izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor Nefrankirana pisma se nt sprej-tnajo. iyo graai, ilazvojj g?e svojo pot, ki fe vselej demetjona v naravi V časih, ko vse kipi in vre, ni nič čudnega, če nastane poleg drugih zmešnjav tudi zmeda v pojmih. To pa pogosto povzroča nepotrebna nesporazumevanja in otežkoča tudi samostojno presojo pojavov in dogodkov. Za označevanje dveh glavnih smeri v javnem življenju uporabljamo navadno izraza: Levica — desnica Ta pojma pa imata pravo vsebino samo za onega, ki ju v resnici pozna. Za človeka, ki se ne utegne z javnim življenjem pečati podrobneje, pa sta oba pojma precej bleda in ju često zamenjuje. Stalno vsaj človek opaža v razgovorih in dopisih, da ljudje marsikaj levega prištevajo na desno in obratno. Da bomo vsaj našim čitateljem pomagali do jasnosti, bomo skušali v kratkem pojasniti oba pojma. O levičarstvu in desničarstvu ni mogoče govoriti samo v političnem življenju, ampak v vseh vejah javnega dela: v kulturi, gospodarstvu, socialnem delu itd. Izraz, oziroma pojem je bržkone zajet iz krščanskega pojmovanja, da se bodo nekoč na desni zbrali izveličanl, na levi zavrženi. V politiko pa je zašel iz starega parlamentarnega običaja, po katerem se poslanci reakcijonarnih struj zbirajo (gledano s predsedniškega mesta) na desni, poslanci razboritejših skupin in strank pa na levici. Pod tem vplivom so javni delavci prevzeli oznako desnica za vse one struje, ki so reakcijonarne in bi želele ža vsako ceno ohraniti vse kakor je, oziroma, kakor je kdaj bilo. Z oznako levica pa govore o vseh strujah, ki iz kakršnih koli vzrokov streme po novo-tarijah, spremembah in preureditvi. V politiki bomo torej na desni našli vse one stranke in struje, ki se namenoma ali tudi nevede nekako upirajo naravnemu razvoju, ne priznavajo sprememb in branijo načela, ki so jih prevzeli od svojih prednikov. Ako vzamemo n. pr. za vzgled Rusijo, bi tam na desno deli vse one struje, ki zagovarjajo carizem ali pa meščansko-demokratski družabni in politični red, medtem ko moramo uvrstiti na levo vse marksistične in komunistične struje, ne glede na to, da imajo trenutno v rokah — oblast. Enako moramo v Španiji k desnici prištevati upornike z vsemi kapitalističnimi, fašistično-monarhističnimi in veleposestniškimi elementi, medtem ko je treba madridsko vlado uvrstiti na levico. Iz tega je torej razvidno, da pojem 1 e -vicain desnica nima nič skupnega s pojmom oblast. Desnica ostane na vladi in v opoziciji desnica, isto pa velja tudi za levico. Za mislečega človeka, ki mirno in brez strasti, a tudi brez predsodkov motri javno življenje, je to itak samo po sebi razumljivo in ne potrebuje razlage. Pri nas Slovencih pa so razmere v marsičem in tudi v tem postavljene na glavo. Za razumevanje tega pojava se je treba spomniti, da smo dolga stoletja živeli v tuji odvisnosti in da je bilo edino upanje za nas samo odpor proti gospodarju. Mi kot narod te odvisnosti nismo nikoli priznali. Bili smo prešibki, da bi dali svojemu zanikanju tuje oblasti nad nami vidnega izraza v oboroženih vstajah in uporih. Zato pa je narod s toliko večjo vztrajnostjo, ljubosumnostjo in odpornostjo branil in negoval svoj jezik in svoje šege ter s tem vzlic nesamostojnostisamostojnoraz-vijal svojo slovensko samobitnost. Spričo tega je bil ves slovenski narod v Avstriji nujno vedno nepomirljiv levičar. Zaradi svoje maloštevilnosti ni mogel nikdar v taki državi misliti na oblast. Vladajoči krogi pa so proglašali slovensko ozemlje za nemško last. Kakor rečeno, slovenski narod ni tega nikdar priznal. Narod je vedno videl izdaistvo v tem, če je kdo iz slovenskih vrst zlezel v vladno okrilje. To gledanje je bilo seveda tudi pravilno. Kajti slovenski Lazar, ki je hotel pobirati drobtine z bogatinove mize avstrijskega nemštva, je moral svoj narod — zatajiti. Tako odpadništvo je narod seveda sovražil in preziral. Po prevratu so se razmere bistveno spremenile. Z novo državo smo postali samostojen državni narod in je bila naša dolžnost, ravnati tako, da s Srbi in Hrvati skupaj prevzamemo oblast v svoje roke. Narod je to tudi pravilno razumel. Niso pa položaja razumeli in ga še danes ne razumejo nekateri zagrenjeni posamezniki, ki so prenesli po odvisnosti zasenčeno miselnost nekdanjosti kot gnilo popkovino s seboj v Jugoslavijo. Ti hočejo sedaj dopovedati narodu, da je vsak prevzem ali soprevzem oblasti pri nas še vedno izdajniško reakcijonarstvo. Nekdanje avstrijske razmere hočejo slepo prenesti v Jugoslavijo, kar pa je, da se milo izrazimo, popolnoma zgrešeno. Zato je tudi napačno, če kdo v teh kalnih razmerah hoče levo in desno ločiti po merilu prevzemanja oblasti, ne pa po edino pravem merilu idejne vsebine kake struje. To pojasnilo le mimogrede. Bilo je pač potrebno radi naših posebnih slovenskih razmer in radi tega, ker nekateri ljudje še do danes niso preboleli duhovne odvisnosti, pa bi to svojo lastno, osebno duhovno odvisnost radi naprtili — narodu. Razvoj gre svojo pot, ki je pač utemeljena v naravi, in narod se vedno bolj tudi duhovno osamosvojuje. Odtod brezbrižnost širokih ljudskih plasti proti govorjeni ali pisani modrosti nekaterih poedincev, ki bi radi bili vodniki množicam, a ne morejo niti .svoje lastne du-ševnosti iz suženjstva speljati v svobodo. Za ocenjevanje oziroma presojanje obeh pojmov v politiki, bodo morda ta pojasnila zadostovala. Oba pojma pa najdemo, kakor rečeno, tudi v drugih panogah. Gospodarske V tej važni veji javnega življenja bomo na desno uvrščali vse predstavnike neomejenega kapitalizma, zagovornike neomejene osebne lastninske pravice itd. Na levi bomo našli zagovornike gospodarskih preureditev: od združenih delavcev pa vse tja do one skrajnosti, ki sploh zanikuje vsako zasebno lastnino in jo pojmuje kot tatvino. Na levi in desni je seveda polno odtenkov in vmesnih stopenj. Zato je tudi v okviru teh glavnih dveh plati med seboj in tako rekoč v lastnih vrstah vedno dovolj trenj in nesoglasij. Radi takih trenj, povzročenih po različnem pojmovanju v posameznih podrobnostih, nastajajo v politiki, gospodarstvu, kulturi in sploh povsod v javnem življenju stranke, struje in kakor se že imenujejo, ki kljub skupnosti glavnega okvira gredo svojo posebno pot. ICai so stranke Iz povedanega bo tudi takoj jasno, da nikjer v javnem življenju — in seveda ne niti v politiki — stranke niso samovoljne ustanove posameznikov, ampak tvorba žive skupine, ki ji je postala taka ali taka stranka na podlagi idejnega razvoja življenjska potreba. Radi tega pa uspevajo povsod po svetu samo one stranke, ki so idejna last naroda, četudi so svojo ideologijo izpovedale na usta poedinca. Nikdar in nikjer pa ne morejo uspevati in roditi trajnih sadov stranke, ki jih ustvarja posameznik ali skupina posameznikov z željo, da bi svoje misli usilili narodu in si ga tako podredili. Kie |e kmetstvo > Kmetstvo kot socialno-političen in gospo-darsko-kulturen pokret je ustvarjajoče na levici. Mladi pokret se upira reakciji in z vso svojo ideologijo stremi za preureditvijo sedanje družbe po zakoniti poti razvoja, ki ga povzroča življenje samo. Za to preureditvijo stremi politično, gospodarsko, kulturno in socialno, ker izvira njegovo delo iz spoznanja, da na kmetstvu temelji vsa družba, pa naj bo njena vnanja zgradba kakršna koli. štev. 38. Poštnina pia?ana r ?oTo,fnL Ljubljana, dne 16. septembra 1936. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. it. