Poštnina plačana v gotovini. LETO XX. št. 11 KRANJ, 12. MARCA 1933. CENA ŠTEVILKI 1 DIN. Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din; na posamezni naslov letno 30 Din. V inozemstvu: letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din. IZHAJAJO VSAKO NEDELO Uredništvo i Odprava v Kranju. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4. Cena oglasov: po dogovoru. Oglase sprejema samo tiskarna Tiskovnega društva v Kranju. Ljubljanski püšpek — 50-letnik. Dnes obhaja ljubljanska starodavna püšpekija slovesno petdeseti rojstni den svojega püšpeka, prezvišenoga gospoda dr. Gregora Rožmana. Prezvišeni se je naródo 9. marca 1883. v Šmiheli pri Pli-berki v lepoj Koroškoj. L. 1907. je bio posvečeni za dühovnika, 1. 1913. je postano profesor v bogoslovnom semenišči v Celovci, L 1920. je prišeo v Ljubljano, gde je bio profesor cerkvenoga prava na vseučilišči. 17. marca 1929. je bio imenovani za pomožnoga püšpeka s pravicov nasledništva. Gda je prezv. g. Anton B. Jeglič zapüsto svoje püšpekijsko mesto, je 1. augusta 1930. postano ljubljanski püšpek g. dr. Gregor Rožman. Ves mladi je ešče g. škof! Njegova odločnost i lübeznivost je poznana vsem. Kak vseučiliški profesor je bio vsigdar med mladinov, dobro so ga Poznali Orli, posebno pa dijaki. Znao je vsakomi gučati iz düše v düšo, njegov nasmeh je osre-čo vsakoga. Prezvišeni lübi tüdi našo Slovensko krajino, posebno njene dijake, štere je vsigdar podpirao ne samo z rečjov, liki tüdi z dejanjom. Mi Vam, Prezvišeni gospod škof, Želemo, naj Bog blagoslavla Vaše trüde za düševni hasek vsega slovenskoga naroda! Mi smo vsigdar z Vami! Ljubljanski püšpek dr. Gregor! Rožman. Obtožnica proti bivšemi narodnomi poslanci Janezi Brodari i njegovim tovarišom. Pred državnim sodiščom za zaščito države v Beogradi se je 21. februara začela javna razprava proti 12 lüdem, šteri so obtoženi, da so na shodi župnika B arleta 22. maja lanskega leta v Šenču ri pri Kranji, istoga dneva na shodi poslanca Mravljeta v Primskovete 15. maja v Mengši, 22. maja v Doli pod Ljubljano pri sv. Trojici z dejanji i kričanjom kršili zakon o zaščiti države. Predsednik senata je dr. Bubanj iz Zagreba, državni tožilec pa dr.Čadrov. Člani sodnoga senata so: Stamenkovič Trojko in Kurtovič Mi-lorad, sodnika beograjskoga kasacij-skega sodišča Margetič Vladimir, Sodnik Sodnoga stola v Zagrebi, Paljič Vojislav, Sodnik apelacijskoga sodišča v Beogradi, Mihajlovič Svetomir, Sodnik okrožnoga sodišča v Beogradi i dr. Štuhec, Sodnik višjega dež. sodišča v Ljubljani. Obtoženi so: 1. Broda Janez, bivši nar. poslanec, oča šesteror dece, o šterom trdi obto- žnica, da je 16. maja 1932. ob priliki manifestacije v Hrastji z raznimi vzkliki žalo krala, da je istoga dneva v pri-čujočnosti več lüdi izjavo sledeče: „Prle smo zahtevali avtonomijo, zdaj pa zahtevamo federacijo, popunoma samostojno upravo Slovenije“. Nadele ga obtožnica krivi, da je 22. maja 1932. v Senčuri ob priliki zborovanja Barleta Janka kak voditeo demonstran-tov napelavao lüdi k nasilji proti državnim oblastem tak da je lüdstvo prebilo žandarmerijske vrste i štelo 2. NOVINE 12. marca 1933. razorožiti žandarje. Pri toj priliki je počo tüdi strel iz revolverja šteri je dao povod, da je žandarmerija morala uporabiti „mrzlo i vroče orožje“. Brodarov zagovornik je dr. Adlešič Jure. 2. Umnik Anton, bivši oblastni poslanec, oča šestero deco. Zagovornik: dr. Mohorič Jaka. 3. Štrcin Janez, bivši narodni poslanec, oča devetero dece. Zagovornik dr. Krek Miha. 4. Vombergar Jernej, soboslikar, oča troje dece. Zagovornik: dr. Ribar Ivan. 5. Grilc Franc, samski. Zagovornik: dr. Lamešič Marko. 6. Kos Vinko, samski. Zagovornik: Prodanovič Bora. 7. Loboda Jože, samski. Zagovornik: dr. Krek Miha. 8. Ogrin Tomaž, samski. Zagovornik: Petrovič Vinko. 9. Cerar Peter, samski. Zagovornik: Vlajič Božidar. 10. Ilija Alojzij, akademik. Zagovornik: dr. Džermanovič Rajko. 11. Škrbec Matija, župnik v Kranji. Zagovornik: Pegan Vladislav. 12. Gregorin Franc, neoženjeni. Zagovornik : Zdravkovič Jovo. Vsi so obtoženi, da so ob priliki gori navedenih dogodkov kričali protidržavne vzklike. Prvi trije so pa poleg toga ešče osumleni v obtožonici, da so pripravlali i vodili omenjene demonstracije, od šterih je bila najresnejša v Senčuri, ar je tam orožništvo moralo uporabljati „mrzlo i vroče orožje“. 21. februara. Prvi je bio zaslišani Brodar Janez, bivši narodni poslanec. Spitavao ga je predsednik Bubanj. Janez Brodar je s svojimi odgovorami zavračao i zanikao vse očitke, štere njemi očita obtožnica. On pravi, da ne je hujskao lüdi, ne vzklikao proti državi, nego da je on ves čas lüdstvo mirio. 22. februara so bili zaslišani Umnik, Štrcin, Grilc, Kos i Ogrin. Anton Umnik je v svojih odgovorili na predsednikova pitanja zanikao obtožbo, da bi on vodo demonstracije v Šenčuri i trdi da se je ves čas trüdo, da bi pomiro razbur-kano lüdstvo. (22. maja 1932. je najmre bio v Šenčuri naznanjeni politični shod narodnoga poslanca Barleta Janka. Opozicija je štela shod razbiti i je zatogavolo razvila Živahno agitacijo. Te den odvečara se je zbralo v Šenčuri okrog 3000 lüdi, pristašov bivše SLS, šteri so prihajali v Šenčur v lepo organiziranih skupinah. Večina je nosila zelene olstike i Slovenske zastavice, štere zdaj nesmimo nositi ar so po zakoni prepovedane. Dostop na shod pa so meli samo Barletovi pristaši, nasprotnike pa je žandarmerija, štera se je zbrala iz več krajov, Zavračati. Tej pa so se ne šteli pokoriti zahtevam žandarmerije, nego so s silo navalili na nje i šteli na vsakši način priti na shod. Na žandarje je iz revolverja počo strel. V tom hipi so začnoli lüdje od vseh