TRST, nedelja 16. decembra 1956
Leto XII. - Št. 286 (3524)
Cena 30 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94-638, 93 808, 37-338
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCH1 št. 6, U. nad. — TELEFON 93-H0* IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2» — Tel.
sl. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finanCno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FL^;	'	slovenite,
Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska urzavna za o	Tr3,
Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - izdala založništvo tržaškega ta.
Kebru pride danes v Vashington vseh ustvarjalnih sil
na važne razgovore z Eisenhowerjem
Včeraj se je v Londonu razgovarjal z E de no m - Izrekel je željo, naj bi se odnosi med ZDA in Kitajsko izboljšali Komentarji političnih opazovalcev - Veliko zanimanje za Eisenhovterjev odgovor Bulganinu v zvezi z razorožitvijo
LONDON, 15. — Predsednik I za dalekosežne programe. Se J Novi elementi v ameriškem indijske viade Nehru je danes * nator John Sherman Cooper, stališču naj bi bili: 1- ZDA
t"lni L 1	. _ Xi	TT _ 1L J 1 _	_ 1 _	1-1	4 — kil , 1 —	m Atr	pa nrinrntrl i nno r	a 1
Prišel iz Novega Delhija z letalom v London od koder je nadaljeval pot v Wa:?hington. kamor bo prispel jutri. Ob 13.30 je Nehru obiskal Edena tn se z njim razgovarjal tri četrt ure.
Na londonskem letališču je Nehru v zvezi z bližnjimi razgovori s predsednikom Eisen-hovverjem izjavil, da zanje ni določen noben dnevni red, dodal pa je: «Vsekakor si bo-Pto med razgovori skušali izmenjati naše ocenitve in razmeti naša stališča.«
Na vprašanje, ali odhaja v ZDA zate, da bi posredoval Pri predsedniku Eisenhovverju v odnosih med ZDA in Kitajsko, je Nehru odgovoril: «Ne čutim se posredovalca v tem stnislu. Tudi ne grem v ZDA, da bi posredoval v določenih tadevah. Dejal sem, da imam ?a privilegij iti v ZDA, da jj-tbenjam misli s predsednikom Eisenhowerjem.»
»Očitno smo mi v dobrih Jdnosih s Kitajsko in v do-Jrih odnosih z ZDA, je dodal Nehru. Zato bi bili zadovoljni, če bi ZDA in Kitajska u-vedle med seboj dobre odno-ali če bi vsaj popustila napetosti med njimi.«
Ko je odgovarjal na druga vPrašanja, je Nehru dejal, da Slede Sueza »obstaja sedai večje upanje za rešitev te zadeve, kakor v preteklosti«, •sekakor pa so še težave. Ko ga vprašali o sovjetskem Prodoru na Srednji vzhod je Nehru dejal: «Ne verjamem, da bi bila resna nevarnost plede tega, če bomo ta vpra-®?nja načeli z namenom, da 3ih rešimo mirno namesto z Jnislimi, obdanimi s strahom *n z zaskrbljenostjo.«
Pred odhodom iz Londona la Nehru izjavil, da je zelo ^dovoljen z razgovorom, ki Ba je imel z Edenom.
Politični opazovalci izjavljajo, da je med najvažnejšimi vprašanji, o katerih se bo Nehru razgovarjal z Eisenho-"ferjem, tudi morebitna ame-Nška pomoč za izvajanje dru-Sega indijskega gospodarskega petletnega načrta. Stroški *ega načrta so predvideni na milijard dolarjev, toda Nehru je zadnje dni v parlamentu izjavil, da zaradi zad-h jih mednarodnih dogodkov. Jlasti na Srednjem vzhodu, P°do ti stroški večji spričo *ežav, ki so nastale pri doba-v.ah iz tujine. Sedaj se ame-Nš'ki letni prispevek vrti okoli <* milijonov dolarjev. Ta zne-s?k se zdi premajhen in se ?akazuje letno, kar ne dopu-?fa indijskim gospodarstvenikom njegovega uporabljanja --------------------------------
ki je bil do preteklega novem- so pripravljene sedaj sprejeti bra poslanik v Indiji in ki se nadzorstvo nad razvojem po
je tudi po tem datumu razgovarjal z Nehrujem iin drugimi indijskimi voditelji, pa je predlagal znatno zvišanje letnega ameriškega prispevka. Bil je tudi med tistimi, ki so organizirali Nehrujevo potovanje v Washiington.
Kar se tiče splošne politike, so opazovalci mnenja da bosta Nehru in Eisenhower govorila o sledečih zadevah:
A. Položaj na Srednjem vzhodu. Eisenhower upa, da bo Nehru lahko uspešno posredoval med Egiptom in zahodnimi državami za dokončno rešitev izraelsko - arabske, ga spora in za ureditev drugih vprašanj. Nehru pa je mnenja, da je potrebna sovjetsko - ameriška razjasnitev stališč o splošnih vprašanjih Srednjega vzhoda, in je s tem v zvezi v sredo izjavil ameriškim novinarjem, da je prišel čas, ko se morajo ZDA raz-govarjati s Sovjetsko zvezo o dokončni ureditvi in medsebojni obveznosti, da se takoj preneha pošiljanje orožja in vojaških dobav državam tega področja.
B- Prav tako bosta Nehru in Eisenhower govorila o položaju na Madžarskem, pri čemer se zlasti omenjajo zadnje Nehrujeve izjave v indijskem parlamentu, ki je poudaril, da je Indija proti vojaški intervenciji v drugih državah.
C- Kitajsko vprašanje. Nehru prihaja v Washington po važnih razgovorih s Cuenlajem. s katerim se bo ponovno sestal ob povratku v Novi Delhi. S tem v zvezi je dovolj omenit- njegove današnje izjave na londonskem letališču. Ugotavlja se, da so ZDA sicer dale v OZN pobudo, naj se ne sprejme Kitajska v OZN, toda pripominja se, da se je ameriško stališče do Kitajske v zadnjih mesecih znatno spremenilo, čeprav se za sedaj kaže samo v tem, da se izraža splošno nezaupanje do formoških oblasti. Z druge strani pa je tudi pekinška
radiu vodenih izstrelkov, če Sovjetska zveza sprejme isto, v okviru sistema inšpekcij. 2. Vendar pa ta sistem inšpekcij ne bi bil več bistveni pogoj za znižanje vojaštva. ZDA bi bile sedaj pripravljene znižati svoje oborožene sile na 2,5 milijona mož, če se sprejme relativno omejena inšpekcija, če S'Z napravi isto. 3. Skrbno je treba proučiti Bul-ganinov predlog o «znatnem znižanju« angleški? - francosko - ameriških čet na eni in sovjetskih na drugi, na področju NATO in varšavskega pakta.
Rezultati sedanjih posvetovanj bodo baje predloženi
V zahodnoevropskih poslaništvih v Washingtonu z velikim zanimanjem pričakujejo Eisen-hotverjev odgovor na zadnji Bulganinov predlog o umiku čet na obeh straneh v Evropi. Zatrjuje se, da nekateri funkcionarji resno proučujejo možnost umika zavezniških čet iz Zahodne Nemčije, zato da bi tudi Sovjetska zveza umaknila svoje iz Vzhodne Nemčije. Toda ameriški funkcionarji so danes zanikali obstoj takega načrta.
Moskovski radio pa je v svoji oddaji namenjeni Severni Ameriki danes izjavil, da manjka sedaj samo še ameriški pristanek, zato da se razorožitev izvede. Dodal je. da je Sovjetska zveza do sedaj sprejela «vse razorožitve-ne predloge zahodnih držav
pododboru OZN za razorožitev 1 ki so bili resno praktičnega v začetku prihodnjega leta. I značaja«.
VARŠAVA, 15. — V zvezi z volilnim programom, ki ga je objavila v sredo’ fronta poljske narodne enotnosti, piše glasilo poljske enotne delavske stranke »Tryi>una Lu-du»: «Poljski politični . voditelji, naj bodo komunisti, kmetje ali katoličani, so podpisali skupni volilni program, ki točno izraža enotnost vseh ustvarjalnih pil na Poljskem. Ta sporazum ni noben kompromis med nasprotujočimi si političnimi tendencami in tudi ni sistem, v katerem bodo nekatere tendence prevladovale nat drugimi.« List pripominja. da v tem programu ni nobenega predloga, ki bi ga postavila samo ena določena stranka. «Ta program, zaključuje list, je rezultat harmoničnega političnega sodelovanja ter priča modrosti in političnega realizma Poljske pred volitvami za ljudsko skupščino.«
Agencija PAP je danes zanikala vesti nekaterih zahodnih listov, da je prišlo do stavke v premogovnikih in v poznanjskih jeklarnah, da so demonstranti napadli sovjetski vlak v Kutnem, da so bile demonstracije v Zopotu in Lipnu, ter da je bil v Ligni-ci zažgan krožek sovjetskih častnikov.
Položaj na Madžarskem je težji kot po vojni Novi ukrepi vlade za zvišanje proizvodnje
Omilitev strogosti zakona o obsednem stanj n - "V Csepelu dela do 70 odst. delavcev in delavski svet ponovno deluje
BEOGRAD, 15. — Po ve-steh iz Madžarske je položaj v deželi danes težji kakor po vojni. Po zlomu sistema, ki je kompromitiral tudi tam socializem in po vsem tem. kar se je dogodilo po 23. oktobru, vštevši sovjetsko intervencijo, je politična kriza zelo globoka in zapletena. Vse to pa še bolj onemogoča normalizacijo gospodarskega življenja, od katerega je odvisno normalno življenje v č ržavi. Kje je izhod iz zapletenega položaja? Kadarje-va vlada meni. da je potrebno najprej vzpostaviti red, zopet postaviti na noge partijo. zlomiti »kontrarevolucijo« in da se šele potem lahko govori o demokratizaciji državnega aparata in družbenega življenja. Tisti Madžari, ki jim je pri srcu socialistični izbed iz sedanjega položaja, ne razumejo, zakaj se vlada v borbi proti kontrarevolucionarnim tendencam ni
NENN1 SE JE V VČERAJŠNJEM GOVORU DOTAKNIL TUDI KONGRESA KPI
Da bo tretja svetovna vojna nemogoča
zahleia Nenni neposredne stike med blokoma
Scoccimarro je predsednik centralne kontrolne komisije KPI - Liberalcem preseda demokrščansko napadanje na zunanjega ministra Martina
naslonila na pridobitve od 23. oktobra, v prvi vrsti na delavske svete. Po njihovem mnenju aretacije številnih ljudi, ki jih potem izpuščajo na svobodo kot nedolžne in razpustitev delavskih svetov ne more zadeti etvarnih kontrarevolucionarnih kali, temveč samo veča nezaupanje med delavci in vlado. Niso maloštevilni dobronamerni in trezni ljudje, večinoma komunisti, ne glede na to, ali so že vstopili v madžarsko socialistično delavsko stranko ali ne. ki soglašajo, da je treba odločno vzpostaviti red, ki pa niso mnenja, da je samo to dovolj, zlasti ne v sedanjem trenutku, ko socializmu in demofcraoiji ne grozi samo ena nevarnost, buržoazna restavracija, temveč tudi druga, verjetno še večja, stalinizem, ki že po vztrajnostni sili živi v vsakodnevni praksi, v zavesti in v navadah sedanjega aparata.
List «Nep Akarat« prav da-
hodnje leto zidati 10.000 stanovanj. Rudarjem bodo dovolili posojila z ugodnimi pogoji. 4. ministrstvo za premogovnike in državni urad za izvedbo tega načrta sta dobila navodila za zvišanje proizvodnje in za ocenitev potrebnih investicij, 5. ministrstvo za zunanjo trgovino je dobilo ukaz, , naj takoj poskrbi za | znaten uvoz premoga iz tu- j jine.	1
Radio je tudi javil, da je j minister za kmetijstvo izjavil, da zaradi sedanjih dogodkov ne bo mogla madžarska vlada izpolniti trgovinskih dogovorov, ki jih je sklenila z inozemstvom in bo zahtevala spremembo teh dogovorov.
Moskovska «Pravda» pa danes ostro napada predsednika Eisenhowerja, ki ga obtožuje «grobega vmešavanja v madžarske notranje zadeve« in dodaja, da skuša obnoviti hladno vojno.
Ko komentira Eisenhovver-jevo izjavo od 9. decembra,
nes piše, ca skušajo funkcio- ^a..le Kadarjeva vlada kriva narji nekaterih ministrstev I kršitve človeških pravic pise preprečiti nadziorstvo krajev- «Pravda», da so te obtožbe nih ljudskih odborov nad
(Od našega dopisnika)
RIM, 15. — Nova centralna kontrolna komisija KPI, ki je bila včeraj izvoljena, je imela danes dopoldne svojo prvo sejo. na Kateri je izvolila predsedstvo. Za predsednika je bil izvoljen Scoccimaro. kot se je pričakovalo. Podpredsednika sta D'Onofrio in Roveda, tajnika pa Lampredi im Valli. Vsi ti postanejo s tem obenem členi centralnega komiteja.
Centralni komite se bo se-
________, stal v ponedeljek, da izvoli
vlada znatno spremenila svoje i tajništvo in vodstvo. V tajni-stališče do Cangkajška, kate-j štvu bodo verjetno poleg To-remu je ponudila visoko me- gliattija m Langa^ ki bosta goste v pekinški vladi.
C- Razorožitev in s tem povezana vprašanja. V washing-tonskih diplomatskih krogih ‘zjavljajo, da se v zvezi z bližnjim sestankom odbora OZN za razorožitev, ki bo v četrtek, kaže znatna pomembna sprememba ameriškega sta-l’šča. O tem se ameriška vlada razgovarja z britansko, francosko in kanadsko vlado.
tovo spet potrjena na svojih mestih kot glavni sekretar in njegov namestnik, se Ingrao, Bufalini in Bonazzi. Po tem takem ne bi bili več člani taj mištva poleg Scoccimara in D’Onofria tudi še Colombi, Pajetta in Amendola. Pri izvolitvi vodstva se bo videlo, koliko bo že prišla do izraza tista »rotacija«, ki jo je najavljal Longo.
VELIKA NAPETOST V PORT SAIDI
pred končnim umikom napadalcev ,         ———— ——————————
Hodeča žica okoli arabske četrti - Bombni napadi na angleške patrulje - Vidne egiptovske osebnosti aretirane kot talci - Izraelci ovirajo napredovanje jugoslovanskega oddelka
. Kairo, ie. — Neki egip-
j^ski visoki komisar je iz-1*»«, da je f/lavni štab var-sil OZN zahteval, naj Jplptouako policija odide v said. To kaže, da je ni štab sil OZN obvestil Mptovske oblasti, da bodo "dnji angleški in francoski °iaki zapustili Port Said da-**, v nedeljo.
o, KAIRO. 15. — Kairski ramo je danes javil, da je prert-*dnik Naser opoldne spreie! Nheriškega poslanika v Kairu.
Pozornost egiptovskega jav-J:eSa mnenja je daines obrnje-na vesti o premiku angle-! w 'N in francoskih čet kot uvod
ha
popoln umik iz Port Sai-
?.*• Vsi egiptovski Irti objav-jo s roudarko’m vest. da
I^i'
se mora) umik angleško-
; * »ncoskih čet iz Port Saida 3ključiti danes«, i - Urad OZN v Kairu javlja, 7 pričakuje vesti s tem v oiezi iz glavnega štaba sil i T.'N in da do sedaj niso do-! JU nobene potrditve o popolnih umiku. Dejstvo pa je. da * * Angleži In Francozi prijavljajo na umik glavnine i V°jih sil iz Port Saida in pu-I Jjajo v bližini rtiesta samo ajhne oddelke, i i Kngleske vojaške oblasti pa > avljajo, da so od polnoči do I "*tra eg,ptovski elementi iz-i vršlli n« angleške patrulje .fd napadov z bombami in s «r6lnim orožjem. General : jtoekwell je poslal gen. Burn-h'1.Pisjno. v katerem zahteva. ?aj zaradi teh napadov prodira pr:	egiptovskih obla-
i *N, j,n pravi, da si pridržu-? Pravico sleherne akcije «za v3l-nost sil, ki so pod njego-poveljstvom)), v pen. Burns je izjavil, da je I ' egip ovskih oblasteh pro-v**liral zaradi sinočnjega na-:	na norveško patruljo v
,°rt Saidu. Poročilo pravi, da i? Norvežani odgovorili s stre-, dlhjem tn da med silami ni žrtev. Gen. Burns ?fayi tudi, da je bil nekoliko U*) izvršen napad tudi na Kvedsko patruljo in da tudi tem napadu ni bilo žrtev.
Predstavnik egiptovske vlade je izjavil, da za sedaj nima vesti o incidentih proti patruljam OZN v Port Saidu. Poudaril pa je pri tem, da ima v mestu odgovornost za red angleško poveljstvo. Glavni ravnatelj za informacije Abdel Kader Hatem pa je sporočil, da je egiptovska vlada protestirala pri gen. Burnsu ker angleški vojaki plenijo v Port Saidu, držijo vidne mestne osebnosti kot talce in ker niso prepustili nadzorstva nad mestom egiptovskim oblastem.
Od danes zjutraj vlada v Port Saidu pravo obsedno stanje. Okupacijske čete so začele načrtno preiskovati vsa stanovanja v arabski četrti, češ da iščejo britanskega častnika. ki je bil ugrabljen v torek zjutraj .Arabsko četrt so obdali z bodečo žico in vse moške so odpeljali na kamionih na trg, _kjer so angleški policisti zaceli primerjati prstne odtise z odtisi, ki so jih ugotovili na avtomobilu ugrabljenega častnika.
Bodečo žico so potegnili tudi da ločijo od arabskega predela mesta evropski predel in pristaniško področje, kjer se nadaljuje vkrcavanje okupacijskih čet. Ozračje v Port Saidu je napeto prav kakor dan po izkrcanju na-padalcev.
Kakor poroča agencija Tanjug, so jugoslovanski oddelki ki delujejo v okviru OZN, včeraj prišli v stik z neko prednjo izraelsko postojanko na Sinaju kakih šestdeset kilometrov od Sueškega prekopa Izraelski poveljnik je sporočil Jugoslovanom, da je dobil nalog, naj ne dovoli nadaljnjega napredovanja sil OZN proti demarkacijski črti. Tanjug pripominja, da je torej neutemeljena ves* 0 umi-ku izraelskih sil na šestdeset kilometrov od Sueškega prekopa, ter se sprašuje, čemu gen. Burns ni vztrajal za takojšnji umik izraelskih sil na mejo in ugotavlja, da »se obotavlja dati ukaz jugoslo-
vanskim silam, naj nadaljujejo napredovanje do te črte«.
»Med včerajšnjim napredovanjem jugoslovanskega odreda, dodaja agencija, ni bilo niti enega samega .poročila od poveljstva gen. Burnsa, katerega dolžnost je slediti premikom odreda, da se določi stik z izraelskimi enotami, da i-e odpravijo morebitni nesporazumi in da se omogoči silam OZN neovirano napredovanje. Spričo nastalih težav in spričo dejstva, da izraelska letala stalno letajo nač jugoslovanskimi oddelki, bi morala OZN ponovno odločno posredovati za popoln umik izraelskih sil z egiptovskega ozemlja«
Angleški zunanji minister Selwyn Lloyd. ki se je danes vrnil iz Pariza v London, je izjavil, da se je v Parizu trikrat razgovarjal z Dulleiom. «Mislim, je dejal, da smo napravili mnogo za razjasnitev ozračja in za iskanje možnosti skupne politike za Srednji vzhod«. Dejal je tudi, da je ameriško stališče glede čiščenja Sueškega prekopa enako angleškemu ter ča Američani želijo, naj se to delo začne naglo in učinkovito.
Medtem pa javljajo, da je laburistični voditelj Gaitskell, ki je danes govoril v Derby-ju, omenil dva tajna sestanka med Molletom. pineaujem, Edenom in Selwynom Lloydom 16. in 23. oktobra in je pripomnil:	»Imamo vzroke, da
mislimo, da sta britanska in francoska vlada vedeli, ča bodo Izraeloi napadli, mno-
V ponedeljek bo poslanska zbornica nadaljevala delo. Poleg drugega se bo končala diskusija o zakonskem načrtu poslanca Ville za vojne po-kojlnine. Kot je znano, je bil podtajnik za vojne pokojnine Preti med dosedanjo razpravo o tem zakonskem načrtu večkrat napaden. Toda mož je tudi sam krepko udaril nazaj, s čimer je užalil razne gospode, kot so bivši kvestor Polito in pa razni od- perspektivo bonniki organizacije vojnih pohabljencev in invalidov.
Včeraj je pa Preti dal agenciji Ansa še eno izjavo, ki bo gotovo tudi vplivala na nadaljnjo diskusijo o zakonskem predlogu poslanca Ville.
Pretijeva izjava se glasi:
V svojem govoru v poslanski zbornici 7. decembra sem navedel več primerov raznih eksponentov v rimskih krogih vojnih pohabljencev in invalidov, ki so svoj položaj izkoristili, da bi dosegli visoke pokojnine, katerim bi se morali odreči, če hi imeli več Čuta. Z začudenjem sem bral v raznih listih, da so nekateri od teh eksponentov invalidskih združenj izjavili, da sem se jaz okoriščal s poslansko imuniteto, kajti če bi dal te izjave izven parlamenta, bi me tožili. Poudarjam, da so bile vesti o pokojninah teh gospodov že javno znane in da so nekateri listi kot «La Giustizia« in «11 Mondo« že tudi osvetlili položaj teh eksponentov invalidskih organizacij ter jih pri tem očitno obtožili pomanjkljivega moralnega čuta. Zato je nerazumljivo, zakaj ti gospodje niso tožili listov. Toda dejstvo je, da je bila razložena čista in enostavna resnica in da se nihče ne upa tožiti tistega, ki lahko svoje trditve dokaže. Kot podtajnik za vojne pokojnine izvršujem svojo doiznost,
V sredo in četrtek bo ee-1 ja vlače, zadnja pred božičnimi počitnicami. Zunanji minister Martino bo poročal o zasedanju sveta NATO v Parizu. prav zaradi Martina pa so liberalci precej zaskrbljeni spričo neprestanih napadov nanj v glasilu demokr-ščanske stranke Tako je bilo tajniku stranke Malagodi-ju vsega tega že skioraj dovolj in je stopil do Segnija ter ga vprašal, od kod pravzaprav ti napadi prihajajo.
Segni je po kratki »preiskavi« ugotovil in Malagodiju zagotovil, da ti napadi ne prihajajo iz tajništva KD, temveč so zgolj pro-cukt uredništva.
Danes je Nenni govoril v Turinu. Najprej je govoril o zunanji politiki ter dejal, da je obsodba sovjetske intervencije na Madžarskem pravilna.
Vendar pa bi OZN pokazala več političnega čuta, če b: sprejela indijsko resolucijo ne pa resolucijo štirinajstih, med katerimi je bila tudi Italija.
Treba je namreč doseči, da iz Madžarske odidejo tuje čete, na pa še razširjati hladno vojno.
Po Nenniju sta «Anglija in Francija pač zaslužili poraz svoje politike v Egiptu. Vendar pa ni v korist nikogar v Evropi sedaj to rano ponižanja Pariza in Londona širiti«. Kdor tako ravna, dela na tačun ameriškega protektorja »Mi pa moramo računati na
notranjem položaju in navedel, kako so hoteli nekateri madžarske mrtve izkoristiti za delitev na «dobre» in «slabe». Od tod se je potem tudi porodila nezdrava tendenca za predčasne volitve, skoraj iz bojazni, da bi «ugodna priložnost« hladne vojne minila ali se razblinila. Ob vsem tem. jih je mnogo, ki so vznemirjeni, vendar bo socialistična stranka uspela dati politično
okemu delu javnega mnenja, in sicer tudi delavskega, ki kaže znake nezaupanja in včasih tudi zablode.
Nenni je zatem izrazil vtis, da je »komunistični kongres sel nekoliko mimo te krize« m zaželel je. da bi o njej globlje razpravljali na socialističnem kongresu. »Danes, je dejal Nenni, se od strank ne pričakujejo toliko ideološke gotovosti kot neposredne konkretne in praktične realizacije«
Potem je govoril Nenni o socialistični združitvi ter pri tem dejal, da so nekateri raje izbrali sistem ultimativnih in javnih pogojev:	«To ali pa
nič.» Taki Saragatovi ultimati so samo povečali polemiko, namesto da bi pomagali premostiti ovire. Vendar ne bo tako lahko, je dejal Nenni, preprečiti socialistično združitev med ljudstvom. Gotovo bosta kongresa obeh strank znala tolmačiti zahteve sedanjega političnega trenutka. Nenni je izrazil popolno zaupanje J socialistično združitev kot odločilni element za obnovo demokratičnega življenja v državi.
«Na kongresu KPI, je nadaljeval Nenni, je bilo nekaj nepravilnih kritik socialistične združitve. Do združitve ne
bo prišlo ne na osnovi refor-mizma in ne maksimalizma, temveč na osnovi koncepta modernega in prenovljenega socializma, ki odločno teži « demokratični rešitvi italijanskih vprašanj, ki je edina v skladu s koristmi delavcev in s koristjo socializma. Ce so odnosi med socialisti in komunisti sedaj odnosi svobodne politične pobude v okviru solidarnosti in razredne enotnosti vseh delavcev, se to ni zgodilo v korist reformističnih ali socialdemokratskih stališč, trmveč zato. da se bolj pou-dari v Italiji socialistična funkcija v trenutku, ko smo prepričani, da se koristi in bodočnost delavcev lahko zajamčijo in zavarujejo le na osnovi avtonomne socialistične pobude, pa naj gre za odprtje na levo ali za jasno in dokončno socialistično alternativo«.
Na koncu svojega govora je Nenni dal priznanje manjšim socialističnim in demokratičnim skupinam za razumevanje. s katerim so podprli socialistično združitev, kar velja za Ljudsko enotnost. Neodvisno zvezo socialistov, radikalno stranko, za gibanje Comunita ter za strujo v republikanski stranki, ki ji je na čelu La Malfa. Socialistična stranka gleda z naklonjenostjo na vsak sporazum, ki ga ne bremenijo protikomunistične in protiklerikalne hipoteke. Sama socialistična združitev bi bila malo vredna, če bi povzročila razkroj delavskega razreda ali pa odpoved dvogovora med socialisti in katoličani, kot je bilo to vprašanje postavljeno pred dvema letoma na socialističnem kongresu v Turinu.