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. li enojnemu cilpi Kadar ljudje, ki ne vedo nič drugega pametnega povedati, hočejo zlesti navzgor, pa nimajo za to dovolj lastne moči, začno napadati one, na katerih hrbtih so se nekdaj greli in si pod njih zaščito — gmotno ali moralno, to ne igra nobene vloge — pridobili osnovo. Čemu smo zapisali te besede? Ne morda sato, ker bi bilo tako nujno, ampak zato, ker vemo, da je to splošen človeški pojav. In ker Slovenci spadamo v skupino živih bitij, ki ji je skupno ime človek, se tudi temu pojavu ne bomo mogli izogniti. Prav za prav se mu niti ne moremo niti ne smemo izogniti. Kar namreč velja za vse človeštvo, velja nujno tudi za nas, ker sicer ne bi bili ljudje. Na tem kraju smo v našem listu zapisali že nekatero besedo, ki ni bila hudobno, ampak načelno mišljena. Sodimo namreč, da mora vladati v vsakem pokretu načelna jasnost in da brez tega ni mogoče nobenega smotreno uspešnega dela. Opazovanja in odmevi pa so pokazali, da so včasih posamezniki smatrali naše načelne besede za osebna namigovanja. To je seveda močno nepolitično in v jedru napačno. Ni namreč na svetu pokreta, kjer bi vsi ljudje enako mislili, žalostno bi tudi bilo, ako bi kje kaj takega obstojalo. Saj vidimo, da pri celo najbolj enotno in avtoritativno organiziranih in zasnovanih gibanjih na koncu le prevladuje močna osebna nota poedinih sodelavcev. Vseeno je tu, če vzamemo za pričo cerkvene očete, filozofe ali pa socialistične teoretike. Vsem je skupen le idejni okvir, podrobno idejno in zlasti taktično delo pa je v skupnem okviru prepuščeno sposobnosti, požrtvovalnosti in dobri volji poedinih sodelavcev. Edini pogoj pri tem je skupno, zavestno stremljenje k enotnemu ciliu. Kar je drugod po svetu samo po sebi um-Ijivo, je pri nas Slovencih še vprašanje bodočnosti. Nas so namreč stoletja vzgajale tuje sile, ki jim je bil poglavitni namen naša razdvojenost. Zato ni nič čudnega, če se danes ne moremo vživeti v položaj, da bi gledali na razna naša vprašanja v prvi vrsti s stališča skupnih narodnih interesov. Iz te žalostne vzgoje izvira znaten del tega, kar je danes bolnega in gnilega pri nas. Pravilo je že, da vemo in priporočamo vsi najboljše recepte, ki bi čez noč odpravili vse nadloge, samo takrat, kadar ni treba za te nasvete prevzeti odgovornosti. Vpijemo proti oportunizmu, govorimo o neki megleni skupnosti, bijemo se za načelnost in mečemo polena pod noge tistim, ki računajo z realnimi dejstvi in skušajo pač narediti in doseči, kar je v danih razmerah človeško mogoče in verjetno. Končno je vse to razumljivo. Trenje pomeni vedno le razčiščenje in napredek. Tam se izfcistre pojmi in utrdijo načela. Trdim celo, da Inez trenja ni živfljenja. Eno pa je, česar tu ne smemo pozabiti. Načelno delo, načelna borba, načelno tekmovanje ni — diplomacija. Tu je treba jasnosti, odkritosti in take možatosti, ki je vedno pripravljena borbo priznati. Poniževalno in moža nevredne pa je tisto ravnanje, ki pozna kritiko in recepte med štirimi očmi, pred širšo javnostjo pa se umakne za sramotno špansko steno nevednosti,- Kaj bo s kmetstvom? Najvažnejše vprašanje med vsemi našimi notranjepolitičnimi problemi je vprašanje, kaj bo z našim kmetstvom. Poljedelska država smo in velikanska večina naših državljanov se preživlja s kmetskim delom. Pri tem pa doživljamo za evropske pojme nemogoči nesmisel, da kmetje v državi nimamo nobene besede. Vse naše javno življenje je organizirano strankarsko, najmočnejši sloj, večina prebivalstva v državi pa nima svoje stranke, ker nima ljudi, ki bi to zdravo in krepko, življenja zmožno kmetsko maso povezali v enotno politično voljo. Vemo, da to delo ni lahko. Prav tako ni lahko, kakor ni igrača v prirodi is brezoblične protoplazme (prasnovi) ustvariti zavedno in visoko življenjsko organizirano človeško bit je. Toda naravi je vsemirje dalo milijonska stoletja časa za take poskuse, pri nas pa bi nekateri vsevedeži radi v desetih letih imeli to, za kar se je narod boril dolga stoletja in krvavel in trpel, da je jugoslovansko junaštvo že prešlo v legendo. Tisti, ki so umirali, so verjeli v uspeh in so za svojo vero trpeli in pre-lili kri, tisti pa, ki sede na varnem, se boje za svoje stolce in stolčke in iz tega nizkega, moža nevrednega strahu jemljejo vero drugim in skušajo delati zmedo. Ne, tej zmedi se ne vdamo, kakor tudi ne klonemo pred trenutnimi neprilikami. Vemo namreč, da je delo večna šola. Mi to šolo priznavamo, jo spoštujemo in cenimo ter bomo v blagor vasi toliko časa hodili vanjo, dokler ne dosežemo končnega cilja. Uredba o prenosu nepremičnin Radi težavnega gospodarskega položaja, v kakršnega je po vojni zabredel naš kmet, obstoji nevarnost, da bi njegova zemlja polagoma prešla v tujo last. Radi kmetske bede grozi možnost tvorbe novih veleposestev, ki bi bila seveda last tujega kapitala, medtem ko bi kmet, naravni lastnik zemlje, ostal suženj na lastni grudi. Zato je treba pozdraviti uredbo, po kateri bo dovoljen prenos lastništva nepremičnin na podlagi pravnih poslov med živimi samo po >T! odobritvi komisije za odobritve prenosa nepremičnin. če ta komisija prenosa ne bo odobrila, se bo smatralo, kakor da pravni posel ni bil izvršen, to se pravi: Ce bi kdo svoje zemljišče ali del zemljišča iz kakršnih koli razlogov prodal, pa komisija ne bi dovolila v zemljiški knjigi prenosa na novega lastnika, postane kupčija neveljavna. Isto velja tudi za primer, če kdo daje nepremičnino v zakup za več kakor pet let. Uredba je bila 8. t. m. objavljena v »Službenih novinah« in je torej že pravo-močna. Najvažnejše določbe nove uredbe so v tehle členih: člen I. določa ozemlje v Sloveniji, za katerega velja nova uredba, in pravi: Na področju okrožnih sodišč Maribor, Celje, Ljubljana in Novo mesto in sicer na področju okrajnih sodišč: Dolnja Lendava, Murska Sobota, Ljutomer, Gornja Radgona, Ormož, Ptuj, Sv. Lenart, Maribor, Slov. Bistrica, Marenberg, Prevalje, Slovenj gradeč, Šoštanj, Gornji grad, Vransko, Slov. Konjice, Celje, Kamnik, Tržič, Kranj, Radovljica, Kranjska gora, Brdo, škofja Loka, Ljubljana, Vrhnika, Logatec, Cerknica, Lož, Kočevje, Ribnica, Vel. Lašče je dovoljen prenos lastništva nepremičnin na podlagi pravnih poslov med živimi samo po odobritvi komisije za odobritev prenosa nepremičnin, določene v čl. 7. To velja tudi za primer, če se daje nepremičnina v zakup na več kot 5 let. člen III. navaja med drugim, da bo komisija dovoljevala prenos zlasti v dveh primerih: 1. če se prodaja vse kmečko posestvo kot samostojna gospodarska enota in če ga bo kupec sam obdeloval. 2. če se z nakupom povečuje kmečka posest. člen V. določa, da bo komisija odklanjala prenos lastništva nepremičnin in dajanje v zakup v teh primerih: 1. če kupec kupuje zemljišče v spekulativne namene. 2. če se kupujejo kmečka posestva ali njih deli za ustanavljanje velikih posestev ali za povečanje veleposestev. 3. če bi bilo to nasprotno interesom državne obrambe. Dajanje nepremičnin v zakup se ne bo odobrilo, če bi se s tem zakupom šlo za tem> da se izigrajo predpisi te uredbe glede prenosa lastništva nepremičnin. Člen VL predpisuje podrobnosti glede predmetnih prošenj in pravi, da prošnji, s katero se zahteva odobritev komisije, ni treba priložiti potrdila o zaključenem pravnem poslu, ampak je dovolj, da se v prošnji navedejo vse okolnosti, ki so važne za ocenjevanje pravnega posla. Tako bo torej nova uredba, ako bo dosledno in pravilno izvajana, lahko mnogo koristila narodno-obrambnim interesom in bo hkratu obvarovala našemu kmetu njegovo zemljo. Rusija se oborožuje naprej Japonski poslanik v Moskvi g. Ota se je vrnil koncem preteklega tedna v Tokio in ob tej priliki podal časnikarjem daljšo izjavo, nanašajočo se na rusko-japonske odnošaje. Japonski poslanik je med drugim tudi dejal, da ruski državniki ne kažejo prav nobenih napadalnih namenov proti nobeni državi in tudi ne proti Japonski. Rusija se pa kljub temu na vso moč oborožuje. Zlasti dela ogromne vojne priprave na Daljnjem Vzhodu ob mandžurski meji. Vrhovni poveljnik ruske armade maršal Vorošilov je izjavil, da imajo vse te vojne priprave le nujno obrambni značaj. Poslanik Ota se trudi, da bi vzpostavil čim bolj prijateljske zveze med Rusijo in Japonsko. Politično prijateljstvo je mogoče ojačati le z živahnejšimi trgovinskimi zvezami. Najtežje skrbi med Japonsko in Rusijo povzroča rok ribolovnega dogovora ob obalah Daljnega Vzhoda. Japonci zahtevajo 121etno zakupno pogodbo, dočim pristajajo Rusi le na pet let. Doma Teden domače politike V nedeljo so se vršile v 41 občinah na Hrvatskem občinske volitve. Večinoma je bila vložena samo po ena kandidatna lista bivše HSS. Le v nekaj občinah so bile vložene oddvojene li-iste bivše HSS, v eni občini pa lista JRZ. Volilna udeležba ije bila tudi tokrat zelo slaba. Malo je bilo občin s preko 50% udeležbe. Največ jih je bilo od 27 do 40 odstotkov. Za prihodnjo nedeljo so razpisane občinske volitve v nadaljnjih 50 občinah na Hrvatskem. Gibanje političnih strank Nedavno so zborovali v Banja Luki zemljo-radniki iz Vrbaske banovine in sprejeli resolucijo, s katero pozivaijo vse zemljoradniške skupine na skupno fronto in zedinjenje. Dimitrije Ljotič, predsednik »Zbora« je imel v nedeljo shod v Banja Luki. V svojem govoru je ostro nastopil proti komunizmu in grajal tudi postopanje dr. Mačka. Občinske volitve v Sloveniji Splošne občinske volitve v Sloveniji se bodo vršile v nedeljo dne 25. oktobra, tako je bilo rečeno na nedeljskem shodu JRZ v Novem mestu, na katerem je govoril banovinski tajnik JRZ g. dr. Fr. Knlovec. Dr. Hodžera ni mogel zborovati v nedeljo v Pirotu, kamor je sklical velik shod narodne stranke. Beograjska »Politika« poroča, da so mu politični nasprotniki shod razbili z vzkliki »Dol Hodžera, dol s fašizmom, živela demokracija.