Poštnina plačana v lulovtaL Leto XVI, št. 221 Ljubljana, torek 24. septembra 193$ Cena 2 Din Ljubljana, Knafljeva ulica &. — Xeleton fit. 8122, 3123, 3124. 3125, 812tt. Lnseratm oddeiea: Ljubljana, fielen« burgova OL A. — Tel 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica it. 11. —» Teieton St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. a. — Telefon St. 190. Računi pn poŠt. Сек. zavodih: Ljub« Ijana St. 11.842, Praga Cisto 78.180, СТПал «t. 105.241. Narodnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. tlpasnost iz Klajpede Ko je pozornost ne le Evrope, marveč domala vsega sveta obrnjena na Ženevo, kjer se poostruje abesinska afera, se je pojavila nova zadeva, ki že s svojim početkom predstavlja prav neprijeten incident in preti, da se v kratkem razraste v novo veliko afero, morda celo tako, da po svoji fatalni pomembnosti ne bo zaostajala za abesirn-sko. Mislimo s tem spor, ki se plete okrog Klajpede in ki mu je dal Hitler v svojem niirnberškem govoru tako izredno bojevitega povdarka. Da se klajpedsko vprašanje postavlja ravno sedaj v ospredje, se je najprej smatralo kot posredno zvezano z velikim sklopom homatij, kd se pletejo okrog italijansko-abesinskega spora. Toda na sedanjost jo veže še drug moment. Na klajpedskem ozemlju bodo prihodnjo nedeljo volitve, ki bedo dale doželi novo politično zastopstvo. Od teh volitev je ogromno zavisno in Nemčija se hoče že sedaj pripraviti za politično eksploatacijo volilnega poteka in izida. Znano je, da ima Klajpeda zelo veliko avtonomijo v okviru Litve, tako veliko, da je skoro zares država v državi. To ji je dodelila zmagovita antanta, ko je deželico prepustila Litvi. Obenem je kot čuvarje avtonomije določila štiri velesile: Anglijo, Francijo, Italijo in Japonsko. Vendar okrog Klajpede ni bilo posebnih sporov, dokler ni v Nemčiji prišel na krmilo hitlerizem, zlasti pa, odkar je sklenil sporazum s Poljsko. Odtlej velja Klajpeda kot dežela najmanjšega odpora, kot ono sosedno področje, kjer si more hitlerjevske ekspanzivna sila poiskati uspešnega mesta za realizacijo svojih teženj. Hitlerjevski politični emisarji so pričeli delovati v Klaj-pedi do preizkušenem hitlerjevskem načinu. v obliki političnih strank in posebnih tajnih zvez, ki jih je končno Litva razkrila ter jim napravila znani proces. Ostal je v spominu zlasti pot silnem razburjenju, ki ga je povzročil v Nemčiji v dobi saarskega plebiscita. Litva je imela neprestane težave s klajpedskim deželnim zborom, v katerem so imeli Nemci in ponemčenci večino. Litovci so v Klapedi po kmetih sicer v znatni števični nadmoči, toda sledovi vekovne germanizacije so tako veliki in močni, da imajo Litovci težave z lastnimi rojaki, ki so v obilni meri nemškutarji, kakor bi rekli pri nas. Ako skušajo tem nezavednim ljudem dati nacionalno vzgojo ter jih oeuvati J pred nadaljnjim ponemčevanjem, na- | staja vselej silen odpor na nemški strani, češ da hočejo iztrebiti Nemce in nemško kulturo. To je splošno ozadje spora. Konkretneje pa gre sedaj za to, kako bodo izpadle nove volitve. Nemci se pritožujejo, ker so Litovci vzeli aktivno m pasivno volilno pravico onim, ki so se kompromitirali v veleizdajniskih podjetjih. Nadalje očitajo Litovcem, da so uvedli v klajpedsko deželo obilo uslužbencev z ozemlja ostale Litve, dočim so mnoge klajpedske Nemce odpustili. Koliko je na teh obdolžitvah resnice, je celo bliže informiranim težko presoditi. Vendar naj ne ostane neomenjeno, da nadzorstvene sile dosedaj niso imele vtisa, da je treba nastopiti zoper Litvo. Dejstvo je, da se Litva brani pred agresivnim nastopanjem nemšk. iredenti-zma. Za njeno nadaljnjo taktiko je osnovnega pomena, kako izpadejo volitve. Po veliki kampanji, ki so jo naperili zoper volilno proceduro, se zdi, da pričakuje Berlin litovskih uspehov, pa da zato pripravlja negacijo volilnega izida samega. Ali afera gre še mnogo preko tega. Hitler je na jako nedvoumen način za-pretil Litvi in njegove pretnje kljub naknadnim oficiznim komentarjem ni mogoče razumeti drugače, kakor da napoveduje prav enostavno kar vojno silo zoper njo. Ker se je to zgodilo nekako istočasno z ženevskim konfliktom med Beckom in Litvinovom, je politična javnost brž zaslutila za tem neke čudne zveze, posebno še. ker se je kmalu nato razglasilo, da pripravljajo nemški in poljski diplomati nove razgovore na «lovu» nekje na Poljskem. In tako so se pojavile verzije o nemško-poljskih agresivnih namenih zoper Litvo. Svet je sicer vajen, da se v mednarodni politiki hitreje delajo zaključki, nego to dovoljujejo dejanja ter da ima konibinacijska igra široko področje za uveljavljanje svoje fantazije. Ali v klaj-pedski aferi bi bilo vendarle napak, ako bi zgornje domneve odpravili kar tako preorosto. Treba je imeti na umu, da je stari nemški načrt, dati Poljski prosto roko v Litvi, zato pa doseči koncesije v poljskem «koridorju». Toda Varšava je doslej dosledno odbijala vsakršno pobudo te vrste in je smatrala nemško ekspanzijo na litovski račun kot naperjeno tudi zoper .poljske interese. Ko pa je Hitler vrgel v svet svojo grožn jo glede Klaipede,-se vsakdo po pravici vpraša. Äe je kaj takega mosro-če brez predhodnega odobrenja Varšave. Pa še več. Od vseh baltiških držav je Litva ves čas najbolj navezana na Rusijo, je z njo ne le v prijateljskih, mar- ALI SO ŽE IZČRPANA VSA MIROVNA SREDSTVA Možnost nove konference zapadnih velesil v Stresi, na katero pa bi bil povabljen tudi zastopnik Abesinije Ženeva, 23. septembra, d. Čeprav je italijanska vlada odklonila predloge odbora petih za mirno poravnavo italijansko-abesinskega konflikta, vendar italijanska delegacija v ženevi ni prekinila svojih stikov z odborom petih. Včeraj je predsednik italijanske delegacije baron Aloisi posetil predsednika odbora petih Madariago in konferiral dalje časa z njim o položaju, ki je nastal po sobotnem sklepu ministrskega sveta v Rimu. O sestanku obeh državnikov je bil nato objavljen naslednji komunike: »Baron Aloisi je dopoldne obiskal predsednika odbora petih Madariago ter mu pojasnil smisel in dalekosežnosti italijanskega uradnega komunikeja glede sklepov italijanskega ministrskega sveta na sobotni seji. Ta korak se smatra kot oficielui odsrovor Italije in kol indi-rektno oriznanje pristoinosti in avtoritete odbora petih. Madariaea bo jutri poročal o demarši predsednika italijanske delegacije odboru petih, ki bo nato proučil možnost, v koliko se morejo nnoštevati italijanski ugovori ter morebitne zahteve.« Po objavi sklepa italijanskega ministrskega sveta so se razširile vesti, da odločno stališče Anglije in popustljivost Društva narodov vendarle nista ostala brez učinka in da se Mussolini v interesu ohranitve mini izogiba vsemu, kar bi pomenilo končnovel javno prekinjen je pogajanj. Tz okolice predsednika odbora petih Madariage so se celo razširile govorice, da resno razpravljajo o možnosti sk'ica-nia velike mirovne konference v Stresi. V ženevi so govorili o nekakšnem La valovom načrtu, ki ima namen pregovoriti velesile za konferenco, h kateri bi b;li pritegnjeni tudi zastopniki Abesinije. če bi bila^ z obeh strani podana zagotovila, da bo im-oia znača j izrecne mirovno, konference. Pogajanja o pogojih za to konferenco naj bi se takoj pričela. Če bi ugodno potekla.. bi se konferenca v Stresi sestaja že prihodmi teden. Vpraš^nie je seve**.. aH т^ bo ta konferenca slična oni 1. 1914 v Нэаеп, ki ie bila mirovna konferenca tik pred izbruhom vojne. ženeva, 23. septembra, n. Ob 10 dopoldne se je zonet sestal' odbor petih. Seje se ie udeVžjl tudi francoski ministrski predsednik Laval. ki je prispel iz Pariza z letalom. Sklepe odbora petih so pričakovali z veliko napetostjo, ker je bilo od njih odvisno, ali se bo diplomatska igra v ženevi nadaljevala ali ne. Bilo je več možnosti. Odbor petih bi namreč mogel skleniti ponovno posredovanje ali pa prog'asiti svojo nalogo kot končano ter vrniti svoj mandat svetu Društva narodov in počakati, ali mi bo poveril kako novo nalogo ali pa bo Društvo narodov započ^o <=vojo akcijo. Seja je bila končana ob 12.10. V informacijski pisarni so izjavili novinarjem. da je odbor petih »prejel na znanie uradni odgovor Abesinije, ki je pozitiven in po katerem je pripravljena sprejeti abesHska vlada njegov«4 predloge s pridržkom, da bo osta1* suverenost Abesinije nedotaknjena. Obenem je sprejel na znanje tudi komunike italijanske vlade o sklepih, ki so bili sprejeti na n.ieni sobotni seji. Odbor netih .je sklenil izdelati o tem poročilo, ki ga bo izročil jutri sveto Društva narodov. Мет-odajni člani posameznih delegacij tolmačiio ta sklep v tem smislu, da smatra odbor petih svojo misijo za neuspelo in da vrač?» svoj mandat svetu Društva narodov, ki raj sk'«me, kaj se ima nadalje storiti. Sklep odbora petih je bil soglasen. Sestanek Lavala z Aloisi] em Ženeva, 23. septembra, g. Francoski ministrski predsednik Laval je razpravljal danes z «lavnim italijanskim delegatom ba ronom Al^-visiem o možnostih nadaljnjega postopanja v abesinski zadevi. Popoldne :e postavil predsednik odbora petih Madari-aga, baronu A krni ju vprašanje. aH se morajo njegove včerajšnje izjave smatrati za končni odgovor italijanske vlade. Odgovor Aloisija ni znan. Gre samo ьл varnostne ukrepe. • • London, 23 septembra, d. Včeraj je obiskal angleški poslanik v Rimu italijanskega državnega podtajnika za zunanje zadeve Suvicha, da mu pojasni v imenu angleške vlade razloge za premikanie angleške vojne mornarice ter ojačenie argle-ških pc*=iadk na Sredozemskem morju k«-кот tudi vojnega materi iala. pri čemer ie pristavil, da vse to ni bilo izvedeno zaradi kakšnih agresivnih namenov Vi ti ukrepi so bili izvršeni kot naravna posledica vriše, ki ga je irzvala v zadnjih tednih ostra kampanja italijanskega tiska proti Veliki Br'taniji. Državni podta jnfk Suvich je v svojem odgovoru izjavil. da predstavna io bidi italijanski voiflšVi uferen' n-я S-erlozem-skem moriu zgolj varnostne odredbe in da nimajo nobenega agresivnega namena »istvo ženevskih predlogov Abesinija naj bi dejansko prišla v vseh pogledih pod mednarodno kontrolo, ki pa bi jo vodili Italijani Ženeva, 23. septembra d. Popoldne eo bili objavljeni predlogi odbora netih za poravnavo ital'jansk ) abesinskega spora. Odbor petih poudarja v uvodu dokumenta, ki ga je poslal italijanski in abesinski vladi, na nalogo Društva narodov, da brani teriorielno integralnost in politično neodvisnost svojih članic ter podvzame vse za pospeševanje dobrih odnošajev med posameznimi državami Društvo narodov 'ma nalogo nuditi podporo vsem držo vam, ki jo zahtevajo, kakor tudi konstruktivno pomoč v primeru nevarnosti. Nato predlaga odbor petih imenovanje inozemskih strokovnlakov v Abesiniji po Društvu narodov k; na i bi imeli nalogo, da uveljavijo izvajan ie zakonov, onemogočijo suženjstvo. nadzirajo oboroževanje, jamčijo za varnost tujcev teT poskrbe za kaznovanje trgovcev s sužnji, tihotapcev in drugih zločincev. Poseben direktorij za