimo v steklenico toliko, da dvignejo preostalo tekočino zopet do zamaška. — Koncentrirano razvijalce smemo razredčili za uporabo tudi z. uepre-kuliano vodo. Nekatere kemikalije se v hladni vodi le nerade in zelo počasi topijo, dočim pospešuje topla voda lopljivost vseh naših kemikalij ter jim z malimi izjemami tudi ne škoduje. Iz-I jemo so med drugimi anioni jak, solna kislina in i formaldehid ter vso kopeli, ki vsebujejo te snovi. Te raztopine smemo mešali samo s hladno vodo. Splošno smemo rabiti za raztapljanje kemikalij brez škode vodo, toplo do 50 stop. Celzija. Kemikalije je razstopili v vodi Jio istem vrstnem redu. kakor je v predpisu za razvijalec, ki ga pripravljamo. Lahko pa raztopimo tudi vsako substanco posebej in zlijeiuo |>osaiiiezne raztopine v skupno steklenico — vrstnega reda pa so moramo držati ludi pri tem načinu naslavljanja, ki je celo bolj priporočljiv od prvega načina. Posamezne substance stresamo polagoma v vodo, počakamo da se popolnoma stopijo ter šele nato primešamo drugo substanco. Pri nekaterih postopamo lahko tudi tako, da vlijemo vodo na kemikalije. vendar je takšen postopek manj priporočljiv. Nekatere substance imajo namreč lastnost, da se zapečejo pri leni v težko topljive kepi-, il. pr. brezvodni natrijev sulfit in brezvodna soda. kisla fiksirna sol ild. Ko ji- raztopina gotova, počakamo da se nečistoča usede ter potem čislo tekočino odlijemo v drugo čislo steklenico. Lahko pa raztopino tuostopek. Ce položimo tako iz.bleden inuslrojem negativ v primerno barvno »-nov, Ih> negativ barvo sorazmerno svoji tonski skali več ali manj usrkal in se tako izpremenil v pozitiv. ki ima zelo fino zrno. Kot najprimernejšo barvno snov priporočajo Plalinschvvarz M , ki jo u(»>-tabljajo v piiiutipiji, in sicer v 2% raztopini. Ko je pozitiv dovolj kril. ga izperete in ustaljile v kopeli: 100 ccni vode iu 2 gr bakr. sulfatu. V tej kopeli postane prvotno nekoliko rdečkasti Ion |«o-polnoma črn. Nalo poziliv izperete iu |>osušite. — Imamo pn tudi filme s posebno emulzijo, lako zva-ne obračljive ali reverzivne filme (Umkehrfilni), ki jih s posebnim postopkom lahko obrnemo direktno v pozitive. Postopek pa je |>recej kompliciran iu dolgotrajen, ker inom film skozi 5 kopeli in je rezultat samo v veščih in verziranib rokah siguren. Takšni filmi se u|>orabljajo zlasti v amaterski kinematografiji ter iih običajno razvija fotografska industrija sama (razvijanje je zaračunano že v kupnini). Le nekaj tovarn prodaja takšne filme brez stroška za razvijanje nn metre. — O zadevi se lahko liolj natančno poučite še v Kminermannovi knjigi »Leica-Technikr. Izposodili vam jo bodo prav radi v ljubljanskem fotoklubu, ki jo imajo v svoji knjižnici. Najenostavnejše pn je vsekakor, če si napravite diapozitiv najkrajšim [>otoni — ki je tudi naj-sigurnejsi — s kopiranjem! NAJMOČNEJŠA STANOVSKA SOCIALNA ORGANIZACIJA Prejeli smo: Ni res, da bi se bil na občnem zboru PodjKjrnega društva železniških delavcev in uslužbencev«, ki se je vršil dne 14. junija v Mariboru, na čelu neznatne skupinice socialistov zakadil v blagajnika \Vurzingerja in operiral z nepoznanimi kartami. Res pa je, da sem v debati o poročilu iznesel stvari, ki so docela dognane, le da jih lanskoletni občni zl«ir. katerega se zaradi bolezni nisem mogel udeležili, ni obravnaval, ker delegatom niso bile, znane. Gre med drugim za zaračunanje izdatkov g. \Vurzingerjn z.a polni list za enkraino |>otovanje v Avstrijo, za od njega zaračunane stroške zn njegovo |k>tovanje v Ljubljano, dne 12. marca 1930. iu pa za honorar, ki ga je prejel kol član komisarijata v višini 14.100 dinarjev. Ni torej govora o tem, da bi bil moral osramočen utihniti, ampak sem pripravljen v svojimi izvajanji nadaljevali. Z občnega zbora pa sem odšel, ker je moje zdravstveno stanje, tako, da mi je zdravnik naj resneje nasvetov,il, dn so v izogih katastrofi varujem vsakega, tudi najmanjšega razburjenja, kar je. — mimogrede povedano znano vsem mojim prijateljem in ožjim znnn-ccni. Z odličnim spoštovanjem Smasek Franc. Rebrčan: Spomini koroškega študenta (Nadaljevanje.) To mi je prišlo prav, saj dosti cvenka nisem imel; da bi pa pritiskal na kljuko sPaupor stu-diosus sum, peto viaticum- v bližini svojega rojstnega kraja tudi nisem hotel. V čast vseh koroških duhovnikov moram reči, da so jako gostoljubni in posebno naklonjeni dijakom, ker vidijo v njih bodoče delavce na prosvetnem polju. Tako jo že bilo od nekdaj; pri tem pa ne sprašujejo, za kaleri stan si se odločil; glavno .je, da se res čutiš Slovenca, Dobro