« JNS je priredila preteklo nedeljo celo vrsto shodov v Vrbaski banovini. Na shodih so poročali narodni poslanci Milan Božič, Nedetjko Praljak in Ante Kovač. V Vrbaski banovini so razpisane občinske volitve začetkom prihodnjega meseca. Zunanje - politični pregled Menda nič ne pretiravamo, ako trdimo, da živi ves svet v znamenju nemira in nezadovoljnosti. Povsod si v glavnem stojita nasproti dva sovražna tabora, ki imata večinoma socijalno, včasih pa tudi nacijonalno ozadje. Zdi se pa vendar, da je jedro vsega nasprotstva gospodar-sko-socijalnega značaja. Na eni strani skuša kapital z različnimi pretvezami za vsako ceno obdržati vse svoje postojanke in jih še razširiti, na drugi pa se dramijo in bude zatirane ljudske množice, se družijo kljub različnosti nazorov in skušajo silovitemu gospodarskemu pritisku kapitalizma nuditi čim več odpora. Tak položaj nujno pripelje v poedinih državah do nemirov, prevratov, uporov in državljanskih vojen, ki povzročajo silovito prelivanje krvi in uničevanje gospodarskih in kulturnih vrednot in dobrin. Izhoda iz tega položaja ni in ga ne bo, dokler ena ali druga stran popolnoma ne zmaga. V svetovnem položaju gre torej danes samo za dve možnosti: 1. Ali si bodo delovne množice (kmetje, delavci in z njimi združeni stanovi in poklici) podredile kapital do take mere, da bo moral služiti splošnosti, ne pa poedinca, ali pa bo 2. kapital t nasiljem »atrl ljudske mase, zadušil vsako svobodo misli in svet popolnoma usuinjiL drugod To je jedro vseh borb in trenj, ki jih pod različnimi imeni srečujemo po svetu. Že zadnjič, ko smo pisali o komunizmu in fašizmu, smo to misel naznačili, razvoj svetovnega položaja v tem tednu pa naše mnenje v polnem obsegu potrjuje. Anglija si je hotela z naseljevanjem Zidov v Palestini zagotoviti, oziroma utrditi položaj v tem delu Kakor poročajo nekateri listi, je Stalin nevarno bolan ia za njegovega naslednika določen Voro-s i lov. Če ta prevzame oblast, bo moral baje odstopiti predsednik sveta ljudskih komisarjev Molotov, ki <;a kaže naša slika. Malo Azije. Spretno zasnovana igra pa je povzročila Angležem že mnogo ekrbi. Proti židov-stvu so se namreč uprli Arabci, ki jih je danes treba smatrati za prave domače prebivalce teh pokrajin. Spori in praske se vlečejo že v neskončnost in so se prav zadnji čas močno za- suka po »Jutru« Znani španski filozof Miguel de Unamuno je v svojih zadnjih izjavah ostro nastopil proti madridskemu režimu. ostrili. Anglija je radi tega proglasila v Palestini obsedno stanje, vrhovni arabski mufti pa je v odgovor na to izdal proglas na vse Arabce, ki jih poziva na sveto vojsko proti Angležem. Posledice poziva so se takoj pokazale v vedno pogostejših arabskih napadih na angleške posadke. Po vsej Palestini se je razvila četaška vojna in je nastopila najbolj krvava doba v razvoju odnošajev v tej deželi. Nemčija je vzbudila mnogo pozornosti s kongresom Narodno socialistične stranke v Niirnbergu. Znači- len za nemško razpoloženje in nemško miselnost je zlasti govor ministra Gobbelsa, v katerem jo tako ostro napadal Rusijo, da se temu čudijo celo mirni angleški listi in izražajo domnevo, da je Nemčija 3 tem nastopom hotela doseči preki-njenje diplomatskih odnošajev z Rusijo in s tein olajšati sebi delo. Poleg očitkov več ali manj moralno potitič-nega značaja pa je Gobbels govoril obširno tudi o ruskem oboroževanju ia dejal, da si je rdeča armada že v Evropi sami ustvarila letalska oporišča, iz katerih morejo rdeči bombniki doseči na primer Dunaj v 9 minutah ter ga spremeniti v prah in pepel. Navedel je tudi, koliko nemirov, in revolucionarnih poizkusov je vodstvo sovjet« ske Rusije vprizorilo po »edmem kongresu Ko* minterne julija meseca 1935. Iz vsega nastopa nemškega narodnega socializma v Ntirnbergu se da sklepati, da smatra Nemčija Rusijo za svojega najresnejšega in najbolj nevarnega nasprotnika. Italija se spričo zapletenega mednarodnega položaja pridno pripravlja. Na en? zadnjih sej italijanske vlade je Mussolini podal obširno poročilo o naknadnih kreditih, ki so bili odobreni za italijansko kopno vojsko, mornarico in letalstvo. Ti krediti so potrebni, da se okrepijo sedanje vojne sile Italije, predvsem zaradi Hevarnega mednarodnega položaja. Razen tega bodo ti ukrepi omogočili izpopolnitev številnih vrst orožja v določenem času. Dalje se je proučilo vprašanje preskrbe italijanske industrije s potrebnimi sirovi-nami. Določeno je bilo, da posebni odbor, ki je imel ob času italijansko-abesinske vojne nalogo zbirati vse podatke, tudi sedaj prouči in organizira proizvodnjo domačih si rov in. Končno se je govorilo še o kolonialni sili Italije, ki naj zagotovi varno posest italijanskih kolonialnih posestev. Sklenilo se je, da morajo te sile znašati okrog 70.000 mož. Nato so prešli na ostala vprašanja ter je bilo sklenjeno, da se vsem državnim in pokrajinskim uradnikom in nameščencem zvišaj« plače za S odstotkov, tako da bodo izenačene s privatnimi uradniki in delavci. Sprejet je bil tudi sklep o znižanju šolnine ter izdani novi ukrepi za zvišanje rojstev. Vse to so ukrepi, ki dovolj dokazujejo, kako pozorno spremlja ta država sedanji položaj in kako se pripravlja, da je ne-bi noben dogodek presenetil V Španiji se boji nadaljujejo in ni Še videti konca. Poročila upornikov in vlade poročajo o bojih, zmagah in porazih. San Sebastian so zavzeli uporniki. Grozovitost te najbolj krvave državljanske vojne, kar jih pozna novejša zgodovina Evrope, ni prav v ničemer popustila in bi skoraj rekli, da niti ne bo popustila. Na Portngalskem se tudi opaža vrenje, zlasti v mornarici. Ako se španski požar zanese še fja, utegne to razširjenje znatno podaljšati trajanje borb in morda še povečati zagrizeno krvoločnost bojev. V Grčiji je vlada predložila kralju v podpis zakon proti komunistom. Med Turčijo in Anglijo so na vidiku pogajanja za sklenitev vojaškega pakta. Iz Ankare je že odpotovala v London turška delegacija, ki jo vodi turžki ministrski pred« sednik Izmet Inon. V delegaciji je tudi šef turškega generalnega »tafea s štirimi generali. Zdrave vino in mošt z uporabo KftlltlH-METI-IKBlHTI ZNAMKE ..VI NO BIT«IT' Navodlta in vzorce poSitja brezplačno tovarna ..ZOR K A" D. D.. SOBOTICA Pijonirpi slovenske vasi: Občni zbor Zveze kmetskih fantov in deklet V nedeljo dopoldne se je vršil v salonu restavracije »pri Levu« občni zbor Zveze kmetskih fantov in deklet, od katerega so nekateri pričakovali, da bodo želi sadove setve, pri kateri niso ganili niti z mazincem. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da jim je predrzno upanje splavalo po vodi in da svojega namena niti malo niso dosegli. Nekje na slovenski zemlji se je bil pojavil list, ki se je nenadoma spomnil — Zveze. Z velikim kalibrom je začel streljati okrog sebe in pripravljati tla za ugoden naskok. Ljudje so se spomnili slovenstva in kmetstva in jeli udrihati tako, da bi Zvezo, ki je kulturno-socialna organizacija slovenskega podeželja, spravili v — politične vode. Spričo tega donkihotskega dela je slovenska javnost, zlasti pa slovensko kmetstvo z zanimanjem pričakovalo, kaj porečejo zastopniki kmetske mladine na Zvezinem občnem zboru in kakšno stališče bodo zavzeli. Udeležba na občnem zboru je bila številna in vprav častna, ako pomislimo in upoštevamo, v kako težkih gmotnih razmerah živi slovenska vas. Zvezin predsednik Ivan Kronovšek je v lepem nagovoru otvoril občni zbor in po pozdravu navzočih in zastopnika oblasti takoj prešel na dnevni red. V kratkih, a jasnih obrisih je podal predsedniško poročilo in na-glasil, da sta delo in program Zveze tako obširna, da ju ni mogoče opraviti v enem letu. Pač pa je treba z veseljem pozdraviti dejstvo, da je Zveza v minulem poslovnem letu ugodno delovala in napredovala, čeprav razmere zanjo niso bile ugodne. Zvezinemu delu so se stavile najrazličnejše ovire na pot, vendar jih je ob strumni discipliniranosti svojega članstva uspešno premagovala ter dosegala in dosegla svoj namen: kulturno in socialno dramiti, vzgajati in osamosvajati slovensko kmetsko mladino ter jo pripravljati za samostojno delo na vasi. Ker je bil v tem poslovnem letu predsednik sam dalj časa odsaten in se je mudil na študijskem potovanju v Nemčiji, je izpo polnil njegovo poročilo podpredsednik Tine Ilorvatič s Krške vasi. Med drugim je naglasil vrsto uspelih kmetsko-mladinskih kulturnih in zabavnih prireditev. Posebej je omenil tekmo koscev v Vogljah pri Kranju in v Sko-kah pri Mariboru. Predsedniško poročilo je občni zbor vzel z odobravanjem na znanje. Temu je sledilo tajniško in blagajniško poročilo, ki sta ga pedala tajnik France Hočevar in blagajnik Jakob škrabar. Iz prvega posnemamo, da je Zvezino delo v stalnem porastu. Korespondenca z društvi narašča, potrebno je vedno večje število okrožnic, s katerimi Zveza daje navodila in smernice svojim društvom. Za tako delo je Zvezin pisarniški aparat premajhen. Društva žele seveda še več okrožnic, Zvezina pisarna pa dela ne zmaguje in bo treba misliti na njeno razširjenje, ako naj bo v bodoče kos svoji nalogi. Blagajniško poročilo je dalo sliko, ki je hkratu podoba gmotnega položaja naše vasi. Stalnih dohodkov ni. Zveza je navezana le na malenkostne prispevke članic, ki pa vse niti ne morejo zadoščati obveznostim nasproti centrali za svoje članstvo. Poleg tega pomenijo zanjo vir dohodkov prostovoljni prispev- ki raznih dobrotnikov in nabiralna akcija med prijatelji kmetsko-mladinskega pokreta. Vsi ti dohodki pa so take narave, da je na podlagi njih iz leta v leto nemogeče sestaviti smotren in zanesljiv proračun. Revizijsko poročilo je nato za odsotnega člana rev. odbora St. Tomšiča podal dr. Go-Ijar. Revizorsko poročilo predlaga vsemu odboru razrešnico, zraven pa priporoča, naj bi Ivan Kronovšek vodja kmetsko-mladinskega gibanja v Sloveniji in predsednik Zveze kmetskih iantov in deklet v bodoče odbor finančnemu vprašanju posvečal več pozornosti in ga po važnosti uvrstil v isti red kakor organizatorno in ideološko vprašanje. Poročilo je bilo soglasno sprejeto in raz-rešnica podana z velikim aplavzom. Iz poročil načelnikov posameznih pododborov posnemamo, da so društva večinoma povsod delovala z veliko vnemo. Marsikje so društva naletevala na velike ovire. Zapreke, ki so se jim ponekod z nekaterih strani stavile na pot, so bile skoraj nepremagljive. Bo-dra zavest kmetske mladine pa jih je vendar premagala in dosegla najlepše in naj razvidne j še uspehe vprav tam, kjer so bile ovire najhujše. Pač so ponekod nekatera društva opešala in je njih delovanje le neznatno. Zato se pa drugod snujejo nova. To je v vsaki veliki organizaciji popolnoma naraven pojav, ki pomeni samo — zdravje. Kar ni zdravega in življenja zmožnega, odmre in mora odmreti, da je prostor za sveže in sočne mladike. Debata V debato, ki se je razvila o posameznih poročilih, je poseglo več govornikov. Naravno je seveda bilo, da kmetski fantje niso nastopali s tisto govorniško uglajenostjo kakor je je človek vajen pri šolanih. Zato pa je bila njih preprosta beseda tem bolj poštena, odkrita in možata. Povedali so, da jim ni do prerekanja in praznih besedi, ampak do deia, do resničnega, pozitivnega dela na terenu samem. V tem smislu so bili tudi predlogi kmetske mladine, ki so vsi stremeli za tem, da vzraste podeželju čim več samostojnih, resnično kmetskih prosvetnih in organizatornih delavcev. Tako je preds. ptujskega Pododbora Tomažič predlagal, naj Zveza v bodoče organizira dopisniške in govorniške tečaje, predsednik celjskega Pododbora Merslavič je predlagal, naj se razširijo kmetsko mladinske tekme tudi na take panoge kmetskega dela, ki niso tako strogo vezane na čas kakor košnja in žetev, a se poleg tega lahko vrše v zaprtih prostorih (tekma predic itd.). Vsi predlogi so bili soglasno in navdušeno sprejeti. Po praznem govoričenju enega ali dveh paradnih »kmetskih fantov«, ki so se mu zborovalci zahvalili s pomilovalnim smehom, so ti predlogi in soglasnost, s kakršno so bili sprejeti, vplivali res blagodejno in utrdili v vseh navzočih vero v zdravje in življenjsko borbenost kmetsko-mladinskega pokreta. Pri volitvah je bil z vzklikom in ploskanjem izvoljen tale odbor: Vodstvo: Predsednik glavnega in izvršilnega odbora: Ivan Kronovšek; podpredsedniki: Tine Janhar, Žeje pri Medvodah; Tine Horvatič, Krš^a vas; Joško Tomažič, Vitan pri Središču. Glavni odbor: že omenjeni člani vodstva in Cvetko Zorko, Družinska vas pri Novem mestu; Martin Grum, Loče pri Poljčanah; Ivan Korošec, Hudi vrh pri Blokah; Ivan Ocvirk, Sv. Jurij ob Taboru; Alojz Avsec. Beričevo. Izvršilni odbor: Tajnik: France Hočevar, Ljubljana; blagajnik: Jakob škrabar, Ljubljana; odborniki: France Gerželj, Ljubljana; dr. Srečko Goljar, Ljubljana; Viktor Hrova-tin, Ljubljana; Jože Blaž, Tomačevo; dr. Viktor Maček, Ljubljana; Lojzka Jarnovič, Dram-lje; nadzorni odbor: Stanko Tomšič, Ljubljana, Ivan Breceljnik, Ljubljana. Resolucije Občni zbor »Zveze kmetskih fantov in deklet« obžaluje in najodločneje obsoja pisanje tednika »Slovenske zemlje« v zadnjem času, zlasti članek z dne 19. t. m., v kolikor se je tikalo vmešavanja v notranje zadeve Zveze, ki jih ima izključno ona sama za odločevati. Ta resolucija je bila sprejeta z velikim odobravanjem z vsemi glasovi razen dveh. Za resolucijo je glasovalo 138 delegatov, proti pa sta glasovala petomajski Jevtičev kandidat g. Jernej Stante, odvetnik iz Celja, ki je pri volitvah propadel, in jurist g. Jože Dolenc iz Ljubljane, petomajski kandidat z Mačkove liste, ki mu narod tudi ni izkazal svojega zaupanja. (Družijo ju »trdna« skupna načela, kakor se vidi.) Zakaj sta ta dva političarja glasovala proti, so vsi delegati dobro vedeli, kajti to je bil definitiven obračun z nedostojnim pisanjem glasila »Slovenske zemlje«, ki si je lastila pravico vtikavanja v notranje zadeve »Zveze kmetskih fantov in deklet« in poskusa speljati zvezo v politične vode, po kateri so hoteli ti gospodje udobno plavati na za želj ene vrhove. Druga resolucija, ki je v ozki zvezi s prvo in ki je hotela brezpogojno preprečiti tako podzemno rovarenje in sumljivo gonjo proti najmočnejši in neodvisni kulturni organizaciji naše vasi. Resolucija se glasi takole: »Zveza kmetskih fantov in deklet« na svojem XII. rednem občnem zboru kar najodločneje obsoja kakršnokoli vmešavanje raznih političnih skupin in njih eksponentov v program in delovanje kmetsko-mladinskega gibanja, ki je izrazito kulturno in socialno gibanje slovenskega naroda. Pri slučajnostih se je razvila zanimiva debata, ki je pokazala, kako si nekateri izobraženci preprosto predstavljajo ideološko delo. Tako nekako: Sestavi naj se odbor, ki naj mu občni zbor poveri nalogo, da izdela ideološko plat kmetsko-mladinskega oziroma kmetskega pokreta. Zveza naj nakupi tozadevno literaturo. Vsak član bo nekaj prebral, pa se ljudje vsedejo in se pomenijo ter — ustvarijo ideologijo. Nepristranskemu opazovalcu se je zdelo, da čita kuharsko knjigo: Toliko žlic tega, toliko tega, mešaj, drgni, presej in pregneti, dodaj dišav po okusu in