gospodarsko organizacijo Abesinije b' imel poleg skrbi za javno varnost tudi kontrolo nad izkoriščanjem zemeljskih zak'adov, kontrolo rad trgovino in industrijo z istočasno pritegnitvijo inozemskega kapitala, kontrolo nad javnimi deli transportom, pošto brzoja-vpm in telefonom, pobiranjem davkov iti njihovo uporabo. Izdelala naj bi se tudi organizacija kuh turnih ustanov. Sodišča bi morale obstojati iz enakega števila zastopnikov organizacijskega odbora ter abesinekih oblasti. Drugi del predlogov se bavi z možnostjo izvedbe vprašanj, ki se d rektno tičejo Italije. V Abesiniji bi se ustvarila posebna or ganizacija. ki bi ji načeloval takozvani glavna svetovalec, ki bi bil obenem vodja celotne varnostne službe ter posameznih državnih organizacij. Glavnega svetovalca bi vodili svetovale1 za posamezne re-sore iz svojih vrst Odposlanca Društva narodov in resorne svetovalce bi imenoval svet Društva narodov ter b- dosli v Abesinijo z neguševim pristankom. Glavni delegat Društvo narodov bi sproti obveščal svet Društva narodov o «vo-jem delu ter sporočal njegove odločitve abesinskemu ce9arju. Po petih letih bi se ves mehanizem podvrgel rev zi.ri. Dokument se zaključuje dobesedno: Francoski in angleški delegati so obvestili odbor petih, de sta njuni viadi zarodi mirne ureditve tali jansko abesinskega spora pripravljeni priznati Italiji za zadovoljitev njenih upravičenih tertoriainih zahtev v Abesiniji gotove teritorialne koncesije. Izjavili sta se pripravljeni v primeru potrebe za žrtve na ozemiju ob obali Somalije. Francijo in Anglija bi v tem primeru podpirali. Ita* io tudi v strem1 je-nju, da bi dobila od Abesinije jamstva, po katerih bi se izvedla zakonita ureditev vprašanja suženjstva ter trgovin-; z orožjem. Delegati Velike Britanije in Francije po Slični organi bi 9e imenovali nid za uprav- | odbor petih tudi obvestili. d<« prizrbvajo lianie javnih šol. bolnišnic. ;td nosebne italijanske interese pri goepodar- več celo zavezniških odnošajih. Sovjetska Rusija se je zvezala z njo. ko je bila še v najhujših sporih s Poljsko, in določbe pakta, ki je zvezal obe državi, so šle tako daleč, da se je zazdela Moskva kot pokroviteljica litovske ne-zavisuosti ter teritorija lne nedotakljivosti. Zato je povsem prirodno. da je na Hitlerjevo pretnjo reagirala Moskva, kakor da je .naperiena proti njej sami. In vso to afero spada kakor nalašč ne- prijazni nastop Beckov v Ženevi zoper sovjetsko Rusijo. Ni potemtakem treba mnogo fantazije, pa res zagledamo okrog klajpedske afere napeta nemško-poljsko-ruska nasprotja. Kolikor bolj se bo Evropa koncentrirala okroer abe-simske zadeve in po njej povzročenega italijansko - britanskega spora, toliko ooasneiša postaja ta vzhodna sfera, toliko bolj se segreva netivo, nakopičeno v njej. skem razvoju Abesinie in njere ztii<£uje tugovine. V prmeru, da se upoštevajo upravičeni in v prejšnjih pogodb-.ili določeni interesi Velike Br tanije ter Francije, bi bli ti dve državi pripravljeni podpreti italijanske gospodarske zahteve v Abesiniji. V predlogih ni ničesar omenjenega, da bi тота] biti takozvani glavn: svetovalec Italijan, vendar pa si je težko predstavljati, da niso mislili i*a imenovanje it?! jonskega guvernerja, čeprav bi na argleški strani gotovo povzročali težk<>če, se more tudi domnevati. Ha bi bili vodilni resorni svetovalci prav tako Italijani. Italijanski pomisleki Rim, 23. septembra, d. Tudi tu so bile smoči razširjene vesti o možnosti mirovne konference, pri čemer pa se je pojavila in-teresantna verzija, da bi to ne bila konferenca velesil, temveč konferenca zastop- nikov Italije z enim ali več predstavniki, sveta Društva narodov. Sicer pa so v italijanskih uradnih krogih slej ko prej naziranja, da je mogoča uspešna italijanska gospodarska ekspanzivnost ter kolonizacija v Abesiniji samo tedaj, če bo postavljena Abesinija pod vojaško nadzorstvo Italije in če bo razpuščena abe-sinska vojska. Kako je Italija odločena vztrajati na tej zahtevi je razvidno tudi iz včerajšnjega uvodnika oficioznega »Giornala r' Italia«. Mussolinijevo glasilo vidi glav.io pogreško predlogov odbora petih v tem, ker se abe-sinska vojska še nadalje nahaja brez nadzorstva pod neguševim vodstvom, ki naj bi obdržal tudi nadalje vodstvo abesinske zunanje politike. Vse to sili Italijo k nadaljnjemu pošiljanju vojaštva in vojnega materi jila v vzhodno Afriko, da se zavaruje proti neprestanemu ogrožanju s strani Abesinije, ki se mora enkrat za vselej onemogočiti. Umik abesinskih čet Addis-Abeba, 23. septembra, n. Da se izogne vsem možnostim spopadov, je odredil abesinski generalni štab. naj se vojaške sile, zbrane v pokrajini Tigre vzdolž eri-trejske meje. umaknejo za 25 km. Na meii sami so ostale samo neznatne abesinske sile. novi cesin Eden zahteva, naj svet Društva narodov uporabi določbe ČL 15 pakta Društva Ženeva, 23. septembra n. Angleški minister Eden je izjavil, da ne more v imenu angleške vlade pristati na nobene nove italijanske zahteve. Angleško stališče je še danes isto, kakor je bilo pred začetkom razprav odbora petih, namreč, da se naj preneha vsaka debata in da naj prične poslovati svet Društva narodov, ki naj uporabi določbe ČL 15 pakta Društva narodov. Vest da je baron Aloisi »poročil predsedniku odbora petih Madariagi italijanske pripombe k najnovejšim posredovalnim predlogom, smatrajo londonski listi kot ugodno znamenje, ker sedaj Mussolini prvič ne vztraja na svojem stereotipnem »Ne«, temveč kaže voljo za pogajanja; do-znave pa se, da so nekatere ital janske zahteve preobsežne in da jih odbor petih zato bržkone ne bo mogel sprejeti kot podlago za nadaljnja pogajanja. »Times« pravijo, da ima Anglija popolno razumevanje za italijanske zahteve po razširjenju in udeležbi pri eksploatacija si-rovin v Afriki. Tu gre za neenakosti med tistimi, ki imajo , in tistimi, ki nimajo, ne samo za kalijo. Toda Italija je prav tako podpisala pakt Društva narodov kakor Velika Britanija, ta pakt pomeni- novo ureditev mednarodnih odnosa iev. V očeh Velike Britanije je bil palet DN vecVio sredstvo za mirne korekture neenakosti in za kruto ovekovečenje trenutnh razmer. V tei točki, je Velika Britanija brez dvoma vedno raziskovala od nekaterih svojih celinskih sosed. Sedaj ni ne za Italijo ne za nobeno drugo državo, ki se čuti prikrajšano, nobenega vzroka za domnevo, da Anglija podpira DN kot borca za status quo. »Times« razpravljajo nato o okrepitvi poudarjajo, da vojne ladje niso z>ato, da bi vsak trenutek metale granate, temveč je n j1 hov a naloga, da ohranijo mii med narodi. Zaradi miru je tudi DN, ki mora jamčiti varnost pomorskih cest in zvez na Sredozemskem morju, od katerih je odvisna varnost Anglije. Ladje so poslane zato, do bi mogle takoj n učinkovito posredovati pri vsakem incidentu, ki bi utegnil nastati v Evropi in zanetiti рогат Skupni manevri turške in grške mornarice Carigrad. 23. septembra, g. Predsednik turške republike Kemal Atatišrk, vsi ministri in vrhovni poveljnik turške armade so zaradi napetega položaia na Sredozemskem morju odpotovali danes v' Ankaro, kjer bo skupno z vojaškimi funkcionarji seja državnega sveta. Kakor zatrjujejo, bo turška mornarica skupno z oddelkom grške mornarice, ki je slučajno v turških vodah, izvedla pomorske manevre. Zaplemba poljskega parnika v Italiji Varšava, 23. septembra. g\v. Italijanska vlada je zaplenila 15.000-tonski parnik »Baturi«, ki ga gradijo v ladjedelnici v Tržiču za Poljsko, za prevoz italijanskih čet. Poljska vlada je zaradi zaplembe pri italijanski vladi protestirala. Port - Said, 23. septembra. AA. V zadnjih 48 urah so prepeljali skozi Sueški prekop 6.500 italijanskih vojakov, 4.ISO ton bencina, nafte in drugega tekočega goriva ter 4221 ton drugega gradiva. Neapel], 23. septembra. AA. V vzhodno Afriko je odphi'1 parnik »Piemonte« s 3.100 pomorskih srl na Sredozemskem morju in f vojaki in 294 fašistijnimi miličniki. Kongres pravnikov Je MI sinod zaključen Za predsednika je bil zopet izvoljen ministrski predsednik dr. Stojadinovic — Vsebina sprejetih resolucij Beograd, 23. septembra, p. Na sinočnem banketu v Oficirskem domu, ki ga je priredil članom pravniškega kongTesa predsednik kongresa dr. Milan Stojadinovič, je v imenu vlade pozdravil goste prometni minister dr. Mehmed Spabo. Za njim govorili še minister pravde dr. Miškulin, predsednik Narodne skupščine Cirič, bolgarski pravosodni minister Karadžosov, bolgarski poslanik Kazasov, češkoslovaški poslanik Girsa Danes dopoldne so zasedale štiri sekcije kongresa, ki so razpravljale o predloženih referatih. Delo sekcij je bilo ob 11. zaključeno in tedaj se jt. nadaljevalo zasedanje plenuma Sprejete so bile resolucije, ki pravijo med drugim: Z zakonskimi predpisi o pripravljalnem postopku se niso v zadostni meri zaščitile pravice braniteljev V interesu pravne ob-raiÄbe obdolžencev, pa tudi v interesu ustvaritve smotra kazenskega postopka je treba te pravice z zakonsko novelo razširiti in v večji meri zagotoviti. Posebno naj se izvrši sprememba v pogledu svobodnega občevanja branitelja z varovancem, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu, glede prisostvovanja branitelja pri zasliševanju obdolženca in prič ter glede pogleda vseh spisov. Potrebno je izenačenje prava o privatnem zavarovanju s posebnim zakonom o pogodbah o zavarovanju in z zakonom o nadzorstvu nad zavarovalnicami. Pri tem delu naj se vpoštevajo ne samo rezultati primerjalnega prava, nego tudi potrebe domačih razmer, pri nas. Izenači naj se pravo o delniških družbah na osnovi že obstoječega načrta, v katerem naj se kazenske sankcije za organe denarnih -a vodo v poostrijo. Kongres pravnikov ugotavlja, da danes sodniki ne uživajo jamstev za sodniško neodvisnost, ki je temelj vsake pravne in kulturne države ter zahteva, da se jamstva za nezavisnost sodnikov začnejo takoj izvajati. Poleg jamstev smatra kongTes da mora omeniti kot posebno važni in nujni tudi stalnost in in nepremestljivost, dalje imenovanje sodnikov po predlogi' sodniškega kolegija na osnovi natečajev in avtomatsko napredovanje. Kongresu je tudi mnogo na tem. da poudari velik pomen izboljšanja gmotnega položaja sodnikov. Takoj nato je bila soglasno izvoljena nova uprava stalnega pravniškega kongresa z ministrskim predsednikom dr. Milanom Stoj-"dinovičem na čelu. Za podpredsednika so bili izvoljeni dr. Metod Dolenc iz Ljubljane, dr Stevan Adamovič iz Novega Sada in dr. M. Tvšič iz Zagreba Nadalje so bili izvoljeni v upravo poleg drugih dr; Rudolf Sajovic, dr. Anton Urbane, dr. Sto-jaai Bajič in dr. Јите Adlešič. Ob 19. se je kongres zaključil. Udeleženci odpotujejo jutri na kratke ekskurzije. Dr. Pirkmajer vpokojen Za novega podbana je imenovan dr. Stanko Majcen Beograd, 23. septembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra П. so z ukazom kraljevih namestnikov in na predlog notranjega ministra vpokojeni: Dragutin Antlc, pomočnik notranjega ministra, dr. Otmar Pirkmajer, pomočnik bana dravske