strani lüčati kamenje i polena na žandarje i ništerni so bili zadeti. Nastala je strašna zme-šnjava i lüdstvo je kričalo: „Dol z izdajalci, dol Barle, dol vláda, živela federacija, živela Slovenska republika, živela svoboda, dol režim, dol diktatura“ i žalilo je krala. Žandarmerija je bila v nevarnosti, da jo lüdje razorožijo i je ranola uporablati „vroče o-rožje“. Strelanje žandarov je razkroj pilo lüdi na vse strani, proti cerkvi, proti osnovni šoli i na Umnikovo dvorišče. Kda pa je strelanje ponehalo, so demonstranti znova začeli kričati i kamenje metati. Na cesto se je prikazao Barle i lüdje so ga obmetavali s kamenjom i po njem plüvali. Janko Barle se je skrio pri svojem prijateli župniki Pibri i se odpelao v Kranj v automobili s kranjskim župnikom Matijo Škrbcem, šteroga ime je tüdi med obtoženci. Tak se je teda ta rabuka vršila blüzi Umnikove hiže. Kak je že bilo zgoraj povedano, Umnik nešče priznati, da bi on bio voditeo demonstrantov, kak ga krivi Obtožnica. On odločno za-vrača obtožbo, da bi na njegovom dvorišči počo prvi strel. Prizna pa, da so z njegova dvorišča metali demonstranti polina, da pa on zavolo splošne zmešnjave nemre za to odgovarjati. — Bivši poslanec Štrcin Ivan se brani, rekši, da on neje bio nikši voditeo omenjenih demonstracij. Obtožnica njemi očita, da je nagovarjao dečke: »Fantje, ali ne bo nič?* On pravi, da to neje istina, da je istina to, da je on pravo dečkom: .Fantje, ne bo nič, ker je shod oblastveno prepovedan.* Grilc Franc odgovarja predsedniki, da se ne čüti krivoga, da se s politikov sploh ne bavi. Tüdi Kos Vinko i Ogrin Tomaž neščeta priznati krivde, štero njima očita obtožnica. 23. februara so bili zaslišani vsi ostali obtoženci, šteri poskušajo dokazati svojo nedužnost i zanikavajo vse, ka njim očita obtožnica. 24. februara se je začelo zasliševanje prič, šterih je vsega sküp 15. Prvi je nastopo Re-kar Janez iz Hrastja, šteri obdolžüje Brodara Janeza, da je vzklikao nedo-voljene izraze. Pravi, da vüpa prisegnoti na svojo trditev, či je potrebno desetkrat ali pa stokrat. Drüga priča Anton Zupanc iz Voklega izjavla, da je čüo krike za Korošca i proti Barleti, drügih vzklikov se pa ne spominja. Izrecno pravi, da ne je čüo gučati Brodarja o kakšoj republiki. — Tretja priča Molj Miha trdi, da je čüo Brodara gučati nedovoljene izraze. Štrta priča žandarmerijski narednik Sotlar Franc, šteri dugšem guči opisüje dogodke v Šenčuri. — Kak peta priča je nastopo poročnik Rakič, komandant kranjskega žandarmerijskega voda, šteri je v mérnom i istinskom govori razložo sodnomi senati potek dogodkov. Nedovoljenih vzklikov ne je čüo. Poročnik Rakič Borislav je s svojimi mirnimi izvajanji napravo globoki vtis v dvorani. — Šesta priča Prešeren Jožef iz Metlike jako obremenjüje Brodara i Umnika, šteriva je vido, kak sta hujskala lüdstvo i kričala prepovedane vzklike. — Sedma priča Mrak Jožef vučiteo iz Mengša obremenjüje Štrcina šteroga je čüo izgovoriti prepovedane reči. — Priča poslanec Mravlje Milan težko obremenjüje župnika Škrbca, šteroga dolži, da je na njegovom shodi v Primskovem kričao: „Živio Korošec! Živio samostojna Slovenija! Živio republika!“ Župnik Škerbec pa slovesno izjavla, da je laž to, ka pravi Mravlje. — Za Mravljetom je nastopila naslednja priča orožnik Srebot Ivan, šteri je skoro vse vido i čüo, vseedno pa težko obremenüje posebno Brodara i Umnika, o šterom trdi, da je hujskao lüdstvo. Na koncu so še nastopile priče: dr. Rape Stane, Beljšak Mihael, Vadnjal Jernej i Adamič Jože. Priča Vadnjal Jernej, podnarednik iz Kranja obremenile župnika Škrbca i akademika Ilijo, šteri je obtoženi, da je v začetki maja 1932. v gostilni Križnarja Josipa v Preddvoru pravo Vombergeri Jerneji: Upam, da bo v enem ali dveh letih drugače, ali bo Slovenija postala fe-derativna država z dr. Korošcem kot predsednikom“ da je 22. maja 1932. ob priliki Mravljetovega shoda na Primskovem kričao na cesti: „Živela svoboda!“ „Živela samostojna Slovenija!“ Priča Vadnjal trdi, da je Ilija v istini vzklikao prepovedane reči. Nadalje so nastopili branilci s svojimi predlogi. Zahtevali so, naj se pozovejo v Beograd ešče nešterne priče, nakar je odgovoro predsednik sledeče: „Najboukše bi bilo, či bi dali celo Slovenijo zaslišati.“ Na predlog, naj se glede toga prečté edna izjava „Jütra“, je predsednik palik odgovoro: „Vi ščete celo registraturo iz Slovenije privleči v Beograd“. Predloge zagovornikov je zavrno tüdi državni tožilec. Razprava se je vršila ešče cejli tjeden do 4. marca. Prečteli so se vsi zapisniki vadlüvanj, štera so svedocje izjavili pred preiskovalnim sodnikom. Ta vadlüvanja so se deloma skladala z izjavami, štere so svedocje dali na razpravi, ponekod so pa tem izjavam nasprotüvala. 12. marca 1933. N O V I N E 3. Za tem so bili zaslišani ešče ništerni svedoke, šteri so vsakši po svoje pripovedavali zgodbice od omenjenih krajov. Nazadnje so sledili govori. Najprle je povzdigno svoj glas državni tožilec, šteri je vse obtožence jako čarno narisao. Med drügim je pravo, ka je vse to bila podzemna organizacija, štere namen je bio zrüšiti v našoj državi zdajšnji pravni red. Zato je zahtevao, da se vsi obtoženci kak najbole strogo kaznüjejo, Za državnim tožilcom so nastopili branilci obtožencov. S svojimi istinsko starnimi govori so skoro popunoma zavrnoli trditve obtožnice. Dokazali so, da se vsi tej dogodki niti ne bi smeli razpravlati pred sodiščom o zaščiti države, ar se ne spadajo. S tem, da se je razburkano lüdstvo proti postavlalo žandarom, je ešče nikak ne dokazano, ka bi to lüdstvo bilo proti državi i proti vladari. Takši prestopi se kaznüjejo s policijskimi kaznimi i se ne obravnavajo pred sodiščom o zaščiti države. Zagovorniki so končali svoje govore z zahtevami, naj se njihove klijente oprosti vsakše kazni ali pa se jih uaj Vsaj milo sodi. S tem se je Zaklüčila duga razprava i predsednik senata je izjavo, da bo sodba razglašena v pondelek 6. III. Obsodba Brodara, in njegovih tivarišov. V pondelek 6. marca ob štrtoj vöri po poudne je predsednik senata prebio razsodbo po šteroj so obsojeni: 1. Brodar Janez na 1 i pou leta strogoga zapora, v šteroga se njemi šté pritvor i preiskovalni zapor. Obsojeni je zato, ka je 16. maja 1932. v Hrastji pred več lüdmi pravo: „Do zdaj smo zahtevali avtonomijo, zdaj zahtevamo več, zdaj zahtevamo fede-racijo, popunoma samostojno upravo Slovenije“. — V Šcnčuri pa je ob priliki demonstrativnih izpadov vzkli-kao: „Dol držáva, dol s kralom, živela republika!