soli po potrebi, pa prepeci v pečici učenih fraz — in imaš ideologijo. — Ne, ne, učeni gospodje, to ne gre tako! Kmetski fantje to vedo in so pokazali s skimavanjem, da čutijo, kako v tem učenem predlogu nekaj šepa. Kmetska ideologija zahteva življenja, trpljenja, učenja in pro-učavanja, mnogo izkušenj in brezmejno mnogo požrtvovalnega dela. Zanjo so dali veliki ljudje svoje življenje. Stambolijski in Radič sta prelila kri in še ni mogoče reči, da bi bila kmetsko ideologijo izdelala do kraja. Zato je malo verjetno, da bi jo po kuharskem receptu v nekaj mesecih zgnetel kak popoln jurist. Tistim, ki so stokali o ideologiji, bi samo povedali, da je kmetijska tiskovna zadruga že pred leti izdala delo vseučiliškega profesorja Franceta Vebra z naslovom: Idejni temelji slovanskega agrarizma. Bog ve, ali so si gospodje to delo prečitali. Po burni plohi besed, ki jo je neki gospod sipal na kmetske fante, bi skoraj sodili, da tega dela ne pozna — kakor tudi ni vedel, od kdaj Zveza obstoja, čeprav je naglašal svoje mučeniške zasluge zanjo. To le mimogrede. V splošnem lahko rečemo, da je bil občni zbor Zveze kmetskih fantov in deklet zdrava in bodra manifestacija zdrave slovenske vasi! Vojnik V nedeljo, dne 6. t. m. je bil v Vojniku sestanek delegatov vseh sosednjih društev za ustanovitev Okrožnega odbora za okrožje Vojnik. Odbor je sestavljen takole: predsednik Potočnik Franc, podpredsednik Vrečko Alojz, tajnik Kuhar Ivo, blagajnik Paušer Franc, odbornika Dobrotinšek Martin in Potočnik Konrad. Novo iz.voljeni okrožni odbor si je nadel kot prvo nalogo, da vpliva na vsa njemu pripadajoča društva, da svoje delo požive, da ne nastane nepotrebno mrtvilo v društvih kot se je dogajalo doslej. Ni dovolj samo ime društva, ampak je potrebno delo, da je uspeh viden! — V slogi je moč! Velike Lašče Na praznik, dne 8. septembra so priredili tukajšnji rejci malih živali in iz bližnje okolice svojo prvo večjo propagandno razstavo malih živali in proizvodov iz reje. Obenem je bil tudi dopoldne ustanovni občni zbor društva: Rejec malih živali Velike Lašče. Prečitana so bila pravila in odobren poslovnik, glasom katerega deli društvo med svoje člane brezplačno čisto-plemenske živali. Sledile so volitve odbora in je bil izvoljen za predsednika g. Žnidaršič Ivan z ostalimi odborniki, ki so vsi vneti delavci, na širjenju rejskega pokreta. Sicer najmlajše rejsko društvo, vendar šteje že ob svojem rojstvu nad 50 članov. Angina O tej bolezni ste gotovo že kaj slišali, človek se prehladi in v vratu nastanejo otekline, ki ovirajo bolniku diJjanje. Posebno nevarna je prsna angina — »angina pectoris« ji reko zdravniki. V tisku krožijo vesti, da se je ta nevarna bolezen lotila ruskega diktatorja Stalina. Nam se zdi, da je napadla tudi nekatere ljudi / Sloveniji. Seve, kdor se je potil in pehal za kak stolček pod »diktatorskim režimom«, pa mu je spodletelo, je ves razbeljen in razgret padel na hladno, morda celo prav na mrzlo. Naravna posledica take nezgode je prehlad. Letošnje poletje pa je bilo še vrh tega precej vetrovno. Zato se je nekaterim iz navadnega prehlada razvila prsna angina. V tej hudi bolezni govore, kakor pač bolniki: njih besed nihče ne sliši. Mlatiču se ti bolniki smilijo, pomagati jim pa ne more, ker nima visoke šole, zlasti pa se ni nikoli učil — političnega zdravilstva. Ples za Janezovo glavo Zadnjič mi je padla iz mašnih bukev stara podobica z glavo Janeza Krstnika, ki jo drži na krožniku Herodova hči Šaloma. Plesala je in si za nagrado izgovorila Janezovo glavo, ker ni bil hotel uslišati njenih ljubezenskih vabil in ustreči njeni pohoti. Pa mi pade v glavo to in ono. Včasih so ženske plesale — za glave, v naših dneh pa so se tudi moški spravili na tak ples. Ljudje plešejo, vsak po svoje pač, in vsak želi drugačno nagrado. Čudno je pa naključje, da je prav to nedeljo plesal mlad gospod za enako nagrado kakor — Herodova hčerka Šaloma pred 2000 leti. Smola pa je nanesla — tega gospoda sploh spremlja smola — da si ni izbral pravega plesišča. Mesto med gospodo v kak bar — ali vsaj v salon kakega tovarnarja, je šel plesat — med kmetske fante. Družice ni dobil in je moral nastopati sam. Trdno je pričakoval, da prejme za nagrado — Janezovo glavo, ki bi jo potem nesel svojim pokroviteljem kot odkupnino za — odvezo za svoje grehe. Ne vemo, če je Janez v Velikih Laščah kaj vedel o tem, da si je nekdo njegovo glavo izbral za plesno nagrado. Zdi se nam pa, da je zastavni možak vzlic temu mirno spal. In po vsej pravici: Gospodu se je namreč ples tako ponesrečil, da željene nagrade seveda ni dobil. O jej, še več! Ko je prišel domov, je siromak šele občutil, da niti — lastne glave nima več! »Vsaka glava svojo pamet«, je rekel Rib-ničan. Kaj bo pa zdaj počel ta gospod, ki nima nobene glave več, niti Janezove niti svoje?! Program »Slovenski gospodar« nam rad očita, da v našem listu objavljamo dolgovezne članke, ne povemo pa konkretnega programa. V tolažbo mu povemo, da smo mi konkretno zahtevali in stavili svoje predloge glede razdolžitve kmetov; glede agrarne reforme; glede ureditve cen kmetskih pridelkov in glede vseh drugih vprašanj, ki spadajo v okvir kmetstva. Zakaj »Slovenski gospodar« ne ponatisne teh člankov? Ali se mar boji, da bi se tudi njegovi čitatelji seznanili z našim programom in bi jim bil ta nemara celo všeč? Ali pa nemara bratec sam nima programa in bi rad lastno praznino naprtil nam? Nam je to končno vseeno, ker vemo, da slove'1 > kme' -tvo tudi brez 'Slov. gospodarja« dovolj t>oiiia — svoj program. j Ne reci: juiril j • • Neguj že danes j • . • • • • j svoje zobe : ■ • j vzemi : SARGOV : : j v^OT^o^^vtAM/Vj, : • DOMAČI IZDELEK S Etilenov pSin v polšedeSstfvu in saJ|ere|i Zadnja leta se opaža v poljedelstvu gotov napredek, ki ima velik pomen in je vreden vsega zanimanja. Prvi veliki napredek v poljedelstvu je vsestranska uporaba etilenovega plina, ki se je sprva uporabljal v Ameriki, pozneje v Rusiji in na Japonskem. Največja pa je uporaba etilenovega plina pri umetnem dozorevanju sadja in zelenjave. V to svrho se spušča v zaprte prostore majhen del etilena. Zeleni sadeži kakor limone po-rumene v 5—8 dneh, pod navadnimi pogoji se rabi za ta proces 15—16 dni. Zeleni paradižniki dozore v 6—8 dneh, drugače v 14—16 dneh. Zeleni deli zelene se ubelijo in so sposobni za vpo-rabo v 6—8 dneh, dočim rabijo na njivi za svoj razvoj 30—40 dni. Sadeži pomaranč, mandarin, banan, dinj, lubenic, hrušk, breskev, grozdja dozorevajo 2—3 krat hitreje kakor pod vplivom solnca. Ogromen je torej praktičen pomen etilenovega plina v poljedelstvu. Nezrelo sadje in zelenjava se z njegovo vporabo lahko dovede do popolne zrelosti. V sadjarstvu se lahko s pomočjo etilena prepreči velika škoda v jeseni, ko zgnije radi prevelike zrelosti mnogo sadja na transportu. Sadje dobiva pod vplivom etilena tudi boljši okus, kar je najvažnejše, ker ta prekaša okus sadja dozorelega pod navadnimi pogoji. Pri paradižniku se zmanjša kislina, pri din ji se neraztopljiva pektinova snov pretvori v raztop-ljivo in poveča se tudi sladkoba. Uporaba tega plina za dozorevanje sadja je največja v južnih državah Severne Amerike, kjer ije klima dosti topla in mila. V južni Kaliforniji, kjer uspeva japonska urma, se izvršuje polovica trgatve s pomočjo etilena. V Ameriki se to umetno dozorevanje ne dosega spomočjo posebnih prostorov, ampak se to delo opravi v posebnih šotorih na njivi ali pa v sadonosniku. Etilenov plin se vporablja tudi v drugih panogah kmetijstva in je radi tega postal univerzalni stimulator življenjskih procesov. Uporablja se za hitro vzklitje rastlin. V severnih krajih, kjer je kratka vegetacijska doba, se doseže z etilenom, da rastline hitro vzklijejo in izkoristijo vegitacijsko dobo. V južnih krajih, kjer je dolga vegitacijska doba se s pomočjo etilena lahko dosežeta dve žetvi. Cepiče sadnih dreves se pusti v zaprtem prostoru in se tjim dovede etilenov plin. Pod | njegovim vplivom se doseže hitro vzklitje. Do- segli so se že lepi uspehi v sadjarstvu. Pričakuje se velikih sprememb v sajenju novih