s poči l sem se drugo jutro poslovil od prijaznega župnika in krenil mimo Ilovčnika skozi Smarjeto, kjer sem izročil dobrodušnemu župniku Sercerju Andreju drugi pozdrav. Po kratkem odmoru sem stopal v ravnino, v narodno vedno zavedno Glinje, rojstni kraj dr. Rudolfa Ravnika, sedaj odvetnika v Mariboru. Tam je od 1900—1925 župnikoval Primožič Valentin, zlata duša, velik dobrotnik revežev. Ko ga jo nekoč berač prosil za niilodar, mu je dal srebrn goldinar. Berač je začudeno gledal in nazadnje rekel: iGospod fajmošter so so bržkone, zmotili, dali so mi cel rajniš, to je preveč. : Ali se Ii meša,« odvrne župnik, zakaj pa potlaš — beračiš, čc nisi potreben. — Župnik je šel dalje, berač jc pohitel za njim: :Bog lona.j, Bog lona.j!< — Primožič jo imel dijaki; rad, kjer je le katerega srečal, ni šel praznih rok od njega. Tudi jaz. sem dobil enkrat v Borovljah goldinar; prišel mi jo prav, saj sem. imel samo 10 vinarjev, do doma pa še šest ur hoda. Ko je Primožič umrl, je zapustil komaj toliko, da so |>lačali j)ogrcb. V Borovljah se nisem mudil; dan je bil kratek, hotel som dospeti šc v Svetno vas k Lojovcu. Sonce sc jo žc skoraj skrilo za Zingarico, ko scin se pred Svetno vasjo ustavil v narodni hiši pri H.elfar.ju, v kaleri se je rodil Štefan Singer, sedaj dekan v Kapli ob Dravi, znameniti raziskovalec, domače zgodovine. Po kratkem odmoru sem jo mahnil proli Svetni vasi k I-ojovru. Drugo jutro sem šol v Kaplo, kjer je bil tedaj za župnika Janez Ogriz, reberški rojak. Izročil sem mu kot tretjemu iskreno pozdrave komen-datorja Šervirlja. Po pogostitvi mi je pri slovesu dal roko, čutil sem nekaj okroglega, zardel sem in so srčno zahvalil. Ko sem bil zunaj, sem videl, da držim 20-kronski zlatnik. Veselo sem potoval naprej skozi št. Janž in Bistrico. Došel sem v Sveče, rojstno župnijo slavnih Kinspielerjev, ki so so pisali prvotno Mater-niki po neki pripravi, ki se rabi pri statvah. Pozneje jih jo neki župnik v krstnih knjigah preimenoval v Einspielcr-je, kar ustreza tkalskemu opravku, ko meče tkalcu čolničke v statve. Slavni buditelj in voditelj koroških Slovencev, Andrej Einspioler, se je rodil pri Pregleju v Svečah, stolni prost Lambert in višjesodni svetnik Tomaž sta bila doma pri Krivcu v Bistrici pri Svečah, tinjski prošt Gregor Einspioler pa je zagledal luč sveta pri Hajnžovcil v Ledinah pri Svečah. Četudi so zaradi duha Jožefinizma bili Mnter-niki preimenovani v Einspielerje — tedaj nemško ime, so oslali Slovenci; a »maternik« — miičenik je postal prošt Gregor Einspieler, ko so ga jio plebiscitu spodili iz koroške dežele. Znloge komendalorjevih jx>zdravov še nisem izčrpal. V Svečah jo leda,j župnikoval Šusler Janez. ki sem ga že poznal. Našel sem ga domu iu sporočil knkor mi je bilo naročeno. »Prav veseli me, da slišim kaj o.l Šervirlja, ki jo šo s Francem Traibarjem popeval njegovo pesmi, fiosehiio listo: Bralec moj. ti predragi, K' ne se jokaj in žaluj, tnko lepo, da smo ga vsi radi poslušali. No. kaui pa zdaj Ko mu jTOveni, da sem namenjen v šl. Jakob, meni naj ostanem le Iu, ker noč ni daleč. Rad sem sprejel vabilo, misle: Et hnbet bonnni pacem. Qui sedet post fornacom. Tako sem s svojo torbico srečno prijadral v varno zavetje. Spočit in dobre voljo sem se jioslovil od blagega svečeniku. ■ Pn le pišite Se kaj v .Mir','" mi reče pri slovesu iii mi da le)) nov bankovec, za 10 kron kot. potni list zn nadaljnjo potovanje. Vesel sem korakal v Št. Jakob, ki sem ga žp od leta 189l>. poznal. Pri cerkvi visoko nn hribu počiva nepozabni župnik France Treiber, znan jio svoji lopi pesmi Tam zn gniajnico'. Tinjski prošt flrpgor Einspieler. nazadnje župnik-begunec. v Sv. Juriju v Slovenskih goricah, je bil v št, Jakobu kot mlad kaplan lela 1878. Vedel je dosti povedali o Francu Treiberju, kar sem ludi priobčil v • Slovencu: St. 52 in 53 leta 1926. št. Jakob je bil zame vedno vzor narodno zn-vednega kraja, sn.j tu so doma slavni Janežiči in Sernjniki. Ko pa je bila speljana skozi liož železnica, so sp priselili tudi Nemci, kar se je ]«>-sebno za plebiscitu močno jioziialo. fcrtev teh razmer je postni eden najbolj narodno zavednih in delavnih, župnik Mntej Ražtin, ki je moral nazadnje v tujini iskali varnega zavetja, a je tudi tukaj doživel marsikatero razočaranje. Zapustil sem Šl. Jakob in se podal v l.oga-vas k svojemu prijatelju Malnviu Knklu. Nn novega letu dan pa som se zopet odpeljal proti Celovcu. Culi! sem se bogatega, saj jfi Bog ko-inendatorjeve pozdrave blagoslovil, da so rodili obilen sad, kajti tudi zadnji pozdrav, ki