A. P.
go mnogo dni prej. če ne dva tedna pred napadom. Cernu služi zatrjevanje, da se je u- prebujenje evropske zavesti
PRVI KOMENTARJI
resolucije 8. kongresa KPI
Mora se iti dalje od še vedno omejene formule, kakršna je <kult osebnosti»
stavila vojna, ko se je dejan sko prispevalo k njenemu izbruhu?«
Kar se tiče dogodkov na Madžarskem, je Gaitskell poudaril, da nasprotuje sleherni intervenciji:	»Upoštevati
moramo, je dejal, da bi uporaba sile zahodnih držav za podporo revolucionarjev na Madžarskem lahko privedla do tretje svetovne vojne.«
izven blokov ter pri tem poskušati, da razumemo, kakšno težo je imela bitka za petrolej v pozicijah, ki jih je zavzela Amerika na Srednjem vzhodu«. Na vsak način pa je treba storiti vse napore za obnovo neposrednih stikov med obema blokoma, tako da bo tretja svetovna vojna nemogoča.
Potem je Nenni govoril o
RIM. 15. — Danes, ko je bilo po objavi najvažnejšega dokumenta kongresa KPI — zaključne politične resolucije, mogoče podrobneje proučiti ta važni dokument, se slišijo prvi neprenagljeni komentarji. Tako se predvsem trdi, da so v naprednih vrstah ugodno sprejeta ona stališča, ki bi se mogla na kratko sežeti v naslednjih točkah:
1. Povratek k centralizirani organizaciji zastopnikov komunističnih strank je nemogoč: takšno organizacijo naj nadomestijo mednarodni sestanki vseh delavskih strank, ne samo komunističnih, ki pa naj ne sprejemajo obveznih sklepov temveč le pojasnjujejo medsebojna stališča.
2. Država iin partija SZ nista več vodilni, temveč imajo vodilno vlogo načela in interesi delavskega razreda in italijanskega ljudstva.
3. Neobhodno je potrebno, da vsaka komunistična partija izdela lastno pot v socializem, pri čemer so dvostranski odnosi najučinkovitejši sistem a vmešavanje v notranje zadeve partij drugih držav je izključeno.
4. pravilnost ravnanja poljske KP in obsodba ravnanja madžarske KP, ki se ni znala postaviti na čelo in organsko voditi proces obnove.
5. Obsodba oponašanja sovjetskega «modela» namesto is-anja lastne poti v vsaki državi.
6. Nujnoct analize vzrokov
za napake, ki mora biti nujno široka in vsestranska in ki mora iti onkraj je omejene formule, kakršna je «kult osebnosti«.
7. Resolucija je prvi resen doprinos za resnično italijansko pot v socializem.
Po zaključku kongresa poudarja «Avanti!», da so med novimi člani centralnega komiteja tudi Davide Lajolo in Alfredo Reichin, oba urednika milanske, oziroma rimske «Unita». kakor tudi Gullo, Banfi in prof. Luporini, čeprav so zadnji trije kritizirali določena stališča Togliatti-jevega poročila Medtem ko poslanec Giolitti ni bdi izvoljen.
Turinska »La Stampa« komentira delo kongresa v uvodnem članku pod naslovom: »Vedno z Moskvo« in poudarja, da je najvažnejši del To-gliattijevega poročila tisti, ki obravnava egiptovske in madžarske dogodke in piše, da Togliatti «ni vrgel vse krivde za Suez na Anglijo in Francijo kakor tudi ni oprostil vseh grehov Sovjetske zveze glede Madžarske«. «Cor-riere della Sera» pa pravi, da je najbolj žalostna indiferentnost kongresa za «dr;v mo madžarskega ljudstva« ter da je ta ugotovitev najbolj žalostna izmed vseh, ki jih je mogoče storiti o kongresu in da so ogrski dogodki trajna in tragična antiteza konformizmu kongresa, ter da prava bitka v partiji in izven nje se začenja šele sedaj.
njihovim socializiranim aparatom. češ da to lahko zapelje v anarhijo. Mogoče je razumeti, da vlada do sedaj ni objavila programa za obnovo dežele, ker za to ni imela dovolj časa, sklepajo mnogi Madžari, toda menijo, ča je težko razumeti zagotavljanje vlade, da je najprej potrebno vzpostaviti red, ustvariti nekakšno politično «ta-bulo raso« in šele zatem poskušati izvajanje nekakšne pozitivne politike, £e se zanjo ne zagotovi podpora ljudstva in ne razvijejo demokratične družbene in druge u-stanove. Ali je morda mogoče brez tega normalizirati stanje v gospodarstvu?
BUDIMPEŠTA, 15. — Številni zahodni novinarji so danes v Budimpešti dobili dovoljenje, da obiščejo jeklarske tovarne na otoku Csepel. O-gledali so si naprave, se raz-govarjah z delgvci in s člani delavskih svetov. Kakor poroča agencija Reuter, so ti novinarji dobili vtis. da je od 50 do 70 odstotkov delavcev na svojem mestu iin da vsaj deloma delajo. Novinarji pa poročajo, da je delavski svet v teh tovarnah, ki ga je v sredo razpustil od vlade imenovani komisar, bil pooblaščen znova delovati in prav danes je imel sejo, na kateri je odobril resolucijo, s katero odločno zavrača tezo, da bi morali delavski sveti biti samo navadni posvetovalni orgaini namesto pravi upravni organizmi v tovarnah.
Ista agencija poroča, da so delavci danes prišli na delo v vseh tovarnah v prestolnici. razen v električni centrali «Be!ojannis». kjer delavci še dalje v presledkih stavkajo iz protesta proti aretaciji ored-sednika centralnega delavskega sveta Racza. .
Medtem pa ima Budimpešta videz normalnosti. Avtobusi in tiamvaji redno vozijo. ulice so polne ljudi, ki nakupujejo, kar se da kupiti.
Agencija MTI javlja, da so delavci v večiini države ponovno na delu in da se na rudarskih sektorjih proizvodnja boljša. Vendar pa se občutno čuti pomanjkanje premoga in elekttične energije, zaradi česar številne tovarne ne morejo delovati z zadovoljivo zmogljivostjo.
Budimpeštanski radio je zjutraj javil, da je bila včeraj v Keckemetu v južni Madžarski aretirana skupina »oboroženih kontra revolucionarjev« in da se je danes začel prvi proces pred novimi vojaškimi sodišči proti osebam, ki so izvršile oborožgn napad na ravnatelja nekega državnega podjetja. Agencija MTI pa javlja, da je vlada izdala nov dekret, ki omiluje strogost zakona o obsednem stanju Glavne določbe so: 1. uvedba izrednih civilnih sodišč. 2. sodišča bodo lahko obsojala tudi na zaporno kazen, 3 dovoljene so prošnje za pomilostitev, 4. izredna sodišča bodo lahko samo soglasno zavrnila odpošiljatev prošnje za pomilostitev na pristojno mesto, 5. bolne ali ranjene osebe ne morejo priti pred izredno sodišče.
Radio je tudi poročal, da je 10, decembra prišlo na področju Nograd do spopadov med vojaškim oddelkom ^ in skupino oboroženih madžarskih delavcev. Radio je pripomnil da je med spopadi Silo ubitih več delavcev in delavk in da so vojaške^ oblasti ugotovile, da so «člani delavskega sveta tega področja pozvali delavce na upor proti vladi«. «Na te protirevolucionarne elemente, je pripomnil radio, pade odgovornost za incidente« Medtem pa javlja list «Nep Szabad-sag«, da poseben oddelek madžarskega sodstva sedaj revidira več tisoč obsodb, ^ki so bile izrečene pod režimom Rakosi-Geroe.
Danes je budimpeštanski radio sporočil tudi ukrepe vlade, ki naj omogočijo povečanje proizvodnje premoga: 1. zvišanje števila rudarjev od 20,000 na 25.000, 2. spričo sprememb v industriji, ki so v programu, bo del delovne sile, ki bo ostala brezposelna v težki industriji, premeščen v premogovnike, 3. da se rudarjem preskrbijo primerna stanovanja, bodo začelj pri-
lažne in obtožuje Eisenhovver-ja hinavstva. -List pravi dalje, da predstavlja Eisenhj werjeva izjava «korak. ki ima namen poslabšati mednarodni položaj«.
List pravi dalje, da so «Ei-senhowerjeve obtožbe proti Kadarjevi vladi toliko bolj lažne, ker ZDA, medtem kc skušajo dajati drugim lekcije ne jamčijo na svojem lastnem ozemlju najbolj osnovnih človeških pravic in so krive plemenskega nreganjanja«.
Lennox Boyd \ Ankari
predlog o sestavi zakonodajne nkupšlčine, kii bi morala i-meti 36 članov, od katerih bi bilo 24 izvoljenih med grškim prebivalstvom, 6 meč' turškim, 6 pa bi jih imenoval visoki komisar.
Dullesove izjave o sklepih NATO
VVASHINGTON, 15. — Arne. riški državni tajnik Dulles je prišel danes z letalom iz Pariz« v Washtnglon. Kmalu zatem je poročal predsedniku Eisenhovverju o zasedanju sveta NATO. Po razgovoru s predsednikom je Dulles podal tisku izjavo, v kateri je poudaril, da ZDA niso prevzele obveznosti, ki bi se lahko na našale na druge prijateljske države, ki niso bile zastopane v Parizu- Dodal je, da je tudi Eisenhower zadovoljen, »ker atlantska skupnost r.udi dokaz obnovljene življenjske sile in obnovljene e-r.otnosti, kar se tiče varnost; in blaginje«.
Dodal je. da je delo sveta NATO bilo tudi zelo važno in plodno in da so člani organizacije pokazali spričo težav in nevarnosti realizem in željo te težave premagati. »Naši uradni in privatni sestanki, je pripomnil Dulles, so omogočili, da se je ponovno ustvaril čut tovarištva, ki bo omogočil NATO, da postane .-e bolj trden organizem za obrambo področja, ki ga krije pogodba. Zato, da se bolje za-jsiiiei obramba atlantske skui>-nosti, je svet NATO dal navodila, naj se znova proučijo vojaška vprašanja, pri čemer na. se upošteva moderno o-rožje. razpoložljivi viri ter razdelitev bremen in odgovornost v duhu sodelovanja«.
Novi tajnik NATO Spaak je danes na tiskovni konferenci izjavil, da je najvažnejši sklep
ISTAMBUL. 15. — Britanski minister za kolonije Len-nox Boyd je danes iz Aten
prišel v Ankaro. Jutri bo ________ .	.
Lennox Boyd prišel v Istam-1 tega zasedanja tisti, ki se na-bul, kjer se bo razgovarjal naša na reševanje sporov med
o Cipru s turškim ministrskim predsednikom Mendere-som, ki bo prišel v Istambul jutri zjutraj iz Pariza, kjer se je udeležil zasedanja sveta ministrov NATO.
Pred odhodom iz Aten je britanski minister :zrekel u-panje, ča bo ocena britanskih predlogov za Ciper prišla šele potem, ko bodo ti predlogi skrbno proučeni. »Ce jih gledamo skupno z izjavo, ki bo podana istočasno z njih objavo, je dejal minister, bodo ti predlogi po mnenju britanske vlade lahko nudili neprecenljivo možnost ustavitve prelivanja krvi na Cipru in vzpostavitve angleško-gršaega prijateljstva.«
Kakor piše gršiki tisk. pa je grška vlada baje zavrnila nove predloge iz sledečih vzrokov:	1. precTogi ne po-
jasnjujejo dovolj britanskega stališča o priznanju pravice samoodločanja Ciprčanov. 2. Pravica veta in osebna oblast britanskega visokega komisarja preveč omejuje avtonomijo. 3- Pogoj, ki se postavlja nadškofu Makariosu, naj »obsodi nasilje«, da doseže svobodo.
Pripominja se, da je za grško vlado sprejemljiv samo
državami članicami v okviru NATO. Dejal je tudi, da se ne more zahtevati od ZDA, »da j)i pristale na posvetovanje z vsemi-.državami. kako; na primer z malo država, kakor je Belgija, preden sprejme kak sklep«. Pripomnil je, dr ima Dullesovo izjavo «za zelo dobro«, ker da je sicer Dulles naklonjen posvetova. njem med državami članicami.
Gladovna stavka Danila Doicija
PALERMO, 15. — Risatelj Danilo Dolci in nekateri njegovi prijatelji bočo v ponedeljek v neki kolibi v Palermu začeli enotedensko gladovno stavko. Dolci je obvestil s pismom senatorje in poslance, da hoče s tem u-prizoriti demonstracijo protesta proti bedi m solidarnosti z brezposelnimi.
NOVI DELHI. 15. — Zatrjuje se, da bo maršal 2ukov prišel januarja prihodnjega leta na obisk v Jnčijo, in to ob proslavah na praznik indijske republike.
Djuro Salaj kritizira
obe svetovni sindikalni zvezi
(Jbe zvezi sta preveč blokovsko zaslepljeni
(Od uasega dopisnika)
BEOGRAD, 15. — Predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj je poudaril danes v zaključnem govoru na zasedanju razširjenega plenuma centralnega sveta sindikatov Jugoslavije, da je de. lavski razred Jugoslavije prepričan. da v sistemu socialistične demokracije in sistemu samoupravljanja lahko pridejo do izraza njegova stremljenja političnega, družbenega 'n gospodarskega značaja.
Ko je govoril o sedanjem napetem položaju v svetu, je Salaj ugotovil, da je sueška a-vantura pokazala, da je politika sile in kolonializma zapisana porazu in da predstavlja preživele oblike mednarodnih odnosov. Salaj je dejal, da hi mednarodno sindikalno gibanje moralo biti čimtelj pomirjenja v napetem političnem položaju, da bi zastopniki nacionalnih in mednarodnih sindikalnih organizacij morali v duhu mednarodne solidarnosti in sodelovanja stremeti k boljšemu razumevanju med narodi, mirnemu reševanju vseh sporov, in je ugotovil, da Mednarodna konfederacija svobodnih sindikatov in Svetovna sindikalna zveza ne u-poštevata zadosti teh stremljenj. V interesu demokracije in miru v svetu je bilo od njih pričakovati manj blokovske zaslepljenosti. Salaj je nato rekel, da je ta ostra raz-' deljenost mednarodnih sindikalnih organizacij ip njihova povezava s politiko dveh največjih sil v svetu prišla do iziaza zlasti v odnosu na dogodke v Afriki in na Madžarskem. Tako so iz krogov Mednarodne konfederacije prišle trditve, da na Madžarskem propada socializem, da je nastopil čas osvoboditve tlačenih
narodov izpod sovjetskega im. perializma. Poleg tega je konfederacija te dogodke izkoristila kot povod za nov anti-socialistični napad. Istočasno pa Svetovna sindikalna zveza n mnoge njene članice niso hotele videti pravih vzrokov za dogodke na Madžarskem, temveč trdijo, da gre za kontrarevolucijo, za napade reakcije in kapitalizma na pridobitve delavskega razreda.
Salaj je ugotovil, da je položaj na Madžarskem zapleten, da ni dvoma, da so v deželf notranje reakcionarne sile. ki D> že'ele vrnitev na staro in ilc so te, s.le imele realne perspektive za politično akti-vizacijo, ker so dobile pomoč ir podporo inozemskih krogov, ki so zainteresirani za poslabšanje položaja na Madžarskem oziroma za vzpostavitev starega režima. S te strani je treba gledati na sovjetsko intervencijo, ki bo zgodovinsko u-pravičena, samo če bo onemogočila reakcionarne sile in omogočila razvoj demokratičnih socialističnih sli. Salaj je dalje ugotovil, da so delavci ne Madžarskem v spontanem odporu proti birokratizmu in krivici našli socialistične oblike za demokratizacijo družbe in življenja. V zvezi s tem je omenil delavsko milico :n delavske svete, ki so obetali delavcem možnost sodelovati pri socialistični izgradnji. Potem ko je omenil stališče madžarske vlade do delavskih svetov in krizo v madžarskem sindikalnem gibanju, je Salaj poudaril, da bi vzpostavitev demokratičnih socialističnih odnosov in stabilizacija koristila ne samo madžarskemu ljudstvu, temveč tudi mednarodnemu delavskemu in sindikalnemu gibanju.
B. B.
VREME VČERAJ
Najvijja temperatura 8,9, naj-rnžja 7, ob 17. uri 8,6, zračni tlak 1024,5 stanoviten, veter zahodnik 2 km, Vlaga 80 odst., nebo po-obiačeno, morje mirno, temperatura morja 10,4.
n
i
Danes, NEDELJA, 16. decembra
Albina, muč„ Jaronega Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob, 16.21. Dolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 15.21 in zatone ob s.at. Jutri, PONEDELJEK, 17. dec. Lazar, šk., St roj sl a v
ENOTNO ZASEDANJE SOCIALISTOV IN SOCIALDEMOKRATOV
Član usta	ol nov	beh itei	str« renol	mk zagovarja tne soc. strani
Zasedanja sta se udeležila tudi poslanca Tolloy za PSI in Zagari za PSDI- Oba sta obsodila sple tke pro ti združe vanju socialisto v				
Na redežu tržaške federaci- socialistične ntranke v Italiji-
Je PSDI je bilo sinoči skupno zborovanje članov PSDI in PSI v okviru akcije za združenje obeh strank. Zborovanja sta se udeležila poleg članov c'veh vodstev tudi poslanca Zagari (PSDI) in Tolloy (PSI). Slkupno zborovanje je otvoril prof. Dulci, ki je poudaril, da ve v nobenem italijanskem mestu ne čuti takšna potreba po socialistični enotnosti kot v Trstu. Za njim je govoril tajnik mladinske sekcije PSDI Pit-toni, ki je dejal, da člani o-beh strank v Italiji zahtevajo enotnost in da se proti njej borijo samo desnica, krščanska demokracija in na žalost tudi nekateri vplivni voditelji obeh strank. Za njim je spregovoril član vodttva PSI Bressan. ki je v imenu svoje stranke dejal, da želja po enotnosti socialističnih til izvira iz sedanjega obupnega položaja, v katerem so delavci v Italiji.
Tajnik PSI dr. Teiner je dejal, da sta tržaški federaciji obeh strank prišli do danes na poti tocialistične enotnosti tako daleč, da se ne moreta več vračati nazaj. Potem ko je omenil, da so se tržaški delavci v zadnjih 1Q letih razdvojili predvsem zaradi vprašanja teritorialne pripadnosti Trota in zaradi razsajanja nacionalizma, je priznal tržaškim socialdemokratom. da so se otresli svoje pretekle politike, kar dokazuje njihovo delovanje v občinski upravi, kjer to se dokončno ločili od vsakega sodelovanja z ekonomsko desnico. Tuci on je grajal nekatere voditelje obeh strank ki zaradi osebnih interesov ovirajo to združenje. Prof. Medani (PSI) je govoril o gospodarskem položaju mesta. Clan vodstva PSI Terpin je opozoril skrajno levico (mislil je na komuniste), naj se zavedajo tega razvoja in naj ne ovirajo delovanja PSDI v občinskem svetu. Poudaril je, naj ekrajna levica pazi, ker bi utegnili socialisti povzročiti krizo v občinskem odboru-V primeru novih volitev bi jim sedanji politični položaj omogočil, da bi dobili mnogo vež mest v občinskem svetu.
Poslanca Tolloy in Zagari sta poudarila nujnost ustanovitve enotne socialistične stranke v Italiji in pozdravila napore obeh tržaških federacij, da se ta enotnost doseže. Poslanec Zagari pa je še posebno poudaril, da to tržaški socialisti m socialdemokrati danes za vzor svojim tovarišem v Italiji v borbi za dosego socialistične e-notnosti. Nato je ostro obsodil tiste socialdemokratske voditelje, ki bi hoteli iz te enotnonti napraviti samo veliko socialdemokratsko stranko na sredinskih pozicijah in tiste voditelje PSI, ki bi po drugi strani hoteli napraviti iz te enotnosti večjo fronta-ško PSI. Eni bi hoteli obnoviti maccarthyzem, drugi pa ztalinizem.
Nato so govorili še mnogi drugi člani obeh strank, ki so vsi razen enega poudarili nujnost ustanovitve enotne
Na zborovanju je bila soglasno sprejeta resolucija, ki jo je predložil zvezni odbor za socialistično enotnost. V resoluciji je rečeno, da je o-snovni cilj obeh strank, da dosežeta ustanovitev proste cone. Nadalje zahteva resolucija obnovitev trač icionalnih pomorskih prog, ustanovitev novih industrij, uresničitev vseh tistih ukrepov, ki jih predvideva Vanonijev načrt, ustanovitev avtonomne dežele, nujnost sindikalne enotnosti. Poleg tega ugotavlja, da je glavni vzrok za sedanji gospodarski in politični položaj Trsta splošni politični razvoj v državi, ki se ne more razvijati zaradi neučinkovite sredinske politike. Nato obsoja vmešavanje sovjetskih čet na Madžarskem in anglo-francoski napad na Egipt. Natal j e resolucija opozarja na odgovornost delavskih strank pred nevarnostjo integralistič-ne politike krščanske demokracije, ki je ni mogoče pobijati brez enotne socialistične stranke. Ob zaključku pa je rečeno, da bodo tržaški socialisti in socialdemokrati nadaljevali po poti socialistične enotnosti in da bodo skupno reševali vsa vprašanja v interesu tržaških in vseh italijanskih delavcev.
Zborovanje je zaključil taj-
nik PSDI prof. Lonza, ki je, kot vsi drugi, poudaril nujnost socialistične enotnosti v Trstu in v Italiji, ca se u-stanovi stranka, ki bo znala voditi delavstvo po napredni poti. Dejal je, da morajo člani obeh strank pozabiti na preteklost in da morajo vlc-žiti vse svoje napore v borbi za enotno socialistično stranko. Ob zaključku pa je dejal, da noben manever posameznih članov osrednjega vodstva obeh strank ne bo preprečil te združitve.
IZ VIDMA
Prvi sestanek mešane komisije
Danes je začela zasedati v Viidmu mešana iitalijansko-ju-goslovanska komisija za izvajanje sporazuma o obmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo. Zasedanje bo trajalo verjetno do srede prihodnjega tedna. Jugoslovansko delegacijo vodi svetnik v zveznem tajništvu za zunanje zadeve Karel Forte, italijansko pa dr. Pasquinelli iz urada za zvezo z italijanskim zunanjim ministrstvom pri vladnem generalnem komisariatu. Med zasedanjem so razpravljali o tekočih vprašanjih. Dr. Cando-lini, predsednik pokrajinskega sveta za videmsko pokrajino, je priredil sprejem v Čast članom komisije.
O Danes ob 9. uri se prične v Domu pristaniških delavcev pokrajinski kongres SILP-CGIL. Kongresa se bo udeležil tudi nacionalni tajnik stroke Claudio Pontacolono,
ZVEZA PARTIZANOV
za Tržaško področje priredi
danes 16. decembra točno ob 15. uri na openskem strelišču
KOMEMORACIJO PINKA TOMAŽIČA IN TOVARIŠEV
ob 15. obletnici njihove mučeniške smrti pod fašističnimi streli
OB ZASEDANJU MEŠANE KOMISIJE ZA OBMEJNI PROMET
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE ZA OLAJŠAVE V OBMEJNEM PROMETU
V pismu naslovljenem mešani komisiji predlaga SGZ konkretne ukrepe, ki naj izboljšajo mali obmejni promet
Slovensko gospodarsko združenje je poslalo mešani itali-jansko-jugoslovanski komisiji, ki se je včeraj sestala v Vidmu, da razpravlja o nekaterih vprašanjih v zvezi z izvajanjem videmskega sporazuma o osebnem obmejnem prometu. naslednje pismo, katerega zaradi pomembnosti objavljamo v celoti:
Ze med pogajanji za sklenitev videmskega sporazuma je naše združenje, podpirajoč vsako pobudo za zboi'šanje gospodarskega položaja Trsta in njegovega ozemlja, izrazilo stvarne predloge glede načina izvajanja obmejnega prometa. Nato je združenje z zadovoljstvom pozdravilo začetek izvajanja obmejnega prometa in tudi ugodni razvoj, ki ga potrjujejo zadevni u-radni podatki, ki sta jih objavili obe strani.
Odbor združenja se je dne 7. decembra sestal ;n po podrobni proučitvi razvoja obmejnega prometa ugotovil, da obstajajo še nekatere ovire čisto formalnega in birokratskega značaja za nadaljnji razvoj in pospeševanje omenjenega prometa.
Odbor je, zaupajoč v številne pozitivne obojestranske izjave, ki izražajo želje in ob-
ZASEDANJE UPRAVNEGA ODBOIIA VELESEJMA
Program	razširitve
preložen na prihodnje leto
Do sedaj je prijavilo udeležbo na 9. velesejmu, ki bo od 23. junija do 7. julija, že sedem držav
Upravni odbor Ustanove tržaškega velesejma se je sestal na rednem 29. zasedanju v petek in je razpravljal o načrtu 9. tržaškega mednarodnega velesejma ki bo od 23. junija do 7. julija 1957.
Predsednik velesejma ing. Sospisio je med zasedanjem opisal načrte predsedstva, zato da bi povečali razstavni prostor in tako ugodili, vsaj večini prošenj razstavljavcev. V ta namen je uprava nameravala zgraditi nov velik paviljon na kraju sedanjega paviljona «F»,	poleg tega pa so
nameravali	tudi	dokončno
urediti ceste in drugi odkriti prostor, katerega je dobil velesejem lani. Predsednik je nato pojasnil, da je sprva na osnovi razgovorov z vladnim generalnim komisarjem kazalo da bo	mogoče	že letos
uresničiti vse načrte; sedaj pa so vladne	oblasti	sporočile,
da to ne bo mogoče zaradi finančnih težav. Zaradi tega bo omenjeni program nujno preložen na prihodnje finančno leto. Vendar pa bo upra-va velesejma skušala dobiti vsaj potrebna sredstva za ureditev nekaterih nujno potrebnih prostorov.