“ 2. Umnik Anton na mesec dni strogoga zapora, v šteroga se njimi šte pritvor i preiskovalni zapor. 3. Štrcin Ivan je kaznüvani z šumov 900 Din. 4. Vomberger Jernej na leto dni strogoga zapora, v šteroga se njemi všte pritvor i preiskovalni zapor. 5. Grilc Franc na leto dni strogoga zapora v šteroga se njemi šté oritvor i preiskovalni zapor, ar je v Senčuri ob priliki demonstrativnih nastopov proti poslanci Barleti vzklikao: »Živijo samostojna Slovenija, dol s kralom, Živijo republika!" 6. Kos Vinko na 10 mesecov strogoga zapora, v šteroga se njemi všté pritvor i preiskovalni zapor. Obsojeni je tüdi zavolo nedovoljenih vsklikov. 7. Ogrin Tomaš na 8 mesecov strogoga zapora zavolo nedopüščenih vzkli-kov. — 8. Loboda Josip na 8 mesecov strogoga zapora. 9. Cerar Peter na 6 mesecov strogoga zapora i na 300 Din. 10. Ilija Alojz na leto dni strogoga zapora, ar je v gostilni Jožefa Križnarja pripovidavao Jerneji Vombergari, da ma vüpanje, da bo Slovenija postala federativna držáva z g. dr. Korošcom na čeli. — Nadele tüdi zato, da je po shodi poslanca Mravljeta v Primsko-vom 22. maja 1932. vzklikao: „ Živijo svoboda, živijo samostojna Slovenija!“ 11. Škrbec Matija, župnik v Kranji, na leto dni strogoga zapora, ar je vzklikao na shodi poslanca Mravljeta vzklike: „Živijo samostojna Slovenija, Živijo republika!“ 12. Gregorin Franc na 6 mesecev strogoga zapora zavolo prepovedanoga vzklika proti krali. Vsem obtožencom se všté v kazen pritvor i preiskovalni zapor i vsi vživajo dostojno zatvoritev. Macuoka, japonski poslanik v Zvezi narodov je zapüsto Ženevo, ar je Zveza priso-dila Mandžurijo Kitajcem. Joško Maučec: Zgodovina Slovenske krajine. Kralovje iz rodovine Anžuvincov. Že nam je znano, da so leta 1301. izmrli kralovje iz zgodovine Arpadovcov, šteri so nad tristo let vladali Mad-žarom, Slovencom, šteri so bili pod madžarskov oblastjov, med štere so spadali Slovenci naše krajine i tüdi od leta 1102. naprej Hrvatom. Prvi krao iz rodovine Anžuvincov i naslednik krala Andraša III. je bio krao Karol I. (1301.—1342.). Včasi prva leta svojega vladanja se je morao Karol 1. bojevati s proti krali, šteri so šteli zavladati na Vogrskom i Hrvačkom, naslanjajoč se na svoje števila pristaše v deželi, šteri so bili večinoma bogati velikašje. Jako močni i uporni so bili velikašje na Hrvačkom proti šterim je šo z močnov vojskov i tüdi kesneje se je ž njimi bojevao Karlov sin Ludovik Velki, šteri jih je tüdi premagao. Karlov naslednik je bio njegov sin Ludovik I, Velki (1345.—1382.) Krao Ludovik Velki je bio eden od najvekših madžarskih kralov. Dičila ga je njegova bojevitost, krepost, a najbole pa njegova düševna zmožnost. L. 1370. je tüdi postao krao polskoga naroda. Ta mogočni vladar je vido hiranje svoje države i tüdi dobro spoznao vzroke toga hiranja, to so bili mogočni i samostojni velikašje. Zato je ne čüda, da je mogočni krao skleno ukrotiti bor-bene velíkáše i tak znova obnoviti vogrsko oblast na Hrvačkom. Gda je stro premoč hrvaških velikášov, je začno Ludovik Velki boj z Benetkami v Jadranskom morji, štere so bile v tom časi jako močne v trgovskom pogledi i tüdi nevarne svojim sosidom. Ludovikov načrt je bio, da si osvoji celo hrvaško i dalmatinsko obalo. Dobro pripravlena vojska, štera se je zbrala v Zagrebi, je vdrla v Dalmacijo i končno so bili Benečani prisiljeni skleniti mir s kralom Ludovikom. Mir je bio sklenjen v mesti Zader 1. 1358. Benečani so se morali odpovedati skoro vsoj Dalmaciji, tüdi mesto Dubrovnik je prišlo pod oblast Ludovika. Tüdi po tej dobro prestani bojni je Ludovik Velki ne mirüvao, liki se je začno mešati tüdi v srpske i bolgarske razmere, da bi tak utrdo svojo moč tüdi na Balkanskom polotoki. Ar je Ludovik Velki ne zapüsto moških potomcov, je zavladala po njegovoj smrti njegova najstarejša hčerka Marija (1382.—1385.), štera je bila zaročena z Žigmundom iz rodovine Luksenburške je postala njegova žena. Za vlade kralice Marije se je dosta velikášov zdignilo proti njoj i so jo ne šteli priznavati za svojo kralico. Té žalostne razmere v državi so dale povod, da so začeli tüdi zvünešnji sovražniki gledati na madžarske državo i naslednje tüdi napadati. Leta 1387. pa zvolijo velikašje za krala moža kralice Marije, Žigmunda (1387.