sem ga izročil v šl. Ilju župniku Janezu Zahlatniku jo prinesel mojim tovarišem v žepu drug pozdrav. V tistem čnsu je spisal moj prijatelj Rado kušej črtico Solzice . ki jc bila natisnjena v Slovenskem narodu . Snov za to je vzel iz. mojega življenja; nekaj sem dodal šc jaz. Vsebina je bila silno sentimentalna, skoraj bi rekel, da jp delala Goelhejevenui ,Werthers l.eiden ' močno konkurenco. Honorar, ki ga je dobil Kušej in ki je bil z.a tedanji^ razmere znaten, sva primerno množino solz, katere sva vsak opisnln, razdelila. Na uspeh sva bila oba |>oiiosiia, Kušej kot glavni pisec, jaz pn kol tisti, ki jo vso lo doživel. Bližal se jo čas mature, tislc grozne |K)šnsti, ki straši zadnja leta šole. Co kdo ni knj dobro znal, ga je profesor Scheinigg strogo pogledal in rekel: Kssetai omar — prišel bo dnn, n ni mislil nn pndec slavnega mesta Troje, ampak na obračun pri ustni izkušnji, ko bodo sedeli strogi izpraševalci p r i zelpni mizi. Pa tudi lo je minulo. Napravil sem pismeno maturo prav dobro, nakar so Sp sedaj z veseljem spominjam, pa tudi ustno sem prav srečno opra vil. Zjutraj ob spdmih. dno 0. julija 1898., smo nastopili šlirjo kandidal.je: Hojnik Ivan. Ilorn-bok Ivan, Lasse.r Franc in jaz, vsi Slovenci. Malo me je tresla mrzlica, a jp kmalu ponehala, ko spni zdelal kot prvi predmet matematiko, s katero se včasih nisva j>ovspiii dobro razumela, a pri slovesu se mi je izkazala zelo naklonjpnn. Z l.atinci in Grki pn sem se vedno dobro razumel, veselo sem pokraniljal z. Vergilijem in Kseno-tontom. nazadnje jp pricapljal So nemški Hans Sachs in bolel vedeli, kaj se o njem piše in govori. Slovenski pesniki in pisatelji: Vodnik, Prešeren. Jurčič, Stritar. Gregorčič in drugi pa so stali zn profesorjem dr. Skptom in mu zašepetali na uho: Le pusti ga na miru, mi smo že davno njegovi ljubljenci, saj je enkrat cel Prešernov Sonetni venec dcklamiral nu pamet, pa tudi v Mir piše, da razveseli koroške Slovence. In strašna pošast mature, se je spremenila v prijazno, lepo vilo ler mi izročila zvečer ob devetih po ravnatelju dr. Latzlu spričevalo z naročilom, dn lahko grem na univerzo, da se Se dalje izobrazim. Kje jo bil tisti znklad zakopan, ki bi mi omogočil drago študije, pa ni bilo zu-pisauo. TVedel/sJci šport Zbor kolesarjev v Celju Celje, 11. julija. Ob priliki 15. jubilejne zvezdne dirke so se sestali danes v Celju kolesarji in kolesarski de-'?vc!: Dopoldne so prispeli dirkači iz Ljubljane in Konjic, medtem ko so izostala kolesarska središča Maribor in Zagreb radi nalivov. Rezultati udeležencev so naslednji: Ljubljanska podzveza: Na progi Ljubljana-Celje (73 km) je startalo 7 tekmovalcev (11 jih je vodstvo dirke radi vremenskih neprilik na startu odvrnilo: 1) Kačič J. (Hermes) 2.08.17 — 2) Premk P. (Hermes) 2.08.17,40 — 3) Grcgorič J. (Hermes) 2.08.17,60 — 4) Kersnik L. (Hermes) 2.09,60 — 5) Gram A. (Ljubljanica) 2.09,80 — 6) Debevc I. (Ljubljanica) 2.10. — Start v Ljubljani je bil ob 6.38. Konjice—Celje (24 km). Start ob 6.45: 1) Bertoncelj Fr. 40.30 — 2) Zupane S. 43.56 — 3) Višner Al. 43.56,20 — 4) Knol L 52.58 — 5) Kovše J. 55.02, vsi Športni klub -Konjice«. »Klub slovenskih kolesarjev Celje« je za svoje člane izvedel dirko na progi Celje—Vransko—Celje 50 km) in so bili doseženi naslednji rezultati: 1) Kajtner Fr. 1.35.15 — 2) Jerneje O. 1.35.16 — 3) Pilko I. 1.35.17 — 4) Planinšek 1.38.16. Kakor zgoraj omenjeno, so morali izostali od dirk dirkači na progah Maribor—Celje, Prevalje— Celic, iz Šoštanja, Zagreba, Varaždina in Slovenj-gradca. Ob pol 12 so se zbrali v hotelu »Hubertus« vsi tekmovalci, kjer je predsednik kluba slovenskih kolesarjev g. Fajs razdelil diplome in darila posameznim zmagovalcem ter se jim zahvalil za udeležbo, nakar se je pričel kongres Kolesarske zveze Jugoslavije. Zbrane delegate je ob otvoritvi pozdravil podpredsednik zveze g. Romih iz Zagreba, ki je opravičil zadržanega predsedniki g. Rosen-berga. Nato je podal tajniško poročilo g. Ferari, tehnično g. Kranjc. Daljši referat jc podal tehnični referent ljubljanske podzveze g. Maver, nakar se je pri raznoterostih razvila stvarna debata, iz katere se je videlo, da je delo sedanje uprave usmerjeno za čim večjim izboljšanjem do pTed nedavnim skoraj nemogočih razmer, ki so pretile, da upro-pastijo ves jugoslovanski kolesarski šport. Kolesarske tekme Sofija, 11. julija, b. Tretja etapa mednarodne kolesarske tekme v Bolgariji se je končala z zmago Bolgara Jordana Konstantinova. Bolgar je zmagal v času 4:04.20 pred Jugoslovanom Grgccm in Prosinekom Romuni