Predsednik velesejma Je nato opisal dosedanje delo napravljeno zato, da bo prihodnji velesejem čimbolj uspel in bo še v večji meri kot pretekli odražal tržaško gospodarsko življenje. V tej zvezi je povedal, da so do sedaj uradno prijavile svojo udeležbo sledeče države:	Avstrija,
ki bo sodelovala s kolektivno razstavo, s posameznimi razstavljavci v okviru raznih sektorjev, s kolektivno razstavo v okviru razstave lesa in predvajanjem filmov ter
po vsej verjetnosti tudi z razstavo avstrijskega ti9ka. Jugoslavija bo sodelovala z obsežno kolektivno razstavo v Palači narodov in razstavo lesa v okviru lesne razstave. Nemčija bo sodelovala v okviru organizacije «MEDA» v kmečko-prehrambeni razstavi, ZDA bodo ponovno pripeljale na velesejem specializirano razstavo pod naslovom «DOM», ki bo prikazala razvoj ameriške hiše od 1900 do danes. Libanon, Sirija in Jordan bodo prikazali svoje značilne proizvode. Se vedno pa se pogajajo z Brazilijo, Kongom in Francosko vzhodno Afriko za razstavljanje tipičnih proizvodov in med njimi v prvi vrsti eksotičnega lesa.
Letošnji velesejem bo dal precejšnji poudarek na razstavo mehanične industrije in zlasti na ladjedelniško industrijo. Te razstave bodo urejene v sodelovanju s CRDA, ki bo prihodnje leto proslavljala stoletnico delovanja. Pomembna bo tudi mednarodna razstava lesa, na kateri bodo poleg tujih držav sodelovala tudi številna italijanska podjetja. Ne bodo seveda zapostavljeni ostali različni sektorji, kot razstava potrošnih dobrin, obrtništva itd.
V sodelovanju s tržaškim velesejmom bosta prihodnje leto tudi dve drugi vzporedni manifestaciji. V okviru zdrav-niško-sanitetnih tržaških manifestacij se namreč pripravlja tudi ((Razstava moderne sanitetne opreme«, ki bo trajala teden dni. Na pobudo raznih ustanov in organizacij pa bodo skušali med velesejmom organizirati tudi ((Razstavo rož«.
ljubljajo tkalna izboljšanja, ter ugodne spremembe za stalni razvoj prometa sklenil opozoriti mešano italijansko-jugoslovanskio komisijo na o-vire. ki po mnenju našega združenja ne bi smele več obstajati po več kot enoletni izkušnji.
Po mnenju Slovenskega gospodarskega združenja bi bilo zelo primemo uvesti naslednje spremembe:
a) dovoliti dvakrat večje število prehodov, če ne že dnevne prehode, (Vsaj 8 prehodov na mesec nameoto dosedanjih štirih);
b) omenjena potovanja naj bi bila mogoča ne samo v določenem mesecu. temveč kadarkoli za časa veljavnosti obmejne propustnice;
c) izhod in povratek naj bi bila mogoča na različnih blokih (lahko bi bil mogoč izhod na enem bloku in povratek na drugem kateremkoli bloku v 10-kilometrskem pa-cu);
d) zadržanje v področju bi morali podaljšati za vsaj 24 ur (namesto dosedanjih 48 vsaj 72 ur);
e) primerno bi bilo treba povečati prenos lirske in dinarske valute, jestvin in drugih predmetov, katerih prenosi se predvideva v okviru osebnega prometa;
g) obmejna prepustnica bi morala veljati vsaj eno celo leto (365 dni);
g) obmejno prepustnico bi bilo treba izdati vsem prebivalcem. ki stalno prebivajo v zadevni coni, ne glede na njihovo državljanstvo (še posebej jugoslovanskim državljanom stalno bivajočim v tržaški coni in v/ drugih krajih pod italijansko jurisdifccijo, od italijanskih oblasti, in italijanskim državljanom, stalno bivajočim v sosednih jugoslovanskih področjih, od .jugoslovanskih oblasti).
Te spremembe naj bi predstavljale pomemben korak, dokler končno ne bi v naslednji dobi odpravili obmejne propustnice im dovolili dnevni svobodni prehod na osnovi osebne izkaznice.
Malega Repna; cesta od komenske ceste pri Bajti do Sa-leža; od Zgonika do Gabrovca, od Fernetičev do Velikega Repna in Opčin, cesta od Bazovice skozi Gropado do Padrič; cesta Domjo - Log -Ricmanje; cesta od Peska do Gročane; od Reške ceste d.o Drage, od Doline do Mačkolj. od Milj do Sv. Barbare ter od Milj do Campor.
Pokrajinska uprava upa, da bo lahko z državno podporo znatno zboljšala in popravila omenjene ceste.
Samomor kapitana
Včeraj malo po 18. uri je 55-letni pomorski kapitan Pa-squale Lamonarca iz Drevoreda 3. armade sklenil izvršiti samomor, ker je bil že č alj časa živčno bolan in je imel tudi srčno hibo.
Ne da bi komu povedal, je stopil v stranišče ter skočil z okna na 15 metrov nižje dvorišče, kjer je tudi garaža. Čuvaj garaže, ki je prisostvoval padcu, je takoj obvestil o zadevi osebje Rdečega križa in tudi policijo, vendar Lamonarca ni potreboval več nobene pomoči, ker je na mestu izdihnil.
( KRITIKE IN POROČILA )
TRETJA PREMIERA SNG V TEJ SEZONI
MNOGO SMEHA VČERAJ ZVEČER PRI ^KVADRATURI KR0GA»
Simpatičen sprejem debutantke Bogdane Bratuževe
Zaradi nerazumljivega stališča uprave Avditorija je moralo Slovensko narodno gledališče z včerajšnjo ' premiero zopet v dvorano n.» stadionu «Prvi maj«. Ljudje so po predstavi pač lahko razmišljali in se spraševali, le kakšni kriteriji vodijo to upravo, da dvorano dodeli ali odreče. Delo Katajeva je zdrava satira, vredna vsakega odra. Ce pa kdo misli, da ni tako, tedaj samo dokazuje, da nekaterih stvari malo ali nič ne razume.
((Kvadraturo kroga« Valentina Katajeva je postavil režiser Jože Babič na oder tako, da je komedija zaživela s svojo neposrednostjo, kjer humor ni zastrt s kako dvoumnostjo in neizgovorjenimi besedami. (Saj tudi Katajev za te komsomolce in ((neorganizirano dekle« takega humorja ni mogel pisati). In tako so Starešinič, Baloh, Tea Starčeva, Bogdana Bratuževa ter še Nakrst in Požar zaigrali naravnost te ljudi, ki so se takoj po oktobrski revoluciji trapili okrog najbolj življenjskih vprašanj po čudnih ovinkih in s pomočjo debelih učbenikov. Na srečo pa so še kmalu spoznali, da so na svetu tudi stvari, ki jih ni mogoče urejati ne s predpisi ne z «zavednostjo».
Starešinič in Baloh sta upodobila dva komsomolca, ki sta se zaletavo «registrirala» in sedaj začenjata čutiti, da stvar kljub sorodnosti značajev, delovnemu kontaktu, istemu političnemu prepričanju ne bo šla naprej. In ko se začenja oglašati prava ljubezen, vstaja pred njima vprašanje, zlasti pred Abramom, ali je to moralno. S svojo komsomolsko zavednostjo pa prednjači Tanja (Starčeva), ki hoče z neživljenjskim naukom slepiti sebe in druge, a ljubezni v sebi zatreti ne more. Se najlaže je za «neorganizirano dekle» (Bratuževa), ki je poleg naravnih čutov ne mučijo še naučeni predsodki.
Ves ta okrogli kvadrat (ali kvadratasti krog) je zaigral prepričljivo, pri tem pa so vsi štirje igralci dobro poudarili vsak svoj značaj. Seveda nas je pa preti,sem zanimala novinka v tej družbi, Bogdana Bratuževa, sestra tržaškemu občinstvu dobro znane pianistke Damijane Bratuževe Igralka, katere včerajšnji nastop je bil pravzaprav igralski debut, je še slušateljica zadnjega letnika Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani. S to svojo prvo kreacijo pred tržaškim občinstvom si je gotovo že pridobila simpatije in samo želimo, da bi se po končanem študiju činu prej spet pojavila na odru SNG.
Pri vsem sta poet in jiz-kulturnik Cmozjomij (Nakrst) in funkcionar Flavij (Požar) pomagala krog spreminjati v kvadrat, kar sta opravila temeljito in v splošno zadovol?* stvo obeh uravnanih parov in občinstva.
Komedija bo občinstvo zabavala, kjerkoli jo bodo predvajali.
Kdor ni mogel na včerajšnjo premiero, naj pride v
dvorano na stadionu ePrvi maj» danes popoldne ali pa zvečer
Uspela Gregorčičeva proslava v Dolini
Po dolgih letih so na vabilo domačega društva «Valentin Vodnik« napolnili Dolinčani dvorano »Prosvetnega doma«, da bi proslavili 50. obletnico smrti S. Gregorčiča. O življenju pesnika je govoril na proslavi učitelj Edvin Svab, nakar je sledil kulturni program. med katerim so sodelovali: Nerima Drasič, Aleksej Pregare in Slavica Bandi, ki so recitirali pesmi (igoriškega slavčka«. Pevski zbor je nato pod vodstvom Ignacija Ota zapel nekaj slovenskih pesmi.
Proslavo so številni Dollnčani toplo pozdravili in izrazili željo, da bi taike večere še prirejali.
Navodila za potrošnike primeru stavke Acegat
Po zadnijh vesti o napovedi stavke uslužbencev Acegata se ni pripetilo nič novega. Včeraj zjutraj se je sicer sestala upravna komisija, ki je razpravijala več ur, toda o teh razpravljanjih se ni izvedelo nič konkretnega. V zvezi s stavko je uprava Acegata poslala časopisom v objavo naslednja navodila:
Ce ne bodo stavke preklicali, bo položaj naslednji: 1. za potrošnike električne e-nergije ne bo posebnih težkoč. ker se dobava toka ne bo prekinila, razen če ne pride do kakšnih okvar. Da se preprečijo prekinitve dobave, se priporoča skrčenje uporabe toka na minimum, zlasti pa naj nihče ne uporablja električnih ogrevalnih naprav.
2. Plin bodo dobavljali samo v naslednjih urah: od 7. do 8,30, od 10,30 do 13. in od 18,30 do 20.30. V drugih urah bodo znižali pritisk plina na minimum.
Potrošnikom priporočajo, naj sploh ne uporabljajo plina iz ven omenjenih ur ter naj stalno opazujejo plamenček, ki bi lahko ludi ugasnil, ker ne bo pritisk vedno enakomeren. Nadalje naj ne vztrajajo pri prižiganju plina, če bo pritisk nezadosten.
3. Dobava vode bo normalna
4. Mestna prevozna sredstva ne bodo vozila in bo poskrbljeno za nujni zasebni prevoz Upravni uradi v Ul. Genova bodo zaprti. Tehnična služba bo delovala samo za izjemne primere. Na vsak način naj prebivalstvo strogo upošteva omenjena navodila, kajti le z lastno disciplino se bodo preprečile nevšečnosti in morebitni incidenti.
Razna obvestila
SLIKE z miklavževanja, ki Je bilo 5. t. m. v Ul. Monteccbl 6, so na ogled pri vratarju.
• • *
SLIKE z miklavževanja, ki Je bilo 5. t m. v dvorani na stadionu »Prvi maj«, so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20.
* • •
Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. Kakor vsako nedeljo, tako bo tudi danes 16. t. m. na sedežu kluba, Ulica Roma 15-II., sestanek od 10. do 12. ure. Člani, ki Se niso prevzeli vseh zadnjih novosti, naj se zglasijo pri bi; ..................—J ------------
SNG
za Tržaško ozemlje
DANES 16. decembra ob i6. in 20.30 uri v dvorani na stadionu «Prvi maj«
KVADRATURA
KROGA
Prodaja vstopnic eno uro pied pričetkom predstave pri blagajni dvorane.
V torek 18. t.m. ob 20. uri in v sredo 19. t. m. ob 16. im ,ob 20. uri v KOPRU Robert Anderson:
ČAJ IN SIMPATIJA
Gojenci slovenskega Dijaškega doma priredijo pod pokroviteljstvom prosvetnega društva ((Prosek - Kontovel« danes 16. t. m. ob 16. uri v društveni dvorani na KONTOVELU
PROSVETNO
PRIREDITEV
Na sporedu sta saloigri «Prvi april« in »Burka o jezičnem dohtarju«, balet ter slovenske in dalmatinske pesmi, ki jih zapojeta kvartet in duet.
Vabljeni!
Ljudska prtosvata
Prosvetno društvo «S. Škamperle« obvešča, da bo redna pevska vaja v torek 18. t. m. ob 20. uri. Priporoča se polnoštevilna udeležba.
( oeepaližča )
GLEDALIŠČE VERDI
Danes ob 16. uri za dnevne abonente za vse rede zadnja predstava »Hoffmannovich pripovedk«.
V sredo bo prva predstava Manel De Fallovega »Kratkega življenja« in Ximenex-Vargaso-veea Španskega baleta. V ((Kratkem življenju« nastopajo Nora De Rosa. Bruna Ronchini. Alfred Kraus in Vito Susca Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za današnjo predstavo, jutri pa se prične prodaja vstopnic za sredo.
TEATRO NUOVO
Danes. 16. t. m. ob 17. uri: S. Giovaninetti: »Hinavci«. Zadnja predstava.
NEDELJA, 16. decembra 1956
TRST POSTAJA A
8.00 Jutranja glasba: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbeno potovanje v Pariz; 11.00 Havdin: Koncert za trobento in orkester: 11.13 Orkester Mantovani:	11.45
Berlinove skladbe; 12.00 Oddaja za najrnla.iše:	12.30	Koncert
operne glasbe; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Orkester Im/perial; 15.03 Schubertovi samospevi: 15.26 Haiaturjan:	Koncert	za violino
in orkester: 16.00 Slavni pevci; 16.30 Ciganske melodije:	16.51
Havajski motivi: 17.00 Slovenski zbori; 17.20 Plesna čajanka: 18.00 Prokofjev:	Aleksander	Nevski,
kantata: 18.37 Ritmične popevke; 19.15 Velike ljubezni: 19.30 Melodije pretekiih in današnjih dni; 20.00 Šport:	20.05 Horner
in orkester Musette; 20.30 Giordano: «Andrea Chenier«, opera v 4 dejanjih; po drugem dejanju ob 21.30 Nedelja v športu; 22.35 Večerni ples.
TRST 1.
9.45 Liszt: »Les Preludes«. simfonična poema štev. 3; 15,30 Reportaža z nogometne tekme; 17.30 Simfonični koncert radijskega orkestra iz Turina; 21.05 Cesare Meano: »Lepa«, slušna igra.
KOPER
Poročila	v	slovenščini:	6.00,
7.00. 7.15 13.30 14.15 15.00 19.00. 22 00
poročila	v	italijanščini: 6.30,
12.30. 19.45 23.00.
6.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 8.10 Kmetijska oddaja: 8.30-10.15 Spored iz Ljubljane; 10.15 Romantični motivi: 10.30 Zena in dom: 10.50 Lahka glasba;. 11.00 Reportaža	s	festivala CIC v
Umagu: 11.45 Lahka glasba; 13.30-
14.00 Spored iz Ljubljane: 14.00 Glasba po željah:	15.00	- 15.15
Spored iz Ljubljane:	15.20 Z
mikrofonom po Primorski:	15.40
Odmevi pod Nanosom:	Nastop
mladinskega zbora gimnazije iz Ajdovščine: 16.00-19.00 Spored iz Ljubljane:	19.30	Športna nede-
lja: 20.00-23.00 Spored iz Ljub-1 rane.
SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m
Poročila ob 5.00.	6.00	7.00,
16 00, 15.00.	17.00 -49.00,	22.00.
6.00 Pester spored domačih peahi in poskočnih viž za prijetno nedeljsko jutro: 7.35 Melodije Franza von Suippeja, Emila VValdteuila in Paula Duramla; 8.30 Otroška predstava — Karel Capek: Poštarska pravljica: 9.00 ((Podeželje poje...«;	9.45 Peter
Koren: Ob 15-letniei rojstva naše armade: 10.15 Antonio Vivaldi: Koncert za violino in orkester v E-duru. «11 Riposo«; Cesar Frank: Simfonija v d-molu; 11.15 Oddaja za beneške Slovence: 11.35 Lahek glasbeni spored:
12.00 Pogovor s poslušalci: 12.10 Opoldanski glasbeni spored; 16.00 Rapa Sukl.ie:	Na svidenje, Fi-
renze! (reportaža); 16.30 Promenadni koncert: 17.30 Radijska igra — P. Kastrin: Tic Nikola; 18.20 Melodije za dobro voljo — igrajo dunajski simfoniki: 20.00 Večerni operni spored:	21.00
Kulturni razgledi; 21.15 Zabavna glasba.
TELEVIZIJA
15.30 Športni popoldan; 17.30 Film: «Nočni taksi«; 18.50 Športne vqsti: 21.05 Prvi aplavz: 22.25 Novi filmi.
iz Texasa», J. Ericson. M. Blan-chard.	.
Novo cine. 14.00: «Za naju nebesa«. B. Grable, D-. F>ail^ren>.
Odeon. 14.00: «Senca». M. Toren, P Cres^ov.
Radio. 14.00:	»Lassiiev	pogum»i
E. Tavlor. F. Morgan.
Skedenj. 16.00: »Kleopatrine Uu’ bežni».
Čestitke
12. t.m. je bil na tria-šk. i univerzi z odliko in pohvalo promoviran GUIDO STRAIN za doktorja kemije. Novemu doktorju iskreno čestitajo sorodniki, znanci in prijatelji.
FILATELISTI 1
Kiaserje, pincete,
prilepke, itd.
Vam nudi po nizkih cenah TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20, Trst
NOVOSTI:
Zupančič: Z brano delo, I■ del Vipctnik: Drevo na samem Giovagnoli; Spartak
L 850,-
L 390'
L 730.-
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Z vespo v zid
Med vožnjo z lambreto po neki stranski cesti v Padri-čah se je 24-letni Guido Ba-sezzi iz padrič št. 60, zaletel v zid in odletel na tla in ker se je pošteno ranil po zgornji ustnici, si zlomil nekaj zob in ve potolkel po nosu in kolenih, se je zatekel v bolnišnico. pridržali so ga s prognozo okrevanja v 10 ali 15 dneh na stomatološkem oddelku.
OPROSTILNA RAZSODBA pozdravljena
Sodišče oprostilo moža, ki sta bila obtožena izkoriščanja umsko obremenjene ženske in tatvine
Pokrajina bo prevzela upravljanje obč, cest
Podeželske občine bodo z veseljem sprejele vest, da so višje oblasti te dni odobrile sklep pokrajinske uprave glede prevzema nekaterih občinskih cest pod okrilje pokrajinske uprave. S tem bodo namreč podeželske občine imele manjše stroške za vzdrževanje cest.
Skupno je zdaj pokrajina prevzela pod svojo upravo 45 km cestnega omrežja. Med drugimi bodo zdaj spadale pod pokrajinsko upravo:
Cesta od Stivana do Medje vasi; od Sesljana do Vižovelj in Mavhinj; cesta od Brišči-kov - Mali Repen - Zgonik -Salež - Samotorca do komenske ceste; cesta od Proseka mimo železniške postaje do
Agenti javne varnosti so lani julija zvedeli, ča živi v Ul. Tivarnella v slabih higienskih razmerah m umsko obremenjena 76-letna Elvira Zerbo vd. Russitano, proti kateri naj bi dva možakarja izvrševala pritisk ekonomskega značaja. Da bi točneje ugotovili, če prijava odgovarja resnici, so agenti zaslišali žensko, ki je imela pri sebi, kljub premoženju 12 milijonov lir, ramo 1400 lir. Ta jim je pojasnila, da imata vse njene vrednostne papirje, zlatnino, srebrno posodo in tudi denar 43-letni Aldo Franco iz Ulice Cadorna in 50-letni Mario Bargero iz Ul. Gambini, ki naj bi ji pred dnevi tudi u-kračla skrinjo s številnimi in precej vrednimi zlatimi prstani, uhani, zapestnicami in podobno.
Seveda so oba moža aretirali in ju zaslišali, pri čemer so zvedeli, da sta se res ponudila za upravljanje njenega premoženja. Baje je ženska, ki je letosi oktobra umrla, naročila Bargeru, da bi zopet zbral njene vrednostne papirje in drugo premoženje, katerega so si pridržali nekateri njeni sorodniki. Bargero in Franco sta se lotila dela in vložila približno za 6 milijonov lir vrednostnih papirjev in drugih vrečnosti v varnostne predale v banki. Nekaj denarja pa naj bi po mnenju policije zadržala in si ga razdelila.
Ob koneu preiskave so oba moža prijavili sodnim organom, ki so sklenili, da se bosta morala zagovarjati pred sodiščem zaradi izkoriščanja starkine umske obremenjeno-
sti in tudi tatvine zlatih predmetov.
Moža sta seveda že med policijsko preiskavo zanikala krive'o, kar sta storila tudi pred sodiščem, kjer je Franco pojasnil, da je potreboval posojila 4 milijone lir. Te je dobil od starke, do katere se je z Bargerom obvezal, da jii bo do konca njenega življenja dajal 40.000 lir mesečno in da ji bo upravljal premoženje. Tudi kar se tiče zlatnine je Franco rekel, da mu jo je ženska sama dala v varstvo in to v prisotnosti Bar-gera ter je bil njegov namen vse skupaj opraviti v bančni varnostni prečal, ko bi seveda prišel do njega.
Pred sodiščem so številne priče potrdile, da je ženska zadnje čare res umsko opešala, vendar da je dobro poznala svoj ekonomski položaj. Po številnih razpravah se je tako končal proces proti obtožencema, za katera je tožilec zahteval skupno kazen za obe točki obtožnice 2 leti in
9 mesecev zapora ter 35.000 lir globe. Toda sodišče je bi
10 drugačnega mnenja in je Franca in Bargero oprostilo
Nezgoda na delu
S prognozo okrevanja v 15 ali 20 dneh so včeraj spreje li na dermatološkem oedelku 65-letnega Josipa Sancina iz Boljunca št. 65, ki se je malo prej opekel med delom v Tržaškem arzenalu Mož je povedal, da mu je opekline na obrazu in vratu povzročil plamen varilnega aparata, ki ga je uporabljal neki njegov delovni tovariš-
blagajniku kluba kom.
med sestan-
Sporočilo Kmečke zveze
Kmečka zveza sporoča članom. da je s 15. decembrom preselila svoje urade iz Ulice F. Filzi 10-1. v Ulico Geppa št. 9, pritličje.
‘Številka telefona ostane nespremenjena (35-458).
• * »
Obveščamo vse dvolastnike, ki imajo gozdove v bivši coni B, da morajo že letos vložiti prošnjo za sekanje drv v letu 1957. Sekali bočo lahko spomladi ali jeseni. Opozarjamo vse prizadete da vložijo zadevne prošnje v piear-ni Kmečke zveze do 24- decembra letos, ker se po tem roku prošnje ne bodo sprejemale.
Tajništvo Kmečke zveze
Darovi in prispevki
Ob oSsiml obletnici smrti dragega strica Antona Miklavca, daruje Marija Kette 1000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pok. Olge Kariš-Sosič daruje družina Simonič 1000 ln Iva Golobova 1000 lir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina pok. dr Josipa Oblaka daruje družina Bo-schin 1000 lir za Dijaško Matico,
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
AU'Alabarda, Istrska c. 7; Bar-bo-Carniel, Garibaldijev trg 5a; Croce Azzurra, Ul. Commerclale 5; de Leitenburg, Trg S. Giovan-ni 5; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Miizaan, Trg Venezla 2; Vielmettl. Borzni trg 12: Hara, baglia v Barkovtjah in Nicoll v Skednju.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Codermatz, Ul. Tor San Plero 2: De Colle. Ul. Revoltella 42: Depangher, Ul. S. Giusto 1; Alla 2; Zanettl - Testa d’oro. Ul Mazzini 43:	Harabaglia v Barkov-
Madonna del Mare. Largo Plave ljah in Nicoli v Skednju.
LOTERIJA
BENETKE	28	24	56	60	72
BARI	39	5	46	88	80
CAGILIARI	1	36	9	64	41
FLORENCA	26	3	58	43	62
GENOVA	52	85	29	83	2
MILAN	78	76	67	14	77
NEAPELJ	69	3	lš	17	6
PALERMO	79	62	27	6	33
RIM	22	20	27	30	60
TURIN	72	46	22	66	74
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 15. decembra 1956 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 7 oseb, poroki pa sta bili 2.
POROČILI SO SE: pomorščak Bruno Bonlfacio in frizerka Tere-sa Busan, uradnik Adolfo Punta-ferro in uradnica Anoamaria Trost.
UMRLI SOž 49-letnJ Carlo Tomasi, 73-letni Francesco TognoMi, 74-letna Antonija Abramič vd. Sfriiso, 75Jletni Francesco Prenci, 44-letna Giuseppina Riolino por. Stefani, 53-letni Ferdinaodo Sava-stano, 60-letni Mariano Segalini.