vrst sadnih dreves. S pomočjo etilenovega plina se poveča aktivnost pivovega kvasa, izboljša se kvas in se vsled tega izboljša kvaliteta pečenega kruha ter je tako delno rešeno vprašanje selekcije pšenice. Etilenov plin ojači vpliv fermentov in rast rastlin, nima pa kvarnega vpliva na vitamine iu druge hranljive snovi. Češkoslovaška za javna dela Povojne gospodarske razmere so se tako zelo spremenile, da države ne morejo prepuščati razvoja Kberalistični samovolji posameznikov, temveč so prevzele države skrb za splošno gospodarstvo v svoje roke in ga uravnavajo, vodijo in razvijajo po potrebah vsega naroda. Boljševiško in fašistično urejene države so napravite 3, 4 in 5letne gospodarske načrte, po katerih se mora razvijati gospodarsko življenje. Avtoritativni režimi fašističnih in boljševi-ških držav so si JastEli monopol na načrtno gospodarstvo in ga proglasili za svoj patent. Po njihovem mnenju so demokratično urejene države nesposobne odpraviti anarhijo v gospodarskem življenju in uvesti načrtno gospodarstvo. Celioslovaška je dokazala, da temu ni tako. Kljub njenemu popolnemu in vzornemu demo-kratizmu. ie uvedla celioslovaška vlada načrtno gospoda re vo. Trile Ji gospodarski načrt predvideva povečanja razmaha vseli gospodarskih panog od kmetijstva do težke industrije, od organizacije javnih a; iurj- J! ,^Cf^lc- - U^.., v.:-' ,1 •' Odnošaji med Rusijo in Nemčijo se čim dalje bolj zaostrujejo. Hitler je že v svoji knjigi »Mein Kampf« označil smernice zunanje politike nacionalnega sbčializmia, ki gredo za osvajanjem prostranega ukrajinskega ozemlja ter borba proti •boljševizmu. Pod pretvezo boljševiške nevarnosti je do zob oborožil nemško armado in te dni zvišal kadrski rok na dve leti. Nemška armada šteije danes že milijon vojakov. Na drugi straui se pa še močneje oborožuje Rusija, ki bo v kratkem imela 2 milijona stalne vojske, oborožene z najmodernejšim orožjem. Pa ne samo armado, Rusija je zgradila v zadnjih osmih letih vso svojo industrijo, tako da je popolnoma neodvisna od inozemstva. Od pušk, strojnic, topov in tankov do največjih bombnih letal in strupenih plinov izdelujejo ruske tovarne vse doma. (Ruska vojska je štela začetkom leta 1934. samo 562-000 pušk. To število je narastlo v teku dveh let na 1,300.000 in bo doseglo koncem letošnjega leta 2,000.000 bajonetov. Po podatkih ruskega glavnega generalnega štaba je štela sovjetska vojska 1. januarja 1936 90 pehotnih in 23 koajeaiških divizij; s skupno> 824 bataljoni pehote in 600 eskadroei konjenice, 2800 baterijami težke artiljerije, 23 bataljoni pionirjev, 11 bataljoni pontoniojev. Poleg tega je prideljenih posameznim sovjetskim armijam še 90 samostojnih pionirskih čet, 23 samostojnih, pionirskih eska-dronov, 14 polkov za vzdrževanje aveze (telefonisti, radiofcelegrafisti itd.), 50 samostojnih bataljonov za »vezo, 46 samostojnih e »kari ro rnov za zvezo, 23 polkov tankov, 3 polki za borbo s strupenimi plini, 11 samostojnih bataljonov in 12 samostojnih čet za borbo s strupenimi plani, 114 letalski eskadril iu 92 letalskih bataljonov. Stoječa vojska je danes oborožena z 20.000 lahkimi strojnicami, s 16.000 težkimi strojnicami, 8400 poljskimi topovi, 900 težkimi topovi, 1600 topovi za infanterijsko borbo in obrambo proti tankom in letalom, 4000 lahkimi in težkimi tanki in s preko 5000 letali. Število tankov in oklopnih avtomobilov bo doseglo še letos višino 8000 voz. Do sedaj je že 5 divizij popolnoma motoriziranih. Pri vseh 23 kavalerijskih divizijah je izvedena kompletna motorizacija poizvedovalnih oddelkov. Poleg tega je do sedaj motorizirana že vsa težka artiljerija, vse edinka za zvezo iu poročevalsko službo, vse ediniee za borbo s strupenimi plini, vse edinice pontonirjev in pionirjev, vsi artiljeriski polki, ki so prideijeni neposredno pod poveljstvo posameznih armij in vse protiletalske baterije. S pojaeeno motorizaeijo mislijo nadoknaditi sovjetski vojskovodje pomanjkanje železniških zvez napram ogroženim mejam in dati ruski vojski čim bolj ofenzivni in prebojni značaj. Po zadnjih vesteh znaša vojnodobno stanje sovjetske vojske že 14 milijonov duš In bo doseglo koncem letošnjega leta 15 milijonov bajonetov. Ruska vojska posveča prav posebno pozornost ojačenju svojega letalstva, ki je danes med prvimi na svetu, povišanju števila tankov in težke artiljerije ter spopolnitvi bojne sposobnosti edinic za kemijsko vojno. TISKOVINE vseh vrsti trgovska, uradna, reklamna, časopis«. knjig«, večbarvni tisk hitra In pocenK TISKARNA MERKUR L|OBt|AJV4, GREGORČIČEVA BIKA » TELEFOI $11*. 15-51 Ilovice Svefozar PrAiievit umrl Ob zaključku lista smo prejeli iz Prage vest, da je sinoči ob 22. uri umrl v tamošnjem sauatoriju, bivši večkratni jugoslovanski minister Svetozar Ptibičevic. Podlegel je baje bolezni ua pljučih. X Nova podzemska jama t Postojni. Ko so iskali v postojnski jami neki čoln, ki ga je odnesla pred tedni narasla Pivka, so zagledali delavci pri iskanju pred seboj na enkrat nad 6 metrov veliko razpoko nad šumečo Pivko. 0 najdbi so takoj obvestili ravnateljstvo, ki je odredilo, da se najdena razpoka preišče. Raziskovalci so odkrili po 6urnem delu ogromno skoraj 3 kilometre dolgo in na kapnikih menda na svetu najbolj bogato jamo. X V Žicah v Slov. goricah je bik stisnil 57-letnega tesarja Karla Komperška, ki je služil pri posestniku Rožonji. Bik je uslužbenca s tako silo pritisnil ob zid, da jo siromak« polil želodec in je kmalu za tem izdihftil. X V Ženjaka pri Sv. Benedikta v Slov. goricah je posestnik Ivan Kramberger v prepiru ubil svojega 881etnega tasta Jakoba Ferka. Zet in tast sta se stalno prepirala radi prevžitka, ki ga je moral Kramberger dajati tastu. Ko sta bila moža te dni nekoč sama doma, je Kramberger s stolovo nogo razbil starčku lobanjo in se je po strašnem dejanju sam javil orožnikom. X Zopet peklenski stroj v vlaku. Na brzem vlaku Dunaj—Trst je eksplodiral te dni v bližini Semmeringa peklenski stroj. Uradno se poroča, da človeških žrtev ni bilo,, pač pa, da je mate-rijalna škoda zelo velika. Oblasti so mnenja, da gre za komunistični atentat, X Požar v Kamniku. V nedeljo je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju gostilničarja pri Grogu v Kamniku. Požar je nevarno ogrožal vso okolico in se je Ie požrtvovalnemu gasilstvu zahvaliti, da se ni nesreča razširila na sosednje zgradbe. X V Črenšovcih je utonil v potoku 16me-sečni sinček zidarskega pomočnika Štefana Sarjaša. X V Seleak je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Franca Mursca. Škoda znaša kakih 20 tisoč dinarjev. X Guverner Malie v Sarajeva. V Sarajevo je prišel te dni angleški guverner z otoka Malte. Iz Sarajeva bo odpotoval v Zagreb. X V Do«®, samotno bosansko vas, se je po 20 letih vrnil iz Rusije bivši avstrijski vojai ujetnik Meh med Šehič. Šehig je odšel na vojno kot preprost kmetski mladenič, na Ruskem pa se je izoblikoval v slikarja-umetnika. Zadnje čase je živel v Tiflisu in je od tam do doma potreboval 86 dni za pot. Šehič pravi, da živi v ka-zanskt guberniji še kakih 30 tisoč naših ljudi. X Is Mel»v pri Gornji Radgoni je bila doma 181etna Lizika Štefančeva. Uslužbena je bila na Rotenturn-Zorzijevem gradu. Ker je pokašlje-vala, jo je službodajalka opozorila, naj gre k zdravniku. Lizika je ubogala, zdravnik pa ji je ugotovil pljučno jetiko. To je mladenko tako potrto, da je skočila v Muro. Orožniki so sieer njeno truplo kmalu potegnili iz valov, v življenje pa je kljub vsem naporom ni bik) mogoče več obuditi. X Med Beogradom ia Šabcem se je na državni cesti nedavno pripetila huda avtomobilska nesreča. Na nekem ostrem ovinku se je avtobus tvrdke Maričič zaletel v kolesarja Djura Mlade-noviča. Kolesarja je vrglo skozi okno pred šoferjem naravnost v avtobus. Šofer j© radi tega izgubil oblast nad volanom ter se je avtobus z vsemi 16 potniki zvrnil v obcestni jarek. Avtobus je močno poškodovan, šoier in več potnikov je laže poškodovanih, kolesar pa je tako zinrc-varjen, da bo bržkone podlegel poškodbam. X Rimski vodovod so odkopali v Ptuju. Vodovod je napeljan iz Frama pod