so bili v tej etapi zadnji. Pla-ccment jc sledeč: Bolgarija 12.13, Jugoslavija 12.13 (Jugoslavija je dosegla isti čas, razlika je bila le par korakov), Romunija 12,15.12. Danes ob 9 dopoldne so pričeli kolesarji tekmovati v zadnji etapi Ruščuk-Varna, katega proga je dolga 204 km. Naš nogomet v Soliji Sofija, 11. julija, b. S sinočnjim brzovlakom, ki jc prispel ob 10.40 v Sofijo, so prispeli v bolgarsko prestolico člani jugoslovanske nogometne reprezentance pod vodstvom g. Tanesavljeviča in Kle-menčiča. Na železniški postaji jim je bU prirejen prisrčen sprejem. Predstavniki našega športa so odšli v hotel »Slavjanska beseda«, kjer jim je bila prirejena večerja. Za tekmo vlada veliko zanimanje. Danes dopoldne so si gostje ogledali Sofijo in okolico, jutri ob 11 dopoldne pa bo v dvorani bolgarske akademije svečano zborovanje. Predstavnik jugoslovanskega športa Popov Lazar bo govoril nocoj v sofijski radijski postaji o delu in pomenu Ivanova. Mariborski šport Maribor, 11. ulija 1937. TENIS Včeraj popoldne in dane6 dopoldne se je na lepih igriščih SK Rapida na Koroščevi ulici odigralo finale cone A državnega prvenstva damskih ekip. Srečala sta 6e Tenis-klub Karlovac in prvak Slovenije SK Rapid. Tekmovanje je nudilo dober šport. Najboljša je bila prvakinja Slovenije Lirzerjcva, ki je obe igri sigurno odločila v svojo korist. Čutičeva je žilava igralka, vendar mora gledati, da si izboljša udarce in da igra bolj placirane žoge. Zelo dobra je Karlovčanka ga. Bival, ki razpolaga z lepo izenačenimi udarci, je sigurna, le v odločilnih trenotkih ji menda malo popustijo živci. Tudi druga zastopnica Karlovca je solidna igralka (ga. Steiner). Podrobni rezultati: Lirzer (R) : Bival (K) 6:4, 6:3. — Lirzer : Steiner 6:1, 6:1. — Bival : čutič (R) 7:5, 4:6, 8:6 (zelo dvojic Lirzer-Čutič (R) : Bival-Steiner (K)i-jSme-ls napeta borba). — Čutič : Steiner 6:3, 6:4. Igra dvojic Lirzer-Čutic (R) : Bival-Steiner (K) 4:6, 6:1, 6:2 je bila najzanimivejša igra turnirja. Karlovčanke so v prvem setu s silno požrtvovalno igro zmagale, so pa zaradi očitne utrujenosti pozneje močno popustile. Rapidove dame 60 s lem zmagale 4 : 1 ter se placirale za medeonski finale grupe A : B, ki ga igrajo skupno z gospodi proti zmagovalcu Belgrada Beogradskim tenis-klubom v okvirju Mariborskega ledna dne 1. avgusta v Mariboru. SK 2ELEZNIČAR : SASK 4 : 5 (3 : 2). Danes popoldne se je odigrala na stadionu Železničarja važna nogometna tekma med gornjima nasprotnikoma. Tekma se je vršila za prestop v ligo. Železničar je podlegel boljšemu nasprotniku. Tekmo je gledalo okoli 1000 ljudi. Dober sodnik je bil g. Brglec iz Zagreba. — V predtekmi so sc srečali juniorji v semifinalni tekmi za prvenstvo Slovenije. Železničar je premagal Amaterje iz Trbovelj s 3:1 (0:0). 2elezničarji igrajo v nedeljo finalno tekmo z mladino SK Ljubljane. Zagrebški nogomet Zagreb, 11. jul. b. Danes je bil v Zagrebu redni letni občni zbor zagrebške nogometne podzveze, ki je ugotovil harmonično delo te športne ustanove. Ob 8 so se zbrali predstavniki vseh klubov in predsednik je v največji tišini otvoril zborovanje. Ker pa v smislu pravil ni bilo dovolj navzočih, je občni zbor zaključil in ga oh 9 vdrugič otvoril. Verifikarijski odbor je ugotovil, da jc izročenih 78 pooblastil ter da so vsa v redu. Navzočih je bilo vsega 10 Iduliov. Tajniško in blagajniško poročilo sta bila soglasno sprejela. Predložena je bila nova kandidatna lista z Žarko Bergerjem na čelu, ki je bila sprejela per acclamationem. Nadalje so bila rešena še nekatera vprašanja. Ob 12.30 pa je bil občni zbor zaključen. Belgrajski šport Belgrad, 11. julija, m. V polfinalni trkmi za prestop v ligo je Jedinstvo premagalo SK Vojvodino iz Novega Sada s 4:2 (1:1). V nedeljo bo tekma za definitivni prestop v ligo med Jedinstvom in Saškom, nato pa revanzna tekma v Sarajevu. Ker sta oba kluba v zelo dobri formi, bosta ti dve tekmi zelo pomembni. Velike verske svečanosti V LisiettXtl 7 kardinalov 70 Sfaofot? v sprevodu Pariz, 10. julija. AA.Državni tajnik Pacelli je prispel v Lisieux, kjer so mu priredili zelo svečan sprejem. Železniška postaja je bila vsa okrašena s francoskimi in papeškimi zastavami. Na peronu so kardinala sprejeli in pozdravili filadelfski nadškof kardinal Daugherty, reimski nadškof, milanski nadškof, lillski škof, alžirski, renski, tourski in rouen-ski nadškof ler še 75 škofov. Na postaji je velika množica priredila kardinalu prisrčne ovari;e. Po sprejemnih pozdravih na peronu tukajšnje postaje je godba v čast kardinalu