—1437.). Včasi, gda je postao Žigmund krao, je začno utrjevati svojo državo. Pri tom so njemi pomagali tüdi Benečani. (Dale.) 4. NOVINE 12. marca 1933. Velka potresna nesreča na Japonskem. Preminoči tjeden je bio velki potres na glavnom japonskom otoki Hondo. Potres je zahtevao ogromne žrtve. Mrtvih je bilo nad 1.500 lüdi, več je- zero ranjeníh, porüšenih na jezero i jezero hiž i potopo pa razbio več jezero ribiških ladij, štere so postale žrtev ogromnih valov, šteri so se zavolo potresa zdignili iz burkanoga morja ob severnoj obali Japonske v dulžini kakših 500 km. Domača i svetovna politika. Narodna skupščina v Belgradi je sprejela novi drüštveni i zborovalni zakon. Proračun naše države zvišan. Zavolo predlogov vlade i posamičnih narodnih poslancov, šterim je vlada pritrdila se proračun naše države za leto 1933/34 poviša za 526.364 Din. Banovinski svet Dravske banne v Ljubljani je razpravlao o proračuni Dravske banovine. Prednost Sokolov pri sprejemi v državno slüžbo. Finančni minister je predložo v belgrajskoj narodnoj skupščini predloge k proračunskomi zakoni. Predlog 55. določa, da imajo člani državne vitéške organizacije Sokol Prednost pri sprejemi v državno ali banovinske slüžbo. Vogrska je dobila novoga zvünešnjega ministra, za novoga vogrskoga zvünešnjega ministra je bio imenovan bivši berlinski poslanik Koloman Kanya. Imenovanje je razburilo vladno opozicijo i je stavila predsedniki Gömböši pitanje, kak je mogla vlada imenovati za zvünešnjega ministra moža, šteroga zgodovina büdi straj i grozo. Novo imenovani minister je bio v vogrskoj državi pred svetovnov bojnov, to je v monarhiji tisti, šteri je vodo v časopisaj borbo proti Srbiji i hujskao proti Slovanom. I tak nosi velko odgovornost za svetovno bojno. Ob nastopi svojega novoga mesta je je Kanya povedao v svojem govori, da bode fundament vse njegove politike prijatelstvo z Italijov i Nemčijov. — Čüdno! Zmerom bole vstaja nad nami ozračje iz leta 1914. Evropa je s Hitlerovim nastopom stopaj bliže bojni — gospodje razorožitvene konference se pa kregajo naprej. V začetki februara je bilo otvorjeno drügo zasedanje razorožitvene konference. Na lanskom zasedanji je Nemčija dosegnola od drügih držav pravico ednakopravnosti. Velesile so povedale želo, da bi se od konference izločile male države. I tak so se začnoli protesti od strani malih držav. Francija je na toj konferenci nastopila s svojim lanskim načrtom da trbe najprle zagotoviti evropsko varnost na tak način, da se zvezi narodov dodeli mednarodna vojska i se ji tak omogoči uspešno Posredovanje v slüčaji bojne nevarnosti. Proti francoskomi stališči so nastopili zastopniki Italije i Nemčije. Kesneje so nastopili proti francoskomi načrti tüdi Angleži. Tak je ta konferenca pokazala jasno linijo, da obstojita v Europi dve sküpini držav: prva zagovarja denešnji položaj, državne meje, mirovne pogodbe — drüga pa je proti mirovnim pogodbam i proti enotnomi nastopanji vseh evropskih držav. Na čeli prve sküpine stoji Francija, drügo pa vodi Italija s pomočjov Nemčije i Anglije. Tak Vstane prava slika od sovraštva razklane Europe, štera se ne bode znajšla v sküpnosti niti té, če potrka na njena vrata novo vstajajoči nemški militarizem i zagrozi z bojnov. Ob toj prili si poglednimo, kak se države razorožüjejo. Nikdar se je ne telko gučalo i pisalo o razoroževanji kak lansko leto. V lanskoj jeseni so se v te namen zbrali politiki vsega sveta v Švicarskoj Ženevi. Dosegnoli so ne nikaj. To svedočijo tüdi sledeče številke: Francija ima 56.5 milijonov prebivalcov, od šterih slüži v vojski 1.5%. Od vseh državnih izdatkov ide za armado 35%. Polska ima 32 milijonov lüdi, od tej slüži 0. 80% za vojsko ide nad tretino vseh državnih izdatkov. Rumunija šte 18 milijonov lüdi, od tej jih slüži v vojski 1.41 %, za vojsko ide edna petina vsega državnoga proračuna. Avstrija ma 6. 4 milijona lüdi, od tej 0.15% vojakov i porabi zanje 3.5% vseh državnih izdatkov. Nemčija šte 61.4 milijonov lüdi, med njimi 0.15% vojakov i zanje plačüje 4.5% državnoga proračuna. Anglija ima 45.6 milijonov lüdi, 1% je vojakov i zanje žrtvuje edno tretino državnih izdatkov. Italija šte 42.2 milijonov lüdi, l % je vojakov i zanje žrtvuje 26.8% državnih izdatkov. Jugoslavija šte 14 milijonov lüdi i od tej je 0.8% vojakov za štere ide 22.3% vseh državnih dohodkov. Bolševiška Rusija šte 161.2 milijonov lüdi i od tej je vojakov 0.75%. zanje daje 16% državnih dohodkov. Zdrüžene ameriške države štejo 138 milijonov lüdi, 0.34% od tej vojakov, ki stanejo 241.9 milijonov dolarov. Številke, štere kažejo ogromne žrtve, ki jih morajo države doprinašati za sovraštvo i nezavüpanje v sveti! I vedar se človeštvo prostovolno ne bode spametovalo! Nemški parlament je pogoro. Preminoči tjeden je zgoro ponosni zgodovinski parlament nemškoga naroda v Berlini. Zažgao ga je nekši komunist. Zavolo požara je dao Hitler, zapreti več sto komunistov. Izid volitev v Nemčiji. Katoliški centrum povišao svoje glase, Preminoča nedela je bila velka preizkušnja za nemško demokracijo (vlado lüdstva) i se je že mislilo, da bode lüdska vola tonila pod nasilstvom Hitlera. Liki zadnje volitve so pokazale, da je zmaga demokracije v Nemčiji ešče ne izklü-čena. Vseh upravičenih volilcov je bilo 45,130.625. Glasov pa je bilo oddanih vsega 39,316.873. Narodni socialisti: glasov 17,256.823 Socialni demokrati: „ 7,176.505 Komunisti: „ 4,845.379 Katoliški centrum : „ 4,423.161 Papen-Hugenberg: „ 3,132.595 Bavar. lüdska stranka: „ 1,206.898 Nemška „ „ 432.161 držav. „ „ 233.487 Tüdi v mirolübnoj Švici je začnolo vreti. Zadnje čase se pripravlajo za sküpni nastop proti fašistom v Švicarskom mesti Cürihi socialisti i komunisti. Japonci so že vkorakali v glavno mesto Čengte. Japonska vojska je zavzela glavno mesto Čengte pokrajine Džehol. Kitajske čete se umikajo na celoj fronti. Revolucija na Grškom. General Piastiras proglaso diktaturo. Predsednik republike Zaimis i ministerski predsednik Venizelos odstopila. 