Pohorjem in je dolg 22 km. Navzlic tisočletni starosti je vodovod dobro ohranjen. Vodni kanal je 50 cm širok, ki ga obdaja 45 cm debel zid. Vodovod nameravajo v celoti odkopati, ko bodo pospravljeni kmetski pridelki. Odkopavanje vodi vseučiliški profesor v Ljubljani g. dr. Bakluin Saria. X Umrl je v Ptuju ugledni trgovec Martin Vrabl. Nedavno se je poškodoval, ko se je vozil z motornim kolesom. Te dni pa je poškodbam podlegel. X Za Rdeči križ se bo 20. do 26. t. m. pobiral poseben dodatek k vozni ceni za železniške vozae listke. Od tega dodatka pa so Izvzeti pe-ronski listki, delavski tedenski listki, brezplačni listki, dijaški mesečni in mesečni listki za javne uslužbence, predplačilni listki, kreditirane vojaške belice in vojaški registri. XV Formah je posestniku Smoletu požar povzročil veliko škode. Pogoreli so pod, šupa in hlev, pa tudi mnogo sena, slame in raznega orodja so pogoltnili plameni. K sreči so vsaj živino spravili iz gorečega hleva. Kako je ogenj nastal, še ni natančno ugotovljeno. Bržkone ga ije povzročila otroška neprevidnost. X V Slovenski Bistrici je banska uprava razrešila dosedanjo upravo Okrajne hranilnice, ki ji je načeloval dr. Josip Piknik. Za gerenta je imenovan zdravnik dr. Četne. Razrešena uprava je uspešno vodila hranilnico skoraj celih deset let. Nova uprava je sestavljena iz samih: pristašev JRZ. X V Tržiča je delavec Alojz Brejc, uslužben; pri tvrdki »Peko«, z drugimi delavci vTed razbijal skale. Pri tem se je zavalila nanj kakih 500 kg težka skala ter mu desno oogo dobesedno odtrgala, levo pa dvakrat zlomila. T odi drugače je Brejc, ki so ga takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico, tako poškodovan, da ni, upanja v njegovo okrevanje. X V Slovenjgradcu se je mesarski mojster A. Kuhar moral na lastnem žepu prepričati; kako poguben je včasih denar za mlade ljudi. Poslal je namreč svojega 17 letnega vajenca Franceta v Ribnico in mu dal s seboj Din 6750, da bi tam plačal dva para volov, za katera se je bil mojster pogodil. Mesto k volom je mladeniča zaneslo k dekletu. Napravila sta izlet v Maribor, kjer je France kraljici svojega srca kupil zlato zapestnico, sebi pa — samokres. Cez tri dni sta se vrnila v Ribnico, kjer so vajenca aretirali. Mojster žaluje za »jurji«, dekle za fantom, fant pa — za zlato prostostjo. X V Zagrebu je bil dr. Maček ponovno operiran na desnem ušesu. Vnetje se je namreč razširilo na kost za ušesom. Operiral ga je prof. dr. Scherzer. Dr. Maček bo moral še ostati v zdravilišču in do nadaljnega ne sme sprejemati nobenih obiskov. X Iz Šibenika poročajo o hudem viharju na morju. Pri otoku Ista je vihar razbil tri ribiške čolne, v katerih je bilo 16 ribičev. Enega so našli mrtvega, 3 so se rešili s plavanjem, 12 jih pa še pogrešajo. X Spomenik kralju Aleksandru so odkrili v nedeljo v Skorenovcu. X Nesreča. Sedemnajstletni mladenič Stanko Miloševič je ogledoval svoj zarjaveli revolver in pogledal skozi cev, v katero se je zamašila nabita patrcna. V tem trenotku se je revolver sprožil in fanta nevarna ranil v oko. Krogla mu je obtičala v glavi in je kmalu izdihnil. X V Jugoslavijo bo prišla v kratkem skupina nemških bojevnikov. X Spremembe pri upravnem sodišču v Celju. S kraljevim ukazom je postavljen za sodnika upravnega sodišča v Celju banski svetnik doktor Rajko Mulaček. Sodnik upravnega sodišča v Celju dr. Josip Bavdek je upokojen. X Znižana vožnja po železnici, Z odlokom ministrstva za promet je dovoljena polovična vožaija po vseh progah državnih železnic vsem obiskovalcem pasje razstave, ki se bo vršila v Ljubljani dne 19. in 20. tega meseca. Popust Velja od 17. do 23. tega meseca, da ne bo go-drnanja in nepotrebnega zabavljanja. « Ivan Albreht: ,, v , : .: Zakonca (Konec.) In tedaj je ženine oči zagrnila senca, skozi katero je Ana natanko videla tudi na daljavo, skozi zid in v temo. »Kam se odpravljaš, Cene?« »Kam? Zaradi vina grem. Domov ne bo prišel nihče kupovat —« »Meni ni bilo treba nikdar iti nikamor, pa sem vsako leto vse dobro prodala!« »Takrat, seve, ko je bilo denarja kakor pečka. Zdaj so drugi časi.« »Vidim,« Je rekla Ana in strupeno pogledala moža. Da, zdaj so drugi časi. Pod bregom v sosedni vasi stoji raztrgana bajta in tam živi dekle, ki je zamrežila Cenca. Naj ga mreži, grunta ne bo nikoli dobila in tudi Cene ne bo gruntar. Nak, nikoli! Ana se skloni k zibeli, stisne malega k sebi in zaihti »No, Ana, kako Je, kako?« se oglasi skozi okno vdovec, eden izmed mnogih, ki so se nekdaj pehali zanjo »Kje imaš pa Cenca?« »Kje? Misliš, da sem njegova pastirica? Po opravkih je šel.« »Aha,« se namuzne vdovec. »Kadar doma diši po zibeli, hodijo mladi možje po opravkih.« Strupeno je kanilo v Anino srce. »Kaj brusiš jezik? Ti je to kaj mar?« Vdovec Čuti, da to ni več karanje. »Saj nič ne rečem,« se okorno prestopi, X V Beograd je prispela holandska delegacija za trgovinska pogajanja z našo državo. Vodi jo generalni ravnatelj holandskega klirinškega zavoda v Haagu. Vodja delegacije bo obiskal ministra za trgovino in industrijo, vodstvo Narodne banke in druga merodajna mesta. Razen tega bo imel več razgovorov z upravo narodnega odbora holandsko-jugoslovanske trgovske zbornice. X V Beogradu pripravljajo v trgovinskem ministrstvu uredbo o nadzorstvu nad zavarovalnicami. X V Tomaževem je nedavno ponoči pogorelo Jerkovo kopališče. Bilo je leseno, zgrajeno pred dvema letoma in je imelo 70 kabin. Požar je bil podtaknjen, a kdo ga je podtaknil, doslej ni bilo mogoče ugotoviti. Po svetu ■ Kriza je zadela tudi na smrt obsojene. Uprava jetnišnice v Sing-Singu je sporočila, da na smrt obsojeni ne bodo dobivali zadnji dan pred smrtjo vsega, kar si bodo poželeli, ker se mora štediti. Kandidati smrti so navadno zahtevali pred smrtjo najdražja jedila. Od sedaj naprej bodo jedli posebno hrano le Če si jo bodo naročili iz svojega žepa. ■ Protisamomorilska klinika v Tokiju. Na Japonskem je samomorilstvo tako razširjeno, da so v glavnem mestu Tokiu ustanovili posebno kliniko za pobijanje tega zla. Ta klinika je sedaj edina svoje vrste na svetu. Načeluje ji na Japonskem slavni zdravnik dr. Rinozuke Kobajaši, ki je obenem »izvedenec v vprašanjih samomoril-stva«. Njegova glavna naloga obstoji v tem, da vpliva na samomorilne kandidate v takem smislu, da končno opuste svojo obupno namero. Hkratu v posebnih tečajih pripravlja in poučuje mlade zdravnike, ki bodo potem po vseh japonskih mestih začeli obširno in živahno propagando proti samomorom. ■ Batine, najljubša kitajska kazen. Pekinško sodišče je kaznovalo neko gospodinjo s sto udarci, ker je slabo postopala s svojo služkinjo. »le grunta se mi zdi škoda in ti se mi smiliš —« Ana se skloni niže k otroku. Besede so kakor strupeno mamilo. Vdovec pripoveduje, obrača in priliva po svoje, da se Ani krči srce. »Stopi no noter!« se dvigne v nenadni odločnosti, položi otroka v zibel in prinese vina na mizo. »Naj počne Cene, kar hoče, saj goljufa sebe. Mene ne bo in otroka tudi ne. Grunt je moj in Martinkov —« »Aha,« si briše vdovec mokre brke. »še dobro, da si bila tako pametna.« Vse popoldne se razgovarjata in še pozno na večer. Vdovec pije. Ana pa zdaj pa zdaj pogleda po družini, stopi k delavcem, tu malo pogodrnja, tam kaj naroči. Naj si Cene nikar ne misli, da se bo vse podrlo, če njega ni! Ana je znala gospodariti, preden je Cenca poznala --- Zunaj diha topla noč. Delavci so odšli domov, družina spi. V sobi sedi Ana in mrko gleda predse. Za mizo se kreči vdovec in izteza roke. Vino mu je močno stopilo v glavo, da momljaje ponavlja Ani nekdanje ponudbe. »Nak, nak, mi ni prav nič treba. Otroka imam, dela in kruha pa nama tudi ne manjka.« »Bodi pametna, Ana —« »Saj sem. In naj bo kakorkoli: Cene je ie moj mož »Tak mož —?!