Pacelliju zaigrala papeško himno in nato marseljezo. Kardinal se je s svojim spremstvom s postaje odpeljal najprej v karmelitansko kapelo. Avtomobili so le polagoma prodirali skozi gost špalir množice, ki je navdušeno pozdravljala papeževega izrednega legata. Avtomobile so spremljali oddelki konjenicc 7. polka. Sprevod je šel tudi mimo občinskega doma, na katerem se je vila papeška zastava. Iz karmelitske kapele se je kardinal Pacelli odpeljal v dom sv. Janeza, kjer se je nastanil. V karmelitski kapeli je kardinal prečital papeževo bulo o svoji misiji. V tem pismu pravi sveti oče med drugim, da je pripisati božji Previdnosti, ker se blagoslovi nova bazilika v Lisiexu baš sedaj, ko je mnogo narodov med seboj v hudih sporih zaradi svojih posvetnih interesov. Bazilike niso zgradili le sinovi Francije s svojimi prispevki, nego eo darovi prihajali z vseh strani sveta. To pomeni, Bitka pri Peipingu Čankajšek mobilizira Šanghaj, 11. julija, b. Po vesteh, ki prihajajo z Japonske, so bde štiri kitajske armade poslane proti mestu Peipingu. Prva armada je bila že poslana na samo bojišče pri kitajskem zidu. O samih borbah Se niso znane podrobnosti, ker je cenzura na obeh straneh huda. Znano je le, da so porušene železniške proge med Harkovim in Tiencinom in da je ostala samo še ona proga, ki veže Tjencm s Sanghajem. . „ . ... General Čankajšek je moral pod močnim pritiskom liberalnih elementov v kitajski araiadi proglasili splošno mobilizacijo vseh obmejnih, pomorskih in letalskih sil. , .. . Kitajska vojska se je zbrala 'koli mesta Ve -p in g, kamor neprestano prihajajo nove okrepitve. Istotako prihajajo neprestano nove čete v oblast šaaghoja.^ ^ ju]jja AA Pri poslednjem spopadu kitajskih in japonskih čet do katerega je pnslo nekaj milj zapadno od Pejpinga, je padlo okrog 20 japonskih vojakov in podčastnikov. Borba je pa bila kmalu prekinjena. Medtem je prispela iz išanghaja vest, da se je pričela prva japonska armada že pomikati proti severa ob progi Hanken- da med raznimi narodi še zmerom obstoja neka vrsta sloge in zajednice. Pismo pravi dalje, da je poglavar katoliške cerkve popolnoma prepričan o pobožnosti sv. Terezije in njenem trpljenju za krščansko vero in da je zato poslala svojega delegata kardinala Pacellija, da osebno vodi svečanosti in blagoslovi baziliko v nadi, da bodo nebeške rože, o katerih je govorila in ki jih je obljubljala sveta Terezija v bodoče, s svojim vonjem še bolj navdale vse vernike, ki bodo prišli v Lisieux in da jim bodo pokazale pravo pot k nebeškemu življenju. Kardinal Pacelli se je nekaj ur zadržal v svojih sobah, nato pa je peš odšel v karmeltisko cerkev. Spremljalo ga je šest kardinalov in 70 nadškofov in Škofov, dalje bivša ministra Marin in Bleseau, Iran-coski poslanik pri Vatikanu ter mnoge ugledne osebnosti. Kapela je bila okrašena s francoskimi in papeSkim zastavami. Kardinal je zavzel svoje mesto na prestolu, takoj nato je prečital papeževo bulo v latinščini in francoščini. Lisieuxi škof sc je kratko zahvalil sv, očetu in kardinalu Pacelliju za toliko pozornost, nato pa so se tri sestre reda sv. Terezije zahvalile Previdnosti božji, da je omogočila tako veliko svečanost. Kardinal Pacelli se je nato podal v stranske kapele. Bil je tudi na grobu sv. Terezije. Na njem je pokleknil in molil. Ko se je nato spet vrnil v svojega stanovanje, mu ogromna masa ni več aplavdirala, nego se spustila na kolena in prejemala njegov blagoslov. Pcjping. London, 11. julija. A A. Po vesteh iz Sanghaja jc maršal Čankajšek izdal ukaz, po katerem se mora kitajsko vojno letalstvo nemudoma pripraviti na mobilizacijo. Po vesteh z Daljnega vzhoda jo včeraj zvečer prišlo do hudega spopada med Japonci iu Kitajci v bližini mesta Vang-Ping. Japonsko čete so odbile več kitajskih napadov. Kitajci so se v Vang-Pingu dodobra utrdili. Okrog Pejpinga so je ponori razvila krvava bitka. Japonske četo so zavzele Ling-Vang. Borba pa se tam tedaj se ni nehala. Maršal Cangkajšek jc odredil takojšnjo mobilizncijo vseh kitajskih letalskih sil. Štiri ie mobilizirane divizije so se odpravile v severno Kitajsko. V Tokiu pa so sc ponoči vršila važna posvetovanja med ministrom vojnega ministra, zunanjega ministra in vrhovnih japonskih generalov, razpravljali so o najnovejših dogodkih na Kitajskem. Agencija Dotnej poroča, da je maršal Cangkajšek dal pcjpinskcmu županu in generalu Feng-Cihanu, poveljniku 37. divizije navodila, po katerih morata odkloniti sleherne japonsko kompromisne predloge. I)a sc kitajska vojska nc sme umakniti niti za ped