6. marca je general Piastiras nepričakovano proglaso vojaško diktaturo. Včasi nato so se nad grškov prestolicov pokazala vojaška letala, štera so obsipavala glavno mesto Atene i sosidna mesta z plakati, na šterih je bila natiskana generalova proklamacija na grški narod. General Piastiras naznanja grškomi narodi, da so ga nezdravo prilike v državnoj upravi kak tüdi nevarnost, da grška držáva zavolo nezmožnosti zdajšnjih voditelov popunoma ne razpade, prisiliš do toga, da palig kak pred 11 leti vzeme usodo ogrožene domovine v svoje roke i reši, ka se ešče da rešiti. General Piastiras pravi, da stoji za njim zvesta i z domovinskim čüstvom prešinjena vsa grška armada. Volitve, ki so se vršile te den na Grškom, so dale največ glasov stranki, štera si želi nazaj krala i k toj pripada tüdi general Piastiras. Nato so revolucionarje zaprli vsa javno poslopja i zgrabili bivše ministre i oficire pa je pozaprli, šteri so ne njihovi pristaši. Po tej dogodkaj je včasi odstopo predsednik republike 12. marca 1933. NOVINE 5. Zaimis i tüdi ministerski predsednik Venizelos. Gda je Venizelos odhajao, ga je lüdstvo izfüčkalo i proti njemi plüvalo. Čülo se je tüdi kričanje, naj ga zapro i stavijo pred državno sodi- šče. Po vulicaj glavnoga mesta Aten se nahaja dva bataljona strelcov i dosta tankov. Tüdi oddelki strojnih pükš i ročne granate so postavlene po vulicaj. Japonskim vojakom merijo nove zimske obleke. Slovenska krajina. Širitelje, pošlite januara i februara nabrano naročnino notri! Več širitelov nas boga i toga z najbole siromaških krajov i lepo plačüjejo. Ne čakajte ovi drügi tüdi z nabiranjom, ar nas ne čaka ne tiskarna pa ne fabrika. Što je kriv? Zadnje „Novine“ so pisale, da ne je niti urednik kriv, niti tiskarna, da so „Novine“ febr. 26. bile samo 6 stranske. Što je pa te kriv? Naročnina pomali ide notri, plačati se pa mora papir naprej. Zdaj razmite! 1 Pitamo? Nevejmo, ali je poštni urad v Rogaševcih slovenski, ali madžarski, ali nemški? Ali je državni urad ali pa privatno shodišče? Mi bi radi bili, da je pošta v Rogaševcih samo državni urad. Prosimo i zahtevamo, naj bo taki Veržej. V Marijanišči je vmro dobrotnik naših listov, veliki Marijin častilec Ranteša Tomaž. Dobra nebeška mati naj ga venča z večnov slavov. — Po nesreči je na podi v zavodi nastao ogenj, a so ga pravočasno opazili i pogasili. Navuk za tretji red sv. Frančiška bo v Črensovcih 25. marca, na Cepno Marjo po večernici. Večernice ob 2. Trnje. Dvoje mlado živlenje je pokosila smrtna kosa v našoj občini. Vmrla je žena Bedrnjak Martina, roj. Horvat Roza v 34. leti starosti. Jetika jo je vmorila. Bila je zgledna krsčanska mati, šteroj je dober Bog z raznimi nesrečami naložo veliki kriš, a mirno ga je prenesla. Na njenom sprevodi je bio bratranec Horvat Ignac, ki se je prehlado i v 3 dnevaj šo za njov. Molimo za obe düši, za obe zdehnimo: Srce Jezušovo daj njima večni mir ! D. Bistrica. Mi držimo za dužnost župana, da javi vsaki nered o občini oblasti. V koliko poznamo zakon, je župan namestnik višje oblasti v občini. Zato pa dužen toj javiti, ka bi motilo javni mir i red v občini, ka bi bilo proti zakoni. Znamo, ka naš župan svoje dužnosti verno spunjava. Zadnjič je naš pismonoša prej ne šteo Prinesti s pošte Marijinih Listov v občino i si je naslovljenec sam morao iti po nje. Če bi to istina bila, prosimo župana, da to javi na poštno upravo. — Meli smo zadnjo fajščekovo nedelo dve veselici. Pelo, igralo, plesalo se je pri dvema hižama .Za „par“ je bilo treba plačati 19 Din. V toj strašnoj nevoli, štera zdaj tere svet, veselice držati, čeravno domače, je nedopüstno za tistoga, ki nosi lübezen do svojega bližnjega. Prosimo našega župana, da da objaviti v Novinaj pod šterim brojem je dovolila oblast te fajščekove veselice. — D. Bistričani Črensovci. Razpüščeno prosvetno drüštvo je pred razpüstom darüvalo svojo vrednost „Domi sv. Frančiška“. Vrednost je mala v penezaj, a tem vekša po vsebini: Z dobrih knjig stoji, ki staričkom v Domi prav pridejo. — Gripa se strašno širi med lüdstvom. Vsi trije naši dühovniki so jo tüdi dobili, gg. plebanuš Čačič i Klekl dvakrat, g. kaplan Bakan pa ednok. Zadnji so že zdravi, prvejšiva pa ešče be-tegüjeta. Prosimo, da se nam povrnejo obresti V sobočkom srezi so že lansko leto dobili lüdje naročeno kukorice i jo ešče zmerom dobivajo. Ne vemo, ka je za zroka, da v lendavski srez ne pride. Že skoro pet mesecov je, da smo jo naročili i plačali, pa nega kukorce, niti se nam penez ne povrne. Gdesteč je te penez, nosi intereš. Te je naš. Mi prosimo oblast, da vsaki naročnik dobi po dodoločenoj ceni kukorco i telko coj dobi, koliko je zraslo intereša v tom časi. Kukorca je bila določena za 80 Din 100 kg. Trgovci i zadruge den za dnevom dobavlajo kukorco svojim naročnikom, naj se dovozi nam tüdi, ki že mesece čakamo na njo. — Naročniki kukorice. Naznanje. Agrarna in gospodarsko-podporna zadruga v Črensovcih naznanja svojim kotrigam, da njim spravi na kolodvor Beltinci, Sobota, Lendava i na Goričko Pšenične otrobe z vrečov vred meter za 100 Din, če naročijo eden vagon. Penez se mora taki pobrati. Dajte hitro odgovori Što má „Kalendar Srca Jezušovoga“ za leta 1905, 1906, 1908, 1915, 1918 — naj naznani svoj naslov uredništvi „Novin“. Obsojeni požigalec. Pred mariborskim sodiščom je bio obsojeni na osem let robije i zgübo državlanskih pravic Franc Novak, hlapec iz Vaneče. Kriv je, da je v Nemčavcih vüžgao štirim gospodarom. Mora tüdi plačati škodo: 98.000 Din, 4.000 Din i 3.250 Din. „Ploh“ so vlekli v Fükšincih na fajnščekov pondelek. Tü ešče izda držijo tisto staro navado, da v šteroj vasi se ne oženi níšče, te mora mladina tiste vesi „ploh“ vlečti. „Ploh“ je eden veliki jelič od 30 do 40 m dugi. Pred njega so vpreženi dečki i dekle. V sprevodi pa ide cela „svatba“ i zastopani so vsi obrtniški i drügi stanovi. Kakpa množice radovednežov tüdi ne menka. Kak je pokazalo to ob zadnjim je do 3 jezero lüdi sprevodilo „ploh“. Je malo čüdna i starodavna ta navada, vendar je pa malo takih vesi, ki bi se s tem mogle ponašati, ar vsaki leti v srečen ali nesrečen zakon. „Jest, jest!