« »Obljubila sem mu, da naju loči samo smrt —« Vdovec se zagrohoče in počasi odmoto-vili. Smrt — Smrt — Hm, misli Ana, da — Mož gospodinje jih je prejel 50, ostali člani rod* bine pa po 25, ker niso na gospodinjo uplivali, da bi s služkinjo lepše ravnala. B Klobase v gipsu. Neka nemška tvrdka je še leta 1900. pripravila večjo pošiljko svežih klo^ bas in mesa za vroče afriške kraje. Da bi se meso ne pokvarilo, so ga oblili z gipsom. Te dni so našli v Jochanisburgu večje količine tega blaga. Gipsovo skorjo so odstranili in našli še povsem sveže klobase in meso, čeprav so že stare čez trideset let. ■ Najbogatejša rodbina na svetu je japonska rodbina Intcin, ki jo ceai ^o na 15 milijard dolarjev. ■ Po vsej Rusiji je zavladal močan mraz in temperatura je padla za 10 stopinj. ■ Draga agitacija. V Združenih ameriških državah je pričela živahna agitacija za predsedniške volitve. Sedanji predsednik Roosevelt je prepotoval že vso državo in potrošil za volitve okrog ene milijarde dolarjev. ■ Grški kralj Jurij in dekleta. Pred kratkim je grški kralj Jurij obiskal več macedonskih mest. Kakor je že to v navadi, ga je povsod s primerno deklamacijo pozdravila belo oblečena deklica in mu izročila šopek cvetja. V nekem mestu pa zagleda kralj po takem pozdravu v razdalji nekaj korakov celo tropo odraslih deklet, ki so bile tudi vse v belih oblačilih in se je zdelo, da bi rade govorile s kraljem. Vladar se jim nasmehne, radi česar se je ena izmed mladenk opogumila in povedala kralju, česa ga prosi — cvet mestnih deklet. Možile bi se rade, pa ni ženinov. In mu je izročila prošnjo s podpisi dve sto hrepenečih devic. Kralju je ugajalo, ko je videl, s kakšnim trdnim zaupanjem so se mladenke zatekle k njemu, pa jim je obljubil pomoč. V kratkem bo v bližino Edese, kjer se je to zgodilo, prestavljen neki polk — in dekletom ne bo več manjkalo ženinov. Ce drugega ne, bo vsaj fantov dovolj. ■ Japonski pisatelj — ruski vohun. Znanega japonskega pisatelja in izvedenca za ruska vprašanja Othakeja so japonske oblasti v Tokiu aretirale, ker je bil osumljen vohunstva v prid Rusije. Med zaslišavanjem je Othake poskušal izvršiti samomor, ki se mu pa ni posrečiL Pisa- i ■ Kljub pijanosti se zdrzne, ko sreča Cenca. Tudi ta ni trezen. »Ti, hlapec, kako je bilo, a?« Cene zakolne in stisne pesti: »Mene misliš?! Čakaj, rogovila —« V rokah se zasvetijo noži, zahrbtni žepni nožiči, ko nenadoma vikne Ana: »Cene, za božji čas!« In je že med njima. Vdovcu omahne roka, Cene strmi. Oba sta krvava. »Kaj toliko pijeta, da potlej ne vesta, kaj počneta!« preti Ana in tako ostro pogleda vdovca, da mu takoj splahne pogum. Zarežal bi se, a vendar samo zaškriplje z zobmi. Doma izpere Cencu rano: »Ali si prodal vino?« Mož jo gleda. Čeprav ni očitka, ga oblije rdečica od sramu. »Pridejo sem —« »Saj sem ti rekla, da dobrega blaga ni treba hoditi ponujat —« »Ali ve?« ugiblje sam zase Cene in vprašuje po tem in onem. »Nemara se spametuje?« se bolestno tolaži Ana in pripomni: »Nič ne bodi v skrbeh, saj veš, da sem vajena gospodarstva —« In čez malo, kakor da se je šele spomnila: »Martinek je danes prvič poklical — ata, pa te ni bilo.« Cene stopi k zibeli. Trezen je že, ko seže ženi v roko: »Saj nisi huda —« Ana molči. Le solza kane iz njenih oči. telja so prijeli, ko se je vrnil po nekem obisku z ruskega poslaništva. V njegovem stanovanju so našli znesek 500 jenov, radi česar sklepajo, da je nemara to kupnina za kake važne listine, ki naj bi jih bil Othake prodal Rusom. — Kakor je videti, so tudi Japonci že toliko »napredovali«, da mora biti pri njih kakor pri nas — pisatelj uboga para. Če ima slučajno kak groš, je takoj špijon. Slovenskim poklicnim tovarišem japonskega druga naj bo to v tolažbo, kadar jih bo z uradno-resnim obrazom preganjal — ekse-kutor. »Slep je, kdor se petjem ukvarja« je pel naš Prešeren in velja to ne le za Slovenijo, ampak hvala Bogu tudi za — Japonsko. 3 Ženska leti čez Ocean. Angleška letalka, 331etna Beryl Markam, je prva ženska, ki se je sama brez spremstva z letalom podala na pot čez Atlantski ocean. Po dosedanjih poročilih poteka polet ugodno in v Ameriki že nestrpno pripravljajo drzni letalki veličasten sprejem. ® V letalu jo je popihal z bogatim plenom. V Wiesbadenu je neki 341etni Kari Fischbauer iz neke vile pokradel za skoraj 13 milijonov dinarjev draguljev in drugih dragocenosti ter s tem bogatim plenom z letalom odletel in izginil brez sledu. " Francoski dobrovoljci v Španiji. V Barceloni se je javilo okrog 200 francoskih dobrovolj-cev, ki so se stavili španski vladi na razpolago. Sei mi 20. septembra: v Nadlesku pri Ložu, Ljutomeru, Sv. Lenartu v Zabukovju nad Sevnico, Sv. Vidu pri Grobelnem. 21. septembra: v Ribnici, Borovnici, Zg. Tuhinju, št. Ilju pri Velenju, Rečici ob Sa- vinji, Laškem, Framu, Lučah, Podsredi, Črenšovcih. 22. septembra: v Dolnji Lendavi. 24. septembra:v Slovenski Bistrici, pri Sv. Ru-pertu, pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, Frankolovem, Cankovi, Turnišču. Yažrse§ša radio pB-edavaBifa od 20. do 27. septembra 1936. Nedelja, 20. septembra. 8.45: Verski govor (p. Guido Rant) — 17.00: Kmetijska ura: Odbira plemenjakov (g. Jože Okorn) — 20.10: Zdravstvena ura: Jesenske nevarnosti (doktor I. Pire). Torek, 22. septembra. 20.10: Prevrednotenje premoga (g. prof. Fr. Pengov). Sreda, 23. septembra. 20.10: Z našega lepega Jadrana (g. Vladimir Regally). Četrtek,« 24. septembra. 19.30: Sokolstvo in socialni pokret (Marko Sabljič). Petek, 25. septembra. 20.10: Ženska ura: Odnos staršev do šole (gdč. Zlata Pirnatova). Sobota, 26. septembra. 18.40: Ob 1501et-nici prvega vzpona na Montblanc — 20.10: Zunanja politika (g. dr. Alojzij Kuhar). Vredfnost <2enarga ameriški dolar nemška marka švicarski frank angleški funt 1 avstrijski šiling 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona Din 43'60 Din 17*62 Din 14-28 Din 220*— Din 960 Din 2-89 Din 1-81 Odlična iznajdba Na v iz grozdja, kakor vse sadne sokove, lahko stalno pripravite za uporabo v vsem letu BREZ VSAKIH APARATOV BREZ STROKOVNE PRIPRAVE BREZ IZGUBE ČASA s pomočjo NIPAKOMBINA A/II. današnje znanosti! Enostavno! Poceni! Higiensko! Odobreno po ministrstvu za kmetijstvo, odila in cenik pošilja brezplačno: , Zagreb, DuScIjaninova talka 1 dobitkov 2 V« % vojne škode, serija štev. Din seriia Stev. Din 7754 518 5.000 8599 49 3.000 7769 755 ■3.000 8611 26 3.000 7783 577 3.000 8612 588 3.000 7840 442 3.000 8614 222 3.000 7844 83 3.000 8617 155 3.000 7927 658 3.000 8646 .920 3.000 7935 410 3.000 8654 136 3.000 7944 724 5.000 8698 962 5.000 7957 735 3.000 8726 331 5.000 7971 255 5.000 8774 2 3.000 8010 947 3.000 8807 790 3.000 8025 637 20.000 8863 58 5.000 8059 640 3.000 8874 977 3.000 8116 821 3.000 8884 437 5.000 8125 881 3.000 8959 41 3.000 8192 338 100.000 8976 281 200.000 8221 131 20.000 8991 688 5.000 8230 252 3.000 9059 333 3.000 8264 590 3.000 9089 744 3.000 8284 390 5.000 9147 983 3.000 8322 r.=>2 3.000 9154 722 3.000 8347 628 5.000 9155 582 3.000 8375 993 3.000 9168 985 100.000 8379 735 3.000 9169 165 3.000 8407 658 5.000 9204 376 3.000 8421 274 3.000 9236 56 3.000 8424 683 3.000 9263 857 5.000 8498 179 5.000 9289 628 3.000 8502 69 3.000 9301 358 3.000 8504 556 3.000 9319 964 3.000 8505 801 5.000 9320 904 3.000 8522 415 3.000 9383 956 3.000 8527 620 3.000 9387 233 3.000 8528 602 50.000 9399 330 20.000 » EKONOM« osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. Nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo domačo in banaško moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago itd. VELIKA ZALOGA vseh vrst umetnih gnojil, modre galice, trboveljskega in splitskega portlahd cementa ter vseh vrst zidne opeke kakor tudi krovcev tovarn »ILOVAC«, Karlovac, »Bohn«, Vel. Kikinda, in Jelov-šek, Vrhnika. DENAft naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu reg. zadr. z neomejeno zavezo v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1 Telef. št 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzoiavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka Vloge na knjižice in tekoii račun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog denarnih zavodov. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—121/, in od 3—47*. le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12 V. ure. Podružnici: KAMNIK - MARIBOR Stanje vlog: Din 35,000.000'- Rezerve: Din 1,500.000'-