OKLICI: Massimo Birindelli in Ida Horn, uradnik Bruno Mattel in učiteljica Maria Giulianelli. finančni stražnik Nicolino Arena in gosipodinja Giuseppa Arena, Carlo De Nicola in Lucia Regine, trgovski potnik Mario Mazza in uradnica Maria Ambrosl, trgovski potnik Enrico Caronni in telefonistka Lucia Casarsa, trgovec E-mlMo Ltigoboni in gospodinja Bruna Stefani, delavec Giovanni Ga-glia in deiavka Umberta D’Am-brosi. prodajalec Antonio Gosdan in gospodinja Rosa Pobega, dro-gerist Bortoio Tessaris in uradnica Anita Spazzali, agent OP Giovanni Fragtacomo in šivilja Maria Attini, elektromehanik Sergio Košir in šivilja Livia Blason, varilec Renato Petranič in gospodinja Claudia Steiner, delavec Antonio Boch in gospodinja Anna Maria Vascotto, upokojenec Giuseppe Meduri in šivilja Maria Hedvvicek, mehanik Umberto Rojci in gospodinja Leonilda Genti-le, slaščičar Arnaldo Abbrescia in šiviilja Benita Giugovaz, delavec Corinno Cadel in gospodinja Blvia Gioia. trgovec Stellio Jugo-vae In uradnica Eletta Gianninl, uradnik Riocardo Gortani in bolničarka Daniela Romaz. upokojenec Giovanni Bommarco in gospodinja Maria Casol, Otello Tomat in Maria Martinis. delavec Duilio Cosina in gospodinja Raffaela Re-pola, uradnik Franco Bigazzi in šivilja Bruna Gardossi. železničar Salvio Carli in gospodinja Anna Maria Vidah, zavarovalni agent Oscarre Levi in gospodinja Edda Croci, električar Bruno Coceani in knjigovezka Anna Codan, težak Mario Bencovich in gospodinja Maria Giovannini, uradnik Aldo Montillo in gospodinja Mia-riagrazia Ambrosiano, mehanik Olaudio Scopas in gospodinja Ar-cangela Gonella, uradnik Giorgio Zana in* frizerka Eva Barbaro, uradnik Antonio Loguercio in uradnica Maria Pia Frausin.
GOSPA SAMA ODDA SOBO z dvema posteljama z uiporabo kopalnice i« kuhinje. Naslov na upravi lista Ul. sv. Frančiška 20. KOLESA, moška m ženska, rabljena. po 7.000 lir. kolesa za prevoz Dlaga po 24.000 Ur. motorna kolesa po 50.000 lir, na obroke Marcon. Ul Pleta 3. MAGAZZ1N1 FELICE, Trst, Ul. Carducci štev. 41 (nasproti pokritega trga Telel, 90-513). Srajce, hlače, spodnje hlače, nogavice, rokavice, zimski plašči, Jopiči ln drugo. Vse po najniž-Jih cenah!
MELILLO — Trst, Caccia 3 Moto Parilla - Moto BI - NSU -In velika izbira nadomestnih de lov. Pnevmatike. Kolesa za otroke, šport, dirke in prevoz.
Pri MOTO GUZZ1 - RAZSTAVA: Cardellino 73 kub., Zigoli 98, Galletto 192, poltovorniki nosilnost 359, tovorniki z napravo za avtomatsko razkladanje 1500 brušenje Avtomotodiesel, uredi tev glav, bati, nadomestni deli pritikline. Delavnica Creniascoll, Fabio Severo 18.
PRODAJAMO smrekove deske za gradnjo in mizarstvo, trd les. plošče za pode. Ugodne cene Gambmi 3.
Excelslor. 13.30: «VoJna in mir«, A, Hepburn. H. Fonda.
Fenice. 15.00: «Očaramje». K. Novak*, T. Povver.
Nazionale. 15.00: »Dekle iz Las Vegasa« R. Russell, F. Lamas. Filodrammatico. 14.30: »Pacifiški vragi« R VVagner. T. Moore. S u perci nem a. 13.30:	»Pacifiški
vragi«. R. Wagner. T. Moore. Arcobaieno. 13.30:	»Carski sei«
(Mihael Strogov). C. Jurgens, S, Koscina.
Astra Rojan. 14.30: ((Komu zvoni«. G. Cooper. I. Bergman. Capitol. 13.30: «Jokala bom Jutri«, S. Hayward.
Cristallo. 14.00: »Giovanni, vodja črnih tolp« V. Gassman. A. Ferraro
Grattacielo. 14.00: «Največta bikoborba«. M. Rav. Jtano. Alabarda. 14.30: «Cena za slavo«.
G. Ferzetti, E. Rossi Drago. Ariston. 14.00:	«Frou-Frou». D.
Robin. M Auer.
Armonia. 13.45: «Ježa na Zahod«.
D. Reed. P. Carey.
Aurora. 14.30: ((Pustolovščina v pristanišču Afrika«. A. Pieran-geli. P. Ca,rev.
Garibaldi. 14.00: ((Kriminalni oddelek. primer 24». M. Windoor. J. Arsher.
Ideale. 15.00: «Možje se poročijo s črnolaskami«, J. Russell. J. Craln.
Impero. 14,45: «Prodana ženska«, J. Russell. C. VVilde.
Italia. 14.00: «Srnica», G. Pečk, J. VVvman.
S. Marco. 14.00: «Nasilni možje«,
G. Ford. B Stanvvvck.
Kino ob morju. 15.00: »Fant«, A.
Sordi. A. Lane.
Moderno. 14.00: «Aleksander Ve-liki« R. Burton, C. Bloom. Savona. 13.30: »Mister Roberts«,
H. Fonda. J Cagnev.
Viale. 14.00:	«Pod Karalbskim
moriem«. Hans in Lotte Hass. Vitt. Veneto. 14.00: »Tolpa poštenjakov«. Totč. P. De Filippo. Belvedere. 14.00:	«Kralj barba-
rov«, J. Charidler. J Palance. Marconi. 15.00: «Kralievi tat«, A.
Blvth. E. Purdom.
Massimo 14.00: «Rumena vrtnica
Trst - Ul. Nv. FrančiSk® *° Telelon »7-888	|
P E D IH E R
»Dnevnega hotela« J13 Trgu Liberta sporoča, da se je preselil UL. GEPPA 2 - tel. 35-51»
Tapetniška delavnica
MARIO PAHOR
Specializirana v opremljanju dnevnih sob 1D drugih prostorov TRST - Ul. Slataper 20 tel. 41-812 Filialka: Ul. S. Anasta-sio 12, tel. 61-218
u.Z.
Elektro-instalaci.jsko podjetje — Sprejema »s8 naročila in popravila ** nove instalacije vseb vrst električnih napeljav. Pokličite našo št. tel. 29-322. Viale Miramare 29.
SE PRIPOROČAMO!
r h s \
Ul. sv Frančiška 20/11L te! 37-338 ■prejemu lev »erate mai«
oglase, osmrtnice _ -	.
od 8. do 12.30 In od 18- 6 18. ure.
orut0
BOŽIČNA DREVESCA
vsen vrst in posebhe eksemp,are srebrnih
Jelk v
nabavite UIlCl v*‘" dirivo 13 — tel.
Dostava tudi na d0L,
• UNION*
Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU. UL. GHEGA 8 - L.
tel. 27512 - 35939 Prokurator HAVNIK
Nikar si ne belite glave, kaj boste darovali
«TRŽAŠKA KNJIGARNA>
je pripravila 10 različnih ZBIRK, za katere so določene
IZREDNO ZNIŽANE CENE
Obiščite nas in razveselili boste svoje drage/
TRŽAŠKA KNJIGARNA
T R 8 I, III. kv. Erančlika 2U Talnimi 37-33H
-l TRGOVCI, OBRTNIKI IN GOSTILNIČARJI!
Novoletna številka «PRIMORSKEGA DNEVNIKA* bo imela večji obseg in višjo naklado, zato proei* mo, da nam pošljete svoje božične in novoletne oglase ter voščila najkasneje do 22, t. m.	_
Lahko tudi samo telefonirate na štev. 3733 Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
AA\iri
PREISKAVA! Ob 15-Setnici njihove usmrtitve
V"
Odlomek iz «Crne srajce»
»Tam«, je rekel Mohor in pokazal na hišo.
Karabinjerji so jo obstopili od treh strani, pripravljeni na strel. Brigadir in komisar z agenti sta stopila proti vežnim vratom, ki so zijala odprta na stežaj.
Malija, Smončeva žena, je stala ob ognjišču in kurila ?? kosilo. Bila je krepka, visokorasla, predivnatih las, Kočne kite so ji trikrat ovijale teme. Šestletna Jožica, zagorela črnolaska kot oče, in štiriletni Cirilček, svetlolas kot mati, sta čebljala v njo. Malija je opazila senco na vratih in se ozrla. Ni bila videti hudo presenečena, ker je ta obisk v naj-t'žjih mislih že na pol pričakovala. Pojava krepke kmečke lepotic,e s svetlomodrimi očmi je bila za komisarja in brigadirja presenečenje. Obstala sta na pragu in nista takoj spregovorila.
»Želite, gospodje?# je vprašala.
»Dober dan, gospa! Kje je Vaš mož?»
«Moj mož? Ni ga doma«
Otroka sta bila preplašena. Tudi Maliji se je kljub Pogumu stiskalo grlo.
«Ali smemo vedeti, kje je?«
»Ne vem, kje je,» je odgovorila. «Odšel je šivat k »ekemu kmetu. Ze sinoči je odšel. Ni mi natanko povedal, kam».
Niso ji verjeli. Laž je biki le preveč očitna. Razleteli
so se po vseh prostorih Pogledali so v izbo, v kamro, v hram in v kozjak, 'udi na podstrešje, za skladovnico drv in za kup suhega dračja. Smonce ni bilo. A že to, da je izginil, ko le bil prejšnji večer še v v®si, jim je potrjevalo sum.
Malija je medtem z otrokoma odšla v hišo in počenila na tnalo.
«Kdo je bil sinoči pri vas?» so jo vprašali.
»Nikogar ni bilo,» je odgovorila 'mirno, le z najrahlej-S|m trepetom v glasu. «Jaz nikogar nisem videla. Jaz vBm nič ne vem... Za nič ne Vtm...»
Poklicali so karabinjerje, ki *° dotlej stražili hišo. Preletavali so v izbi in v komri, brskali po omarah in tkrinjah, razmetali postelj-dttio in zlezli na podstrešje.
Malija je nepremično sedela na tnalu. Z roko je “ožala glavico sinčka, ki mil ;e šlo na jok; Jožica se je *amo šobila. Komisar in brigadir sta stala ob vežnih vratih in jo opazovala, kot * razbirata resnico z njenega obraza. Mohor se je z ‘dim ramenom naslanjal na deblo stare tepke. Malija se le ves čas delala kot da ga |;e vidi, četudi je tolmačil.
ednjič se ni mogla premagati. da bi ne uprla vanj na ®°1 zaničljivi, na pol sovražit Pogled.
•'Malija, ali si neumna, da ®e govoriš,« je Mohor začel, ot da je čakal samo na ta ?°gled. »Smonco bodo izprašali. Ce ni kriv, ga bodo ^z nekaj dni izpustili. Ne cdo odnehali, dokler ga ne
tajdejo...«
•Pusti me, pes« je Mali-
siknila skozi stisnjene
dstnice.
Mohor se je nemilo zdrznil.
»ti
s
Psom ga še nihče ni na-Jfal- Malijo je ostro prebo-■ e* z zdravim očesom, hotel j® vrniti psovko za psovko, se je potegnil vase. ^usoglavi karabinjer, ki je 'eiskoval podstrešje, je popadal skozi okno.
, »Gospod brigadir!« je zalučal. «Cela reč knjig. Toli-1 knjig!«
»Pokažite!«
, Skozi okno je priletela jjdjiga, brigadir jo je pobral, a naslovni strani je bil
žig ((Bralno društvo Zavrh« Pokazal je komisarju, ki je nategnil obraz.
«Ali jo poznate?« ie brigadir pomolil Maliji knjigo pred obraz.
«Jaz	za	nič	ne	vem,« je
odgovorila.
»Vse dol!« je brigadir zaklical v okno podstrešja.
Cez minuto so začele skozi okno deževati knjige, vezane v	črno platno,	z beli-
mi etiketami na hrbtih, nekatere že hudo zdelane, z letečimi	in orjavelimi	listi, z
madeži in oslovskimi ušesi. Znano	je,	da	so	šle skozi
mnogo	od	dela	zgaranih rok.
In vsaka je imela žig.
Malija tega ni mogla gledati. ,	Zamižala je,	stisnila
ustnice kot da zatira bolečino in obrnila obraz vstran.
«Kaj	bi	s tem?«	je vpra-
šal komisar in namignil na knjige.
»Zažgimo!«
«To ne bo gorelo«. «Polijmo s petrolejem,« je rekel brigadir. «Kje imate petrolej?« je vprašal Malijo.
((Nimam petroleja« mu je odgovorila. Našli so ga pol steklenice na tleh ob kuhinjski omari. Brigadir je pobral tri knjige, da jih odnese s seboj kot dokazilno gradivo. Kup so polili in vrgli nanj gorečo voščenko. Sprva so je zdelo, da bo ugasnila, a je nato zagorela s plamenčkom, ki se je razširil kot zelenkasta perut. Oplazil je knjige, ki so gorele počasi, z dimom, z rdečkastimi	plamenčki. Ti	so zdaj
pa zdaj grozili, da bodo u-gasnili, a so se znova razživeli in se zajedali v kup.
Preiskava je bila končana. Zadnji karabinjer, ki je stopil iz hiše, je prinesel pest nabojev za revolver in jih dal brigadirju. Ta jih je pokazal Maliji.
»Kaj pa to?« je vprašal. «Jaz za nič ne vem,« je odgovorila kot tolikokrat prej.
Brigadir jo je udaril po licu, da se je zamajala. Zamižala je in stisnila glavo med ramena, kot da pričakuje novega udarca. Ni ga bilo. Zopet je odprla oči. Udarec jo je bolj žgal na duši kot na licu, čutila se je brezmejno ponižano in osramočeno pred otrokoma.
Dvignila se je in vzravnana stala pred brigadirjem, mu užaljena sršela naravnost v obraz.
Otroka sta planila v hlasten jok — najprej Cirilček in za njim Jožica — in se stisnila k nji. Zopet je sedla, objela otroka vsakega z eno roko in ju tolažila.
»Tiho!« je rekla, «Ne jokajta! Saj nič ni.»
Ujela je brigadirjev pogled, ki je komisarju namignil nanjo. Ali naj jo odpeljemo? Komisar je odkimal.
((Pojdimo!« je rekel.
Knjige so se spremenile v kup pepela. Brigadir je pobral oklešček in dregnil vanje, da se je znova prebudilo nekaj plamenov. Gorelo so knjige na dnu kopice.
Nato so odšli. Ostal je ru-scglavi karabinjer, s karabinko ob nogah se je naslanjal na podboje vrat.
Malija je stoje gledala za kolono, ki je odhajala po stezi, dokler se ni skrila za grmovje. Nato se je ozrla na karabinjerja. Kaj pa ta tu?
V hipu je razumela. Straži, .la zgrabi Smonco, če se vrne. Nehote se je ozrla čez pobočje do gozda, ki ga je zlatilo pomladansko sonce.
Karabinjer je ujel ta po-giad.
»Gospa, stopite v hišo!« je rekel.
»Takoj.«
Saj je razumela. Bila je jetnica. Mimogrede se ji je pogled ustavil na kupu pepela in ostankov knjig. Stisnilo jo je za srce.
FRANCE BEVK
Katajev v Trstu
■žor iz prvega dejanja veseloigre »Kvadratura kroga« Vagina Katajeva, ki Jo Je SNG uprizorilo z uspehom »iooči na stadionu «1, maju.
se bomo poklonili njihovemu spominu danes ob 15. uri na openskem strelišču
PINKO TOMAŽIČ
VIK I OR BOBEK
OB 200-LETNICI NJEGOVEGA ROJSTVA
A.T. LINHART
Te dni pred dve sto leti 1 le utemeljitelj znanstvenega
IVAN IVANČIČ
SIMON KOS
IVAN VADNAL
se je rodil v Radovljici Anton Tomaž Linhart — pesnik, dramatik in zgodovinar, Rastel in študiral je v času, ko so se zlasti iz Francije širile po svetu razne revolucionarne ideje in gibanja, ki so začela pretresati fevdal-no-aristokratski red v temeljih. Ze študenta Linharta so morale te ideje zelo vznemirjati, prav tako pa razmere, ki jih je opazoval, lazmišljal o njih in tudi doživljal na lastni koži. Vse to je povzročilo, da je dvaindvajsetletnik radikalno prelomil s preteklostjo, zapustil samostan v Stični in odšel na Dunaj. S tem prelomnim korakom v njegovem življenju se je rodil nov človek. Začela se je pot, na kateri se je Linhart razvil v tisto veliko napredno - razsvetljensko o-sebnost, ki ne vzbuja v našem času priznanje in spoštovanja le zaradi svojega literarnega in znanstvenega dela, marveč zasluži tudi občudovanje zaradi svoje idejne usmerjenosti in nenavadno velike razgledanosti.
Linhart je naš najnaprednejši in najinteligentnejši duh pred Prčšernom. Ni
V DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE BO IZŠLO
Župančičevo zbrano delo
Začetek izdajanja zbranega dela Otona Župančiča, ki bo obsegalo vse njegove že objavljene in še neobjavljene pesmi in prozo, predstavlja dogodek na knjižnem trgu in sploli v slovenskem kulturnem življenju
Državna založba Slovenije je v skladu s svojim programom, zasnovanim ob začetku zbidke zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, izdala prvo knjigo zbranega dela Otona Zupančiča. Čeprav so se sicer pojavili glasovi, naj bi založba v zbirki zbranih del slovenskih pisateljev in pesnikov dokončala najprej tiste avtorje, ki jih že izdaja in šele nato začela izdajati dela novih avtorjev, pt se je založba vendar odločila, da ostane pri svojem programu. Res da zaradi izdaje pri Cankarjevi založbi verjetno v kratkem še ne bomo dobili zbranega dela Prežihovega Voranca in tudi ne izdaje zbranega dela Ivana Ctmkarja; vendar pa bo založba v zbirki zbranih del izdala zbrano delo Prešerna, Mencingerja, Vodnika in Zupančiča. Zdaj je na naš knjižni trg prišla prva knjiga Zupančičevega zbranega dela. To je že 52. knjiga v zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev! Začetek izdajanja Zupančičevega zbranega dela pa je nedvomno pomemben dogodek na slovenskem knjižnem trgu in sploh v slovenskem kulturnem življenju. Oton Zupančič je v zgodovini slovenskega pesništva in književnosti sploh, nedvomno ena najpomembnejši h osebnosti. Kljub temu pa njegovo delo v celoti doslej še m dostopno javnosti. Ko bo založba, v dveh, treh letih izdala vseh osem knjig njegovega zbranega dela, bo tako prvič celotno Zupančičevo delo dostopno javnosti. Zupančičevo zbrano delo bo obsegalo tudi pesnikove sestavke v prozi, njegova pisma, pa tudi tiste pesmi, ki so ostale raztresene po raznih revijah in zbornikih in končno tudi tiste pesmi, ki so ostale neobjavljene v zapuščini. Zato bo ta izdaja nad vse pomembna. Nje začetek s prvim zvezkom, lahko zato še posebej toplo pozdravimo.
Urednika celotne izdaje zbranega dela Otona Zupančiča sta Josip Vidmar in Dušan Pirjevec. V prvi knjigi razvija Josip Vidmar na začetku opomb svoj načrt izdaje Zupančičevega zbranega dela. Iz njega izhaja, dd sta urednika imela za osnovo svoji ureditvi troje obsežnih skupin Zupančičevih tekstov. V prvo sodijo besedila, ki jih je Zupančič sam objavil v svojih knjigah in jih tudi sam razporedil vanje. Drugo skupino sestavljajo besedila, ki jih je pesnik sicer objavil v revijah in časnikih, ni jih pa sprejel v nobeno svojih zbirk oziroma knjižnih izdaj. Tretjo skupino predstavlja njegova bogata rokopisna o-stalma, ki ji je treba prišteti precejšnje število povsod raztresenih posneti! napisov v verzih in seveda tudi nje-govega pisma. Ze samo e-najst knjig, ki jih je izšlo za časa pesnikovega življenja (ena neposredno po smrti) predstavlja ogromno gradivo. Se bolj pa dopolnjuje to obširno rokopisno gradivo, ki bo v marsičem izpopolnilo Zupančičevo umet-
niško podobo. Pri tem je bila pač za tak obseg odločilna potreba naše literarne in sploh kulturne zgodovine, ki je naložila uredniku dolžnost, da zbere in objavi vse pisano gradivo, ki je ostalo po Otonu Zupančiču, pa čeprav nekaj od tega gradiva pesniku ni bilo tako pri srcu in ga sam ni nameraval objaviti. Gre pa zato, da je Zupančič tako velika umetniška osebnost, da nam je dragocen in potreben vsak njegov verz, vsak njegov spis ali pismo, pa če predstavlja še tako majhen prispevek k spoznavanju njegove osebnosti ali umetnosti. Zato bo zbrano delo zajelo vse, kar je zaključenega ali ne, pa tudi manj pomembno gradivo, odlomke, zapiske in beležke ter pisma, z izjemo nekih malenkosti, ki jih glede na čas, ki nam je še preblizu in glede na še žive ljudi, katerih se tiče, ne kaže ob-javljati.
Ureditev celotnega zbranega dela je zamišljena tako, da bo v skladu z ureditvijo del drugih pesnikov in pisateljev v isti zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Zupančičevo zbrano delo bo prineslo najprej njegove pesmi, nato dramatiko, prozo in na koncu pisma. Za ureditev posameznih skupin, kot so na primer pesmi ali proza, velja načelo kronološke razvrstitve. Vendar pa časovnega zaporedja ni mogoče uveljavili popolnoma in dosledno, ker bi v tem primeru bile razbite tiste v sebi zaključene in organske celote, iz katerih je sestavljeno celotno pesnikovo delo. Zato so tudi iz prve knjige zbranega deia izločene vse otroške pesmi, ki bodo objavljene skupaj, ne glede na čas njih nastanka. Isto velja za epigrame, napise, posvetila. In prav isto za prozo. Celotna izdaja Zupančičevega zbranega dela je torej zgrajena na upoštevanju vsebinske in oblikovne strukture Zupančičevega dela, hkrati pa se ravna tudi po časovni zapovrstnosli.
Posebej je omeniti še o-pornbe, ki bodo na koncu vsake knjige in katerih namen je najprej pojasniti obseg in urediteu vsake knjige zbranega dela. V opombah k posameznim pesmim ali sestavkom pa bo bralec našel podatke, ki pojasnjujejo nastanek pesmi, prvo objavo, razne variante, skratka vse najnujnejše podatke, ob katerih pa se urednik ne bo spuščal v obširnejša razglabljanja.
V skladu z vsemi temi načeli je urejena tudi prva, sedaj izšla knjiga Zupančičevega zbranega dela. Ta knjiga obsega razen otroških pesmi, vso Zupančičevo poezijo do konca leta 1903. Vzrok, da urednik ni zajel v to knjigo poezije preko tega datuma je v obsežnosti gradiva, predvsem pa v tem, da tvori ta poezija iz prvega obdobja Zupančičevega umetniškega u-stvarjanja neko zaokroženo in notranje vsebinsko poezijo, ki je ne kaže razbijati. Ker sta v tem prvem ob-
dobju Zupančičevega ustvarjanja izšli dve knjigi Zupančičevih pesmi, uCaša o-pojnosti« (leta 1899) in «Cez plan« (1904), obsega prva knjiga zbranega dela Otona Zupančiča, pesnikovo liriko teh dveh knjig in Zupančičeve neobjavljene pesmi, nastale v letih od 1894 do 1904. Izločene pa so, kot že povedano, mladinske pesmi, ki bodo uvrščene skupaj v enega naslednjih zvezkov zbranega dela. Prav neobjavljene pesmi pa so za spoznavanje Zupančiča še posebno pomembne. Ker jih je nič manj kot 49, predstavlja tako že prva knjiga zbranega dela pravo odkritje. Odkritje docela nepoznanega Zupančiča.
V uvodnih opombah je u-rednik Josip Vidmar obrazložil svoj načrt celotne izdaje in načela, ki so bila odločilna pri ureditvi celot-
nega zbranega dela. V opombah, nanašajočih se samo na prvo knjigo zbranega dela, pa urednik pojasnjuje objavo Zupančičevih pesmi, objavljenih v prvih dveh knjigah, vse okolnosti okoli njih nastanka, navaja kritike, polemike okoli njih in njih odmev. Nato pa slede *ratke opombe k posameznim pesmim.
Ce omenimo še, da je o-prema knjige vzorna m enaka opremi dosedanjih izd"■ v zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, smo s tem povedali o tej izdaji dovolj. Vsekakor predstavlja začetek izdajanja zbranega dela Otona Zupančiča dogodek na slovenskem knjižnem trgu in sploh v slovenskem kulturnem življenju. Ni dvoma zato, da bodo prva njiga Zupančičevega zbranega dela imela tudi velik odmev.
NAROČNIKI, pozor!
'ludi letos bomo razdelili bogato nagrade tistim izžrebanim naročnikom, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 10. iebruarja 1957.
NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI!
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
godovinopisja in pocetnik naše novejše dramatike in gledališča. Prvi je postavil v naši kultiirni zgodovini temelj uporniški napredni miselnosti. Od njegovega svobodoumnja vodi pot naravnost k Prešernu od tu pa po Levstiku k Cankarju. Ze mladi Linhart je bil uporen duh, ki se je razmeram navkljub razvijal v revolucionarno - kritičnega misleca, književnika in demokrata. Njegovo prvo dra-matsko delo »Miss Jenny Love« bi smelo nositi isto geslo, kakor ga je dal Schiller svojim ((Razbojnikom« — in turannos! V pesniški zbirki ((Cvetje s Kranjskega za leto 1781» sta dve pesmi, ki pričata o nemirih in bojih mladega razumnika, ki se je vznemirjal zaradi razmer v svetu in družbi. V pesmi ((Nezadovoljnost« kliče po rešitvi, ker ne ve več, kako naj prenaša vznemirljive misli in uporniško srce V pesmi ((Prečuta noč« pravi; «V moji duši se rušijo prestoli, trdno zgrajeni na človeški krvi. Svetovi bi se podirali, ko bi smeli ljudje glasno zdihovati pod ruševinami!« V govoru na prvi seji obnovljene Akademije delavnih dne 5. aprila 1781 pravi, da je z obnovljenim delom Akademije storjen korak k resnici, prehod iz teme na bleščečo pot razsvetljevanje naroda: »Dajmo, hitimo z vročim hrepenenjem za ciljem; neutrudno iščimo resnico po njenih najbolj skrivnih potih in, ko jo bomo našli, planimo nanjo z lakomnostjo skopuha, zato da bi jo trošili z radodarnostjo zapravljivca v blagor domovine!« V uvodu k «Posku-. st’ zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije« izjavi za tiste čase izredno pogumno in odločno; »Razdobja, po katerih določam razvrstitve, iščem v deželi sami, v narodih, ki tam prebivajo. Torej ne v zgodovini cesarjev, tudi ne v religiji.« V «2upanovi Micki« in v ((Matičku« izpove v dramatski obliki svojo revolucionarno protifevdalno miselnost, brani našega člo/eka, naše ljudstvo, hkrati pa že opozarja na pravice, ki rru gredo. Ni naključje, da sta v letu velike francoske revolucije ustvarjena «Zupanova Micka« in ((Matiček« manifestirala med prvimi za slovensko ljudstvo tudi v revoluciji leta 1848, prav tako pa so spremljale partizanske uprizoritve ((Zupanove Micke« bojišča naše osvobodilne borbe in revolucije.