“ Nekoč sem šel po uradnih opravkih v Slovenske gorice. Došel me je vojak z vojaškim kovčegom. Šel je na dopust. 6. NOVINE 12. marca 1933. Pozdravila sva se in začel sem pogovor : »Greste na dopust?« »Jesti« »Službujete kje v Srbiji?« »Jest, jest!« »Doma pa ste iz Slovenskih goric, kajne ?« »Jest, jest!« »Eh, čujte, kaj bi se pačili! Vi ste Slovenec in greste sedaj na dopust — in seveda domov »jest« — v slo-venskem pomenu besede.« ♦ »Da, tako je, gospod,« mi je odvrnil spremljevalec v lepem slovenskem jeziku. , »Vidite, sedaj pa se bova zmenila čisto po domače. Dobro in koristno je, če zna človek več jezikov, a na slovenski zemlji bodimo — Slovenci I« (Ponatis popolnoma vzet po »Sloveniji« Štev. 8, 24. febr.) Op. uredništva. Fantje naše krajine, tudi za vas naj velja ta kratek članek ! Po domovini. V Ljubljani je 4. marca nastopo Cirilo-Metodov pevski zbor iz Zagreba. Spevali so starinske pesmi v staroslovenskom jeziki, v šterom sta pisala sv. Ciril i Metod. V nedelo 5. marca pa je bila v farnoj cerkvi Sv. Petra v Ljubljani staroslovenska sv. meša, kakšo majo grko-katoličani, šteri živéjo tüdi v našoj državi v križevskoj püšpekiji na Hrvatskom. Vendar ednok! Kak v drügih državaj, je tüdi v Jugoslaviji navada, da ništerni siti lüdje „volijo“ najlepšo žensko, štero te zovejo „miss“ (angle-ška reč, ki pomeni gospodična) Zdaj pa je Jugoslovanska ženska zveza v Belgradi sklenola, da so poštene ženske proti tomi! Tüdi ostro obsojajo mnoge nepoštenosti, štere morajo prenašati ženske uradnice, grdo pisanje ništernih listov (tüdi slovenskih). Prepovedan list. Minister za notranje zadeve je prepovedao uvažati i širiti v našoj državi najvekši slovaški katoliški dnevnik „Slovák“ ki izhaja v Bratislavi (Požun). Vzeti redi. Pisarna kralevskih redov je razveljavila sledeča odlikovanja: red Jugoslovanske krone IV. stopnje, podeljen dühovnomi svetniki Janezi Kalani, red Jugoslovanske krone V. stopnje, podeljen industrijalci Ivani Avsenki i red sv. Save V. stopnje, podeljen profesori Josipi Kardinari. Šolstvo v Sloveniji. Na banovin-skom zborüvanji je načelnik prosvetnoga oddelka poročao o šolstvi v Sloveniji. Sküpno je 3783 vučitelov i vučitelic, med temi 1414 vučitelov i 2369 vučitelic. Pravo je, da je ne prav, da so v slüžbi vučitelice, ki so oženjene z odvetniki, sodniki, zdravniki itd. Lani je bilo na srednjih šolaj (gimnazija itd.) upokojenih 32 profesorov, iz slüžbe odpüščenih pa 23 profesorov. Število dijaštva pa se je povekšalo za 400, tak da je menkalo 50 profesorov, drügi pa so bili jako obremenjeni zavolo toga z delom. — Zavolo toga je včenjé jako trpelo. Na srednjih šolaj je 8150 dijakov. Letos se je obprvim plačüvala šolnina na srednjih šolej so je plačali 1 milijon 86.000 Din. — Dale je v Sloveniji 840 šol i 149.296 Šoloobvezne decé. Grozen zločin mlade matere. Grozen zločin so odkrili včeraj v bolnici Usmiljenih sester v Zagrebi. Nekša mlada slüžkinja je spila vekšo množino octove kisline i si tak štela končati svoje mlado živlenje. Lüdje so jo opazili treperajočo v mukaj i obvestili oblast, nato so jo pripelali v bolnico, gde so ji izprali želodec. Moč strupa je bio pospešo pri njej porod i tak je porodila v bolnici deklico, ki jo je pa na stranišči zadavila. Zločin mlade matere, komaj 19 let stare, je lüdi pretreseo v dno düše. Najhitrej je ne štela viditi, da bi doletela njeno dete jednaka usoda, kak je njo, ki je ostala brezi sredstev, ponižana, zapüščena i zasramovana na cesti. Nedavno je prišla v Zagreb, gde pa je ne mogla dobiti slüžbe, zlasti ešče, ar je bila noseča. Pod težov žalostnih razmerje končno sklenila vmreti. Po tüjini. Dolina rož — ščipkov je v Bolgariji, okoli 200 kilometrov izhodno od Sofije. Tü pridelüje stanovništvo že od 12. stoletja dale ščipke, iz šterih pridelüjejo rožni oli. Za eden liter olija trbe 2—3000 kilogramov ščipkov! Če je slaba letina, to je süho vreme, pa 4—5000 kg. 80 novih cerkvi- so začnoli zidati v Parizi, da bi na té način dali delo mnogim brezposelnim delavcom. Na Poljskom se katoličani dobro držijo. Nastavlajo se nova katoličanska drüštva, zidajo drüštveni domi. Posebno mnoga dobrodelna drüštva posta hasnovitega napravijo. V glavnom mesti Varšavi so v zadnjih 10 letaj zazidali 21 cerkvi. Ka se godi v Nemčiji, to zvedite iz političnoga pregleda „Novin“. Do zdaj je zapretih že okoli 5000 lüdi, komunistov pa socialistov. Vse to zavolo požiga parlamenta v Berlini. Stavili so že dosta novin i zaprli novinare. Katoličanski püšpeki so se obrnoli na predsednika Hindenburga s prošnjov, naj zagotovi pri volitvaj slobodo. Dijaki vseučilišča v Oxfotdi na Angleškom delajo čun, v šterom se bodo „betali“ z di-jaki drügoga vseučilišča. Ruski boljševizem je skleno, da mora do leta 1937-ga vničiti vse ver-sko živlenje na Rusovskom. Na oltar zdigávlejo Lenina, mrtvoga voditela komunistov. Velki potres je na Japonskom po-rüšo 6500 hiž, živlenje pa je zgübilo 1535, ranjeníh 3338 lüdi. Preveč kave majo v Braziliji, zato jo mečejo v morje. Zadnji čas pa so začnoli s kavov köriti. Sklenoli so tüdi, da posekajo 400 milijonov drev, na šterih rasté kava. Deca si slüžijo krűh! Tak v Italiji! v 280 žveplenih rüdnikaj dela na jezere decé, ki so stari 10—15 let! Na Vogrskom si s tkalstvom sploj veči decé slüži krüh, v Nemčiji si 20 pro centov decé pod 14 leti sami slüžijo krűh. Čedni so Kitajci! Pri nas v Europi je sramota, če je što ne vojak, Kitajci pa pravijo: iz drage rüde se ne dela šivátja igla, iz časti vrednoga človeka ne nastane vojak! Ves kitajski tisk, vsa modrost i vse návade kažejo to, da kitajski narod lübi mir pa obsoja bojno. Rojstni den predsednika ČSR Masaryka. 