banovine, Janicije Krasojevič, pomočnik bana vardarske banovine. Beograd, 23. septembra. AA. V imenu Nj. Vel kralja Petra П. sta z ukazom kraljevih namestnikov in na predlog notranjega ministra imenovana: za pomočnika bana primorske banovine Humbert Luger, načelnik notranjega ministrstva; za pomočnika bana dravske banovine" dr. Stanko Majcen, inšpektor notranje-ministrstva. Situacija iz Zagreba MiSljenje zagrebških opozicijskih krogov o momentanem položaju — Konference med srbijansko in hrvatsko opozicijo Zagreb, 23. septembra, р. V zagrebških opozicijskih krogih prevladuje mišljenje, da je nastopil sedaj zastoj v političnem položaju. ' Voditelji JRZ bodo prihodnje dni posvetili vse svoje sile organiziranju nove stranke ter se bodo izogibali vsaki akciji, ki bi lahko škodovala organizira. jyu JRZ v sedanji obliki in Pod sedanjimi usodnimi pogoji. V Zagrebu pričakujejo prihoda voditeljev srbijauskega dela združene opozicije, ki «e bodo razgovarjaLi z dr. Mačkom in njegovimi prijateli o nadaljnji- skupni taktiki. Računajo pa, da se bodo vršili ti razgovori dalje časa in da ni pričakova. ti tako hitro kakih definitivnih rešitev. Vesti o skupni politični organizaciji združene opozicije pa sQ še vedno brez podiage. Dr. Maček odločno odbija vsako fcdično kombinacijo ter opozarja prijatelje lz srbijanske opozicije, da ni in noče biti šef kaike stranke, marveč pokre-ta. Ce se pri teh posvetovanjih ugotovi, da s0 prediiogi srbijanskih opozicionalcev za rešitev hrvatskega vprašanja nespre. jem 1 ji vi za dir. Mačka, zaradi tega po mišljenju zagrebških krogov še ne bo prišlo d0 razkola, neg0 b0 »združena opozicija« ostala tudi v naprej kot čisto teh. nično sredstvo za razne politične akcije. V zvezi z raznimi vestmi o razmerah v združeni opoziciji je sprejel dr. Maček dopisnika »Obz0ra« ter mu med drugim izjavil: »Dosedanji sporazum združene opozicije je imel samo volilni značaj, kar se je že ponovno naglasilo, ker bi spričo sedanjega voJiinega zakona ne mogla postaviti vsaka stranka za sebe svoje posebne kandidatske liste. K0 sem bil zad. njič v Beogradu, sem se razgovarjal z Ljubo Davidovičem in JoCo Jovanovičem. pa это se zedinili v tem. da bi bilo dobro ugotoviti vse naše ekupne točke, ki bi mog'e služiti kot osn0va za bodoče skupno del0. V ta namen bo delegirala vsaka od prizadetih skupin po enega za. stopnika v poseben odbor, ki bo o vseh teh vprašanjih neobvezno razpravljal in o tem obvestil vodstva strank. V koliko so srbijanske oPozieijske stranke sorodne Po svojem mišljenju hrvatskemu stališču, bodo p&kazali razgovori. Mnogo političnega prahu so dvignila razkritja oficioznega »Vremena«, da g Vilder ob svojem zadnjem obisku v Beogradu ni razpravljal le s šefi združene opozicije, temveč tudi z g. Aco Stanoje. vičem in še drugimi prvaki JRZ. »Vreme« iznaša to senzacijo kot dokaz, da se dr. Maček im njegovi prijatelji ne name. ravajo držati združene opozicije, temveč &o pripravljeni eventualno navezati stike tudi z režimsko stranko. »Vreme« poudarja, da vlada radi tega v vrstah srbijanske izvenparlamentarne opozicije veliko ogorčenje. Informirani zagrebški krogi ne zanikajo, da je g. Vilder govoril tudi z voditelji JRZ, pravijo pa, da so trditve (.Vremena« le prozorna intriga. G. Vilder je bil v Beogradu, da zbere informacije, in zlasti, da vid'i, kako je z novimi političnimi zakoni ter kako gledajo razni Politični činitelji na hrvatsko vprašanje. V Zagrebu zatrjujejo, da so rezultati in. formativne konference g. Vilderja s prvaki JRZ povsem negativni, a tudi glede programskih pogledov srbijanske opozicije g. Vilder ni našel jasnosti in opredeljenosti. Vodilni radikali odločno 0dkla. njajo federacijo in vsako dalekosežnejšo revizijo današnje notranje ureditve. Vodil, ni politiki iz združene opozicije pa so sicer revizionisti, toda zamišljajo si preureditev države v znaku formiranja treh plemenskih blokov, med katerimi bi seveda srbski blok potem že po svoji številčni nadmoči na koncu ZoPet igral vodil. n0 vlogo v državi in hi taka federacija značila le utrditev enostranske hemonije. mije Minister dr. Krek o političnih vprašanjih Ideologi nove radikalske stranke gg. nar. posl. Dragiša Cvetkovič, minister Djura Jankovič in minister dr. Miha Krek so tudi v nedeljo govorili na raznih shodih o programu in o ciljih nove politične organizacije. Pri nas so te prireditve posebno zanimive. V Ptuju n. pr. je bil politični shod združen s cerkveno manifestacijo in prosvetnim zborovanjem. Ob 10 je bila na trgu slovesna maša. Nato so povodom 40 letnice ptujskega Prosvetnega društva sledili govori o prosvetnem delu. Na zadnje pa je minister dr. Krek razpravljal o prosvetnem delu na severni meji, o organizaciji radikalske stranke in o delu vlade. Gospod dr. Krek je v Ptuju ponovil" misli iz svojega govora, ki ga je imel isti dan zjutraj v Konjicah in ki ga v obširnem izvlečku objavlja ponedeljski »Slovenec«. Najprej je rekel, da so pristaši bivše SLS v konjiškem okraju bili preganjani in od orožnikov zlostavljani, ker je njihovo jugoslovensko prepričanje temeljilo na slovenskem prepričanju. Toda oni so vse to prenašali iz zvestobe do voditelja dr. Korošca in zaradi ugleda naroda in države. Kar se vlade tiče, je minister dr. Krek tudi v nedeljo izjavil, da je trdna in stalna. One, ki bi o tem dvomili, je opozarjal, da še danes velja zakon o zaščiti države, po katerem so bili v prejšnjih režimih baje kaznovani kot protidržavni elementi vsi, ki so samo dvomili v trajnost vlade. Po zakonu o zaščiti države so odgovorni tudi oni, ki razširjajo vesti, da bo vlada padla in da se vrača prejšnji režim. Toda sedanja vlada temelji na ljubezni in zaupanju naroda. Misel nove radikalske stranke je dozorela že pred letom dni na Hvaru kot ideja sodelovanja treh: radikalov, muslimanov in prijateljev dr. Korošca. Prvotno je hotela bivša SLS sodelovati že z g. Jevticem in je zahtevala pri volitvah pravico postaviti na Jevticevi listi v vsakem okraju svojega kandidata. Jevtič pa na to ni pristal in zato je bilo sodelovanje nemogoče. Potem so se skupaj borili s Hrvati, da zrušijo proti-Ijudski režim, vendar niso mogli iti skupaj z 'dr. Mačkom tudi na volitve, ker ni povedal, kakšne cilje ima po 5. maju. Prehajajoč na razmere v Sloveniji je minister Krek ostro napadel jugoslovenske elemente, češ da so janičarska skupina, hujša od Turka. Ta skupina hoče z največjo strastjo uničiti nasprotnika in komaj čaka na možnost, da pri- staše bivše SLS znova preganja. Vedno jih je denunciraia kot protidržavne, četudi so vedno dvigali državo in dinastijo nad vse politične stranke. Gosp. dr. Krek je nato izrazil željo, da bi se končalo vladanje na bajonetih. Sedanja vlada je prevzela veliko socialno, gospodarrko in politično pogorišče. Državne blagajne so prejšnji režimi eks-ploatirali za svoje strankarske namene. Od 6. januarja 1929 skozi šest let so odbijali ti režimi ljudstvo od sodelovanja in ravno tako dolgo so rušili zaupanje v denarne zavode in zadruge. »Gotovo bi sedaj,« je'izjavil g. dr. Krek »vsi želeli, da še razmere hitro izboljšajo. Vendar pa je to ,v razmerah, v katerih se nahaja naše gospodarsko državno življenje, nemogoče in je splošnemu ozdravljenju ovira. To ozdravljenje moramo mirno, na ravni liniji razvijati navzgor v boljši konkurenci!« Končno je dr. Krek poudarjal, da so nasprotniki pri spremembah vlade vse preko noči spremenili. »Mi pa ravnamo drugače, ker smo sicer strankarji, toda samo zato. da bi za državo skrbeli.« Kot cilj sedanjega režima je označil minister dr. Krek to, da bo mogel vsak mož in vsak fant pristopiti k svobodnim, tainim, neodvisnim volitvam. Vlada se zaveda, da mora izdati težke odredbe, ki režejo globoko, da ooskusi ozdravit? razmere. Pri tem se je opirala na JRZ. V to stranko vabi g. dr. Krek vse poštene in odkrite Slovence. Odk^nja pa vse, ki so se pregrešili nad prijatelji dr. Korošca. Kot novo jugoslovensko ideologijo je v zadnjem stavku svojega grovora g. dr. Krek podal geslo: »Ker Slovenec, zato Jugoslovan! Čim bolj Slovenec, tem bolj Jugoslovan!« To ges'o velja seveda tudi za ostale: Čim boli Hrvat, tem bolj Ju-gosloyan, čim boljši Srb, tem boljši Jugoslovan. Spor med Nemčijo in Litvo Kovno, 23. septembra. AA. Litovska vlada, ki je pripravljala pritožbo na svet DN proti Nemčiji, je zaradi preobremenjenosti sveta DN z italijansko - abesinski m sporom opustila svojo namero in sebo zadovoljila samo z noto državam — podpisnicam klajpedskega statuta. SHEcKE ZA MÜVCI KOLO DRŽ. RAZE. LOTERIJE SO DOSPELE Prvo žrebanje se Do vršilo 9. m 10. oktobra. Segajte po srečkah, ki prinesejo v vsakem kolu mnogim blagostanje in izdatne denarne pomoči. Srečke morete kupiti v vseh poslovalnicah »Jutra« in v podpisani hranilnici ZADRU2NA HRANILNICA R. Z. Z O. Z. LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 19. Beležke Značilno bojno glasovanje Te dni je pripravila mlajša struja v mariborskem klubu slovenskega katol. akademskega starešinstva mariborskim prvakom JRZ ne bas prijetno presenečenje. Kakor znano so se z vodilnih mest v slov. kat. starešinstvu morali zadnja leta malo dane povsod umakniti politično eksponira nejši člani. Tako je pred let: stopil n.' mesto dr. Natlačena, ki je zavzemal me sto predsednika starešinske centrale v Ljubljani dr. GosaT kot kandidat m!ejš< etruje. V Mariboru se je pred leti mora s predsedniškega mesta umakniti takratn-' župan dr. Juvan, na njegovo mesto je pri šel dr. Leskovar Pri nedavnem občnem zboru pa je mlajša struja popolnoma zavzela vse odborniške fukcije in na predsedniško mesto je bil izvoljen sodnik dr. Kejžar. Pri tem je bila izdana parola, dč politično eksponirani gospodje ne smej< biti v odboru. Ta parola je prodrla. Ko so nekateri prvaki JRZ videli nevamoet, k jim preti radi nezadovoljstva in drugačne orientacije mlajše struje, «o hiteli s primerno kandidaturo mlajšega člana in so forsirali na predsedniško mesto maribor skega zastopnika »Slovenca« inž. Murija. ki ga pa tkzv. nepolitična struja ni hote la izvoliti, ampak je z ogromno večino iz volila sodnika dr. Kejžar ja. To značiVo bojno glasovanje je mariborske prvake JRZ precej poparilo, zlast ker so sedaj v vodstvu starešinske organizacije tudi ne kateri člani, ki so z njimi v več ali mani odkritem konfliktu. „Domoljub" o novem banu »Domoljub« objavlja na prvi strani sliko novega bana g. dr. Natlačena in daljši uvodni članek, v katerem pravi med drugim: »Z veliko naglico se je pretekli teden razširila vest, da je za bana v naši banovini imenovan dr. Marko Natlačen, mož, ki je s vojim delom za narod že v minulih letih dokazal, da je med vsemi najvrednejši in najsposobnejši za odgovornosti polno in odlično mesto najvišjega predstavnika oblasti v naši deželi. Vsi pošteni Slovenci smo se tega imenovanja ikreno razveselili, ker vemo, da je s tem napravljen velik korak k ureditvi razdra-panih razmer. Vsi pošteni Slovenci pa v tem visokem imenovanju vidimo in z zadoščenjem ugotavljamo, da mu je z najvišjega mesta dano zadoščenje za vse kri-vioe in zlo, ki jih je g. ban moral zadnja leta pretrpeti zaradi svoje značajnosti m zvestobe do ljudstva, iz katerega je zra-etel«. Dalje pravi »(Domoljub«, da »naše ljudstvo upravičeno pričakuje od novega g. bana, da mu bo čimprej dal možnost, da samo s svobodnimi volitvami izravna krivico, ki mu je bila storjena«. Menda mt-sli pri tem na občinske volitve, ne pove pa, kako näj se razpišejo nove občinske volitve, ne da bi se "kršil zakon. Končno zaključuje podeželsko raddkal-sko glasilo svoje razmišljanje o novem banu z ugotovitvijo: »Ker ga poznamo kot moža, ki ve, kaj hoče, zaupamq vanj- popolnoma. Lahiko rečemo, da bi nam vlada v Beogradu ne bi mogla pokloniti lepšega darila, kot na mga je z imenovanjem novega g. bana«. D emisije občinskih odborov po Hrvatskem Ponekod v savski banovini se vrši sistematična akcija, da občinski odbori, izvoljeni 1. 