Linhart je z vso svojo revolucionarno - demokratično miselnostjo in delom, kot strastni iskalec resnice in pravice pomemben predhodnik naše revolucije, kakor je v dramatski književnosti naš prvi dramatik klasik in v zgodovinopisju naš prvi ir napredni znanstvenik. V literaturi, zgodovinopisju in filozofiji široko in globoko razgledani nemirni razumnik in neumorni, prezgodaj umrli snovalec, ki ga je reakcionarna preteklost hote omalovaževala, zamore dobiti šele v našem času ob dvestoletnici svojega rojstva tisto razumevanje, spoštovanje in priznanje, ki tako, izrednemu in velikemu duhu tudi pripada.
Dr. BRATKO KREFT
Naš tede
pregled
Največji dogodek preteklega tedna v Italiji je prav gotovo osmi kongres Komunistične partije Italije, ki se je začel preteklo soboto v dvorani EUR v Rimu in se je zaključil z objavo volilnih rezultatov v petek ob pol enajstih zvečer. O tem kongresu je bilo že mnogo pisanega in o njem bodo še dolgo govorili, saj gre za kongres ene največjih italijanskih političnih strank in sam kongres bi lahko ocenili, da ni bil povsem v smislu dosedanjih italijanskih partijskih kongresov in prinaša zalo marsik.aj bistveno novega.
Rezultat kongresa je zaključna resolucija, ki predstavlja glavni dokument, pu katerem je treba presojati ves kongres. Zato bomo v prihodnjih dneh objavili v našem dnevniku izčrpen izvleček te resolucije, da si bodo čitatelji lahko ustvarili svoje mnenje.
• * *
Prejšnji teden smo naš politični pregled zaključili z mnenjem, da se razmere Madžarske, žal, še ostrijo. Nič kaj boljše ocene ne moremo doti danes. Zdi se, da je Kadar napravil novo grobo napako. V času vstaje se je takoj razširila vest, da madžarski delavci zahtevajo med drugim tudi ustanovitev delavskih svetov in v na-
slednjih dneh s n se delavski sveti dejansko tudi že začeli ustanavljati. Po zadušitvi upora po sovjetskih četah bi bili delavski sveti zelo verjetno dobra opora, na katero bi se bil Kadar lahko uprl, da bi pa čeprav * težavo pripeljal Madžarsko vendarle na pot miru. Toda v začetku tega tedna je Nadarjena vlada izdala uredbo o razpustitvi osrednjega delavskega sveta v Budimpešti in nekaterih delavskih svetov po podjetjih, češ da se je v delavske svete evrinila kontrarevolucionarna manjšina» in da eproti-revolucicr.arne tolpe na Madžarskem skušajo delavske organizacije izkoristiti v svoje mračne namene.»
Sicer pa so madžarski vladni krogi ves čas gledali na delavske svete dokaj čudno, češ da se ti smejo ukvarjati le s tehničnimi problemi v podjetjih medtem ko, da je politična dejavnost izključno stvar oblasti in političnega vodstva. Proletariat Pa verjetno ni bil istega mnenja in z naše strani bi lahko rekli, še to. da je sicer možno, da so se v burnih dneh vstaje v delavske svete vrinili tudi protirevolucionarni elementi, vendar hkrati lahko tudi trdimo, da bi moral Kadar vendarle i-meti toliko zaupanja v de-
Tako bomo volili
Za občinske in pokrajin- Za pokrajinske kandida-ske kandidate v občinah	te	v	Gorici
DOBERDOB
Volilno okrožje Gorica I.
SOVODNJE
Volilno okrožje Gorica II.
STEVERJAN
Volilno okrožje Gorica III
Za občinske kandidate v Gorici
Volilno okrožje Gorica IV. in V.
Navodila volivcem
Na volišče vzemi s seDoj osebno izkaznico in volilno potrdilo
Predsednik volišča ti bo dal dve glasovnici: eno za izvolitev občinskega sveta in drugo za izvolitev pokrajinskega sveta.
Za občinske liste in ookrajinske kandidate voliš tako, da prekrižaš volilni znak s svinčnikom, ki ga dobiš od predsednika volišča.
Ko s* prekrižal, znak, glasovnici zalepiš, stopiS iz volilne kabine in obe glasovnici izročiš predsedniku volišča.
Simfonični orkester Radia Ljubljana 8. in 9. t. m. v Kopru in Piranu
Dne 8. t. m. je bil v Kopru, a naslednji dan v Piranu koncert, na katerem so sodelovali simfonični orkester Radia Ljubljana pod vodstvom dirigenta Uroša Prevorška, violinist Ali Der-melj in solista ljubljanske Opere Zlata Gašperšič in Samo Smerkolj.
Program, ki je vseboval šest opernih arij, tri uverture in Gotovčevo Simfonično kolo ter tri skladbe za violino in orkester, je imel popularni značaj, vendar resno izbran — skladu s potrebami poslušalcev, ki so koncert navdušeno sprejeli.
Zaradi akustično šibkejših pogojev koprskega gledališča, kjer zlasti prvi del sporeda ni prišel do prave veljave, se bomo oprli na izvedbo koncerta v piranskem Tartinijevem gledališču, v katerem sta na eni strani boljša akustika, a na drugi možnost boljšega razporeda orkestra na večjem odru pripomogla k močnejši konruiaktnosti delovanja instrumentalnih skupin, bodisi v pogledu ritmične e-notnosti in medsebojnih zvočnih odnosov, bodisi v pogledu dinamičnega razlikovanja. Vse to je omogočilo jasnejše oblikovanje fraz in nazornejšo gradnjo
v smislu zaokrožene celote.
Orkester je pravzaprav mlad z dveh plati; mlad po starosti svojih članov ter svojem obstoju in mlad po svoji doseženi kvaliteti, ali z drugo besedo, do sedaj slovenska reproduktivna u-metnost ni imela tako mladega orkestra s tako poustvarjalno sposobnostjo. To je brez dvoma uspeh Akademije za glasbo v Ljubljani, a tudi rezultat dela dirigenta in njegovih pomočnikov in končno volje, stu-dioznosti in svežega elana mladih moči. Občinstvo je čutilo ta mladostni napon. Preseneča, da veje iz tega tako rekoč «petega razreda gimnazije« — kakor je hotel nekdo po koncertu poudariti simpatični kontrast — taka moška zrelost v izvajanju. Ne samo orkester kot celota, ki se je zlasti v zahtevnem »Karnevalu« Dvoraka ter v uverturi it ((Viljemu Tellu« Rossinija pokazal kot tehnično uvež-bano telo, temveč so se odlikovali tudi posamezni solisti. Naj omenimo le koncertnega mojstra (Karneval), soločelista in kvartet čel v uverturi k ((Viljemu Tellu«, v katerem smo spoznali tudi dobrega interpreta na angl, rogu. Omeniti
moramo tudi dokaj čisto igranje rogov. V splošnem b:	mogli potrditi mnenje,
da temu orkestr manjka le še rutina. Do te pa vodi pot nadaljnjega ansambelskega muziciranja, študija, spoznavanja in usvajanja novih del raznih stilskih obdobij. Orkester je poleg že omenjenih dveh uvertur izvedel samostojno še Brav-ničarjevo uverturo Kralj Matjaž in Gotovčevo Simfonično kolo.
Violinist Ali Dermelj je izvajal Meditacijo iz Mas-senetove opere T h a is , Svendsenovo Romanco in Karla Montija Čardaš. Meh-k ton, ki ga izvablja iz violine, daje posebno svoj-stvo Dermeljevemu oblikovanju. Njegova interpretacija v vsem svojem nenehnem niansiranju deluje toplo, notranje nujno povezano, prepričljivo. Človek si želi, da bi ga poslušal še in še.
Samo Smerkolj je zapel arije: Igorja iz istomenske opere Aleksandra Borodi-na, Renata iz Verdijeve o-pere Ples v maskah ter Germonta iz opere Traviata istega avtorja z dobrim poznanjem tradicij opernega petja in oblikovanja arij. Le orkester bi se mu moral na nekaterih mestih dina-
mično bolj podrediti (Knez Igor). V celoti pa je razmerje orkestra do pevca bilo dobro ter obojestranko izvajanje skladno.
Prijetno je iznenadila mlada pevka Zlata Gašperšič, ki ima topel sopranski glas, barvno izenačen v celem njenem obsegu; intonacija čista, artikulacija dobra. U-svojena pevsko-tehnična sposobnost ji že danes omogoča v znatni meri izkoriščati muzikalne kvalitete, ki smo jih spoznali v oblikovanju arije Kerubina iz Mozartove opere Figarova svatba, arije Mimi iz Puccinijeve o-pere La Boheme in arije o Mesečku iz Dvorakove opere Rusalka. Dočim je prva izzvenela iskreno ter je interpretacija druge učinkovala prepričljivo, je sicer zadnja bila na dostojni višini, vendar ni dosegla močnejše notranje napetosti ,ker pevka ni izkoristila vseh oblikovalnih odtenkov.
Na koncu naj še dodamo, da je viden porast kvalitete orkestra od približno e-nega leta. ko je nastopil v Piranu, plod truda in sistematičnega dela dirigenta, ki vrši pravzaprav pionirsko delo. Za to mu dolgujemo posebno priznanje.
IVAN SIL1C
lavstvo, da bi samo delavstvo prej ali slej izrinilo iz svojih vodilnih organizacij negativne elemente, saj je sam Kadar rekel, da so elementi v manjšini.
Kadar, kot se vidi pa ni bil istega mnenja. Razpustil je osrednji delavski svet in proglasil obsedno stanje. V odgovor na to je bila proglašena 48-urna protestna stavka, ki je zajela dejansko vso Budimpešto in tudi druga mesta. Da bi bila mera polna, je Kadar ob koncu stavke dal aretirati dva člana osredntega delavskega sveta. Ko so se delavci ob prekinitvi 48-urne stavke vrnili na delo. so zaradi aretacije dveh svojih voditeljev in članou osrednjega delavskega sveta pi novno zapustili delo. Prišlo je nato še do demonstracij in spodadov v sami Budimpešti. Agencija Reuter pa je poročala o večjih spopadih med Madžari in Rusi tudi izven Budimpešte, kjer naj bi bilo tudi več mrtvih V splošnem je jasno, da položaj ne kaže i zboljšanja, vsaj tako kmalu ne.
Kot zadnji dogodek tega tedna v zvezi z Madžarsko bomo omenili še to. da je madžarski zunanji minister Horvat h demonstrativno zapustil sedanje zasedanje generalne skupščine Združenih narodov, kjer so razpravljali o dogodkih in o intervenciji sovjetskih čet na Madžarskem. Pri tem je izjavil, da se bo vrnil šele tedaj, če se bo to reševanje tega vprašanja obravnavalo v duhu u-stanovne listine Združenih narodov. Generalna skupščina pa je kljub temu svoje delo nadaljevala.
KONGRES UGI . LAIČNE ORGANIZACIJE ŠTUDENTOV V PERUGII
VISOKOŠOLCI SO NA SVOJEM KONGRESU PONOVNO ZAVZELI NAPREDNO STALIŠČE
Organizacija UGI vključuje okrog 60 odstotkov vseh italijanskih visokošolcev
Pretekli teden je bil v Pe- jasnejša politična oblika orga-
fugii kongres UGI ■ Unione goliardica italiana, to je laične organizacije italijanskih visokošolcev. V Italiji je namreč več akademskih združenj; najmočnejša je UGI, sledi ji FUCI - katoliška organizacija, daleč zadaj pa sta misinska in monarhistična organizacija. Komunisti so imeli skupno s socialisti do lani svojo organizacijo CUPI, ki pa so jo razpustili in prosili za množičen vstop v UGI. UGI obhaja letos desetletnico svojega obsto-
nizacije in predvsem sprejem komunistov v organizacijo.
Čeprav združuje UGI vse laične visokošolce, je imela vedno in ima še danes določeno politično orientacijo. Pred leti so imeli vsa glavna mesta v rokah liberalci, nato pa so jim sledili levičarski liberalci, ki so pred kratkim tudi osnovali svojo stranko — radikalno. Takoj je prešlo vodstvo UGI v radikalne roke, čeprav so nekatere vplivne o-sebnosti liberalne stranke (n.
ja in zaradi tega je bil ta j pr. odv. Orsello), ki so bile
kongres nestrpno pričakovan od večine italijanskih visokošolcev zaradi nekaterih važnih problemov, ki so se na njem obravnavali. Predstavniki UGI imajo namreč večino v UNURI — to je v izvoljenem predstavništvu vseh italijanskih u-niverz, dejali bi lahko nekakem visokošolskem parlamentu, poleg tega pa imajo večino v večini italijanskih univerz. Na dnevnem redu je bila tudi
včasih v vodstvu UGI, skušale uničiti to radikalno vlado v organizaciji. A tudi radikali niso imeli lahkega posla, ker so jih dogodki prehiteli. Pred nekaj meseci se je v Italiji pričelo govoriti o socialistični združitvi in posledice tega novega momenta so se gulile tudi v UGI. Pristaši PSDI, PSI, USI in Unita popolare tvorijo danes okrog 40 odstotkov vpisanih v UGI, radikali
NOGOMETNO SREČANJE med tržaškimi študenti
Predpreteklo soboto so se srečali na zelenem polju študenti trgovske akademije s predstavniki realne in klasične gimnazije - Srečanje se je končalo neodločeno z rezultatom 0:0
m m
v
jjjjjj
ifli
Na sliki; zgoraj študenti trg. akademije, spodaj gimnazijci
tvorijo 30 odstotkov, ostalih | blemih. Politika je tudi na trideset odstotkov pa tvorijo j kongresu strokovnoipolitične
liberalci, republikanci in neodvisni.
Ta politična težnja se je izkazala tudi pri volitvah za upravni sedemčlanski odbor, v katerega so bili izvoljeni trije radikali, trije socialisti in en neodvisen. Predsednik UGI je postal radikal Mombelli iz Pavie. V upravni odbor ni bil izvoljen radikal Pannella, ki je predsednik UNURI in ki praktično vodi v UNURI delegacijo UGI. Pannella je v resnici voditelj UGI, čeprav to po statutu ne bi bilo pravilno. Nekateri posamezniki, ki so osebno čislani, n, pr. radikal Paolo Ungari, so prestopili v opozicijo zaradi nekaterih nesporazumov z vodstvom.
Radikalno-socialistična »vlada« v UGI ne predstavlja v resnici uradnega mišljenja nekaterih istoimenskih strank, ker so mladi visokošolci zavzeli kritično stališče do večine političnih problemov.
Zanimiva je bila na kongresu debata o sprejemu komunistov v UGI. Ti so imeli namreč do lanskega leta svojo organizacijo, ki je na nekaterih univerzah imela tudi določene uspehe, na drugih pa so sploh ni predstavljala na volitve. V tej organizaciji so bili združeni tudi socialisti, ki pa so pričeli v zadnjem času izstopati iz organizacije. Končno so lani sklenili, da to organizacijo razpustijo in podprejo ali vstopijo v UGI, ker je obstajala tedaj nevarnost, da katoliška organizacija FUCI prevzame vodstvo. In res, po odpravi komunistične organizacije j« UGI takoj pridobila in na letošnjem kongresu UNURI tudi zmagala. Vendar pa so bili i nekateri politični predstavniki i predstavniki nekaterih univerz proti sprejemu komunistov v organizacijo, češ da bodo ti v njej samo rovarili. Sedanji kongres UGI je moral rešiti ta problem. Na zadnjem dnevu kongresa so nekateri liberalni predstavniki predlagali naj kongres odobri resolucijo proti sovjetski intervenciji na Madžarskem in istočasno sklepa v zvezi s to intervencijo o prepovedi sprejema komunistov v UGI. Ze imenovani Marco Pannella pa je proti tej resoluciji predložil svojo resolucijo, v kateri obsoja sovjetsko intervencijo na Madžarskem, ne izkorišča pa madžarskih dogodkov za protikomunistično propagando. Njegov predlog je bil sprejet z 29 glasovi proti 16, medtem ko se jih je pet vzdržalo.
Na kongresu so obravnavali tudi vprašanje obnove predstavniških svetov (organismi rappresentativi) na univerzah. Govorilo pa se je le malo o reformi programov in o drugih bolj specifičnih pro-
organizacije bila postavljena jpred strokovnimi vprašanji. Vsekakor pa ne moremo mimo enega dejstva. UGI združuje okrog 60 odstotkov vseh italijanskih visokošolcev. V UGI pa je okrog 70 odstotkov študentov — brez komunistov na levo usmerjenih.
Zaključena preiskava zaradi prehudih «zafrkavanj» brueov
Rektorat tržaške univerze Je
zaključil preiskavo zaradi nekaterih kaj malo prijetnih dejanj. ki so se zgodila lani na univerzi, kjer je prišlo celo do tega, da je neki študent potegnil nož in ga zabodel v svojega kolego. Vzrok za tako vročekrvno dejanje je bil v vsakoletnem zafrkavanju »bru-cov» ali kot jih imenujemo v Italiji «matricol».
Preiskava je bila zelo obrežna, saj so zaslišali 460 študentov in je 453 študentov odgovorilo, da jih niso nikoli zafrkavali na tak način, ki bi presegal mejo dostojnosti.
Zaradi tega se je preiskava zaključila brez ostrejših kazni, čeprav je dokazala, da je bilo pri zgoraj opisanem dogodku prisotnih 64 študentov. Tudi sodne oblasti so umaknile vse obtožbe, ker ni nihče dejanja uradno prijavil.
SKRIVNOSTNI ZNAKI KITAJSKE PISAVE
Za slabo poučenega Evropejca i Kitajski več stotin jezikov in se zdijo dokaj čudni znaki j narečij. Sporazumevanje med kitajske pisave nekaj tajin- j Kitajci iz različnih pokrajin stvenega, skoraj nemogočega. | pa je možno prav s pisavo. Toda ti pomenijo vse drugo . ker rabijo vsi iste ideografske za poznavalca vzhodnih jezi- znake.
kov, ki vam bo takoj razložil, Nedvomno je kitajska pisava da ti znaki pravzaprav pred- tudi zelo slovita, ker bo imel
stavljajo besede v zelo elementarni obliki. Najprej je treba namreč omeniti, da v tej pisavi ne smemo videti kake zloge ali pa črke, kajti
pri branju knjige bodisi da je v njej poezija ali proza, bralec najprej pred seboj sliko predmeta ali pojma. Zaradi tega večina Kitajcev okrasi svo-
kitajska pisava je naslonjena j ja stanovanja z reki, ki pove-edipole na ideografskem siste-l^ predstavljajo izreke veli_ mu, in vsako izraženo misel j kih kitajskih meratov ali fi-
druge strani pa ! so slikovite barve in blago
tudi za okras.
vsako izraženo misel pišejo s posebnim znakom, ne j iozofov € glede kalto ta v resnici zveni I v pogovoru ter se bodisi nanaša na predmet ali pa na abstraktni pojem.
Kitajska pisava ima po novi reformi, ki so jo uvedli j v LR Kitajski, 217 osnovnih znakov, katerih je bilo prej vej tisoč. Nekateri so mnenja, da predstavljajo ti bazni znaki tisto najosnovnejšo govorico, ki jo je imel človek v prvih obdobjih svojega razvoja. Poznavalcu teh osnovnih znakov tako ne bo težko tudi «prehrati» drugih bolj kompliciranih izrazov, kajti mu bo že poznana osnova. Tako imajo vse rastline za osnovo znak «trava» ali pa kovine znak «železo», itd. Iz tega sledi, da vsaka beseda sestoji iz enega ali več teh osnovnih znakov.
Beseda človek je sestavljena iz dveh poševnih črtic, kar naj bi predstavljalo človeka v hoji, če bi pa temu dodali še lok, pomeni to besedo «jaz», kar je izraz osebnosti. Ce b)i napisali križ z dvema vejama na osnovi bi to pomenilo drevo, več istih znakov skupaj pa gozd.
Isto bi lahko rekli tudi za japonsko pisavo, kajti v bistvu ni razlike, kajti Japonec in Kitajec se bosta razumela v pisavi, velika razlika pa je glede govora, saj je v sami
M. B.
Druga številka «Galeba»
Izšla je druga le*osnja šte vilka tržaškega mladinskega lista »Galeb«, ki je še bolj pestra ,n zanimiva, kot so bile prejšnje. Listu je priložena na lepem papirju natisnjena podoba slovenskega pesnika Simona Gregorčiča.
O drugi številki «Galeba» bomo se podrobno poročali.
V ponedeljek volitve na tržaški univerzi
Tudi letos bodo prihodnji ponedeljek tržaški študentje izbrali svoj reprezentativni organ in izvolili predstavnike v skupščino ter novega tribuna.
V Trstu j« do sedaj vedno imela večino organizacija liGT, ki je imela za geslo »Svobodna univerza* in katere predstavniki so imeli v lanski skupščini 13 mest od 30. Na zasedanju UGT so razpravljali o vseh vprašanjih, ki zadevajo to organizacijo in zlasti o stališču nacionalnega
kongresa UGI, ki Je bil v Perugii in o katerem podrobno poročamo v drugem članku. Tržaško zasedanje UGT Je ponovno predložilo kandidata za tribuna študenta Ezia Mar-tona.
Čeprav bodo študenti volili že v ponedeljek še vedno ni povsem jasen volilni položaj, ker se Je zadnji trenutek pojavilo več list, ki nimajo drugega namena, kot da bi zmotile študente in pripomogle na ta način k zmagi desničarskih list. Tudi tokrat bosta namreč poleg liste UGT predloženi tudi listi demokristjanov in fašistov. Poleg teh dveh Jasno politično pobarvanih list pa naj bi bile še lista »gufi stu-fi» in tehnična lista, kot izraz univerzitetnega športnega centra.
kupim*. Vse to pa vidi in sliši trgovčeva žena, ki je šivala ob oknu, nad izložbo. Naslednje jutro se revno obleče, položi pred izložbo zlatnik in se skrije v vežo. Kmalu pride Jelka in zagleda zlatnik. «Hejtete!, sedaj pa lahko kupim to prelepo punčko*, veselo vzklikne. V tem pa stopi iz veže preoblečena trgovčeva mati in začne jadikovati: «Joj, jaz reva, kje naj dobim denar za zdravilo bolni hčerkici?« Hudo se zasmili Jelki. Da ji najdeni zlatnik in steče v šolo. O-poldne pa stopi v razred ravnateljica. Pred vsemi pohvali Jelkino dobro srce in ji izroči ono prekrasno lutko iz izložbe, dar trgovčeve žene, ki je preizkusila Jelko, ako jo je res vredna.
MILKO BAMBIČ
Kadar sije sonce... ali ... Iz šole gremo
(Foto M. Magajna)
Dobra Jelka
V izložbi papirnice blizu šole je vabila prekrasna lutka. Revna Jelka jo dolgo ogleduje in vzdihuje: «Oh; ko bi našla sedajle rumen cekinček, takoj te
Radioamaterstvo se širi po svetu
Sedaj se že nad 800 tisoč ljudi ukvarja z oddajanjem skrivnostnih znakov: «HR GD DR OM» - Številni radioamaterji so že mnogokrat pomagali reševati človeška življenja
Danes ima že skoraj vsako večje letalo ali ladja svojo oddajno in sprejemno postajo, da lahko v vsakem trenutku stopi v stik s kopnim. Poleg tega se poslužujejo brezžične telefonske zveze tudi tiskovne agencije in vsakdo ve, kako važen je ta način obveščanj? za moderno vojsko.
Na svetu pa je tudi veliko število sprejemno-oddajnih postaj, katerih se poslužujejo amaterji v svojem prostem času. Take postaje si radioamaterji po navadi kar sami sestavijo in delujejo sicer z bolj skromno električno energijo od 40 do 200, ali pa največ do 500 vatov (sicer je pri nas prepovedano imeti n uporabljati oddajno postajo za privatne namene z nad 100 vati). Ce primerjamo to energijo z 10.000-krat večjo energijo, ki jih rabi navadna radijska postaja, vidimo, da ;e ta v resnici malenkostna. A-materski oddajniki delujejo navadno na kratkih in ultrakratkih valovih, kar omogoča, da se Morsejevi znaki poženo po etru tudi zelo, zelo daleč, z ene celine na drugo, tako naš amater lahko vzpostavi stik s kolegom v daljni Indiji ali kje drugje.
Večkrat se večje število teh amaterjev združi v klub. kjer se člani med seboj izpopolnjujejo in kjer se mlajši iz-uče za bodoče amaterje. Ko pridejo mlajši člani v klub, pričnejo dokaj' skromno, navadno je njihova prva naloga v tem, da navijejo nekoliko metrov bakrene žice na kartonski valj, pozneje se spo-jsigla), dober dan, dragi priznajo s kondenzatorjem, na-jjatelj!« Med sabo e amaterji
od leta 1938 zaporedoma o-svojil prvenstvo na popularnem tekmovanju, na tako imenovanem ARRL — kontestu, ki gg organizira zveza ame-
amater dobro obvladati je- tu velja mehiški amater, ki zik. Po končanem razgovoru _ oddaja pod siglo XFIA ter je pošlje amater svojemu ko-respondentu nekako razglednico (lahko jo opazimo tudi v izložbi nekaterih večjih tržaških knjigarn in tiskarn), ime-
novano QSL-karto, na kateri frftkih radioamaterjev, so. zapisani vsi podatki o zvezi in naslov amaterja. Lep u-speh je za tistega, ki dobi zvezo z «DX-ovcem», kar pomeni, da se ta nahaja v večji razdalji od 3.000 kilometrov.