s svojih sedanjih postojank in da se v primeru potrebe nič ne ozirata na žrtve, ki hi jih zahtevala uspešna obramba kitajske dežele. K otvoritvi prvega nemškega doma na Slovenskem Koroškem Zopet se je posrečilo koroškim Nemcem zasekati v slovensko narodno telo na Koroškem novo rano, ki že s prvim dnem nosi v sebi gnojne klice, da bi se ne mogla zaceliti in izbrisati z izmučenega telesa slovenskega naroda. Sredi Podjune je zrasla iz slovenskih tal hiša nemštva, ki naj postane leglo sovraštva in središče najbrezobzirnej-šega raznarodovalnega dela med slovenskim ljudstvom. Tej strupeni rastlini, ki ima žalostno nalogo sejati po slovenski zemlji seme odpadništva, so pognojili z nemškim denarjem, ki ga imata za take nizkotne namene Siidiimarka in celovški Heimatbund vedno v obilici na razpolago; tako je mogla na peščenih tleh vzkliti in se razbohotiti. Veliko ran je že zadalo nemštvo slovenskemu narodu, a odkar dosega njegova roka samo še koroško ljudstvo, je izlilo v svojem užaljenem ponosu vse nakopičeno sovraštvo na ta ubogi rod, ki že itak krvavi iz neštetih ran, samo da bi mu čim prej vzelo njegovo govorico in ga zadušilo v njegovi lastni nevednosti. To so stvari, nevredne 70 milijonskega naroda, sramoten madež na njegovi kulturi, to je početje, ki mora roditi odpor, to je greh, ki ne more ostati nekaznovan. Enkrat že je moral nemški narod težko poplačati krivice, ki jih je nekaj njegovih brezvestnih fanatikov nagromadilo na slovenske podložnike. Toda vse kaže, da ta narod iz svoje nesreče ni črpal nobenih koristnih naukov. Zopet dovoljuje, da nekaj nadutih brezvestnežev pripravlja celokupnemu nemškemu narodu katastrofo s tem, da skušajo ti ljudje razplamtiti strasti sovraštva med obema velikimo rodovoma in jih pognati v medsebojno borbo na življenje in smrt. Ali ne pomislijo ti fanatični brezvestneži, da s svojim blaznim početjem lahko ugonobijo milijone svojega naroda, ne da bi na drugi strani pridobili samo trohico svojih izgub. Ali res ne uvidijo ti blazni ljudje, da pomenja sovraštvo do slovanskega soseda ugonobitev njihovega lastnega naroda? Saj je vendar popolnoma jasno, da bo moral nemški narod izkrvaveti, če se bo hotel boriti hkrati na dveh frontah. In še to: Narod, ki ne zmore toliko kulturnosti, da bi priznaval drugim narodom popolno enakopravnost, nima pravice, da za svoje narodne drobce izven meja zahteva kakršnakoli prava. Tak narod hoče lastni pogin in če trpi v svoji sredi ljudi, ki ga na to pol tirajo in se jim celo ukloni, ne zasluži nobenega razumevanja. Za nadutost ni leka in proti neumnosti se tudi bogovi zaman borijo. Nedeljska prireditev v Dobrli vasi je imela pravi videz propagandnega zborovanja izza plebiscita leta 1920, Na hiši župana Taurerja, ki je znan po svoji naduli brezobzirnosti do Slovencev in nosi naslov »dobroljskega diktatorja«, je viselo polno propagandnih letakov iz glasovalne dobe, med njimi slika srbskega vojkaa, ki namerja puško z nasajenim nožem proti kmetu na polju, spodaj pa nosi napis: »V Jugoslaviji bo vojna, na Koroškem pa ostane mir.« Srbski vojak je upodobljen kot ogromna prikazen smrti. Po 17 letih se na Koroškem zopet pojavljajo neukusnosti plebiscitne propagande, ki naravnost žalijo čast Jugoslavije in njene vojske. Potem govori neštetih govornikov: Obrambni boji, 10. oktober, plebiscitni duh, obrambni duh, vse to je neprestano na jeziku, kot bi hoteli s silo priklicati iz grobov duha sovraštva in maščevanja. »Kar smo sejali, to hočemo tudi žeti!«, tako je napisano na enem izmed nlebiscitnih letakov. Se;ali ste prepir in mržnjo med slovensko ljudstvo, kakšna bo žetev? Na predvečer slavnostne otvoritve nemškega doma jc bila prireditev na dvorišču starodavnega benediktinskega samostana. Pripeljali so igralce iz Celovca, ki so izvajali prizor »Zvestoba za zvestobo« po motivih pesmi Nibelungov od Schottlerja. Uvodno je spregovoril poslovdja celovškega Hei-matbunda g. Maier-Kaibitsch. Plebiscitna doba in obrambni boii so tvorili iedro govora. V isti sapi pa si je upal trditi, češ da »mi nismo nikoli go:ili nobene mržnje in nočemo sovraštva. Slovenska manjšina naj se svobodno gibi e, naj se udejstvuje na kulturnem polju, kolikor premore iz svojih lastnih moči « To si upa spregovoriti človek, ki sam iz vse duše sovraži slovensko ljudstvo; ki je zastavil vse svoje sile. da bi se Slovencem preprečil vsak kulturni razmah: ki se zaveda, da je Slovencem na Koroškem onemogočeno vsako kulturno življenje, dokler jim šola ne nudi najprimitivnejših osnov v maternem jeziku: on, ki