1933. podajo ostavke in s tem izsilijo nove volitve. Ostavke motivirajo s tem, da občnski odbor v sedanjih prilikah ne möre več delati, ker njegovi člani re uživajo zaupanja prebivalstva. Kakor je razvidno iz zagrebških listov, je prislj do takih kolektivnih odstopov do sedaj •• kakih 20 obö'nah. Ostavke obravnavajo pristojna sreska načelstva kot nadzorstveni organi. Nekatere ostavke so bile že zavr njene z ugotovitvijo, da so v smislu zakona o občinah premalo utemeljene. lz tega sklepajo, da bodo z enako motivacijo zavrnjene tudi druge kolektivne ostavke. V nekaterih primer h pa bo uvedena tudi preiskava, ker obstoja upravičen sum, da člani občriskih odborov aH vsaj nekateri med njimi niso podali ostavke prostovoljno, marveč so bili v to prisiljeni po grožnjah sfanatiziranih pristašev dr. Mačka. „Kmetski List" in hrvatsko vprašanje Glasilo gg- senatorjev dr. Marušiča in Puclja razmišlja o »značilnih posledicah političnih dogodkov« ter prihaja med drugim do sledečih zaključkov: »Razočarane množice gledajo okoli 6ebe in iščejo tistega, ki bi jim pomagal. Begajo sem in tja, dokler ne spoznajo, da je rešitev v njih samih. Vsa moč in oblast izvira iz njih. Treba je iz tega spoznanja preiti k delu in se polastiti javnega življenja - . . Vsedržavni kmečki pokret bo prav hitro rešil tudi hrvatsko vprašanje, o katerem danes vsi govore, a nihče ne pove, kako naj se reši. Prišel je čas, da ее vee kmet-sko ljudstvo strne v bojne vrste in začne korakati naprej do zmage. Kmetski klici se čujejo iz Sumadije in Bosne. Hrvatska je vsa objeta v seljaškem pokretu, čeprav jo teži hrvatsko vprašanje. In tudi slovenski kmet utrjuje svoje vrste, da stopi skupno v kmertsko koU>« Vpis učenk na zasebna učiteljišča Beograd, 23. septembra, d. Z odlokom ministra prosvete št. 35042 /35. je dovoljen vpis učenk na zasebna ženska učiteljišča v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu Pod pogojem, da se obvežejo starši ali skrbniki vpisanih učenk, da se te ne bodo Po dovršenih študijah potegovale za namestitev v državni službi. Obveza mora biti podpisana na sreskem sodišču ali pa pri policijski upravi, ki morata Potrditi istovetnost podpisnikov. Iz poštne službe Beograd, 23. septembra AA. Imenovan je za načelnika splošnega oddelka ministrstva za pošto rn brzojav g. M lorad Ni-količ, doslej poštni direktor v Sarajevu. Po jubileju CMD Učiti se je treba iz skušenj v preteklosti in iz dela drugod — Naše občine in CMD — Potreba intenzivnejše propagande Naslednji članek, Id ga je napisal preizkušen narodno obrambni delavec in podroben poznavateij naše novejše zgodovine, morda tu in tam premalo vpošteva današnje težke razmere, kakršnih naši predniki niso poznali. Vendar je v članku polno iniciativnih misli, ki zaslužijo preudarek in vpoštevanje. Petdeseta glavna skupščina Ciril-Me-todove družbe, ki se je vršila pred tednom dni, je zaključila prvo polstoletje družbinega življenja. Marsikomu se je zdela skromnost, s katero se je obhajala ta pomembna obletnica, nekam prevelika in imeli smo priliko čitati v časopisju rahle očitke nacionalni javnosti, da nima ш narodnobrambno delo in njega organizacijo pravega razumevanja ali da ga vsaj ni pokazala z večjo udeležbo. Ta obtožba se nam vsaj za ta primer ne ^di povsem pravična, kajti ravno v širših vrstah je najti zanimanja za narodno delo dovolj, ni pa vedno dovolj iniciative in smotrene organizacije. To ni vprašanje, ki se tiče samo jubilejnega slavja. Ne spadamo med one, ki so pogrešali zunanjega sijaja ali šum-nih prireditev, vendar se pridružujemo od več strani izraženemu mnenju, da bi bil jubilej take ustanove, kakor je CMD, zaslužil večjega poudarka. Pred vsem pa nam je žal, da se je zamudila izredna propagandna prilika, kakršna se ne povrne tako kmalu. Kajti ravno propagandnega dela potrbuje družba, ako se hoče iz povojnega zastoja dvigniti na nekdanjo višino. Saj letošnja obletnica ne pomen ja konca dela, marveč nov začetek, začetek epohe, ki naj enakovredno sledi oni, ki se je letos zaključila. Če pa imamb to voljo, je prav da si v trenutku, ko stojimo na mejniku, pogledamo v oči in gledajoči v preteklost, obračamo svojo pozornost dobrim, pa tudi manj dobrim stranem dosedanjega dela, kajti tudi pogreške so lahko dober kažipot v bodočnost. Zunanja in notranja zgodovina družbinega razvoja je zakladnica izkušenj, katero je tudi obletnica sama obogatila in te izkušnje naj hi nam služile kot praktična šola za bodočnost. Ob petdesetletnici je bila razpisana ■narodna zbirka za družbin jubilejni sklad. Kako je ta akcija uspela, pripovedujejo blagajnikove številke povest, ki ni baš vzpodbudna. Pa vendar bi bil zgrešen sklep, da je požrtvovalnost narodnega občinstva tako zelo odrekla. To pač vemo iz izkušnje, da samo s pozivom v časopisju in morda še s par noticami taka zadeva ni opravljena. V bližnjem sosedstvu imamo dovolj vzgledov, kako je treba vzeti tako akcijo v roko. Če si more mala Avstrija zbrati »sto milijonov grošev« in »Narodni jed-nota severočeska« milijon čeških kron kot izreden enkratni dar za narodno ob- rambo, bi morala biti mogoča tudi pri ras sorazmerna številka. Na Češkoslovaškem so prevzele akcijo za jubilejni fond mestne in podeželske občine. Pri nas v današnjih razmerah na kaj podobnega ni bilo misliti, toda nekaj več bi od naših avtonomnih edinic bili smeli pričakovati Da se je izmed štiri sto občin oglasilo samo sedemnajst, je pač malo, da o zneskih niti ne govorimo. Edina Ljubljana je s svojim darom dala boljši vzgled. Druga točka, ki se sama vsiljuje, so podružnice. Ni veselo, če moramo tudi v jubilejnem letu priznati, da njih število ni vzrastlo ne;d 103. To je manj kakor petina predvojnega stanja. Leto za letom kličemo po večji organizacijski aktivnosti, pa smo glas vpijočega v puščavi. Pred približno tridesetimi leti je ugotovil dr. Žerjav v kritiki družbe (Omla-dina Ш): »Dohodki družbe so majhni, ker se štedi pri izdatkih za pisarno ... Centrala spi in ker ta ne deluje, spe tudi podružnice.« Ne rečemo, da bi veljale te besede tudi danes v vsej trpkosti. Gotovo ne veljajo o izvoljenem vodstvu. Zdi se pa res, da centralna pisarna in sploh upravni aparat družbe več ne zadoščata. štednja na tem mestu je gotovo pogrešna, organizatorni in propagandni aparat zahteva zadostnih gmotnih in personalnih sil. Družba ima o tem že izkušnje. Njena najdelavnejša in najuspešnejša doba je razdobje od leta 1907 do začetka vojne. Družba je izboljšala pisarno in nastavila dva potovalna organizatorja. Podružniška organizacija se je naravnost vzgledno izpopolnila, dohodki so bistveno vzrastli: Da navedemo en primer: od 85.000 kron leta 1907 so se dvignili že v 1. 1908 na 136.000 in v naslednjem letu na 185.000. V tej dobi je dobila družba tudi svoje mecene, ki so ji naklonili znatna premoženja. Po vojni pa je družba organi-zatorno padla na nivo daleč pred 1. 1907. Bilo bi prav, da bi se družba učila rz. lastne zgodovine. Namen teh premišljevanj niso rekri-minacije. Nikomur nočemo delati očitkov, vsem pa, družbi in slovenski javnosti, bi radi priporočali, da nastopimo skupno pot v novo polstoletje s trdno voljo, ogibati se grehov, ki nas jih uči spoznavati pogled v preteklost, pa tudi ne oklevati, kjer in kadar se pokaže potreba novih naporov in notranjih reform. Uradniške doklade in stanarine Zagrebške »Novostk objavljajo iz uradniških krogov članek, v katerem med drugim pravijo: »Kakor je znano, so Ы1е državnim m samoupravnim uradnikom z novo uredbo znižane plače, ki niso bile že niti do sedaj bogzna kako sijajne. Uradniki bodo prejeli zmanjšane prejemke že s 1. oktobrom xer bodo morali s tem dnem reducirati tudi svoje izdatke. Ako se glede prehrane in obleke da trditi, da so cene nekaj popustile, je vsofa, ki jo mora plačati uradnik za stanarino, še vedno previsoka v primeri z njegovim» dohodki. Vzemimo družino štirih članov, kjer je oče uradnik pete položajne skupine. V Zagrebu bo težko našel tak uradnik stanovanje pod 1000 Din mesečno, na deželi pa bo moral plačati zanj vsaj 600 Din. Z novo uredbo je reducirana takemu uradniku osebna doklada na 130 Din, dočim mu je dosedanja doklada za ženo ukinjena, kakor tudi doklada za otroka, če sta stara nad 16 let, drugače pa zmanjšana za 60 Din. Z drugimi besedami se to pravi, da bo ta uradnik prejemal od 1. oktobra dalje v najboljšem primeru 330 Din manj kakor do sedaj. Da bodo uradniki lahko izpolnjevali svoje obveznosti, je nujno potrebno, da jim pri tem solidarno pomagajo oni faktorji, napram katerim imajo uradniki svoje obveze. V prvi vrsti prihajajo v poštev hišni la- stniki. ki bodo gotovo uvideli potrebo, da pomagajo svojim najemnikom s tem, da lxr do znižali s 1. oktobrom najemnine ter tako omogočili uradnikom najemnikom, da bodo lahko s preostanki svojih prejemkov skromno vzdrževali svoje družine-?:. Nova izdaja uredb o draginjskih dokladah V uredbi o zmanjšanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev od 17. t. m. je bilo dano finančnemu ministru pooblastilo, da objavi prečiščeno izdajo uredbe o draginjskih dokladah državnih uslužbencev (številka 10.990-1-1932) in uredbe o draginjskih dokla/jah državnih vpokojencev (številka 11.330-1-1932), in sicer pod nazivom «Uredba o osebnih in rodbinskih dokladah državnih uslužbencev» in «Uredba o osebnih in draginjskih dokladah državnih vpokojencev». Na osnovi dobljenega pooblastila je finančni minister že izdal popravljeni izdaji obeh uredb, ki sta objavljeni v Službenih Novinah od 21. septembra. V besedilo stare uredbe so vnesene le spremembe, ki so stopile v veljavo z uredbo o zmanjšanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev od 17. septembra. Nova vohunska afera v Franciji Pariz, 23. septembra. AA. Listi že nekaj dni prinašajo obširna poročila o are-tac:je nekega Danca in neke Nemke, nemške državljanke, ki so ju aretirali v Strasbourgs Kakor se doznava, sta oöa komunista. Po pisanju »Joura« gre za zelo resen primer vohunstva. Pri aretrrancih so našli velikanske zneske denarja "n dokumente, iž katerih