Vsako leto prirejajo razne amaterske organizacije po svetu tudi tekmovanja, kjer pri-
de posebno do izraza sposob-1 zabavo in kratek čas, ampak nost operaterja in kvaliteta | imamo mnogo primerov, kjer njegovega aparata, katerega, j so radioamaterji s pomočjo kot smo že prej omenili, si svojih aparatov rešili življe-navadno sam sestavi. Za naj- n j? številnim osebam.
kami in zvočnikom, katerega \ telefonu je umevno, da mora | boljšega radioamaterja na sve-ved.no bolj izpopolnjuje.
Vsak novinec v klubu sanja o tem, ko bo postal pravi radioamater in ko bo stopil v stik s kolegi širom po svetu.
In ko končno(to tudi doseže, postane radioamaterstvo še najbolj zanimivo.
Radioamaterji imajo svoja deločena področja na kratkih in ultrakratkih valovih, ki se nahajajo na valovnih dolžinah okoli 85 m, 42 m, 21 m, 15 m, in 10 m. Medsebojno se navadno sporazumejo s pomočjo Morsejevih znakov, dobro izve?-bani amater sprejme tudi do 200 črk na minuto, povprečno izvežbani pa od 70 do 100 črk. Razširjena pa je raba ra-diofonije, to je, da stopi amater s svojim kolegom direktno v stik. tako kot pri telefonu in se pogovarja z njim po mikrofonu in oddajniku.
Zanimivo bo, če si na kratka pogledamo kako stopi radioamater v zvezo: ko sede k svoji miniaturni radijski postaji in jo požene, poišče na lestvici neko valovno dolžino, rato potegne k sebi telegrafsko stikalo in prične tipkati Morsejeve znake- Najprej oddaja znak CQ, kar je poziv vsem, ki v tistem trenutku slišijo ta znak. Ko je pa zveza vzpostavljena, to je ko prejme ustrezni znak, se prične razgovor, ki ima v začetku navadno tele znake: «HR...
GD DR OM» (kratice iz angleških besed:	Here..., good
day dear old man!), kar pomeni po naše: «Tukaj (sledi
Večjemu številu ponesrečencev je rešil življenje pred nekaj leti neki radioamater :z okolice Ferrare ob poplavah v Emiliji. Njegove klice na pomoč so slišali varnostni organi, ki so poslali takoj na kraj nesreče reševalne ekipe. Neki francoski radioamater je Vseh amaterjev je danes-ha.	žtvljenj,,	večji	skupini
svetu nad 800.000, kar je nedvomno visoko število, med temi je tudi precej žensk, saj jih je samo v Združenih državah več tisoč, ki se u-kvarjajo s tem svojevrstnim «športom». Vsekakor	radio-
amaterstvo ni ustvarjeno le v
ljudi, ki se je ponesrečila v puščavi Srednje Afrike. Amater je njihove klice na pomoč slišal in obvestil oblasti, ki so na kraj nesreče takoj poslale pomoč. Z naštevanjem takih primerov bi lahko še nadaljevali. Tako bi lahko
Televizija in stroški
Ameriške statistike prinašajo naj novejše podatke o stroških televizijskih prenosov, ki so precej draga reč. Tako je morala demokratska stranka ZDA med preteklo volilno propagando plačati za govore svojega kandidata Stevensona po približno 25.000 lir za besedo. Za govore Ikeja Eisenhowerja, ki jih je prenašalo več televizijskih postaj, pa so plačali republikanci samo 9100 lir za besedo. Sicer pa ima 140 televizijskih postaj v ZDA enotno tarifo. Te postaje dajejo vladi mesečno na razpolago eno uro za oddajo nujnih poročil brezplačno.
V Angliji stanejo boljši televizijski sporedi okrog 200.000 lir na minuto. To številko so dobili na podlagi srednjega varietejskega sporeda, ki je stal 5.6 milijona lir za pol ure.
V Franciji so se stroški televizijskih prenosov v zadnjem letu podvojili ter stane trenutno enominutni prenos o-okrog 170.000 lir.
V Nemčiji so stroški precej manjši, saj stane enominutni prenos samo 40.000 lir, v Holandiji celo samo okrog 10 tisoč lir- Najcenejši prenos, o-krog 5000 lir stroškov, imajo v Švici. Stroški televizijskih prenosov v Italiji so približno enaki angleškim.
Televizijska družba v Londonu je ugotovila, da je mnogo Londončanov kupilo posamezne dele televizijskega sprejemnika in izdelalo aparate doma. To še ne bi bilo tako hudo. Pač pa mnogi «a-materji« svojih aparatov niso prijavili ter tudi ne plačujejo predpisanih taks in so s tem precej oškodovali televizijske družbe. Sedaj so konstruirali .jmgeben detektor, ki ga imajo montiranega na avtomobilu, ki kroži po mestu in zasleduje neprijavljene aparate, katere potem onemogočijo. S seboj imajo listo prijavljenih aparatov. Ce je n. pr. v neki hiši prijavljenih sedem televizijskih aparatov, je naloga tehnika. da gre po stopnišču in detektorjem, ki z matematično natančnostjo ugotovi, za
trdili, da je v radioamaterstvu združeno	razvedrilo	in	zaba- katerimi vrati poslušajo oziro-
VR	s	koristnim.	ma gibajo televizijske pre-
• nose na neprijavljenem apa-MARIO	BAN	ratu, lovi «črne gledalce«.
uče se postavljati dobro anteno ter skušajo sestaviti najenostavnejši radijski sprejemnik, to je kristalni detektor. Tako se mlad amater spozna z najosnovnejšimi principi ra-diotehnike in od tu gre pot dalje. Cez nekaj mesecev si sestavi že pravi radijski sprejemnik opremljen z elektron-
navadno vsi tikajo. Nato sledi običajno izmenjava pozdravov ter podatkov o radijski pcstaji, o nahajališču in še drugi opisi, katere dopušča dckaj skromen slovar kratic, katerega rabijo amaterji. Saj je vsega skupaj le nekaj sto znakov, povečini izpeljanih iz angleščine. Pri razgovoru po
Dva letalca 24.000 metrov visoko
Dva ameriška mornariška letalca. poročnik Malcolm D. Ross in poročnik Morton L. Letvis, sta se 8. novembra letos dvignila s specialnim o-pazovalnim balonom iz plastične mase v aluminijasti okrogli gondoli čez 24.000 metrov visoko in sta tako dosegla absolutni višinski rekord. Njuna gondola je bila za takšne polete posebej opremljena in je vzdrževala toploto — v teh višinah je namreč silen mraz — s pomočjo izkoriščanja sončnih žarkov in žarkov z zemlje. Kljub temu je med poletom padla temperatura na izpod 32 stopinj pod ničlo, tako da ju je varovala samo še specialna pilotska obleka z všitimi električnimi grelci.
Za dvig v to višino sta potrebovala zelo malo časa — dve uri in petdeset minut. Takoj od dviga naprej sta bila seveda z Zemljo v stalni radijski zvezi in sta sproti sporo-
čala svoje vtise. Z velike višine sta sporočala, da vidita samo »črno-modro« nebo in da je tudi Zemlja črna. Ko sta dosegla 24.000 metrov, sta začela nenadoma naglo padati. Se malo prej sta optimistično sporočila, da sta »pristavila kavo« in da vabita tovariše nanjo, ko se vrneta.
Potem pa je nenadoma nekaj bilo narobe. Letalca sta sporočila, da ne vesta, kaj toda ...
«Spuščava se z naglico 300 metrov na minuto« sta sporočala letalca — in kmalu nato: «Spuščava se že 500 metrov na minuto!« in čez nekaj časa: «Zebe naju, mirna sva in zbrana. Ostala bova v balonu, dokler bo le mogoče!«
Začela sta metati iz gondole steklenice s kisikom in radijsko opremo, da bi tako zmanjšala težo in brzino padanja. toda zaman. Njuno zadnje radijsko sporočilo je bilo;
«Izgubili bomo za nekaj časa kontakt. Začenjava...«
Sporočila je bilo konec.
Pozneje sta pripovedovala, da je bilo padanje — čeprav prenaglo — brez komplikacij. Ko je bila gondola skoro pri zemlji, sta izpustila rezervni balon napolnjen s helijem in tako pristala na nekem travniku brez komplikacij, slabih 30 minut potem, ko sta dosegla najvišjo točko. Letalo, ki je zasledovalo njun let in neki farmarji iz okolice so opazili ta pristanek ter našli v gondoli oba letalca sicer živa, toda brez zavesti in vsa premražena.
«Mamica že spi, očka pa bere časopise,« je poročala petletna Sava svojemu sedemletnemu bratcu Mladenu, poveljniku prve slovenske odprave na Severni ječa j «Počakali bomo, da zapiha ugoden veter,* je odgovoril Mladen in dvignil kvišku oslinjeni prst ka-
PRVA SLOVENSKA ODPRAVA NA SEVERNI TEČAJ
Žarko Petan
kor stari, izkušeni morski lev. Jasmina, najmlajši udeleženec odprave, je sledila zgledu svojega poveljnika in bratranca: potisnila si je v usta kar vso roko do zapestja. Zdajci Je zapihal težko pričakovani veter, kajti iz spalnice se je zaslišalo očetovo enakomerno smrčanje.
«Dvignite sidro!« se je glasilo ostro Mladenovo povelje. »Atomka bo odplula! Smer Severni tečaj! Mimo kuhinjske mize naravnost proti hladilniku«.
Ladijska posadka je hitela izvrševati povelja. Jasmina je sedela na krmi širokega korita in z vso silo vlekla stričev" cepin, privezan na dolgi, črno-beli vrvici. Sava je z največjo kuhalnico krepko grabila morske valove, Mladen pa je skozi litrsko steklenico opazoval sinjo površino, ki se je nekje daleč na obzorju stikala z nebesnim šotorom.
»Ledena gora na desni!* — »Ledena gora na desni,« je kakor odmev ponovila Sava — in «... na gola na desni,« se je oglasila se Jasmina na krmi.
Ledena gora je bila o-guljen stol, katerega naslonjalo se je kot strma stena dvigala pred Atom-ko. Čeprav je kapitan z daljnogledom skuša! odriniti belo nevarnost, se ledena gora ni vdala. Postavila se je na prednje
noge, ko pa je Mladen odmaknil steklenico, se je grozeče zamajala proti ladji. Kazalo je, da je prva slovenska odprava na Severni tečaj v resni nevarnosti.
Tedaj pa je poveljnik pokazal svojo iznajdljivost. «čolne v morje!« — Sava in Jasmina sta se skobacali iz korita. — »Spravite ledeno goro s poti!« — Oguljeni stol se je v hipu znašel v kotu in Atomka je mirno nadaljevala svojo pot.
Severni tečaj je stal zraven kuhinjske omare in njegova pošastno se lesketajoča bela barva je spominjala na kristalne snežinke, ki se pozimi vrtinčijo okoli uličnih svetilk.
«Prispell smo!«
Posadka se je izkrcala. Mladep si je Strokovnjaško ogledal hladilnik. Po-
trkal je s steklenico po kljuki, da je votlo zabobnelo.
«Sam led.« V Mladenovem glasu se je čutila zaskrbljenost, dasi je imel v glavi že natanko sestavljen načrt. »Naskočili bomo Severni tečaj skozi vrata, še poprej pa si mora vsak oskrbeti opremo,* je pristavil in si poveznil na glavo očetov klobuk.
Tistega o opremi ni bilo treba Savi in Jasmini dvakrat ponoviti. Pri priči sta bili oblečeni od glave do peta. Sava se je zavila v mamin krznen jopič, noge šo ji tičale v očetovih škornjih in pol obraza je imela skritega v volnenem šalu. Jasmina si je nadela očetova očala za motorno kolo, roki sta se ji izgubili v prevelikih usnjenih rokavicah, okoli pasu pa si je
nataknila gumijast obroč za plavanje. Od daleč so bili videti člani prve slovenske odprave na Severni tečaj kot obiskovalci z Marsa.
»Pripravljeni?«
»Pripravljeni.«
«Torej naprej!«
Mladen je odprl vrata hladilnika, vzel iz zgornjega predala steklenico borovničovega bisera in jo dal Savi. Ta je steklenico predala naprej Jasmini, ki jo je postavila na mizo. Na ta način so v hipu izpraznili hladilnik. Vse stvari so znosili na mizo, ki se je kar šibila pod številnimi dobrotami.
«Za vse ne bo prostora,« je ugotovil Mladen, ko je premeril notranjost hladilnika. »Na Severni tečaj bomo poslali samo Jasmino.«
Poveljnik odprave in Sava sta potisnila svojo
sestrično v hladilnik, zaprla vratca in čakala...
Nekaj časa je bilo vse tiho, potem pa je Severni tečaj oživel. Iz hladilnika so se slišali pridušeni klici, ki so postajali vedno močnejši. Tem se je prav kmalu pridružilo še ropotanje, kakor da bi pokal led.
«Hudo je na Severnem tečaju,* je zamišljeno dejal Mladen. — «Hudo,» je pritrdila Sava.
Nihče ne more za gotovo vedeti, ali bi prva odprava na Severni tečaj zahtevala človeško žrtev, kajti v kuhinjo je stopil oče, ki je zmotil zgodovinski trenutek.
«Kaj se tukaj dogaja?
Mladen in Sava sta se potuhnila in jo ucvrla na dvorišče, oče pa je potegnil iz hladilnika na pol zmrznjeno Jasmino.
Tukaj se konča zgodba o prvi slovenski odpravi na Severni tečaj, ker nadaljevanje ne bi bilo preveč slavno za naše ju-natte.
Zakaj morje buči
Morje si že od pamtiveka želi, da bi si pokorilo zemljo. Ljudje "pa tega ne dopušča- I
jo. Gradijo pristanišča, nasipe, prekope in si pokoravajo morje, ne da bi vprašali, ali hoče ali ne.
Zato se morje vedno jezi in buči, toda človeku se vendarle pokorava.
AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
FRANC LIPOVEC
Vsakovrstni prevozi
z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 140U za * u in inozemstvo GARAŽA:
Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE:
Ul. F. Severo 6, tel. 33-113
IMPEXPORT
TRST. ULICA C. BATI ISTI STEV 23-1 NAD.
Tel. 44-208 - Telegr. lMPEXPORT - TRIESTE
UVAŽA:
Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material
1ZVAZA:
tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
TRST - Ul. Moreri 7 Telefon it. 28 373
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi v inozemstvo
„ Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naroča in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuje' V resnici plača oglase konkurent, ki sam ne oglaša."	Herbert	Casso«
pllli
šilili
< * « 11 ,
5 < H *
Pomen krmljenja
V tem letnem času je vsekakor zelo važno, da se pomenimo nekoliko o tej zadevi. Sedaj je prešla, oziroma marsikje še prehaja živina od paše h krmljenju iz jasli. V hlevu pa je važno, da je živina redno krmljena, ker le na ta način bo izkoriščena vsa krma in nam povrnjena v obliki mleka in prirastka živali, Ce živino krmimo še tako dobro, a ne redno, smo denar zmetali skozi okno. Krma je najbolj izkoriščena, če jo po-kladamo v pravem času. Prevladuje mnenje, da je najbolje krmiti živino dvakrat na dan, kar nam dokazuje tudi dejstvo, da se živina na paši navadno dvakrat na dan na-žre, ostali čas pa miruje.
Pri dvakratnem krmljenju krmimo zjutraj in zvečer. Seveda se tu ne smemo ozirati na mlada teleta, ki sesajo tudi štirikrat na dan, kar je n" -no potrebno v prvih tednih. Seveda pa se mora živina na-žreti do sitega.
Preden prinesemo ali pripeljemo seno, otavo ali druga «suha» krmila v hlev, jih dobro pretresemo, da se izprašijo in ne okužijo hlevskega zraka z raznimi glivicami in prahom, ki jih je zlasti mnogo v senu, sušenem v slabem vremenu. Seno pokladamo suha, ker je laže prebavljivo.
Pokladati moramo zaradi boljše prebave po nekem vrstnem redu. Najprej pokladamo močna krmila, ki jih nekoliko navlažimo z vodo, nato pride na vrsto pesa, korenje in dru-
konj ........................
teleta .	.	...
odraslo govedo .... perutnina ...................
Ko se je žival nakrmila, ji damo svežo primerno temperi-rano vodo. Voda mora imeti vsaj 10 stopinj Celzija.
Vsa hrana in prav tako jasli in ves hlev, morajo biti čiste. Po krmljenju moramo očistiti hlev oziroma morajo biti oči-
V nedeljskem, članku «Bral-ci razsodite!» sem čital med drugim, da nima zemlja mojstrov. Ne morem se s tem mnenjem povsem strinjati. Res je mojstrov razmeroma malo in veliko premalo, a nekaj jih je le, čeprav ne takih kot si jih želimo in si tudi sami (mojstri) želijo, da bi bili. Navesti hočem le enega teh. Obiskal sem ga z namenom, da mi pove kako gospodari in če se kmetovanje izplača. M istim, da je njegovo mnenje dovolj tehtno.
Pričel je s temi in onimi težavami iz svoje mladosti, zlasti iz tiste, ki je (pred o-krog 30 leti) prevzel gospodarstvo. Z njim je bilo nekam tako kot je bilo z vsemi glavnimi dediči; star način gospodarjenja, dote in večkrat (zaradi dot) dolgovi. Naloga mladega gospodarja ni bila lahka: od zore do mraka vztrajno delo in skrb, ali pa prepasti. Vse je padlo na njegova in ženina ramena. Pomoč otrok (enega sina in dveh hčera) je prihajala s počasnim korakom.
Ima 15	ha zemlje,	ali	po
naše srednjo kmetijo, sestoje-čo iz 1,3 ha polja, 0.2 ha ne-strnjenega vinograda, 4 ha senožeti, 4,5 ha gozda in 5 ha pašnikov. Torej ne malo obdelovalne zemlje. Vendar mu posestvo v	celoti	nudi	pogoje
za samostojno ali takšno kmetijsko gospodarstvo, od katerega se lahko preživlja.
Najbolj se je zanimal, in se še zanima, za vinarstvo. Ima 1600 trt m pridela okrog 43 hi vina (pridelal pa je že 70 hi). Ima	6 glav	goveda	švi-
carske pasme, od tega 3 krave. Skrbi za	dobro	krmo	in	po-
sveča gnoju veliko skrb. Vsega porabi za trte in njive. Za gnojenje travnikov ga primanjkuje. Priznava, da se je zn to prema' > zanimal in se namerava v bodoče izboljšanju travništva bolj posvečati. V gozdu si lahko napravi mnogo komposta, ker ni lahkomiselno pustošil lesa, ker se zaveda, da je v njem zlata rezerva.
Za gospodarska poslopja (za nov hlev, lopo, svinjak in gnojišči), je potrošil skoro 3,5 milijona lir, za novo stanovanjsko poslopje 3,5 milijona lir lastnih sredstev. Nabava orodja in pohištva ter dota hčeram so mu tudi odščipnile precej sredstev. A kljub temu ni hiša popolnoma brez sredstev in je življenjska raven na dostojni višini.
V zadnjih letih goji vedno več vrtnine (stročji fižol, grah, buče), ki jo Tržačani zelo cenijo in se lahko razpeča po precej ugodnih cenah. Namerava gojiti za trg tudi drugo zelenjavo.
dPo mojem mnenju in izkušnjah ne more nihče trditi, da se skrbno obdelovanje zem-
go, na primer razna silirana krma in nato sledi seno. Nazadnje damo živini še slamo, ki jo predhodno zrežemo na slamoreznici. Na ta način živina raje žre, ne razmetava krme in se tudi ne preobje. Prav tako ostane hrana čista, ker je živina ne oslini in jo tudi žre počasneje in na vsak način bolje izkoristi.
Prehod od ene krme k drugi moramo postopoma izvajati. To velja tudi tedaj, kadar menjamo krmila ob drugem letnem času. Organizem živali je občutljiv za vsako spremembo in ga je treba privaditi počasi. Cesto se zgodi, da žival ob takih prehodih zboli, dobi močno vročino, je zapečena in ne v malo primerih je tak primer smrtno nevaren, zlasti če ni hitre pomoči veterinarja. Se huje pa je, kar se često dogaja, če krmo prehitro menjamo, da izgube krave na količini mleka, ostala živina	pa	izgubi	na teži.
Vse te napake pa se dajo popraviti zelo težko in traja precej časa, preden pridobijo živali zopet prejšnjo težo in se kravam molznicam povrne normalna količina mleka.
V času,	ko	krmimo pri	jaslih, moramo	misliti	tudi	na
dodatke, ki jih živina pogreša. To	so	klajno	apno	in
sol. Zlasti so ti dodatki potrebni mladi živini in brejim kravam, seveda pa tudi ostali živini. Poglejmo si nekoliko, koliko potrebuje živina teh snovi:
sol 15—20 g 10-15 » 25—45 » 1— 2 »
ščene jasli. Prav tako očistimo tudi živino. Higiena v hlevu nam je najboljše jamstvo, da bomo imeli lepo živino, dovolj mleka, in bogat prirastek. Zato se izplača vložiti malo truda za čistočo in skrb za pravilno prehrano, saj nam bo vse prav bogato poplačano.
Ije ne izplača. Tudi manjše kmetije in delavske družine, ki imajo nekaj malega zemlje, bi lahko imele v zemlji izdatno gospodarsko oporo. To je dosti odvisno od gospodinje. Treba se je čvrsto lotiti in vztrajati».
Pa sem si pri teh besedah mislil: Kakšen gospodarski u-speh bi* zaznamovali, če bi bili in bi še danes gospodarili bolj smotrno in z višjim strokovnim znanjem! Za to se moramo vsi vztrajno boriti.
Opozorilo vinoqradnikom
Tržaška prefektura je na c-snovi zakona izdala sledeči u-krep o hranjenju vinskih tropin.
Clen 1. Hramba vinskih tropin je dovoljena samo do 31. 12. 1956, po tem roku pa se lahko hranijo tropine samo v primeru, če so izpolnjeni sledeč' pogoji:
a) Ce tropine hranijo v de-stilerijah in lastnik izjavi, da jih podvrže nadzorstvu finančnih agentov.
b) Ce so vinske tropine mečno pokisaie, ali se na kak diug način pokvarile.
c) Ce jih zmešajo z drugimi ostanki, tako da bodo lahko služile le za gnojilo.
č) Ce jih denaturirajo s primešanjem najmanj 1 kg soh na stot.
Clen 2 določa, da je produkcija patoke (vinelli) dovoljena samo za destilacijo in produkcijo kisa. Vsakdo, ki namerava pripraviti patok, mora najmanj pet dni prej predložiti prijavo kemijsko -blagoznanstvenemu laboratoriju v Trstu pri trgovinski zbornici, Borzni trg št. 2.
Proizvodnja patoke za lastno uporabo in za prodajo je prepovedana.
Clen 3 določa, da je treba od 31. januarja do 31. avgusta 1957 prijaviti vsako ne spontano fermentacijo ali iz-premembo vina najmanj pet an: prej zgoraj omenjenemu
laboratoriju.
SALEŽ .
Ugodno vreme izkoriščamo za pripravo stelje in drv ter za okopavanje in količenje trt. Vse je važno, a za najvažnejše opravilo pred zimo smatramo okopavanje in gnojenje trt. To opravilo ima velike prednosti, seveda, če je gnoj zrel (udelan). S predzimsko obdelavo zemlje, pa bilo vinogradniške ali njivske, pospešimo pripravljanje rastlinam dostopne hrane.
Nekateri gospodarji imajo v načrtu tudi izboljšanje senožeti, ker vidijo kakšnega velikega pomena je senožet in kako važno vlogo igra pri vseh kmetijskih vejah. To smo do sedaj preveč zanemarili in se bo treba v bodoče veliko bolj zanimati.
Ce bi hoteli poseči v «bit-
PREBENEG
Pred dnevi je bila dokončana obnova poškodovanih in porušenih gospodarskih poslopij, ki' so bila prizadeta zaradi vojnih dogodkov. Pralnica, ki smo jo zelo potrebovali, je tudi že dokončana, prav tako so že dogradili tudi vojašnice. Zdaj smo začeli kuhati žganje, da ga bomo imeli za svojo uporabo; za prodajo pa ga bo le malo.
Pred nekaj tedni je jugo-slovansko-italijanska razmejitvena komisija končno uredila vprašanje, ki nam je bilo zelo pri srcu. Kakor smo že pred časom .pisali, smo imeli precej sitnosti, ker je državna meja sekala pot, ki pelje iz naše vasi na polja pod vasjo. Tako smo morali dvakrat čez mejo, da smo pri-š!i na njive, ki so bile tostran meje. Zdaj tega ni več, ker so mejo nekoliko preložili in je vsa pot tostran meje.
NABREŽINA
Čudne stvari se dogajajo na Tržaškem ozemlju, stvari ki jih res ne razumemo. Svet, ki ga razlastijo za širjenje ceste Sesljan - Trst plačuje cestna uprava, kot slišimo, po okrog 90 lir za kv. meter. Tudi v žaveljski industrijski coni (kjer polzijo nova industrijska podjetja že ob svojem začetku drugo za drugim v kon-kurz) stiskajo cene za razlaščena zemljišča na sramotno nizke zneske. Za naš svet pa naj bi — kot smo slišali na zadnji naši občinski seji — veljalo drugo merilo. Občina skuša s prodajo občinskega sveta (samega kamnitega terena) v gradbene namene reševati stanovanjsko krizo. Pristojnim državnim organom pa so te cene (povprečno 300-350 kv. meter,- kar je itak dovolj visoko) prenizke. Vemo, da je občina v finančnih stiskah, a temu je kriv sistem v upravno-političnem poslovanju in zato bi se moralo za odpravo te krize iskati drugačne vire, ne pa takšnih, ki prizadenejo delovne ljudi.
ko» o režnji trt, bi naši že precej izkušeni vinogradniki rekli takole: «Ta razprava je zelo koristna in prispeva k napredku vinogradništva. Tako naj bi kmetje povedali svoje mnenje tudi o drugih kmetijskih zadevah. Naše izkušnje govorijo, da trti najbolj prija režnja v času, ko trta počiva, to je v času, ko se zaustavi sok, ali pa odpade listje. Ce obrežemo trte pred zimo, se to godi (če je vreme primerno) nekam do prve tretjine tega meseca, v novem letu pa od konca februarja dalje. V mrazu režnja odpade. Takšna je naša že stara praksa. Režnja ob listih je nekaj nenaravnega in ne more prijati nobenemu živemu rastlinskemu bitju in tudi trti ne. Sicer pa bi se moglo to ugotoviti brez posebnih pisarskih «bitk». Del trt iste vrste in starosti na istem zemljišču obrežemo ob listju, ostalo kasneje.