je z zagrizenim odporom preprečil reformo koroškega šolstva. Ali so to dejanja ljubezni? Pri ljudeh te vrste so redke celo besede, ki priznavajo koroškim Slovencem pravico kulturne samobitnosti, vsa njihova dejanja pa poslavljajo celo tc redke besede na laž. Po prireditvi na samostanskem dvorišču se je razvil sprevod z bakljami po trgu in se zaključil s kresovamem pred novim domom. Pogled na udeležence je povedal, da so to prav za prav tujci na tej zemlji. Skoro nobenega preprostega človeka, večinoma meščanstvo iz bližnjih trgov, največ iz Velikovca, uradništvo, učiteijstvo, trgovstvo. Njihova noša in govorica sta razodevali, da so se ti ljudje svojemu ljudstvu odtujili ali pa se priselili iz drugih dežel v te kra;e. Domače ljudstvo iz okolice je občutilo, da je la slavnost zanj tuj svet, ki ga ne more razumeti in še manj se z njim trniti, zato je ostalo ob strani. Na dan glavnih otvoritvenih svečanosti, na nedeljo, so pripeljali iz cele spodnje Koroške, pa tudi iz Celovca in Labudske doline okrog 3000 gostov, ki so nudili podobno sliko kot na predvečer: Prevladovalo je meščanstvo, podeželska inteligenca in polinteligentni krogi, podeželskega ljudstva je bilo bore malo in še to bolj iz radovednosti. Dopoldanski program so tvorili alpski nemški plesi, ki jih je učiteijstvo urilo že vso zimo in pomlad. Posrečilo se jim je pokazati nekaj parov iz pretežno slovenskih far, kar pa ob koroških razmerah ni nobena umetnost. Če sodelujejo samo člani uradniških družin, že zadošča, da se lahko sestavi plesalska skupina štirih parov. Ob pol 12 je bila slovesna blagoslovitev doma. Blagoslavljal je dobroljski prošt g. Trupe, Nato je sledil slavnostni sprevod z okrašenimi vozovi in simbolskimi slikami po vzorcu dunaiskih slavnostnih sprevodov. Na čelu voz, obit s propagandnim materialom izza glasovanja. Vsa večja podjetja Podjune kot n. pr.: tovarna piva »Sargendorf«, lesna industrija Leitgeb i. dr., so poslala v sprevod svoje lastne vozove s simbolično upodobitvijo svoje produkcije in s tem pokazala, v čigavih rokah je gospodarska moč dežele. Da se potem na gospodarsko odvisne sloje izvaja v polni meri pritisk v naro-dostnem pogledu, je pač samo ob sebi razumljivo, V lej luči tudi število udeležencev izgubi svoj pomen, kajti z denarjem in gospodarskim terorjem, pa če prav bi bil neviden, se dajo delati čudeži. Popoldne je bila slovesna otvoritev doma. Kot prvi govornik je nastopil dobroljski župan in predsednik tamošnjega »Heimatkreisa« g. Taurer. Med drugim je izjavil, da se motijo tisti slovenski vo- ditelji, ki mislijo, da bodo v autoritarni državi nezavedne Slovence prisilili na svojo stran. »Imamo autoritarno vlado, toda ne tako, ki bi pristala na nasilno raznarodovanje in reslovenizacijo.« Koroški Slovenci morajo biti zares ponosni, če jim kljub čisto nemškemu državnemu aparatu, kljub Heimatbundu in Siidmarki, kljub nemški šoli in vsemu sistematičnemu ponemčevanju Nemci očitajo »raznarodovanje Nemcev«. To so tako bedaste go-rostasnosti, da se mora človek vprašati, ali je nadutost ljudi, ki so zmožni takih trditev, še normalna ali že meji na nesramno zlobo in idiotizem. V imenu deželne vlade in glavarja je govoril dež. svetnik g. Ferlitsch, v imenu Heimatbunda pa zopet g. Maier-Kaibitsch, ki je med drugim izjavil, »da smo prizadeto gorje izza časa plebiscita že odpustili, nc moremo pa tega pozabiti«. To je seveda čisto navadna besedna igra, ki pove ravno toliko kot: »Duh 10. oktobra naj še nadalje vlada med nami!« Taka je pripravljenost k spravi! Ob 16 se je pričel iz doma preko vseh avstrijskih radijskih postaj prenos pod naslovom »De-berndorfer Grenzlandstunde«. Besedilo je sestavil prosvetni referent celovškega »Heimatbunda« dr. Rumpold, sodelovali so godbeniki iz Železne kaple in Velikovca. V tekstu so se ponavljale stare, osivele in oguljene fraze iz heimatbundovega besednjaka, ki pričajo o brezprimerni duhovni revščini koroških raznarodovalcev. Med njimi sc je pojavila tudi sledeča cvetka:: Ker koroške nemške pesmi zvenijo čisto slovensko, zlasti Kotschatove in Wiegelejeve skladbe, se je zdelo dr. Rumpoldu gotovo potrebno, da nemškim poslušalcem pojasni ta nenemški prizvok. Po ustih notarskega pripravnika g. Brczovnika ie povedal strmečemu svetu tole: »Die spezielle Note bei kartner Liedern ist ein Oberbleibsal aus der Keltenzeit!« »Posebni prizvok o koroških pesmih je preostanek iz keltskih časov!