je razvidno, da sta delala za Sovjetsko unijo. V dokumentih so bili izključno podatki o ?ranc>->ki vo'aüki obrambi. Med drugimi so našii ;io najmanjših podrobnosti izdelan načrt v taktiki komunistov v francoski vojni industriji. Najdeni dokument je tako važen, da se je z njim ukvarjal v soboto celo m -nistrski «vet. Kakor govore, bo zaradi tega odkritja prišlo do doplomatskih intervencij. Niso izključena velika presenečenja ker se bo po podrobni proučtvi najdenih dokumentov dalo po vsej priliki ugotoviti, de gre za organizacijo, ki zbira na Francoskem podatke in poročila, ki }:h potem prenaša kurir z diplomatskim potnim listom v inozemstvo. Tajno skladišče orožja na Dunaju Dunaj, 23. septembra. AA. Policija je na nekem gradbenem prostora odkrila skrivno skladišče orožja. Raaen mnogo pušk in več strojnic so našli tudfi popotao opremo za instaliram je majhne radijske postaje. Razen tega eo prišli na sled tudi tajni niarodnosocialističm propagandni centrali, ki je imela svoje podražmice v vseh diunajskih krajih. Mnogo oseb je are tiranih. tol Vremenski pregled Evropa: Depresija z dežjem nad Skandinavijo. Visok pritisk s pretežno jasnam vremeno1» 'v ostalih predelih. Jugoslavija: Prevladovalo je jasno vreme povsod- Dežja ni biLo. Temperatura se je nekoliko zvišala. Minimum Zagreb 8, maksimum Senta 31. \ Vremenska napoved Novoeadska napoved za danes: Pretežno jasno s povečanjem oblačnosti in malim ohlajenjean v zapadnih in severnih predelih, kjer bo mogoče samo nekoliko deževalo. ZagrebšKa vremenska napoved za danes: porast oblačnosti, zlasti na severa, prehodno poslabšanje vremena, bržkone bo postalo tudi hladneje. Dn"ajska vremenska napoved za torek: Pretežno oblačno, ponekod tndi padavine in bolj hladno; pozneje spet naglo zbolpa-nje. Maši kraji in ljudje Zdravniški tečaj o raku V Ljubljani so se zbrali naši najuglednejši kirurgi Ljubljana, 23. septembra Tečaj o raku za zdravnike je bil otvorjen danes dopoldne ob 9. v predavalnici ženske bolnišnice. Predsednik društva za proučavanje in zatiranje raka dr. Alojz Xalokar se je najprej zahvalil kr. banski upravi za gmotno pomoč_ ki je tečaj omogočila. Pozdravil je zastopnika mesta Ljubljane mestnega fizika dr. Rusa, upravnika bolnišnic dr. Gerloviča in dr. Radmana, direktorja Higienskega zavoda dr. Pirca, zastopnika mariborskega pododbora društva in mariborskega zdravniškega društva dr. černiča in predsednika Slovenskega zdravniškega društva dr. Meršolja. Predsednik dr. Zalokar je tovariše zdravnike takole pozdravil in ogovoril. Prof. dr. Alojz Zalokar, predsednik Društva za proučevanje in zatiranje raka Odločitev, da priredimo v Ljubljani praktično znanstveni tečaj o diagnostiki in terapiji raka za zdravnike, je bila iz več razlogov težavna. Predvsem je bilo treba računati s tem, da smo v vprašanju raka sredi najživahnejšega razpravljanja o bistvu te bolezni in o načinih njenega zdravljenja, že desetletja se ugiba, eksperimentira, tipa in išče poti do razvozlja-nja tega medicinskega problema, pa vendar nismo še tako daleč, da bi mogel naš tečaj podati zaokroženo in vsaj nekoliko definitivno sliko o stanju vprašanja. Zato je bila upravičena bojazen da tečaj ne bo mogel prinesti udeležencem one jasnosti, ki si jo želimo vsi enako, zdravniki v "bolnišnici in na deželi in cel svet pacientov. Kljub temu pa, da še nismo prodrli v :zadnje skrivnosti in našli panaceje za zdravljenje raka, se je pa v zadnjih letih zeblikoval sistem diagnostike in lečenja, ki zasluži postati last vsakega zdravnika. Pesimizem in nihilizem nista več upravičena, odkar vemo, da se da z različnimi operativnimi in konservativnimi metodami vsaj v precejšnjih odstotkih raka pravočasno spoznati in — kar je zlasti važno — tudi izlečiti. če ne bi tečaj imel drugega uspeha kakor tegaj da poživi zaupanje in da vsaj za nekaj odstotkov vzdigne pravočasno spoznavanje in definitivno iz. lečenje, bo dal notranje zadoščenje Vam, ki ste prišli, da poslušate kakor onim, ki so pristali na to, da Vam predstavijo rezultate svojih skušenj in študij. — Drugi vzrok težav tiči v naših medicinskih razmerah. Ra,k je bolezen, ki zahteva velikih sredstev za preiskovanje in za zdravljenje. Znano pa je, da so naši bolniški zavodi kakor tudi naši teoretični instituti tako slabo gmotno podprti, da marsikatere drage metode zdravljenja in preiskovanja ne moremo uporabljati. Delo naših teoretikov in praktikov je v tem pogledu ovirano in zaostalo. Posledica tega je, da je v nekaterih pogledih naše delo zastarelo in da glede nekaterih metod ne morejo naši predavatelji nudita lastnih skušenj. Premišljevali smo, ali ni morda nekoliko preveč predrzno in znanstveno lahkomiselno, da smo se odločili za prireditev tečaja. Toda računali smo s tem, da nam pridejo na pomoč strokovnjaki iz Zagreba, in da je, v današnjih časih ko si skoro nobeden zdravnik ne more privoščiti potovanja v inozemstvo, da bi si tam nabral dopolnila k svojemu znanju, vendarle dobro, če na domačih tleh nudimo za praktično reševanje rakovega problema vsaj ono, kar nam je v skromnih naših razmerah mogoče. Tudi s tem, kar imamo, se da nekaj doseči, žal nam je pa, da niti vseh domačih moči nismo mogli mobilizirati za naš namen, člani ljubljanske medicinske fakultete so bili zadržani, da se udeležijo tečaja kot predavatelji. — Ko Vas predavatelje in slušatelje v imenu društva pozdravljam^ se Vam zahvaljujem, da ste s svojim sodelovanjem pripomogli da se tudi pri nas načne reševanje problema, ki je za naše ljudstvo prav tako važno kakor za ostali svet. V medicinskih stvareh je prav gotovo resničen rek, da kdor počiva zaostaja. Zaostajanja pa v problemu raka ne smemo trpeti, ker je odgovornost zdravnika nasproti bolniku prevelika. Dr. Mirko černič je pozdravil tečaj v imenu mariborskega društva in povdaril, da nam je enako nujno potrebno planinsko zdravilišče za jetiko kakor uspešna akcija proti raku. — Dr. v. Meršolj je pozdravil v imenu Slovenskega zdravniškega društva, ki je že samo nameravalo prirediti sličen tečaj. Nato je primarij dr. Cholewa otvoril redno serijo predavanj s temo: Eksperimentalno proučevanje raka. Za tečaj se je prijavilo okoli 30 zdravnikov in bo trajal do srede. Spominske znamke za marsejsko obletnico Nerazumljiva sprememba prvotnega načrta 2e v začetku meseca so bile napovedane za obletnico smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. posebne spominske znamke z njegovo sliko v admiralski uniformi. Rečeno je bilo, da bomo dobili štiri vrednote od 75 par do 3.50 Din in že celo njihove barve so bile javljene. Znamke so že vnaprej zbudile dosti pozornosti med zbiralci, ker je bila napovedana tudi precej nizka naklada (od 100—200.000 serij). Pred nekaj dnevi pa je izšel nov odlok, po katerem se bo število spominskih znamk povečalo od štirih na pet in sicer za vrednoto po Din 7.50. Ta izprememba je vzbudila med našimi filatelisti precej presenečenja in — lahko rečemo — tudi ogorčenja. Vrednota po Din 7.50 je docela nepotrebna in je doslej še nismo imeli pri nobeni seriji dosedanjih znamk. Taksa po 7.50 Din pride v poštev samo pri rekomandaciji v inozemstvo, toda teh pisem je tako malo da ne bi bilo treba zanje izdajati posebnih znamk. Bolj potrebni bi bili vrednoti po 25 in 50 par, ki naj bi služili za frankiranje tiskovin v tuzemstvu in inozemstvu. Prvotno bi bila torej stala vsa serija znamk 7.50 Din. Z nepotrebno dodatno znamko po 7.50 Din se je pa cena kom- pletne serije podvojila. Filatelisti te po-I slednje znamke nev bodo preveč kupovali in zato- bo zaloga, če ne bo prav omejena, najbrž brezplodno obležala. Ali ne bi bilo bolj pametno, če bi odločilni činitelji v ministrstvu izdali več nižjih vrednot, saj so stroški za tiskanje znamk v primeri z njihovo ceno naravnost bagatelni, in stane povprečno vsaka pola (znamk) komaj do 20 par? Naše ministrstvo bi si moralo pridobiti človeka, ki bi imel vsaj nekaj pojma o fi-lateliji. Dokler tega ne bo, ne bo imela država nobenih posebnih dobičkov od znamk, čeprav bi izdala vsako leto deset različnih priložnostnih serij. In še nekaj — te spominske znamke bodo nedvomno spet izšle v knjigotisku, ki ga je večina držav že davno izključila za tiskanje znamk. Zato te znamke tehnično ne bodo na višku in ne bodo zanimale inozemskih filatelistov^ ki dajo vsaki državi dosti zaslužka. Naše poštno ministrstvo naj si ogleda avstrijske znamke, ki so izšle za obletnico smrti dveh avstrijskih kancelarjev, prelata Seipia in Doll-fussa, pa bo videlo, kaj je v resnici lepa in okusna znamka, ki se tudi dobro prodaja. R. Ljubavna tragedija na Spodnji Hudinji Graničar je ustrelil izvoljenko in sebe Celje, 23. septembra Davi se je raznesla po Celju žalostna novica, da je neki graničar na Spodnji Hudinji usmrtil svoje dekle in nato še sebe. O tragičnem dogodku smo izvedeli naslednje podrobnosti; Okrog pol 7. zjutraj je 22-letna šivilja Pepca Zupančeva, ki stanuje pri svojem očetu tovarniškem delavcu in svoji materi na Spodnji Hudinji 72, vstala, pospravila svojo podstrešno sobico in odšla nato po stopnjicah v pritličje, v kuhinjo k materi. čez nekaj minut se je vrnila v svojo podstrešno sobo. Med tem se je bil neopa-ženo splazil v njeno sobo 26-letni Mirko Maksimovič, kaplar 15. obmejnega pod-odseka v Celju, doma iz Toplice v morav-ski banovini, poročen in oče dveh otrok. Ko je Zupančeva odprla vrata, je stopil Maksimovič pre njo, ji nastavil avtomatsko Frommer j evo pištolo na levo stran prsi in sprožil. Zadeta v srce, je Zupančeva omahnila in strmoglavila po stopnjicah v pritličje, kjer je obležala nezavestna. Maksimovič si je po prvem strelu nastavil samokres na srce in drugič sprožil. Omahnil je na posteljo pri vratih in takoj izdihnil. Zupančevi in drugi stanovalci v hiši so takoj prihiteli dekletu na pomoč. Vsa prizadevanja, da spravijo Pepco k zavesti, pa so bila zaman. Pepca je v četrt ure podlegla. Dopoldne je prispela sodna komisija na kraj tragedije, potem pa so obe trupli prepeljali v mrtvašnico na okoliškem pokopališču, kjer je bila izvršena obdukcija. Pepca Zupančeva je spoznala Mirka Maksimoviča pred nekaj meseci. Maksimovič se je smrtno zaljubil vanjo in ji začel dvoriti. Njenim staršem pa to seveda ni bilo po volji in ubogljivo dekle se je začelo Maksimoviča ogibati, še v nedeljo popoldne je bila Pepca s svojo sestro in starši na veselici v neki gostilni na Spodnji Hudinji. Tam se je znašel tudi Maksimovič. Njegovo vedenje pa nikakor ni dalo slutiti, da je v obupu že sklenil usmrtiti Pepco in sebe. Res je nekaj dni prej že izjavil svojemu znancu, da bo smrt združila oba, če Pepca ne bo njegova. Toda na to pretnjo nihče ni polagal važnosti. V nedeljo okrog 23.30 je spremil Zupančeve do doma. Ko se je poslovil in bil oddaljen že kakih 15 m od hiše, je dvakrat ustrelil v zrak. Zjutraj je najbrž aprezoval okrog hiše, se v ugodnem trenutku splazil v j Pepčino sobo in tam izvršil obupno dejanje. РШ ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prte*.. Franz