Naše gospodinje se vedno bolj nagibljejo h gojitvi zelenjave. Letos so odpeljale na trg velike količine graha, fižola v stročju, buč i. dr in jih precej ugodno prodale. Ali ne bi kazalo gojiti več radiča, glavnate solate in endivije?
Pridružujemo se nedeljskemu dopisu iz Samatorice glede kmetijskih predavanj in tečajev, ker bi se tudi mi radi strokovno spopolnili in želimo, da bi se naši otroci v tem izobrazili.
BORŠT
Zaradi suše in toče imamo letos manjši pridelek vina, toda po kakovosti je Vino boljše kot druga leta. Običajno smo ob tem času že prodali vsaj nekaj vina, letos pa ni še opaziti kupcev. To se nam zdi nekoliko čudno, saj je vendar vino iz naših krajev povsod cenjeno. Vinogradniki so zaskrbljeni, zlasti Usti, ki bi potrebovali denar za nujne potrebe svoje družine.
Mnogi se sprašujejo, kaj je treba ukreniti. Nekateri pravijo, da bi bilo dobro odpreti osmice. Drugi čakajo na vaški praznik, da bodo takrat prodali kaj več vina. Nekateri pa so zelo pravilno načeli vprašanje ustanovitve neke vrste kmetijske, oziroma vinarske zadruge. Prav bi bilo, da bi se o teh stvareh podrobno pogovorili in da bi vprašali za nasvet sposobne strokovnjake, ki dobro poznajo vprašanje našega kmetijskega gospodarstva. Zaradi tega bi bilo tudi zelo potrebno, da bi imeli čimprej sestanek r.aših kmetijskih organizacij, l:i da bi se o tem vprašanju, kakor tudi o drugih naših problemih, skupno pogovoril).
SLIVNO
Pred nekaj desetletji je šolski okoliš Sempolaj vključeval tudi našo vas. Ko smo dobili svojo šolo, je pot odpadla. Od takrat do danes se otroci stiskajo v zasebnih učilnicah, torej v prostorih, ki ne odgovarjajo predpisom. Tesni, temni in zaduhli prostori niso nikoli naklonjeni zdravemu telesnemu in duševnemu razvoju, toliko manj pa kot učilnice. Končno upamo, da bodo tudi naši otroci že v prihodnjem šolskem letu v novi, dostojni šolski zgradbi, za katero je že odobreno 8 milijonov. V ponedeljek smo se sporazumeli z našim županom glede šolskega prostora. V poštev bi prišlo cerkveno zemljišče pod vasjo ob poti proti Nabrežini, in to pri morebitni zamenjavi z jusarskim zemljiščem.
Istočasno smo se z županom in odbornikom Legišo, ki je bil z županom porazgovorili o naših slabih poteh, ki ne morejo dolgo ostati v takšnem stanju, ivied drugim smo opozorili na javno luč, ki se tudi pri nas večkrat kosa s sončno lučjo in tako obremenjuje občinsko blagajno. Na to nemarnost osebja pri električni centrali so že večkrat opozorile tudi druge vasi, a ni pomagalo.
ZGONIK
Zadnji nedeljski dopis iz Praprota je omenil, da je tamkajšnje zemljišče pod vasjo primerno za gojenje zelenjava in cvetlic. Tudi pri nas bi bile nekatere lege, čeprav niso tako na dobrem za napeljavo vode, kot je zemljiče pod Praprotom, pripravne za poljsko vrtnarstvo. V poštev bi prišle kulture, s katerimi se že ukvarjamo, in sicer ka-pusnice, gomoljnice in čebulnice ter stročnice, vmes še nekatere že znane vrste cvetic. To pa zahteva razen vode tudi sprstenino (humus) ali obilo gnoja in pravilno kolobarjenje ali plodored. Močno izkoriščena zemlja potrebuje dosti dobrega gnoja in počitka. To dosežemo, če uvrščamo v plodored eno ali dvoletno detelji-no z ovsom ali ječmenom, s čimer ustrežemo zemlji in živini, ki tako dobi tečno krmo. Plodored bi bil takšen — le prvo leto detelja z ovsom ali ječmenom, drugo in tretje leto detelja, četrto, peto in šesto leto povrtnina. Te bi si v triletnem kolobarjenju sledile takole: 1. kapusnice, za te je treba svež gnoj;
2. gomoljnice (krompir, korenje, pesa) in čebulnice na katere je. treba gnojiti s kompostom;
3. stročnice, (fižol, grah). Tem je treba fosfornih gnojil.
Saj že gojimo za trg nekatere od teh povrtnin (fižol, grah), a ne dovolj umno. A ta način bi bil veliko bolj uspešen in donosen. Prepričani smo, da se bomo prej ali slej lotili poljskega vrtnarstva, ker so zanj ugodne tržne priložnosti. Cimprej pa se tega lotimo, tem bolje je.
Radi bi kaj poročali o našem kulturno prosvetnem življenju, a žal nimamo kaj povedati. Upamo, da bo naša mladina spet obnovila to svojo uspešno delovanje izza prejšnjih let in dokazala svoje sposobnosti.
Z NABRŽINSKEGA
Dovolite, da se oglasim na nedeljski članek «Bralci presodite!)). Kakor jaz, so ga tudi drugi, ki mislijo pametno, odobravali, ker je povedal golo resnico. Posebno velja to za našo občino, kjer smo se res tako pogospodili in v potrošnji za potrebno in še bolj za nepotrebno močno tekmujemo. V tem že gremo v smešnost. Ce nekdo potroši n. pr. za pohištvo 200.000 lir, ga mora nekdo iz soseščine prekositi vsaj za 50.000. Zato kar dežuje protestnih menic. A prizadeti si s tem malo belijo glavo, češ; saj je tako tudi s tem in onim in je to danes v modi. Ta moda je presneto nevarna reč, in pomeni nekaj drugega kot tekmovanje v naprednem gospodarjenju, kot je to na primer v Saležu. Takšna tekma ne izpodmika gospodarskih tal, ampak jih utrjuje. Takih primerov pa tukaj ne poznamo. Seveda so tudi iz-
jeme v delavskih in v delav-sko-kmečkih družinah. Te znajo, kaj pomeni gospodarski račun. Pri nas smo, kar se tiče obdelane zemlje, precej suha veja. Največ kamnitega sveta je v najbolj prometnem pasu, kjer se največ gradi (Nabrežina - kamnolomi, Sesljan, Devin, Stivan). Vendar je dosti primerov, ko je vsak košček zemlje okrog hiše temeljito obdelan. Ob več domovih zgrajenih med skalami, je zrastel vrt, ki vzbuja s svojim cvetjem, zelenjadnimi gredami in zadnim drevjem pozornost in občudovanje. Dotične gospodinje niso nikoli v zadregi za zelenjavo. Koliko to pomeni, ve vsaka gospodinja, najbolj pa tista, ki mora šteti lire za vsak peteršiljček. Je tudi pri nas primer, da se delavec v prostih urah zelo pridno in tudi umno bavi z zelenjadarstvom in zelo obžaluje, da ima premalo prostora (nekaj sto kv. metrov). Takšni zaslužijo vso moralno in materialno podporo, ker vršijo pionirsko vlogo. To zanimanje je seveda odvisno od več činiteljev, predvsem pa od nagnjenja do zemlje in sposobnosti. Sem pa prepričan, da bi se moglo to zanimanje posplošiti in sem tega — le mnenja: Kdor ima za to veselje in izkušnje, ter mu je za to, da našim ljudem pomaga, naj jih v tem ob vsaki priložnosti pouči in jih v tem spodbuja.
Kar želimo Janezu, je treba dati Janezku. Janezki pa so naši otroci. Njih mora še o-snovna šola vzgajati v duhu vsakdanje potrebe zemljanov in razreda delovnih ljudi. Komu od delavske obrtniške ali uradniške družine, ki teži za svojim domom na deželi (pa tudi brez tega) škodujejo smisel, razumevanje in ljubezen za naravo — za zemljo? Menda nikomur. Takšna naj bi bila vzgojna naloga tudi šolskih zavodov v širšem izobraževalnem načrtu (strokovnih nadaljevalnih tečajev, učiteljišča). Da ni to v učnem programu? Za tistega, ki ni za prirodo docela gluh in slep, je za takšno vzgojo ne polno ampak še preveč priložnosti.
In dalje: Misli, da bi bilo v vsestranskem interesu, da bi se pri nas prirejala ustrezna predavanja in tečaji.
LJUBITELJ NASE OBALE
BAZOVICA
Ze večkrat smo pisali, da bi morale pristojne oblasti poskrbeti za razširitev ceste, ki pelje od cerkve proti pokopališču. V nekaterih krajih je namreč zelo ozka, tako da se mora avtobus, ki pelje v Trebče, večkrat ustaviti, če se sreča z drugimi vozili. Ker so vaške hiše tik cb cesti, je to nevarno tudi za otroke in smo zaradi tega vedno v skrbeh. Zgodijo pa se tudi prometne nesreče. Tako se je prejšnji teden zaletel vojaški tank v zid in skoraj porušil stranišče, ki je ob cesti pri Cesnikovih.'Na srečo ni bilo tam nikogar. Prišla je na mesto vojaška komisija in zdaj popravljajo zid, vhod na dvorišče in stranišče. Omeniti moramo, da se je pred leti skoraj na istem kraju ponesrečil motorist, se zaletel v vrata in obležal na dvorišču. Da ne bo več takih nesreč, in tudi zaradi varnosti samih vaščanov, posebno o-trok, bi bilo zelo potrebno, da bi vsaj nekoliko razširili cesto, ker je po njej vedno dosti prometa.
Fo vasi se že nekaj dni širijo vesti, da se bo v najkrajšem času začela sečnja drv onstran meje ob 100-metr-skem obmejnem pasu. Upamo,
da se bo to uresničilo, ker je v vasi precej ljudi, ki nimajo drv na svojem in bi na ta način prišli vsaj do potrebne kurjave za zimo. Za zadevo sta se zavzela zlasti dva domačina, ki sta člana Kmečke zveze.
NI At KOL J E
Druga leta smo ob tem času že začeli stiskati oljke in smo bili seveda veseli, ker smo imeli kolikor toliko zagotovljeno maščobo za domačo potrebo. Nekateri so v dobrih letinah tudi prodali olje. Letos pa žal sploh nimamo pridelka oljk, ker je zima vse uničila. Skraja smo bili zelo v skrbeh, ker se je zdelo, da so vse oljke pomrle zaradi mraza; vendar pa ni tako hudo in upamo, da bo v prihodnjih letih že nekaj pridelka. Potrebno pa bo skrbno negovati ter pognojiti, da si bodo drevesa opomogla. Pričakujemo, da nam bodo strokovnjaki dali potrebna navodila, kmetijsko nadzorni-štvo pa nekaj podpore, ker so pri nas vsi pogoji za gojitev oljk.
Glede na to in tudi zaradi drugih vprašanj, ki nas zanimajo, bi bilo zelo koristno, da bi v zimskem času imeli kmetijske večerne tečaje, ali pa vsaj nekaj zanimivih predavanj o kmetijstvu in kmetijskem gospodarstvu.
Vreme sicer ni prav ugodno, vendar pa lahko še delamo v vinogradih. Drugih posebnih novic pri nas ni, povedati pa moramo, da delavci marljivo delajo pri razširitvi poti po vasi, da bo lahko vozil avtobus.
Seči ali žive meje
Seči ali žive meje so za današnje razmere gotovo najcenejše, pa tudi najlepše ograje. Z njimi sicer ne moremo povsem zavarovati vrtov zlasti pred kurami in zajci, ustrezno pa jih zavarujemo pred ljudmi in živino.
2ive meje ob potih med parcelami po vaseh lahko izdatno požive in olepšajo kraj in okolico, namesto čestokrat neokusno napravljenih pregraj in plotov.
Zdivjane in s plevelom prerasle seči seveda niso v okras ne kraju ne okolici. Razrastle seči lahko varjejo vrtne nasade pred mrzlimi vetrovi. Da ostanejo žive meje primerno visoke, široke in goste, jih obrežemo v živo pozimi ali zgodaj spomladi in okrog kresa. Po potrebi jih tedaj tudi oplevemo in okopljemo. Pravilno zasajene in redno oskrbovane žive meje služijo lahko več let svojemu namenu.
Izbira rastlin za žive meje je razmeroma bogata, pri izbiri pa moramo upoštevati namen, zemlio in podnebje.
Glok ali beli trn je prav primeren za srednje visoke in ne preširoke, pa goste seči ali žive meje. Uspeva skoraj v vsaki zemlji, posebno v ap-nenasti. Seč raste bolj počasi in enakomerno. Pri rednem in pravilnem striženju se zelo zgosti. V gostem vejevju imajo ptice varno zavetje za gnezdenje, kjer pobero sproti razen mrčes in njegovo zalego.
Crni trn (trnjolica ali opar-nica) je prikladna rastlina za večje žive meje. Posebno ob potih, po katerih hodi živina. Gosto trnovo vejevje se tako zgosti, da ne morejo skozi niti kokoši. Tudi v teh sečeh imajo ptice varno zavetje.
Japonska kutina je primerna za nižje seči. Posebno lepe so te seči v maju, ko je med zelenjem ognjeno rdeče cvetje. Raste skoraj v vsaki zemlji.
Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem listu!
EMAJLIRANI ŠTEDILNIKI NAJMODERNEJŠIH OBLIK NA VSA GORIVA.
PEČI - TRAJNO GOREČE NA DRVA, PREMOG ALI NAFTO.
POPOLNA OPREMA ZA KUHINJE, JEDILNICE, RESTAVRACIJE, IZ EMAJLA, NERJAVEČEGA <INOX) JEKLA - STEKLA ITD.
ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI, GRELCI ZA VODO, HLADILNIKI.
DEKORATIVNI PREDMETI UMETNE OBRTI, OD KERAMIKE DO BRUŠENEGA
KRISTALA.	/rt	'	———
LESTENCI TER VSEH VRST ELEKTRIČNE LUČI,
KLASIČNE IN MODERNE OBLIKE.
PRODAJA TUDI NA OBROKI!!!
'JCehke.*
TRST
Piacza N. 4*1 o v An ni 1. 'I el. 35010
Ribarič Ivan
1MPORT ♦ EXPORT
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST — ULICA F. CHISP1 14 - TEL. 93-502 ULICA UELLE M1LIZ1E 19 — TEL 96-910
fosforovo apno 15—25 g •	8—15	»
.	30—45	»
.	1—1,5	»
Tehtno mnenje našega kmeta
Popis! Iz miših krajev
Grljan	-	M
Foto M. Magajna
Najbolj privlačen turistični kraj vsega Tržaškega ozemlja je postal Miramar, posebno odkar je grad nesrečnega emehikanskega cesarja« Maksimilijana postal javnosti dostopen z vsemi u-met niškimi in zgodovinskimi zakladi. Vendar še ni sto let odkar tu stoji grad z imenom Miramar, z imenom, ki ga Je bil prinesel — Maksimilijan sam — iz habsburškega gradu istega imena na španskih Pirenejih v Biskajskem zalivu z razgledom na Atlantski ocean — sem na proseško-kontovelski Grljan. Prav na gričku, kjer stoji ravno sto let Stari grad, je takrat še stala stara hiša Oaneva, po domače Ce loparja (čempar pomeni levičarja, ki Jih je bilo več med njegovimi predniki), ki je bil lastnik večine te zemlje. Malo manj je je imel Puntar s Proseka in drugi
Čudna igra narave je položila sem sredi mehke o-pokaste obale, prikladne za njive in vinograde, ki sega sem od Istre pa do Nabre-žinskega brega — ko* našega Krasa z ogromnimi belimi stenami. Okrog in okrog, od Barkovelj do Ščuka in Stene pa prav do vrha Kon-tovela, In zadaj od Grljan-skega zalivčka, navzgor je sama plodna črna-opo kanta zemlja s stoletnimi paštnt, z vinogradi in njivami.
Morju okrog malega grajskega portiča, ki ga je bil v stotisočletjih izdolbel potoček Labržen, pravijo naši stari ribiči — po pripovedovanju starega Vaneta Stoke-Kavke s Kontovela, in nečaka Franca — odkar leži ra koncu valoloma mala e-giptovska sfinga, Pri P’su.
Konec zapadnega dela portiča spet varujejo ogromni skalnati bloki Pece, okrog in okrog bujno poraščeni z borovci in črniko (zimzeleni hrast). Zato pravijo domači ribiči temu morskemu predelu, od grajskega pa sem do Grljanskega portiča — Pod Črniko.
Zo-je.
Mnogo stoletij, več kot tisočletje, Je bil tu le Breg z vinogradi od zalivčka navzgor pa sem do skalnatega potočka, ozkega kot grlo — odtod ime Grljan, Gerlanc, Grilanc itd — last slovenskih Kontovelcev in Prose-čanov, ki so tod, gon od Ščuka in Starega potoka, ter visoke Stene, kjer se danes začenja miramarsko, gojili trte in oljke, — okrog skalnate Punte pa lovili ribe — in Jim dajali svoja — slovenska imena.
Le te bele divje razrvane stene polotočka in ob vsej obali okrog njega, so ga o-branile v sto tisočih in milijonih letih, da ga morje ni odplavilo. Brihtni in izobraženi mehikanski cesar vseh teh skal nt dal skrbno ohraniti le, ker so kraju v romantičen okras, pač pa mu bodo še v dolgo bodočnost v obrambo pred silovitostjo viharnih valov. — Tu Je predel okrog Oslovega školja, a podobne najdete gori. mimo skal Dveh sester do Više Torna in samega Torna, grajskega stolpa.
Nauki volilne kampanje
Glas zvočnikov je utihnil, goričko pokrajino je zajel volilni mir, ki naj omogoči volivcem, da bodo po trezni presoji izvolili nove upravne organe.
Ce se danes nekoliko ozremo na volilno kampanjo, bomo ugotovili, da si je želja goričkega prebivalstva po miru in sožitju med tukajšnjima narodoma tako utrla pot v zavest ljudi, da so morali predstavniki demokristjanske stranke od avgustove šovinistične manifestacije ob 40-let-nici prvega prihoda Italije v tukajšnje kraje pa do obiska predsednika republike Gron-chija v Gorici in poznejših volilnih govorov napraviti velik korak nazaj, ker so spoznali, da ni mogoče kaliti odnosov med tukajšnjima narodoma in med tukajšnjima državama, ne da bi se s tem povzročila velika škoda tukajšnjemu prebivalstvu, ki bi utrpelo največ posledic prav ne gospodarskem področju.
Zaradi ljudske volje, ki hoče, da se «politika zaradi po-Jitifce« nadomesti s politiko dejstev na gospodarskem m socialnem področju, so morale razne stranke in organizacije, ki zagovarjajo interese privilegiranih razredov vsaj delno opustiti politično retori. ko o tragičnih dogodkih na Madžarskem in po svoje pojasniti stališče do cele vrste važnih gospodarskih, upravnih in drugih vprašanj.
Ce ne bi bilo te ljudske volje, ki je poosebljena v predstavnikih naprednih delavskih iti demokratičnih strank in gibanj, bi ostala krajevna problematika pozabljena v ko. tu. Predvsem demokristjanski voditelji bi enostavi o šli mimo proste cone, mimo rotacij-skega fonda, mimo deželne avtonomije, mimo obmejnega prometa, mimo teženj po de-
nadaljevali sami, kot smo jo vodili do sedaj, ko nismo o-pazili niti najmanjšega poskusa , da bi voditelji Slovenske demokratske zveze in Slovenske katoliške skupnosti bili pripravljeni stopiti na pot konkretne borbe za gospodarske, socialne m narodne interese tukajšnjega delovne-gc ljudstva in s tem tudi naše manjšine, ki je v ogromni večini sestavljena iz delovnih ljudi.
Ko smo v volilni kampanji postavili tem ljudem več vprašanj, naj nam pojasnijo svoje stališče do življenjsko važnih vprašanj našega ljudstva, nalije nismo dobili odgovora, pač po so na mesto tega še lolj iztresali svoj srd na nas in še bolj udarjali na strune po-
Zaradi pomanjkanja pro. štora smo bili prisiljeni, izpustiti danes podlistek. — Citatelje prosimo, da nam oprostijo.
Uličnih šlagerjev, ki jih je naša manjšina že dolgo časa sita poslušati.
Kako taki ljudje lahko vodijo politiko v korist našega delovnega ljudstva in nase. manjšine, kadar sploh nimajo stališča do proste cone. rotacijskega sklada, deželne avtonomije z njenim neizbežnim demokratiziranjem javnih ustanov, kadar govorijo o potrebi pomirjevanja in to namero zadušijo še v isti sapi z izzivalnimi gesli najhujše reakcije, ki si želi, da bi se ves svet ponovno znašel v Krvavem boju. Vsak iskren človek ne more odgovoriti drugače, kot tako, da gcjijo ti ljudje revaniistične
L m\x\m\ volilnega zbokovmja i.vs v srnimiisiu mimimimi
Goriški Slovenci bodo oddali svoj glas kandidatom	Liste	nap
Tovariši Vliladin Černe, Viljem V a nul in dr. Dekleva ko razkrinkali politiko «liparjev» in poudarili pomen sodelovanja z drugimi naprednimi strankami
težnje, ki so našemu ljudstvu mokratizaciji javnega živije- j tuje, ki jih odklanja in ki za
nja v okviru deželne avtonomije s posebnim statutom po členu 116 ustave, če ne bi naleteli na celo vrsto vprašanj, ki so jim jih v raznih oblikah predložili predstavniki naprednih in delavskih strank.
Z mirnim srcem lahko trdimo, da je zasluga naprednih strank ter ljudi, ki kandidirajo na Listi naprednih Slovencev, če je moral župan dr-Bernardi* citati zmeren govor pred predsednikom republike, dc je zasluga gibanja delovnega ljudstva, ki hoče izboljšanje delovanja proste cone. če je v petek zvečer minister Andreotti govoril o socialnih namenih proste cone, če so morali govoriti o avtonomiji, ki naj bo obširnejša, kot jo )e prvotno nakazal tajnik KD Vanfani v Gorici, ko je govoril samo o «upravni decentralizaciji», če se danes obravnava * obnova železniške zveze z Jugoslavijo, razširitev obmejnega trgovanja, demokratizacija pokrajinskih ustu-nov, izboljšanje življenja kolonov, enakopravnost naše manjšine v vseh pogledih tukajšnjega življenja.
Po volitvah bomo to borbo nadaljevali, jo krepili, ji dali novo vsebino in zahtevali izvedbo predlogov, ki so jih razni voditelji strank, ki zagovarjajo interese privilegirancev, bili prisiljeni izreči, ker so spoznali, da ljudske volje ni mogoče zanemarjati.
To borbo bomo napredni Slovenci med našo manjšino
radi tega odklanja tudi ljudi iz vodstva SDZ in SKS, ki toke težnje propagirajo.
Zaradi tega bodo naši ljudje oddali svoj glas tistim listam in kandidatom, ki so za rešitev velikih vprašanj, ki tarejo naše ljudi v mestu, o-kolici in t> vsej pokrajini, kajti samo konkretne zahteve lahko izboljšajo življenjsko raven delovnih ljudi.
V nabito polni dvorani štan-dreškega kinematografa je bilo v petek zvečer zadnje volilno zborovanje za Listo naprednih Slovencev. Izredna vebka udeležba dokazuje, da je uspešna volilna kampanja temeljito razgibala nase ljudi, ki so prav zaradi tega lahko spoznali velik pomen, ki ga imajo današnje upravne volitve.
Najprej je spregovoril kandidat fiNS tov. Franc Lupin, ki je pozdravil vse navzoče ter predal besedo tov. Mila-oinu Černetu. Govornik je v začetku dejal, da smo šli v volilno kampanjo z resnostjo ljudi, ki se zavedajo svoje odgovornosti, ter prikazali celo vrsto konkretnih vprašanj, ki jih je treba rešiti- Voditelji SDZ pa so skušali iz upravnih volitev napraviti politične vprašanje, kot da gre za kdo ./e kakšno svetovno odločitev,
Ko je tov. Miladin Cernc dejal, da so voditelji SDZ in SKS izkoriščali mednarodne dogodke za svojo propagando, je poudaril, da pisanje po njihovih glasilih jasno kaže njihove pobožne želje, da bi se v Jugoslaviji dogodilo to, kar se je dogodilo z madžarskim ljudstvom, ki je tako krvavelo.
Prikazal je tudi perspektivno pot naše manjšine- 2e več let govorimo, da morajo pripadniki naše manjšine skupno reševati narodna, gospodarska in kulturna vprašanji, politična vprašanja pa bomo reševali ob naslonitvi na napredne italijanske sile, ker nas je premalo, tudi če bi bili vsi Slovenci v samostojni slovenski stranki, da bi mogli uveljaviti svoje zahteve. Slovenci v Italiji hočemo doseči skupno sodelovanje v vseh vprašanjih narodno - gospodarskega značaja. Tega mnenja pa niso nekateri ljudje o-koli SDZ in SKS. Nekaj dni
pred vložitvijo kandidatne liste je eden izmed voditeljev SKS prišel v Steverjan in razbil pogajanja, ki so obetala pred. ložitev skupne kandidatne liste za števerjansko občino.