« Najbrž mora biti prave Nemce v dno duše sram koroške nemške učenosti in kulture. Kajti take nesmisle je že prav težko najti v zgodovini. Še nekaj o ozadjih in incidentih dobraljske prireditve, ki šele pokažejo resnično sliko položaja. Na čast slovesnosti so bile na vseh hišah v trgu izobešene koroške zastave. V poslopju »Slovenske posojilnice« stanuje okrajni vodja »Domovinske fronte«, dr. Smrečnik, ki je na slovenski hiši brez dovoljenja lastnikov izobesil kar dve zastavi, med njima je bila ena državna s križem »D. F.«, Kljub energični zahtevi predsednika »Posojilnice«, naj se zastavi takoj odstranita s hiše z utemeljitvijo, da otvoritev nemškega doma za Slovence ne more biti nikak povod, da bi izobešali državne zastave, dr. Smrečnik ni hotel sneti zastav, temveč se je pritožil pri županu. Ta je kmalu nato razburjen pridrvel v »Posojilnico«, grozil predsedniku in tajniku z aretacijo, češ da ima že povelje iz Celovca, kričal nad obema in med rugim izjavil: »Wir lassen uns nicht mit euren dreekigen Fiissen auf dan Kopfen hcrumtreten!« (Ne pustimo, da bi vi z vašimi blatnimi nogami hodili po naših glavah!) Vse to zato, ker so Slovenci zahtevali z lastne hiše odstranitev zastave, ki je bila namenjena počastitvi nemškega doma. In taisti gospod Taurer je v radiu govoril še isto jiopoldne o nemškem domu, češ to bo »h'ša veselja in miru!« Pred javnostjo se Slovenci prijemajo z rokavicami, v praktičnem življenju pa hodijo s kiji nad nje. Podoben incident je bil z zastavo na slovenskem »Društvenem domu«. Odločni zahtevi društevnika se je najemnik sicer uklonil in snel zastavo, zato pa je bil dotični društvenik citiran na orožniško postajo in zaslišan. Odpuščen je bil z zagotovitvijo, da bo zadeva izročena višjemu predstojništvu. Še nekaj je treba posebej omeniti. S prvim julijem so bile tudi za letos prepovedane vse priri-ditve večjega značaja v zaprtem prostoru in pod milim nebom. Izvzete so samo prireditve vsedržavne politične organizacije »Domovinske fronte«. Isti ljudje, ki so v nedeljo priredili slavnost v Dobrli vasi, so malo prej organizirali učiteljsko zborovanje v Borovljah; isti ljudje so vodili vse nastope nemških telovadnih društev v PodkloStru, Beljaku, Mostiču itdč Režimski listi so označili vse te prireditve kot narodnosocialistične. Kako je potem tolmačiti pojav, da je bil pri otvoritvi v Dobrli vasi kljub vsemu temu navzoč zastopnik deželne vlade in glavarja? Skoro dva dni je trajala vsa slovesnost in vendar v vsem tem času ni padel niti en pozdravni klic Avstriji (Heil Osterreich«, pozdravni klic »D. F.«).Kako si je tolmačiti rodo-Ijubje prisotnih? Kako si je mogoče razlagati, da je bila dobroljska prireditev dovoljena kljub zakonu o zborovanjih? Koroška postaja res vedno bolj zagonetna ... Brat namestnika Peroviča utonil v Splitu Split, 11. julija, b. Danes ob 11 dopoldne je v splitskem kopališču Bačvice zadela kap brata kr. namestnika Krsto Peroviča, uradnika kmetijske postaje v Sinju. Pokojnik se je mudil nekaj dni v Splitu pri zetu, davi ob 10 pa se je pritoževal, da mu je slabo. Ob 11 je dobil srčni napad in se je nenadoma zrušil v vodo. Kopalci so mu priskočili na pomoč, nato pa so ga prepeljali v stanovanje njegovega zeta. Poklicali so zdravnika dr. Račiča in dr. Burjana, ki pa sta mogla ugotoviti le smrt. Uboj v Ko šahih Maribor, 11. julija. V noči od sobote na danes se je pripetil na državni cesti v Košakih tragičen dogodek, ki odmeva po mestu in okolici. Trčili sta skupaj dve gruči vinjenih delavcev, brez povoda je prišlo do prepira in pretepa, katerega je končno odločil nož. Dve skupini delavcev, ki so zaposleni pri gradnji ceste Maribor-Št. Ilj, sta včeraj popoldne prišli v Maribor ter v mestu in okolici zapravljali težko prislu-ženo mezdo. V eni skupini je bil 34-letni brezposelni pekovski pomočnik Adolf Božtiik iz Jelene 22, ki je nedavno našel zaposlitev pri cestnem delu, drugi pa je bil njegov tovariš Karol Kožar. Obe skupini sta ločeno popivali, po noči okoli 10 pa sta se vračali vsaka za sebe po cesti iz mesta skozi Košake proti domu. V Dol. Počehovi je ena skupina došla drugo, pa je nastalo med obema najprej zbadanje in zabavljanje, potem pa se je začelo zares. Vinjeni moški so se ruvali med seboj, pa eo kmalu zopet odnehali, le Božnik in Kožar sta se resno spoprijela, se metala in valjala po tleh ter se mikaetila s pestmi. Naenkrat pa, ko sta se oba nahajala zopet na tleh, je odjeknil smrtni krik, oba sta planila jio konci, Božnik pa je takoj nato zopet omahnil in se sesedel na cesto. Iz prsi mu je vrela kri iz rane, katero mu je Kožar zadal z nožem. Zadel ga je naravnost v srce ter jo Božnik čez nekaj trenutkov