7. marca obhaja češko-slovaška republjka 83. rojstni den svojega velkoga državnika predsednika j republike prof. T. Masarika. Češki i slovaški narod po pravici tak visiko j spoštüjeta svojesa sivoga predsednika, f I 12. marca 1933. NOVINE 7. šteri je s svojim delom pomagao ustvarjati i s svojim velkim dühom dograditi ČSR. Ime prof Masarika ne bode samo večno ostalo v zgodovini češkoslovaškoga naroda, liki sploj v zgodovini slovanskih narodov. Tüdi slovenski narod se toga praznika veseli i želi, da bi velki predsednik ešče dugo vladao svojemi narodil Od naših v tüjini. | S. Bethlehem. Lansko leto se je v kat. fari sv. Jožefa narodilo 33, vmrla 11 oseb, zdalo se je pa 8 parov. Drügo obletnico smrti Baša Ivana plebanoša bogojanskoga so z zahvalnostjov obhajali v S. Bethlehem!. Njihov vučenik g. Egidij Hor- vath, pleb. fare sv. Jožefa so v „Ameriki Slov. Glasi“ obširen članek napisali od našega pokojnoga velikana. V tom članki posebno povdarjajo pokojnoga lübezen do presv. Oltarskoga svestva, štero so tek goreče vodili h gostomi prečiščavanji kak malošto, potem njihovo lübezen do Bl. D. Marije i svojega naroda. Februara 12. je mladina Slovenska igrala igro »Dečinski čemer«. Steelton. Vmro je v bolnišnici Fe-rencek Paveo, doma iz Kobilja, gde ma ešče mater. Star je bio 39 let, na roki se nekaj rano i v par dnevaj vmro. Zapüsto je ženo i edno dekličko. S. Bethlehem. Materinsko drüštvo kat. fare sv. Jožefa je melo sküpno večerjo. Čisti dobički takših večerj idejo navadno za pomoč stradajočim. Pred 25 leti je avtomobil obprvim prevozo pot okoli sveta. Slika kaže nemški avtomobil, ki je na toj poti zmagao. Ogledalo časa. Kelko je kmetov v Europi? Po najnovejših statističnih podatkaj je v Europi 140 milijonov kmetov. Največ jih je v Rusiji 77.5 mil., na Polskom 10.25 mil., v Nemčiji 9.75, v Italiji 9, v Franciji 8.5, v Španiji 4,5, v Rumuniji 3.5, v Jugoslaviji 3, v Angliji 2.5, v Bolgariji 1.33, v Grčiji i Portugalskom 1.5, v Austriji 1 milijon. Številke pomenijo kmetijska gospodarstva v posamičnih državaj. Relativno je največ kmetov v Bolgariji 86.7% nato sledi Rusija z 80%, Jugoslavija 78%, Rumunija z 72%. Najslabše je raz- merje v Angliji, gde tvorijo kmetje komaj 7% vsega prebivalstva. Kelko je redovnikov jezuitov na sveti? Na vsem sveti je po zadnjem štetji 22.337 jezuitov. Pod svojim vodstvom imajo 28 univerz s 24.609 slušatelov, 9 višjih misijonskih šol s 7000 dijaki i 211 drügih zavodov z 79.177 gojenci Jezuiti vzdržüjejo 26 zvezdoznanskih postaj, 11 bolnišnic za gobavce z 8000 bolniki. Nadale imajo 15 misijonarskih semenišč i 2337 misijonarskih šol s 300.000 vu- čenci. Poleg toga vzdržüjejo jezuiti 110 sirotišnic z 11.500 revčki i 50 bolnišnic z 20.000 bolniki. Kak velki so jezuiti v svojem deli za človeštvo i kak mali i brezpomembni so nasprotniki tega važnoga katoliškoga redal Što laže? Laže tisti, što ne guči istine. Dendenéšnji lüdje jako dosta lažejo. Zakaj ne gučijo istine? Zato, ar so hüdobni; zato, ar se bojijo drügih, ki bi njim lejko škodili; zato, ar nemajo čütenja, ka je poštenjé pa istina — i zato, da bi si „zaslüžili“ peneze, čast, slüžbo . .. Lüdje lažejo v različnih novinaj, na cesti, v hižaj. Celó tak očivesno lažejo, da pravijo: čarno je belo, belo pa čarno. Krivice. Posebno znaménje našega časa je to, da se ne godijo krivice samo posameznikom, liki celim narodom. Mnogim narodom se godijo vnebokričéče krivice! Narod: to so lüdje, ki so iste krvi, istoga čütenja i jezika, iste preminočnosti: če što ne dovoli, da bi narod Vsešérom meo pravico, rabiti svoj jezik — njemi dela krivico. Dale: če što narodi den za dnevom kriči laž: nemaš pravice do slobodnoga živlenja — dela narodi krivico. Ali jaj onim, ki delajo narodom krivico ! Jaj onim, ki zapüstijo lastiven narod i preganjajo njegove sine! Vse krivice, ki se godijo narodom, bodo bridko i grozno povrnjene prle ali sledkar . . . Prijateo, ne povej nikomi, ka misliš, ne povej nikomi, ka vidiš; ne povej nikomi, ka čüješ. Prijateo, po-gučavli si z nemov živinov — ona nikomi ne ovádi tvojega guča, gledaj zvezde na nebi i poslüšaj šüm potoka. Mogoče, da se ti bo dobro godilo. Mogoče . . . Nedela v posti drüga. Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni svet! V onom vremeni: Vzéo je sebom Jezuš Petra, i Jakoba, i Jánoša brata njegovoga, Ž pelao je njé na breg visiki zosed: i preobrazo se je pred njimi. I sveto se je obráz njegov, kak sunce; gvant pa njegov je beli grátao, kak sneg: I ovo skazala sta se njim Moyzeš, ino Eliáš žnjim gučéčiva. Odgovoreči pa pa Peter pravo je Jezuši: Gospodne, dobro je nám eti biti: či čéš, napravimo eti tri šatore, tebi ednoga, Moyzeši ednoga, in Eliáši ednoga. Gda je pa on ešče gučao; ovo svetli oblak je obséenčao nje: i ovo glás z obláka, govoréči: Eto je Sin moj lübleni, všterom se je meni dobro dopadnolo; njega poslüšajte. I da bi čüli Vučeničke, spadnoli so na obráz svoj, i zbojali so se jáko. I Pristopo je Jezuš, i dotekno se je njih, i pravo je njim: stante gori, i nebojte se. Pozdignovši pa oči svoje, nikoga so ne vidili, nego samega Jezuša. I doli idoči oni z brega zapovedo je njim Jezuš govoréči: nikomi ne povete videnja, dokeč Sin človeči od mrtvi gori ne stáne. 