Na upravnih volitvah leta 1952 smo dobili eno občinsko upravo, SDZ pa dve. Ce danes ljudi števerjanske in do-berdobske občinske uprave u-prašate. če so zadovoljni z upravami, ki so bile pod vplivom politike SDZ, tedaj vam bodo jasno povedali, da niso zadovoljni. Nikoli pa tega ne bodo rekli prebivalci sovo-denjske občine.
vesti okupatorjevi sodelavci in belogardisti.
Ko so Slovenijo okupirali Nemci, so se prodali drugemu okupatorju in spravili ogromne zavednih Slovencev v Dachau, kjer so umirali zaradi lakote in izčrpanosti. Od tam so jih še klicali na procese v Slovenijo, kjer so jih ponovno mučili. «Vse to sem videl na lastne oči», je dejal tov Nanut ter dodal, da bo šla slaba vest za njimi kot senca, pa naj gredo na kateri kolt kontinent; nikjer ne bodo imeii miru.
Občinski svetovalec v trža-
Razkrinkal je podlo propa- škem občinskem svetu tov. dr.
gando slovenskih desničarskih organizacij, ki se poslužujejo tudi prižnice in govorijo, da stori smrtni greh, kdor glasuje za napredne liste.
Pozval je volivce, naj pokažejo svojo zrelost, kot so jo spomladi pokazali tržaški Slovenci.
Za tov. Miladinom Cerne-tom je spregovoril tov. Viljem Nanut, ki je pokazal nesramnost propagande SDZ, ki je v zadnji številki »Demokracije)) objavlja članek, v katerem poziva antifašiste, ki so trpeli po koncentracijskih taboriščih, ki so jim požigali tujci domove itd., naj glasujejo za izdajalsko politiko Slovenske demokratske zveze.
Tov. Nanut je dejal, da vodilni ljudje okoli SDZ in Slovenske katoliške skupnosti nimajo nobene pravice pozivati preganjane protifašistične borce, naj glasujejo zanje, ker sc prav mnogi izmed sedanjih voditeljev spravljali te ljudi v internacije in v smrt.
Ko so se pojavili prvi partizani, ki so se pričeli boriti oroti okupatorju, so bili prav belogardisti, ki se danes izpostavljajo na lipovi vejici, tisti, ki so jih pričeli izdajati ir. pošiljati v smrt.
5 600 mrtvih na Rabu, ki so umrli zaradi lakote, imajo na
ZAKLJUČEK VOLILNE KAMPANJE KPI
V UPRAVNI ORGAN PROSTE CONE PREDSTAVNIKE OBČINSKIH UPRAV!
Tudi deželna avtonomija bi bila lahko že uresničena, če je ne bi demokristjani zavlačevali
V petek so tudi goriški komunisti z drugimi strankami vred zaključili volilno kampanjo. Zadnji govor je ime! v dvorani pri Zlatem pajku italijanski poslanec in nekdanji župan Benetk odv. Gian-quinto.
Volilno zborovanje je otvo-ril kandidat KPI za goriški občinski svet Nereo Battello. ki je izrazil zadovoljstvo nad ugotovitvijo, da so goriški de-mokrščani upoštevali zahteve njegove stranke v zadnjih letih občinskega upravljanja in jih vnesli v svoj volilni program. Omenil je še vrsto pe-
IZ GORIŠKE STOLNICE odnesli znamenite dragocenosti
Neznanci pobrali darila Marije Terezije, vrsto zlatih okraskov in še druge dragocenosti - Goriška policija obvestila vse italijanske policije
Neznani tatovi so se v petek zvečer skrili pod notranje stopnišlče v stolni cerkvi v Gorici, kjer so počakali, dokler se niso zaprli vri vhodi. Ko je hotel včeraj zjutraj ob 5-30 cerkovnik Avgust Gri-nover odpreti zakristijo, je opazil, da ne more vstopiti, ker je bila prec, vrati kopica stolic. Odhitel je h glavnemu vhodu in presenečen ugotovil, da to vrata odklenjena. Tatovi so namreč odprli glavni vhod s ključi, ki 60 jih našli v omari zakristije. Neznanci, za katere trdi policija, da sta bila samo dva, so lahko mirno vto noč pregledovali goriški cerkveni zaklad, ki je eden najbogatejših v Italiji- Iz cerkve so izginile številne srebrne in zlate posode, ki jili potrebujejo za pontifikalno mašo, c've škofovski paliči, ena pozlačena in druga srebrna, nato srebrna kip i'V. Mohorja iz 1340. leta, srebrn kip sv. Felicite. Mnogo teh in drugih ukradenih dragocenosti je goriška stolna cerkev prejela v dar od avstrijske cesarice Marije Terezije in od oglejuke cerkve. Taftovi so ukradli tudi kopijo podobe svetogorske Matere božje in odnesli šte-, vilne zlate verižice, zapestnice, briljante in druge darove vernikov v skupni vrečnosti
300000 lir. Skupna vrednost vseh ukradenih predmetov je ogromna, saj so si tatovi poleg drugega privoščili tudi sedem srebrnih kup. Policija je zaslišala že številne sumljive ljudi in o veliki tatvini obvestila vse italijanske kvesture.
Volilni sedeži pripravljeni
Volite danes od 8. do 22. ure
m jutri od 7. do 14 ure
Danes ob 8. uri zjutraj ,e bodo v Gorici odprla vrata 5(1 volišč, prav tako pa bodo ob isti uri začela delovati tudi volišča po okoliških občinah. Že včeraj so bili po vseh stavbah, kjer so sedeži nalepljeni lepaki, ki nosijo številke posameznih volišč.
Vsak volivec in volivka lahko odda glas na svojem volišču danec od 8. ure pa do 22. ure ali pa jutri od 7. ure pa do 14. ure Opozarjamo vse volivce, naj ne pozabljajo vzeti na volišče volilno pozivni-co in pa osebno legitimacijo.
DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Allessani, Ul. Carducci 12, tel. 22-68. do opol dne pa je odprta lekarna Pontoni-Bassi, Rastel 27, tel. 33-49.
rečih problemov, ki tarejo go-riško gospodarstvo in upravno življenje kot so na primer: prosta cona in pa deželna avtonomija, ki nam je bila že zagotovljena v ustavi. Nato je govornik omenil združitev vseh reakcionarnih sil, ki se bore za izključitev vseh levi. čarskih si) in ne samo komunistov iz javnega življenja v Italiji.
V uvodu svojega volilnega govora je odv. Gianquinto poudaril, da so upravna telesa zelo važen temelj v demokratični državi in posebno v njenem socialističnem razvoju, v katerem se njihova funkcija še bolj okrepi. Italijanski komunisti je nato dejal govornik, se bodo pri giadnji socializma opiršli na nacionalne temelje, odnosno bodo 'skali svojo italijansko pot v socializem. kar je po njegovem bilo tudi geslo in bistvo zadnjega kongresa KPI. Reakcija je sicer sedaj v ofenzivi in bi hotela, da bi se ponovilo obdobje iz 1919 leta, ko so spravili najprej KPI in socialistično stranko izven zakona, nato pa porušili vse demokratične pridobitve in odstranili vse kar je bilo levičarskega. Ti reakcionarji točijo danes krokodilske solze zaradi nesrečnih dogodkov na Madžarskem, pozabljajo pa na žrtve v Alžiru, na Cipru in v Egip tu, ker jim to iz razumljivih razlogov ne sega v srce.
Izrabljati zunanjepolitične dogodke za to. da bi prikrili domače grehe je za vodilno stranko v Italiji sedaj zelo praktično, toda volivci mimo najvažnejših problemov, ki jih tarejo dolga leta na teh volitvah ne morejo.
Demokristjani so v zadnjem trenutku postavili zahtevo za obnovo zakonskega ukrepa o prosti coni, niso pa v skladu s težnjami goriškega prebivalstva postavili nikakršnih sprememb v delovanju te tako važne ustanove.
Komunistična partija se zaveda, da prosta cona takšna kakršna je danes ne mere služiti interesom najširših slojev, zato je predstavila zakonski osnutek v katerem je predvsem poudarjena in spremenjena vloga upravnega telesa. V upravno telo morajo priti zastopniki občinskih uprav, zastopniki delavskih organi-
zacij, tud:	zastopniki	trgov-
cev, toda prosto cono ne sme pod nobenim pogojem več u-pravljati sama trgovinska zbor. nica, kajti v nasprotnem primeru bi tudi ta ustanova, ki jo je postavila država, da olajša gospodarstvo Goriške ostala še v naprej vir dohodkov samo najbogotejših meščanov.
Demokristjani se morajo odločiti: on. so se sicer že izrekli, toda prinesli niso nobenih novih zahtev in v tem je njihova velika odgovornost pred goriškim prebivalstvom. Prav talko je odgovornost demokristjanov, da se vedno odlašajo z ostvaritvijo deželne avtonomije. Fanfani je pri svojem zadnjem obisku v Gorici sicer obljubil izvedbo važ. nega člena ustave, ki govor’ o deželni avtonomiji tudi pri nas. vendar je omenil samo nekakšno ozko upravno funkcijo te dežele, s čimer pa se demokrat,čni ljudje ne morejo strinjati.
Ko je nato še govoril o možnostih. ki bi jih nudila dobra uprava proste cone Goriški je govornik omenil tudi potrebo po povečanju trgovinskih in irdustrijskih stikov s sosedno Jugoslavijo, dejal je da bi lahko naše tovarne predelovale na račun Jugoslavije proizvode iz surovin, ki bi jih nam ona dovažala. S takimi pogodbami b* dali možnost industrijcem. da vložijo tu pri nas svoje kapitale. čeprav se tega zelo boje videmski industrialci, ker pravijo, da bi to škodilo njihovim interesom. Vsekakor pa je zaključil odv. Gianquinto je prosta cona tisto, s čimer lahko postane Gorica zopet velik industrijski in 1rgovski center, Ki bo svojemu prebivalstvu omogoči! dostojno življenje in predvsem zaposlitev doma.
Jože Dekleva je prav tako spregovoril prisotnim ter jim prinesel pozdrave Neodvisne socialistične zveze iz Trsta z željo, da bi tudi napredni go-riski Slovenci obračunali z našimi razrednimi nasprotniki, kot so to napravili tržaški Slovenci na spomladanskih volitvah.
«Nočem vas prepričevati, da glasujete za svojega pokrajinskega kandidata tov. Viljema Nanuta in za Listo naprednih Slovencev, ker vem, da je v vas ta sklep že dozorel. Vaša dolžnost je, da v tem času čimbolj agitirate med svojimi znanci, naj glasujejo naše kandidate.
Ker vas ne bi hotel prepričevati, hočem izkoristiti priliko, da pregledamo sedanji politični položaj. Vi ste Slovenci ter delovni ljudje. Razlikujete se od italijanskih prebivalcev v tem, da morate poleg svojih razrednih interesov braniti tudi nacionalne interese. Ce hočemo odgovoriti pravilno, se moramo vprašati, kdo najbolj dosledno zagovarja naše narodne interese in kdo zagovarja interese naših delovnih ljudi.
Prvo vprašanje bi se lahko glasilo takole; Ali brani interese slovenske manjšine SDZ ali pa ljudje, ki nastopajo na Listi naprednih Slovencev?
Ce hočete odgovoriti na to vprašanje, tedaj morate pogledati preteklost in ugotoviti, kaj je napravila SDZ in kaj ima v načrtu za dvig naše kulture za razvoj učeče se mladine. S'amo kadar bos*e to ugotovili, boste vi, dragi goriški Slovenci, na to vpraša-tfje sami odgovorili in se po svojem odgovoru tudi ravnali. Ako je odgovor objektiven, mora biti samo sledeč: SDZ ne- skrbi za našo manjšino. Jaz vam odgovorim za Trst: ničesar niso napravili. Prav tako je tudi na Goriškem«.
Ko pa je govornik pričel obravnavati odnos SDZ do naše matične domovine, je dejal, kako je nemogoč naš obstoi, ne da bi se kulturno opirali na našo matično domovino. Vodilni ljudje SDZ menijo, da lahko živimo samostojno kulturno življenje v zamejstvu. Taka politika bi dovedla do tega, da bi Slovenci v zamejstvu postali suha veja, ki bi polagoma odpadla od matičnega drevesa.
Nekateri ljudje, katerih imena se danes blestijo na lipovi vejici, ki imajo tak odnos do matične domovine, so večkrat imenovani v vestni in dokumentirani knjigi Frančka Sajeta »Belogardizem« zaradi svojega sodelovanja z esesov-ri-, nacisti, itaflijanskimi fašisti, in to v času. ko so se r.aši ljudje borili za svoj narečni obstanek.
Ti ljudje- danes očitajo naprednim Slovencem, da prodajajo slovenske narodne interese, ker so se povezali s tistimi ljudmi v italijanskih strankah, ki imajo enake politične. gospodarske in socialne interese.
Tu se pojavlja drugo vprašanje in sicer kdo najbolj dosledno zagovarja interese naših delovnih ljudi.
((Povezali smo se z naprednimi ljudmi — je dejal tov. Dekleva — da izvolimo svojega pokrajinskega svetovalca, ki naj brani naše interese. Toda kaj naj napravimo, da bodo naše težnje slišali tudi v
Rimu. Ali ni pravilno, da se povežemo z ljudmi, ki so voljni naše težnje podpreti. Bilo bi pravo izdajstvo odreči se zavezništvu z naprednimi ljudmi, ker smo prešibki, da bi imeli svoje predstavništvo v najvišjih organih oblasti.
Voditelji SDZ nam zaradi tega našega sodelovanja z na. prednimi ljudmi očitajo, da se prodajamo. Ali je morda prodajanje dejstvo, da so prišli k nam predstavniki KPI in PSI ter se ponudili, da bodo s svojimi glasovi v mestu pripomogli izvoliti pokrajinskega slovenskega kandidata tov. Viljema Nanuta. Kljub velikemu sporu med naprednimi Slovenci in nekaterimi voditelji tržaške komunistične stranke smo tijdi na Tržaškem sklenili tako volilno zavezništvo,
& katerim smo izvolili slovenskega pokrajinskega kandidata tov. Grbca. Mi smo v Trstu zmagali, SDZ pa je povsem izginila. V nekaterih občinah v okolici nima niti manjšinskega predstavništva.
Ko smo se v Trstu povezali z naprednimi italijanskimi ljudmi, nismo kupčevali z našimi narodnimi interesi. Očitek o naši povezavi in »prodajanju« pade voditeljem SDZ v njihov obraz«.
«In končno — je dejal tov. dr. Dekleva •— ali niso morda prav italijanski delavci leta 1945 stavkali, ker so okupacijske oblasti ukinile tiskanje »Primorskega dnevnika«, aii niso italijanski delavci stavkali, ker so oblasti prepovedale dvojezičnost v neki tovarni?
Na zadnji seji komisije svetovalcev tržaškega občinskega sveta so moj predlog po spoštovanju pravic pripadnikov naše manjšine podprli predstavniki naprednih strank in gibanj v Trstu, in sicer predstavniki Unita Popolare, PSI, KPI in celo gospodarskega gibanja MEN.
Ali predstavlja morda izdajstvo moja povezava s predstavniki naprednih Italijanov, ki so podprli moj predlog, naj se slovenskim otrokom omogoči zaposlitev v občinskih podjetjih.
To ni izdajstvo, ampak ie borba za iskanje zaveznikov za obrambo naših narodnih in socialnih interesov«.
Tov. dr. Dekleva je tudi dejal, da utegne morda biti za nekatere vabljiva misel, da bi volili za Krščansko demokracijo. Kaj je KD napravila dobrega za našo manjšino? Dokazano je, da so pri javnih delih delali diskriminacije do slovenskih okoliških vasi.
Poslušalci so z zadovoljstvom sprejeli govornikovo pojasnjevanje vloge duhovnikov, kada- stopijo na politično področje.Brž kose duhovnik pričenja ukvarjati s politiko, tedaj z njim govorimo kot z enakopravnim političnim nasprotnikom. ki ga taiar ne more obvarovati naših kritik. Ce pa hoče ohraniti nase spoštovanje, tedaj naj se ukvarja s svojim poklicem.
Na Koncu je govornik dejal: »Z glasovanjem za napredne kandidate boste manifestirali napredno politično linijo. Mi smo danes del naprednega gibanja ki stremi v svetu k uresničenju boljše bodočnosti človeštva. Manifestirali boste svojo voljo, da se na našem etnično mešanem ozemlju ustvari mirno sožitje in položijo temelji mirnega so- j delovanja med Italijo in Ju«-1 goslavijo.i)
Na koncu je tov. dr. Nežica Kocijančič pojasnila volivcem tako imenovano volilno tehniko. Dejala je, da so pri štetju glasov leta 1952 S(andrešci s svojimi številnimi glasovi naravnost presenetili; prav takega presenečenja se upravičeno nadejamo tudi sedaj.
Med splošnim zadovoljstvom so se prisotni polagoma pričeli razhajati, trdno prepričani. kaj bodo danes in jutri volili.
Ob pismu Kmečko-delavske zveze
Kdo je za samostojnost števerjanske občine?
Kmečko-delavska zveza iz Steverjana je poslala vsem Steverjancem 6 tipkanih strani dolgo pismo, v katerem na dolgo in široko obrazlaga suoje dosedanje delovanje, predvsem na upravnem področju, kjer je, kot znano, imela v zadnjih 4 letih tudi v rokah upravo občine.
Kako je delovala ta občinska uprava, ni potrebno pojasnjevati, saj je menjala tri župane in dovolila da je za tajniško mizo več let sedel človek, ki si je prav zaradi brezbrižnosti oseb pri Kmeč-ko-delavski zvezi prilastil občinski denar, denar št ever-janskih kolonov in kmetov.
V svojem hvalospevnem pismu, ki je vzbudilo pri mnogih Steverjancih le pomilovanje tistih, ki so ga spisali in razposlali, je zanimiva programska točka, ki naj bi vodila to zvezo v njenem delovanju. Ta najvažnejša in osnovna točka vsega delovanja Kmečko-delavske zveze pravi dobesedno:	eonraniti	sa-
mostojnost občine in vzbuditi pri Ijuden zanimanje za delo na vseh poljih.1«
Samostojnost oo cine! Toda kako je Kmecko-delavska zveza ali na kratko rečeno SU-Z-podruznica izpolnila ta program? izpolnila ga je tako, da je bilo v Steverjanu že dolgo, dolgo pred volitva- i mi llu poupisov občanov, ki so zahtevali priključitev števerjanske občine h Gorici. Zaman se torej ni hvalil tudi goriški župan Bernardis na svojem znanjem volilnem zborovanju v petek zvečer v Gorici, ko je dejal, da je on tako dobro upravljal svojo obemo, da želijo k njemu celo Steverjanci! Kaj bo dejala na to Kmecko-delavska zveza v Steverjanu in kaj vsi tisti Steverjanci, ki so čitali njeno poslanico m ki so doslej zaupali tem ljudem? Ljudi, ki govorijo in pišejo eno, delajo pa vse za to, da bi prišlo do priključitve ite-verjanske oocine h Gorici, ruaš slovenski človek, kmet, kolon in delavec v Steverjanu ne more voliti! Saj bi s tem izdal osnovne interese svojega naroda, s priključitvijo h Gorici bi ostal vedno zaničevana manjšina, na katero bi se gonski župan spomnil le vsakih 8 let, kakor je to dokazal Oslavcem in Stan-arezcem.
Zatorej proč z lipovim znakom, znakom Kmečko-delavske zveze, Steverjanci, v vašo korist, v korist obstoja vaše občine in slovenskega ljudstva volite listo občinske enotnosti!
ŠPORTNI DNEVNIK
Turneja po Indoneziji
Juqoslavija - Padanq 3:0
PADANG, 15. — Olimpijska nogometna reprezentanca Jugoslavije je odigrala na turneji po Indoneziji prvo tekmo, in sicer v Padangu. kjer je premagala tamkajšnjo reprezentanco « 3:0 (1:0).
Reprezentanca Jugoslavije je igrala v naslednji postavi: Vidinič, Koščak, Biogradlič, Santek, Spajič, Radiljevič, Se-kularec, Antič, Papec, Vidoše-vič, Muj.c. V drugem polčasu so igrali Krstič II., Veselinovič in Lipošinovič.
Jugoslovanski nogometaši s svojo igro niso izpolnili pričakovanj okrog 20.000 gledalcev. Slabša igra pa gre vsekakor na račun utrujenosti po potovanju in spremembi podnebja. Domači nogometaši so se kar dobro upirali in srčno borili.
Gole sta dosegla Papec 2 in Sekularac 1.
NOGOMET
Trikratnemu ubijalcu Marii potrjena Kazen
Pred prvo sekoijo kasaoij-skega eodišča v Rimu je bil pred dnevi vložen priziv proti obsodbi beneškega sodišča, ki je Renza Marro iz Gorice obsodilo zarači uboja svojega sina in dveh žensk na 21 let in tri mesece zapora. Obsojenca so zastopali odvetniki: Ezio Pascoli iz Gorice, Let-terio Rizzini iz Benetk in Francesco Fontana iz Rima. Priziv je bil odbit in kazen potrjena.
KINO SKEDENJ
predvaja danzs 16. t. m. ob 16. uri barvni film:
Kleopatrine ljubezni
V ponedeljek ob 18. uri film:
Rim ob 11.
KtNO PROSEK-KONfOVEl
predvaja danes 16. t. m. ob 16. uri film:
«MaIa sve(nica»
Igra VIRNA LISI
Madžarski list o namenih Honveda
BUDIMPEŠTA, 15. — Madžarski list »Mai Nap« (kar pomeni v slovenščini «Danes»), ki je po nekajdnevni prekinitvi začel ponovno izhajati, objavlja članek o nogometnem moštvu «Honved» pri čemer je zanimivo, da članek ne vsebuje nobenih očitkov na račun članov Honveda kljub njihovim izjavam, da se ne mislijo vrniti v domovino. List «Mai Nap« piše, da je verjetno, da so voditelji Honveda telefonično obvestili madžarsko nogometno zvezo, da bo moštvo kljub vsemu odpotovalo v Južno Ameriko, kjer bo zaprosilo za južnoameriško državljanstvo. Kot znano. je madžarska nogometna zveza Honvedu odklonila avtorizacijo za gostovanje v Južni Ameriki.
Iz Frankfurtha pa poročajo, da je zahodnonemška nogometna zveza sporočila, da bo madžarsko nogometno moštvo MTK (bivši Voeroes Lobogo), ki je zaključilo turnejo po Angliji, caigralo v decembru v Zahodni Nemčiji 6 prijateljskih tekem in sicer proti klubom: Freiburg, Saarbruecken-Kaiserslautern, Nuerenber, Eintracht, Karlsruhe in v
Bayreuthu proti moštvu, ki ga bodo sestavljali trenutno najboljši nemški nogometaši.
TENIS
ZDA - Indija 3 : 0 za Davisov pokal
PERTH. 15. — Po drugem dnevu teniškega dvoboja v conskem finalu Davisovega pokala med ZDA in Indijo, vodijo ZDA s 3:0 in so si s tem praktično že zagotovile zmago ter vstbp v finale, v katerem se bodo že trinajstič zaporedoma pomerile s tenisarji Avstralije. Finalni dvoboj bo v dneh 26., 27. in 28. dec.
V drugi igri posameznikov je še včeraj Amerikanec Sei-xa-s z lahkoto premagal Indijca Kumarja s 6:4, 6:1, 6:2, danes pa sta v igri dvojic Seixas in Giammalva premagala Kumarja in Krishnana s 6:2, 3:6, 6:4. 6:4.
Trenutni posestnik Davisovega pokala je Avstralija.
CARACAS, 15. — V okviru mednarodnega teniškega turnirja, ki se je začel v sredo, je Italijan Pietrangeli premagal Amerikanca Palafoxa s 6:2, 6:2.
Skupina madžarskih atletov preko Beoqrada v Budimpešto
MILAN, 15. — Skupina madžarskih atletov, ki so nastopili na olimpiadi in ki so sklenili vrniti se v domovino, bo jutri zapustila Milan. Skupina ne bo odpotovala s posebnim vlaKom, kot je bilo prvotno rečeno, pač pa z dvema spalnima in dvema prvorazrednima vagonoma, katere bodo priključili »Orient Expressu». Madžarsk' atleti se bodo vrnili v domovino preko Beograda.
JUDO
BOLOGNA, 15. — Dvoboj v «judo» rukoborbi med Italijo in Švico, ki je bil včeraj v športni palači, se je zaključil z- zmago Italije z 18:2. Sledila je ekshibicija Japonca Koi-ke’a. ki je premagal 8 nasprotnikov.
PLAV ANJ p;
LIONE. 15.	—	Francosko
moštvo Lione je premagalo italijansko moštvo Milaninter z 8:4.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst
predvaja danes 16. t. m. z začetkom ob 15. ari cinemascop« barvni Mm:
«Zaklad Pancha Ville»
V ponedeljek ob 18. uri ponovitev istega filma
famhrella
48 cc.
Ciclomotor . pogon z verigo
Cena 76.000 lir
Zastopnik za Gorico in pokrajino
A. MEROLLI
GORICA. Ul. Garibaldi 5 . Telefon 2723
KINO
CORSO. 14.00:	«Tudi	junaki	.
jokajo«, W. Holden, D, Kerr | VERDI. 14.00: ((Peklenski za-;
liv«, Allan Lad, Robinson.; VITTORIA 14.30:	»Uporna j
ženska«, J. Russel, cinemascop in v barvah. CENTRALE. 15.00:	»Kongo«
V. Mayo.	,
MODERNO. 15.00: »Atila«, S. Loren.	1
1*1.
MAGAZZINI DEL CORSO vam nudijo:
DEŽNE PLAŠČE
POVRŠNIKE, SUKNJE, originalne LODEN, MONTGOMERY
za dame, gospode in otroke
Popolno jamstvo za vsak nakup po
NEPRENOSLJIVIH CENAHI
M
Obtičite nas in se prepričajte i
MAGAZZINI on CORSO
SPREJEMAJO SE BONI ZA ODPLAČILA NA OBROKE
TRIESTE - Corso ltalia 1
(ang. p.za della Borsa); tel. 29-M3