Josefove ^ Registrirano od ministrstva za aoc. politiko m nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. — Že gotovo? —Da, pri novi svetlobi je šlo hitro. — Zares — rasvetljava je postala tu mnogo boljša. — Temu so vzrok nove Tungsram žarnice z nitko v dvojni vijačnici . — Kako to? — Dado mnogo več svetlobe, pri tem pa ne porabijo več toka. Števec to dokazuje. — Res? — Res ! Sleparije Petra Bauka Oškodoval je mnoge zasebnike in korporacije po Sloveniji Ljubljana, 23. septembra. O rafinirano zasnovanih sleparskih podvigih Petra Bauka iz Mostarja prihajajo vedno zanimivejše stvari na dan. Po Sloveniji je napravil nebroj sleparij za ogromne vsote. Končna vsota, za katero je Bank opeharil razne korporacije, podjetja, občine in zasebnike, še ni točno dognana. Povsod je akviriral naročila za monumentalno delo o blagopokojnem kralju, prodajal je tudi kraljeve slike in nabiral prispevke za spomenik. Njegove sleparije segajo več let nazaj. Peter Bauk. ki je nastopal kot kavalir in samozavesten visok državni uradnik ministrstva notranjih del, je obredel vso Slovenijo, obiskal je vsa znana podjetja in prihajal tudi na občine, kjer je skušal celo s pritiskom in grožnjami izvabiti od županov večja naročila, čeprav so se župani branili takih naročil, opravičujoč se, da njih občina absolutno ne zmore tako velikega naro- čila, ki gre v tisoče, ker tega ne dovoljuje proračun. Ponekod je zatrjeval, da prihaja kot visok' državni uradnik v važni politični misiji. Izdajal in podpisoval se je na razna naročila tudi pod napačnimi imeni kot »Vladimir Markovič« in vNikolič«. Kakor hitro so bila javnosti znana prva njegova sleparstva, so že začele deževati in prihajati na razna oblastva ovadbe, kako je Bauk sleparil. Med drugimi ga išče tudi celjska policija, ki javlja, da je ogoljufal več strank in podjetij, kakor tudi razna društva za 182.000 Din. V, Celju in okolici je imel Bauk sploh ugoden teren za svoje sleparije. Nekateri zatrjujejo, da se je Bauk vedno vozil okrog v luksuznem avtomobilu* kar je tako dober vtisk delalo na naročnike, da so res dobili veliko zaupanje v solidnost podjetja >Slovenski jug«, ki ga je predstavljal ponekod kot društvo za publicistiko in propagando za našo kraljevino. Veronika Deseniška v kajkavskih verzih Zgodovinsko tvarino o Veroniki Dese-niški in Frideriku Celjskem, ki je našla v Otonu Župančiču, Antonu Novačanu in Bratku Kreftu dramatske obl kovalce, je hrvaški humorist Žmigavec (Milan Dobro-voljac) uporabil za kajkavsko humorietd-čiio pesnitev, ki je pravkar izšla v Zagrebu. Njen naelov slove v celobi takole: »Veronika Desenička. Jako žalostna historija vu veseli kajkavski v^rzuši o jenoj ve-likoj, vernoj i nesrečnoj lubavi pomešana z gliboki razmišlajni o naši cajti i politiki koja su kadra s&koga podučiti i zbatri-viti.« Milan Dobrov°ljac — Žmigavec Žmigavec, znan zlasti kot sodelavec zagrebških »Kopriv«, je dal tej zgodbi iz naše skupne preteklosti originalno obliko. Nje jedro, t. j. ljubavno razmerje Friderika in Veronike ter maščevalno jezo Her* mana Celjskega, je pisec obdal z lupino aktualnih pojavov in ee ponekod dovtipno ponor če v al . iz političnih razmer najnovejšega časa. Žm;gavec je bil v prejšnjem parlamentu narodna poslanec in v uvodu (»Vpelavajne«) prikazuje križe in težave zastopnika ljudske volje. K svojim resnim in smešnim pol tičnim 'zkušnja-m se po- novno vrača v spevih o Veron;ki. Njen oče Gaša je tu trden Jugosloven, kakor je sam avtor. Friderik Celjski prihaja G«ši v goste s si kar jem Otom, v katerem spoznamo Otona Ivekovič3-. ki biva na nekdanjem Friderikovem gradu Velikem Taboru. Tako je stari zgodbi primešan0 dokaj novega popra iz domače politične in kulturne kuhinje. Verzdficrano zgodbo o Veroniki Dese-ttišbi zaključuje »Završetak i navuk«, v katerem pravi Žmigavec o sebi in svojem delu: »Znam, da moja kniga čedna — kinstlersiki ni puno vredna. — Prodika je ona jed na. — Bračj veli z malo šale; — Najte vi se svadit dale! — Em i naš je narod dični — Dosta ovoj Veri slični. — Oko nas ih dost se mota — samo da nas malo zmota, — Da od našeg nas otrgne — I vu tudje ruke vrgne. — I da oni »rebah« nose — Dok mi svi tu svadimo se . . .! Tajko Žmigavčeva »jajko žalosna historija« izzveneva v politično moralo, ki je nemalo aktualna. Žmigavčevl kajlcos ki verzi teko gladko. Ce ne gre drugače, si pomaga z latiit» skimi in nemškimi vpletljaji, ki pa imajo v kajkovskem besedilu trpno pravico. Gitatelju ne bo težko uganiti, kam spušča Žmdgavec sveže pušice svoje politične satire. Njegova zgodba je prežeta s krajevno barvitostjo in čitatelja prijetno zabava. Literamosestetskd razčlembi pa se to delo izmdka že po svojem značaju in namenu. Naslovno stran s karikaturami je izdelal slavni ilustrator S. Mironovič. Knjiga stane Din 20— in se dobiva pri Milanu Dobrccvoljcu-Žmigavcu, Dugoselo kraj Zagreba. o. KINO SLOGA Liublianski Dvor Telef. 27-30 Samo še danes ob 16.. 19»/« 'n 2IV« POLJSKA KRI Ani Ondra, Svetislav Petrovič, Hans Moser. Pride! HREPENENJE Pride! • • Igralci želijo vsaj črnega kruha. Nekaj opomb m dobrohotnih nasvetov k nedeljskemu zborovanju naših gledaliških igralcev Nedelj i o zborovanje naših gledaliških igralcev je bilo res živa slika krize, v,katero je zabredlo naše najuglednejše gledališče. Iz vseh poročil se vidi, da so temu krive premajhne podpore in premajhno zanimanje občinstva za kulturno delo naših igralcev. Naši igralci poskušajo sami naiti rešitev iz zagate, ki muči najbolj nje same in v debati je padlo več predlogov, kako naj se razmere uravnovesijo in kako naj se pridobe novi vin za izboljšanje gmotnega položaja našega gledališča in hkrati tudi našega igralca. Vendar pa se je čulo mimogrede tudi nekaj predlogov ki nikakor niso bili opravičeni in katerih uresničenje je naravnost nemogoče. Med drugimi je padel predlog, naj bo vsaj tretjina importiranih gramofonskih plošč jugoslovenskih. Lepo! če bi bil predlagatelj stopil prej h kakšnemu trgovcu, ki prodaja gramofonske plošče, bi bil izvedel, da je pri nas od vseh pro-, danih plošč 75% in ne samo ena tretjina •jugoslovanskih. Vprašanje je seveda, kak. jjne so te plošče. Reči moramo, da je med njimi velika množina takih, katerih se moramo naravnost sramovati, zlasti tište famozne karmonikarske, ki so prišle k nam iz Amerike, in parodije — drugega izraza skoraj ne moremo rabiti — naših narodnih pesmi istega izvora. Kdor posluša radio, jih je nedvomno že dostikrat slišal in si ustvaril o njih svojo sodbo. Tudi razne slovenske plošče nemških producentov niso dosti boljše. Pri nas bi moralo naposled že obveljati načelo, da bi smeli peti ali igrati za plošče samo tisti, ki imajo umetniško kvalifikacijo ne pa vsakdo, komur pride na misel in 'komur se ponudi lepa priložnost. V Zagrebu imemo -tudi jugoslovensko tvornico gramofonskih plošč. Nekateri izmed naših pevcev so pri njej že peli. Zadnje čase pa novih slovenskih plošč ni več. Zakaj ne? Tvornica trdi da so naši pevci predragi. To je prav verjetno. Povprečno moramo računati, da se pri nas proda v nekaj letih v najugodnejšem primeru 1000 kosov posamezne plošče. Produkcijski stroški znašajo pri tem številu okoli 13 do 15 Din za vsako ploščo. Plošče domačega izdelka se pa prodajajo pri nas po 30 do 35 Din in pri tem moramo še upoštevati, da dobi prodajalec najmanj 30% provizije. Dobiček tvarnice torej še dolgo ni prevelik. Ker je naša produkcija gramofonskih plošč z visoko uvozno carino za tuje plošče dobro zavarovana, bi se bila morala že davno močno razširiti, če bi imela pogoje za svoj razvoj v državi sami. Opažamo pa nasprotno, da še vsako leto bolj nazaduje in da izdeluje po večini samo kopije inozemskih plesnih šlager-jev, katerih negative dobi iz tujih tovarn. Največ je morda temu kriv radio, ki oddaja vsaj pri nas dosti prevelik odstotek reproducirane glasbe. Da bi se torej olajšal gmotni položaj naših igralcev z udejstvovanjem v gramofonski industriji, še misliti ne smemo. Govorilo se je tudi, naj bi se zvočni filmi sinhronizirali v našem jeziku. Ideja je prav lepa, a že v temelju neizvedljiva, če bi se sinhronizirali filmi v srbohrvatskem jeziku potem naši igralci od tega ne bi imeli ničesar; da bi se pa sinhronizirali v slovenščini, je naivno misliti. Film. družbe prejmejo v vsej Sloveniji za vsak film povprečno 15 do 25 000 Din, pri navadnih filmih pa še dosti manj. Sinhro-niziranje takega filma pa stane 50 do 90.000 Din. In kaj bi za to ceno dobili? Spačke, ki jih naša publika niti gledati ne bi hotela. Nemčija m Italija sta uvedli obvezno sinhroniziranje tujih filmov zaradi tega, da bi ubili uvoz tujih filmov ker imata domačo industri jo in sta videli, da izpodrivajo domače. Kakšni so ti sinhronizirani filmi, smo že večkrat videli. In kakšni bi bili slovenski ali srbohrvatski pri sedanjem stanju naše filmske industrije? Vzemimo samo za primer film «Gospoda Gotovi jevi», ki ga igrajo zdaj v Ljubljani. Kdo bi bil pri nas, da bi znal podati v svojem glasu vse tisto, kar zmore slavni Gardin? Vsaka stvar se po kranjsko ne sliši enako, kakor v drugem jeziku, če pri tem niti ne upoštevamo koristi ki jih ima, recimo, od nemških in francoskih filmov naša mladina, ko sliši edino tu originalno izgovarjavo obeh jezikov. Sicer pa plačuje kino že tako visok davek za gledališče z «gledališkim dinarjem». Uprava našega gledališča naj poskusi doseči, da bo prišel denar ki se nabere za ta namen v ljubljanskih kinih, v blagajno ljubljanskega gledališča, pa bo kriza ljubljanskega gledališča že prvi dan rešena. Prav gotovo! Pač pa naj se udejstvujejo naši igralci nekoliko marljiveje v radiju. S tem bodo najbolje izpolnini svojo visoko kulturno nalogo, ker bodo razen užitka, ki ga bodo nudili poslušalcem, vzgojili nov rod ljubiteljev gledališča. Se nekaj bi pri tem omenil, kar se ne tiče direktno igralcev pač pa uprave našega gledališča. Dandanes je pač tako, da je treba človeku vsako stvar, ki kaj stane, osebno ponuditi. Zlasti pri stvareh, ki ne prinašajo direktne denarne koristi. Tako je pri nas n. pr. s knjigami, katerih I se proda največ po raznih akviziterjih. Uprava našega gledališča, ki razpisuje vsako leto abonmaje, pa misli, da bodo ljudje sami od sebe hodili ponujat denar. Ljubiteljev čiste umetnosti je pri nas bore malo. Verjetno pa je, da je precej ljudi, ki bi morda zahajali v gledališče, če bi kdo prišel njim in jim rekel naj to store. Zadnje leto je odpadlo veliko število abo-nentov, ki so prej zahajali v gledališče dolga desetletja. Ali bi morda škodovalo, če bi kdo stopil k njim, jih vprašal, zakaj so odpovedali abonma, jim razložil, v kakšnem položaju se nahaja naše gledališče in jih prosil, da bi upoštevali ta položaj ter se iznova abonirali. Nekoliko več trgovskega duha bi bito tudi upravi našega gledališča v korist. Piscu teh vrstic je znano, da so se nekateri igralci sami ponudili, da ba to storili za majhno odškodnino, toda kakor se vidi. so naletele njihove besede na gluha