8. NOVINE 12. marca 1933. Kraj Hirtènberg, gde so skrivali taljanske orožje, štero so spravlali na Vogrsko. Naskori de protoletje. Večer so prišli po globokom klanci štirje na samotno goro Tabor: najvišiši vrej za razgled po glavnom Prostori Jezušovoga dela. Moliti so začnoli. Vučenci so ne dugo vstrajali, zasenjali so v tiho noč, On pa je šou k bližnjoj gošči, poklekno i proso moč tem slabim, ki bi vervali v Njega, Boga, ki de na križi trpo. Pa jim je pokazao veličanstvo Svojega božanstva: Zajtra jih je močna svetlost prebüdila. Najhitrej je bio gde na planoti ešče sneg, zato pravi sveti evangelist Marko, kak je Jezušov obleč bio silno beli, ka sneg, kak nemre beliti níšče na zemli. Najvekšiva iz stare Zaveze sta gučala z Njim od Njegove smrti: lepša bo kak Mozešova, ki je zaspao „v polübi večnosti“, veličastnejša kak Eliašova, ki se je pelao v nebo na ognjenih kolaj. Tak „postava i proroki“ apoštolom oči odpirajo za najvekšo Skrivnost krščanstva, za trplenje. Tak neskončno lepi so bili trije odičeni, ka je Peter samo edno želo zdejno: Naj bo tak na veke! Kakša je šče lepota Boga v drüžbi vseh angelov i svetcov! Potom je oblak obsenčo Mozeša i Eliaša, Bog Oča pa spregovoro: kak pri krsti v Jordani, pred Začetkom Navuka, tak pred Začetkom Trplenja blagoslavla Sina. Popodnevi so z gore šli i gučali od spremenjenja, v dolini vtihnoli i mučali, dukeč ne vse bilo dopunjeno, dukeč oko nej moglo viditi neskončne visočine, širine i globočine krščanstva. Pošta. Weindorfer I. Krog 74. Cena križovcovoga semena je kg 14 Din. Gospodarska zadruge v Črensovcih je dobila že zadostno količino. Obrnite se na Našičko v Lendavi. Mogoče bo potrebüvala. — Partl Andrej Gerlinci 89. Sprejeli smo 18. apr. 1932 Din 6.25 ino 24. nov. 1932 Din 35. Tak je na lani ostalo ešče duga 3 Din 75 par. Ar sta dva Partlna bila naročnika i netočno označena pošilatev, zato je nastala pomota. — Malačič Štefan, Tilovci. Horvat Roziki poslali Novine v Francijo, vam pa ček. Prosimo naročnino. — Kološa Štefan, a Germaine. Kalendar smo dali poslati iz tiskarne. Če ga nebi dobili, nam javite. V tiskarni smo odredili, da hitrej odpošlejo Novine. Če kaj ne v redi, se nam pritožite. — Drvarič Verona, Bodonci Od zadnjega marca do konca leta ste meli Novine. To zneze 22 Din 50 par. Plačali ste 6 Din, Duga je ešče 16 Din 50 par. Franc Prkič, Baslieux pozdrávla celo gračko faro, posebno pa svojo rodbino i doličko mladino. Pošila 31 Din 10 par na Dom sv. Frančiška. — Bog plačaj za vse! Kalendare če ne bi dobili nam javite. — Frumen J, Otovci 21. Na pol leta mate naprej plačano Novine i M. List zvün ednoga dinara. Lansko vse v redi. — Ficko Števan, Tišina. Mi smo dobili od Vas lani marca 4 Din 20. Dužni ste nam ostali 25 Din. To smo dobili letos jan. 27. Kalendar smo Vam prle poslali, kak ste ga prosili. Z toga spoznajte, da smo za potrplenje vredni hvále, ne pa graje. — Kolar Jožef, Charmont Magny. Na lani i letos vse plačano. Kalendar z listoma dali poslati iz Sobote. Če bi ne dobili, taki javite. — Pozvek Franc, Pat-ton. Din 40 sprejeli. — Kozar Štefan. Martinje. Na lani vse plačano, Kalendarje tüdi. — Horvat Fr., Palmerton. Lansko i letešnjo naročnino sprejeli. — Gubič M., La Fer e Milon. Molitveno knigo naročili i jo dali blagosloviti Penez prišo. Lovrenčič Juika, Bogojina. Višek lanske naročnine se pri sestri vračuna za odplačilo letošnje naročnine. — Antolin M., Kula. Kalendar dali iz tiskarne poslati. Penez sprejeli i po želi razdelili. — Kermek Leopold, Ro-badje. Vi imate na lani vse plačano i na letos naprej 25 Din. Sedmak ma na lani ešče 10 Din duga. — Horvat Vilma, Čakovec. Iz tiskarne smo dali poslati MI. Ograček i Kalendar. Prosimo obvestila, če ste dobiš do rok. — Kerec Franc Beograd. Poslanih Din 6 spisali za novo leto, staro je vse pla- čano. — Kalendar dali z tiskarne poslati. Pozvek Anton Večeslavci hšt. 134. Ka-lendara zato nesmo vam poslali, ar ste ga ne prosili. Kak ste ga prosili, ste ga včasi dobili. Smo svoj čas objavili, naj vsaki na- ročnih „Novin“ posle 4 Din, ki šče meti ka-lendar. Ar ste vi ne poslali, nesmo ga vü-pali poslati. — Zdaj je pa že vse v redi. Pozdravleni! Cene živine: Mariborski sejem 3. marca. Na svinjski sejem je bilo pripelanih 119 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 9 tednov stari, komad 120 do 150 Din; 3 do 4 mesece 250 do 380 Din; 5 do 7 mesecev 450 do 490 Din; 8 do 10 mesecev 520 doj 570 Din; 1 leto 800 do 1000 Din; 1 kg žive teže 7.50 do 8 Din; mrtve 10.50 do 11.50 Din. Prodanih je bilo 76 svinj, Dunajski goveji sejem. Prignanih i je bilo 2361 goved, iz Jugoslavije 137. Cene: voli najboljši 1.60 Š: I. 1.25 do 1.45 Š; II. 1.15 do 1.20 Š; III. 0.75 do 9.90; klana živina 0.55 do 0.74 Š. | Cene so v splošnem padle za 5 do 8 grošev. Eden oral goric je k oddaji v Lendavi pri Kapeli. Zglasiti se je pri Grabor Ivani, Črensovci, h. Štev. 74 (1-3) VAŽNO ZA DELAVCE! Što žele iti ná delo na Državno imanje „Belje“ naj se oglasi pri sledečih paleraj: Fujs Jožef. Prosečkaves, za okrožje Jesenovac Horvat Peter, Pečarovci, » » Kneževo Horvat Leopold, » » Kozjak Kerec Matija, Otovci, . » » Sokolovac Pozor! Vsak čitatelj tega lista dobi zanesljivo vremenokazno napravo zastonj. Izrežite ta Oglas in ga pošljite poleg nepokvarjenih znamk v znesku Din 3.50 za stro-ške in dobili boste lično izdelano, zak zašč. vremenokazno napravo, pat. št. 9514, ki kaže vreme zanesljivo za 24 ur naprej. Za vsakega čitatelja in njegovega prijatelja je ena naprava na razpolago. Sprejemajo se samo pismena naročila pod šifro „Barometer“ na upravo tega lista do 20. febr. 1933. (5-6) Širite „Novine“! Za tiskarno Tiskovnega društva Jos. Linhart, Kranj. — Izdajatelj: Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci. — Oblasti odgovoren urednik:! Jos. Linhart, tehn. vodja tiskarne, Kranj. — Urednik: Maučec Joško, akademik, Ljubljana, Sv. Petra c. 74; rokopisi na isti naslov.