ušesa. In vendar bi prav oni lahko tu storili marsikaj^ saj menda ni čtoveka, ki bd imel več znancev kakor gledališki igralec. Pri nas se je nekoč pisalo o ustanovitvi posebnega društva prijateljev slovenskega gledališča. Ali je mar tam vse zaspalo! Kaj bo bi to društvo stopilo v nekoliko bolj živo zvezo z upravo našega gledališča, zlasti pri pridobivanju novih abonen-tov? Morda bi se dalo kaj več doseči s takim delom, kakor pa s samimi predlogi, ki navadno ostanejo — predlogi. B. R- »JUTRO« št. 221 ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 , Samo še danes ob 4., 7*4 in uri rusko — sovjetski velefilm Zvočni kino Ideal vesti Na splošno zahtevo predvajamo danes mala SHIRLEY TEMPLE v filmu Sanghaj - Newyork - Paris Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. * Seje gasilske zajedniee dravske banovine. V soboto, 21. t . m. se je sestalo članstvo starešinstva, osrednjega odbora in obramb-no-napadalnega odseka k rednim sejam v Ljubljeni, v katerih so se poleg tekočih zadev odobrila poročila uprave in gasilskega nadzorništva o izvršenih pregledih župnih in četnih uprav ter storili potrebni sklepi in ukrepi. V kulturno-prosvetni odsek je vpoklican starešina GŽ sreza Dravograd, g. Mravljak Josip. Ustanovitev GŽ sreza Mari-bor-mesto je v načelu sprejeta. Odredil se je nadaljnji pregled nekaterih žup in čet, določila prva polovica novembra t. 1. za vari iteljski tečaj župnim poslovaleem, za po-klonitveni pohod na Oplenac je izbran čas letošnje zgodnje jeseni v okviru zajedniee ob zadostnem številu udeležencev vsaj za en poseben vlak 400 udeležencev. Končno je izrekel osrednji odbor razstavnemu odseku toplo zahvalo in priznanje za velik trud pri skrbno pripravljeni in okusno aranžirani gasilski razstavi na tukajšnjem jesenskem velesejmu, ki je dosegla vseskozi pri-»шпо lepe in trajne upehe. * Upravičena pritožba. Pod tem naslovom je prinesel »Slovenski Narod« z dne 17. t. m. pritožbo zaradi nefrankiranja pisem in dopisnic z znamkami Rdečega križa po 0.50 v letošnjem Tednu Rdečega križa. V pritožbi se navaja, da zahteva ljubljanska pošta od prejemnikov ne le Din 0.50, temveč tudi globo v enakem znesku, tedaj skupaj 1 Din, ako poštna pošiljka ni opremljena z znamko Rdečega križa po Din 0.50. Kakor smo se informirali pri ljubljanski poštni wpiavi. je trditev, da se pobira 1 Din po-grešna, ker se faktično pobira le taksa po !>ui 0-50 od pošiljke, kakor je bilo to v vseh listih že opetovano ^>bjavljeno. Pripominjamo, da sta tako Glavni odbor, kakor tudi poštna uprava storila vse, da se občinstvo ludi pred letošnjim Tednom Rdečega križa obvesti o taksah, ki jih mora plačevati v Tednu Rdečega križa. Tako je glavni odbor razposlal potom banovinskih odborov vsem svojim edinieam, pa tudi onim občinam, v katerih naše edinice še ne obstojajo, velike obvesti lne plakate (samo v dravski banovini 309»') plakatov), nadalje direkcijam državnih železnic in je poskrbel za opeto-vanc objavo v časopisih. Ravno tako je poštna uprava priobčila v časopisih primerno obvestilo, ter je razen tega nalepila na poštnih nabiralnikih precej velike obvestilne plakate. Ako se tedaj občinstvo ne poslužuje taksnih znamk po Din 0.50 v korist Rdečega križa, je to od strani nekaterih ©dpošiljateljev le velika malomarnost, tef ne more društvo Rdečega križa v tem pogledu prevzeti nobene odgovornosti. Dravski hano>in<sta na ta način srečno prišla na vrh. Toda delala sta račun brez vpoštevania vremenske spremembe. Sredi plezalne ture v steni se je vreme nenadoma obrnilo na slabše in pogumna turista sta zmrznila v spalnih vrečah. Reševalna ekspedicija ni mogla priti do njiju, zato so angažirali letalca Udeta. Toda tudi on je moral večkrat obleteti steno, preden se je mogel približati nesrečnima mrličema na daljavo dvajset metrov. Ko je naposled prišel do tja, je spoznal usodni položaj enega izmed pokojnikov. Kdo je, ni mogel ugotoviti, videl je samo truplo v spalni vreči. Obraz nesrečnika je bil ves razkljuvan, očividno od ostrih kljunov ptic roparic, ki domuiejo v skalovju. Drugi turist mora ležati po sodbi letalca nekje za nesrečnikom v spalni vreči. Ne prvega ne drugega pa ni mogoče rešiti v se- danjem položaju. Vsaj do prihodnje spomladi bo treba počakati, preden bodo sneli trupla iz skale in ju spustili po vrveh v dolino, seveda, če ne bodo prej viharji pomoli vreče s klina in jo odnesli kdo ve kam. Francoske priprave v Bžlbutiju Francoski listi javljajo, da so priprav. Ijene za odhod iz Toulona v Džibuti štiri francoske vojne ladje. To so torpedovka »La Railleuse«, torpedna rušilca »Gue-pard« in »Tartu« in še neka druga ladja. Ta teden bodo Francozi poslali v vzhodno Afriko tudi več stotnij Senegalcev, ki so se do zdaj vežbali v Toulomu in Perpig-nanu. Z ladjami in vojaki hoče Francija zaščititi svoje kolonialne initerese za primer afriške vojne. načrt Črni cesar ima na bojišču 27© tlssl oboroženih fitož Abesinski obrambni načrt gre po vesteh ameriške >ünited Press« za tem, da bodo Italijani napadli Abesinijo s petih točk. Pričakujejo vkorakanje dveh italijanskih, vojnih kolon iz Eritreje na Arluo in Gon-dar. Tem operacijam se bo najbrže pridružil letalski napad z vzhoda na A^sab. Ni izključeno. da bodo te napade podprle tudi motorizirane divizije. Na jugu pričakujejo Abesinci glavnega sunka iz Italijanske Somalije pri Ualualu in vzdolž struge reke Vebbi Šebeli. Ta dva napada bosta veljala najbrže drugemu največjemu abeeinskemu mestu Hararju. Abesinsko arnradno vodstvo je spričo navedenih možnoeti odredilo koncentracijo Smrt ruskega izumitelja V Kalugi je umrl Konstantin Zolkovskii, rueJci izumitelj v letalski stroki. Pokojnik je učakal starost 78 let in je imel raka na želodcu. Od L 1885. je Žolkovekij detel na konstrukciji letala, ki bi bilo popolnoma iz kovine. L. 1920. 6i je dal v te namen zgraditi poseben laboratorij. Kot teoretik je bil Zolkovskij v Rusiji na najboljšem glasu. svojih čet v južnem ozemlju. General Mi-kael, soborec pr Adui iz 1. 1896 poveljuje oddelku vojske, ki stoji pripravljena za sunek pri Gerlogubiju ter ima namen one-nogočiti italijansko vkorakanje v Ogaden-. »Paris Soir« ceni število abesinskih čet na domnevnem bojišču na 270 tisoč mož. V provinci Tiere stoji pod poveljstvom ras Sevuma 18 tisoč mož iz province Gamba, v Hararju in Ogaden a pa 60 tisoč mož. Ostali deli abesinske vojske so razdeljeni na province Godjam. Ausea in Boron. Abesinsko letalstvo je pod poveljstvom 19-letnesa prestolonaslednika Asiaua Vesina. Angleški huzarji odhajajo v Egipt dajajo i» pet šilingov in ljudje jih pridno j kupujejo^ da bodo v vsakem slučaju pripravljeni' in zaščiteni. Pogoščeni novinarji v Addis Abebi AbeebMÖd eernr je te An pogosta devetdeset 1погетякШ novinarjev, ki se mudijo trenutno v abesinski prestolnici. Lakaji v zelenih llvrejah so stregli dopisnikom evropskih ln ameriških listov ter so jim nosili na mizo izbrane jedi v zlatih skledah. Banket so pripravili evropski kuharji. Gostija za novinarje je ЪИ največji banket, ki ga je doslej priredil abesinski cesar za Evrapce in Američane. Banketa se je seveda udeSeža tudi Haile Selassi, ld je Ьй z novinarji zeSo prijazen. Ostal je pri povabljenih gostih do polnoči in se je potem poslovil brez vsake politične izjave. V Pragi se je nedavno vršila jx>roka znanega pisatelja Karla Čapka z dramatsko pisateljico in igralko Olgo Scheinpflugovo. ki je pred leti gostovala na ljubljanskem odru z izvrstnim uspehom. Na svatbo je bilo povabljenih mnogo znancev, prijateljev in sorodnikov neveste in ženina, med njimi tudi nevestin oče, pisatelj Karel Scheinpflug. Ker gc-spod tast dotlej še nikoli ni bil v Čapkovem stanovanju, je v ulicah Vinogradov zašel in ni mogel najti prave hiše. Zato je stopil v neki ulici k šoierjem in jih vprašal, kje stanuje Karel Čapek. »Tukaj le«, mu je pokazal pravo hišo eden iz med njih in pristavil: »Toda danes rajši ne hodite k njemu, ker se ženi z neko igralko^. VSAK DAN ENA Zopet četvorčki V neki vasici blizu Moskve je povila žena nekega delavca četvorčke, tri deklice in enega dečka. Mati in otroci so zdravi. Angleška vlada pošilja v Egipt tudi svoje suhozemsko vojaštvo. Na sliki vidimo bazarje iz Hounslowa pri Middlesexo, ki odhajajo veseli ва pot >Ne, ne dragi, nikar me ne objemaj tir kaj, kjer naju vidijo vsi ljudje!« (»Politiken«) „Pri postelji?" Abesinska prisega, ki se je poslužuje največji državni dostojanstvenik in najnižji suženj, se glasi: »Pri postelji!« v abesinskem izvirniku: »Ba alga!« Ta postelja, pri kateri prisegajo Abesinci, pa n.i ležišče navadnega občana, marveč zlata postelja abesinskega cesarja. Admiral Fischer je prispel zaradi poostrenega političnega in vojaškega položaja v Aleksandrijo na krovu admiralske ladje »Resolution« Senzacionalen izum ruskega inženjerfa-kemika Angleški listi poročajo o senzacionalnem izumu nekega ruskega inženjerja, ki se mu je posrečilo les po precej dolgotrajnem obravnavanju s kemikalijami, napraviti trden in odporen kakor jeklo. Inženjer se piše Kolja Serko in je svoj izum že oblastveno preizkusil in ga dal patentirati. Ruska letala v službi vojske se bodo zdaj oskrbela s temi neproboj. nimd lesenimi ščiti, ki lahko z največjim uspehom kljubujejo sovražnemu obstreljevanju. Seveda pa ni les, ki ga preparira ruski kemik, običajen les naših gozdov. Drevesa ki dajejo ta neprobojen les, so posebne vrste in rase jo le v gorovju ruskega Urala. Plošče, ki jih izumitelj preparira s kemikalijami, da zadobe jekleno trdnost so komaj 2 cm debele, odporne pa so tako zelo, kakor 10 cm debele jeklene plošče. Pri odločilnem eksperimentu so obstreljevati takšen lesen ščit s strojnico na 50 m daljave. Čeprav ga je zadeto nešte-vilno izstrelkov, je samo ena krogla napravila luknja in prebila ploščo, vse druge so odletele. Nadaljnja prednost teh lesenih ščitov za letala je, da so nezgorljivi. Seveda je prepariranje uralskega lesa za letalske ščite še ja.ko drago. Navzlic temu pa je ruska vlada že osnovala v Uralu posebno tvornico, ki bo proizvajala lesene ščite pod vodstvom izumitelja Serke. Poveljnik angleške mornarice v Sredozemskem morju Kulturni pregled Maurois, „Angleži" Poznavalec Andrea Mauroisa, enega najboljših publicistov današnje Francije, ki je zaslovel zlasti po svojih življenjepis-nih knjigah o Byronu, Eduardu VII. i. dr. vzame z nemalim zanimanjem v roko spis »Les Angl a is«, ki je pravkar izšel v novi Plammarionovi zbirki » Voir et savoir«, Na 64 straneh velike 8°, ki so povrhu o-premljene s 174 ilustracijami, ni imel Maurois dosti prostora za obravnavanje predmeta, ki bi lahko izpolnil debele knjige. Zato je vredna tem večje hvale spretnost, s katero je ta jedrnati m jasni stilist opravil sv0jo težko nalogo. Maurois je pri nas znan zlasti po eseju in interviewu v tehtni knjigi Antona Ocvirka »Razgovori« izdala Tiskovna zadruga v zbirki »Slovenske poti«. Izmed Francozov je avtor Byrona posebno upravičen pisati o Angležih, saj je z dosedanjimi spisi pokazal da so mu znani iz dolgoletnih neposrednih stikov, prav tako kakor iz podrobnega in prodornega proučevanja angleškega slovstva. Sloveči esejist, kritik in zgodovinar H. Taine je spisal knjigo angleških impresij, ki niti po sedemdesetih letih, ko se je celo ▼ staroijubni Angliji marsikaj spremenilo, ni izgubila svežosti in zanimivosti, (še po vojni je izšel v Z",grebu hrvaški prevod M. Neha jeva). Maurois v spisu »Les Angl a is«, odmerjenem nalašč za čitate-lja, ki ne utegne posedati nad zajetnimi knjigami, izpopoljnjuje Tainea in kaže, koliko ss je med tem preohličila podoba Anglije. Njegovo izhodišče pa niso sprememba v angleški družbi, marveč predvsem seznanja čitatelja s tistim, kar je morda najznačilnejša in zlasti pri nas najmanj umi ji v a poteza angleškega narodnega značaja; njegov živi in pozitivni odnos do preteklosti, njegova zvestoba starim, že zdavnaj preživelim oblikam. Skozi ves spis, ki naj predoči čitatelju bistvene posebnosti angleškega naroda, je napeljana rdeča nit te korenite, globoko v nar0dni duši utemeljene ljubezni do vsega starega ljubezni, ki Angleže tolikanj varuje rega', ljubzni, ki Angleže tolikanj varuje pred prenaglo modernizacijo, a jih vendar ne ovira pri razumnem osvajanju novega in popolnejšega. »Anglija, to je spojitev v eno telo prenovljenih organov in starega okostja«, pravi Maurois na nekem mestu in s to primero nazorno označuje bistven znak za umevanje Angležev. Staro okostje Anglije se kaže povsod, kamor pogledaš pod ljubeznivim vodstvom Mauroisja: v šolskem sistemu, ki je tolikanj različen od našega, saj je predvsem izraz vekovitega življenja naroda, ne pa igračka muhaste državne birokracije; v parlamentarnih običajih, ki so zaradi svoje zastarelosti smešni v naših očeh, a pomenljivi za Angleža; v odnosu naroda do dvora in v ceremonijelu na dvoru ter še v številnih drusih panogah javnega življenja. Za razliko od časa, ko je pisal H. Taine, je sedanja Anglija izrazita dežela srednjega stanu. Ta vodilni sloj, ki se mu polagoma pridružuje tudi delavski, je v marsičem spremenil družbene odnose v albionski deželi, vendar je tudi ujnel ohraniti mnoge stare oblike. Zvestobo preteklosti prepričevalno kaže na pr. odnos delavskih voditeljev do verstva, do starih naprav, do družabnih konvencij. Prvine angleškeca narodnega značaja so po Mauroisju: klima (vreme je močno spremenljivo in često slabo, toda podnebje je samo po sebi zdravo), otoški značaj dežele, mešanica ras in kultur, silna razvitost lokalnega življenja in naravna potreba svobode (Anglija ie morda edina resnična demokracija; tu vlada javno mnenje), spoštovanje do zakonov, blažja razredna borba kakor drugod, bolj verska kakor politična razcepitev naroda, sovražnost Angležev do velike trajne armade in naposled njihova tem večja skrb in ljubezen do mornarice kot osnove britske imperialno moči. Te prvine so izoblikovale angleški narodni značaj. Iz njih sledijo mnoge značilne dušeslovne poteze, med njimi- naravno zaupanje v življenje, čut za socialne dolžnosti, nasprotovanje slehernemu sistemu, ki bi bil preveč strog in natančen; odtod tudi priznavanje protislovij, ki so Angležu ljubša od suhoparne logike. Anglež sploh ne veruje. da se življenje in iogika dobro prenašata. Takisto Anglež ne polaga posebne važnosti na ideje in se posmehuje strastnim ideologom, kakor so na pr. Francozi. Ker se Anglež nikdar trdno ne veže z nobenim sistemom in ne stavi slave na kocko zaradi nekih idej, je zanj bistveno pomembna njegova potreba kompromisa. Za Angleža je neki precedent obveznejši od kakšne ideje. Baiiour je dejal, da je boljše storiti neumnost, kaor so jo ljudje vedno delali, nego in- teligentno reč, ki ni bila še nikdar storjena. Nadaljnje dušeslovne poteze Angleža so spoštovanje do družabnih konvencij, potem flegma, ki moti tujce, ker samo skriva strasti, dalje potreba nekake moralne krinke, zdrav humor in ogromen narodni ponos. Vzlic vsej zgoščeni obliki je Maurois povedal marsikaj zanimivega o monarhiji in življenju na dvoru, o parlamentu in sploh o osnovah političnega življenja v Angliji, dalje o smernicah zunanje politike. Navedimo samo dve točki: Anglija bo podpirala slabotne narode v boju proti močnim, predvsem zato, ker je svobodoljubna in potlej zato, ker si majhni narodi ne morejo ustvariti močne mornarice. — Anglija, je dejal Palmerston, nima ne večnih prijateljev, ne večnih sovražnikov; samo njeni interesi so stalni, — Posebno opazne značilnosti vsebuje poglavje o verstvu, ki je v Angliji tudi v današnjem času izredno velika- nacionalna sila. Voditelj liberalcev Lloyd George in voditelj delavcev Ramsay Mac Donald češče zahajata v cerkev in prebirata evangelij. Ves zapleteni vzgojni sistem, čigar starodavne koleže in življenje njihove mladine prikazuje Maurois v vsej slikovitosti in pestrosti običajev, sloni na povzdigi verske misli. Z druge strani pa verstvo ne moti Angležev, da ne bi gojili eksaktnih ved; njihove šole in laboratoriji sodijo med najpomembnejše na svetu. V vsakem Angležu je kos bukoličneoa pesnika, pravi Maurois. ko pripoveduje o njihovi ljubezni do življenja na kmetih, o udobjih weekeenda, o piknikih na širokih tratah, o čredah ovac, ki se paso v znamenitem londonskem Hyde parku. Sport, gledališče, oblike družabnega življenja, božični običaji, vse to opisuje. Maurois prav tako zgoščeno, kakor angleško asocialno piramido«: razvrstitev družbenih plasti, proces stalnega družbenega posnemanja v dežel', kjer se vrše revolucije brez velikega nasilja, postopno, neopazno in permanentno. Anglija je podobna stari hiši, ki jo neprestano prezidujejo in čije hodniki so zaradi tega močno zapleteni, ki pa je taka, kakršna je in mi ne moremo spremeniti tega produkta dvajsetih stoletij.-« Narod, ki nima ustave na papirju, ima pa je v samemu sebi toliko, da je njegova država najustavnejša na svetu; narod, ki ni prijatelj militarizma in je vendar najmočnejši na svetu; narod, ki je poln protislovij in vendar »narod značajev« — tak narod je nedvomno vreden našega globljega zanimanja in pravičnega razumevanja. —o. Zapiski Sedemdesetletnica Lub°ra Niederla. Te dni so se Čehi spom njald sedemdesetletnice eoega izmed velikih sintetikov slo* vanstva profesorja Karlove univerze dr. Lubora Niederla. Ime tega arheologa, zgodovinarja in narodopisca je znano po š rnem slovanskem svetu, * saj je profesor Niederle ena največjih avtoritet v zgodovini starih Slovanov izhodišču vseh dru« gilh slovanskih narodnih zgodovin. Objavil je do malega tisoč znanstvenih spisov, izmed katerih so ga posebno proslavile knjige: »Slovanske starožitnosti«, ki so kakor je dejal neki nemški učenjak, že same vredne, da se tujec uči češkega jezika, nadalje spis »Slovansk» svet« in »Ru-kovet' slovanske archeologie«. Sedemdesetletnice prof. Niederla se s priznanjem in hvaležnostjo spominja tud; slovanski jug, čigar zgodovinska veda je takisto de» le zna bogatih sadov N ederlovega življenjskega dela. Prof. Gesemann sp'sal roman o srbskem umiku I. 1915. Založba Albert Langen-Georg Müller v Monakovem napoveduje za oktober roman Gerharda Gesemanna »Die Flucht«. Pisatelj, profesor slavistike na nemški univerzi v Pragi, opisuje usodo nemškega profesorja, ki ga svetovna vojna zal'Ot' v Beogradu. Tako pride v srbsko ujetništvo in nastopi 1. 1915. s Srba vred žalostno pot preko albanskih gora. Roman priznanega znanstvenika, ki je letos objavil študijo o črnogorskem človeku in pri zgoraj omenjeni založbi izbor črnogorskih povesti, bo nedvomno vzbudil zaslu« ženo pozornost tudi v jugoslovenski javnosti. Bran'mira ČOsiča »P°košeno polje«, roman. ki je izšel letos tudi v slovenskem prevodu, napoveduje v novem založniškem programu praške »Družstevm pra-ce« v češkem prevodu. O. Kolmana. »Un Francais en EurOpe« se imenuje pravkar izišfca knjige potopisnih reportaž m študij, ki jih je spisal glavni urednik pariških »Les NouvelJes Litteraires« Maurice Martin du Gard. Med drugim je v knjigi študija o Masaryku. Priprave za stoletnico Puškinove smrt1. V najnovejšem zvezku »Srpskega književnega glasnika« poroča E. Zaharov o novih publikacijah, ki so izšle v Rusiji in izven nje o največjem ruskem pesniku 'A. S. Puškinu. Stoletnica Puškinove smrti, ki jo bo slavil ves kulturni svet v začetku 1937, bo izzvala ogromno število novih knjig o avtorju »Evgemja Onjeg^na« in velikem mojstru melodičnega ruskega verza Že sedaj deluje v Rusiji več odborov in institucij, ki pripravljajo dostojno proslavo Btoletrrce. Land je izšla pri državni založbi nova, komentirana izdaja Puškinovega dela v redakciji Damjana Bjednega, P. N. Sakuljina m drugih. Izšla je v nakladi okrog 20.000 izvodov. Vseh dosedaj izdanih pet knjig je razprodan h in že pripravljajo novo izdajo. Luksuzna izdaja »Evge-nija Onjegina« je izšla v 5300 izvodih, a Šolska izdaja iste pesnitve v 100.000 izvodih. Izšla je dolga vrsta novih študij in življenjepis, med njimi N. S. Ašukrna »Ž"vt Puškin«, poljuden spis V. Versajeva »Puškin v življenju« i. dr. Pomemben je zbornik »Puškin 1S34, leta, kj ga je izdalo »Puškinovo društvo« v seriji »Poslednja leta Puškinovega stverja« nja«. < O BI * Boksarski nastop Naši boksači so v nedeljo dosegli popoln uspeh V nedeljo ob 20.30 napovedana boksarska prireditev v Delavski zbornici je dosegla nadvse razveseljiv m žaviden uspeh. Vendar že! Res težko smo čakali trennt-, ka, da vidimo napredek naših mladih mnogo obetajočih fantov. Dokaz za res veliko zanimanje je bila skoro popolnoma razprodana dvorana. Okoli 500 gledalcev je z zanimanjem zasledovalo potek borb, ki so trajale dve uri Gledalci bi bili še ostaTi in bodrili krepke fante. Tehnični rezultati so bili naslednji Prvi рат: Kamničan Leroh proti Slova« novcu Škofu. Lepa tehnična borba je ostala neodločena. Leroh bo igral še važno vlogo v našem mladem boksarskem športu, Isto velja o Škofu, ki mu pa primanjkuje vzdržljivosti. Zelo zanimiva borba je bila med Štrukljem (Maribor) in Ficem (Slovan Ljubljana). Po nekoliko nadmočni borbi, ki je bi* la tehnično na višku, je zmagal Fic po točkah in se s to zmago revanžkal za nedavni poraz v »vročem« Mar boru. Rutinira- Motorji na ljubljanski Grad Kr. banske uprava je izvedla z zastopniki mestne policije komisijski ogled vozne ceste na ljubljanski grad s Karlovške čete t. j. dovozno pot, na kateri namerava tukajšnja Motos. ŽSK Hermes v sodelovanju tuk. Automob. kluba prirediti malo gorsko dirko. Po poizkusni vožnjii z avtomobilom in motooiklom je končno dano dovoljenje, da se dirka sme vršiti 29. ßep« tembra ob 14. Trening se vrši isti dan ob 9. do 11. na isti cesti, ki meri od starta do cilja 850 m. Publika bo smela stati v izo-gib nezgod samo na gornjem robu nad cesto. Start bo s Karlovške ceste tik ob pri-četku grajske ceste, a cilj na široki aleji, ki vodi na. grad po grajski planoti. Vest, da je dano dovoljenje in da je pokroviteljstvo prevzel mestni župan g. dr. Vladimir Ravnihar, se je naglo razširila po Ljubljani in vzbudila veliko za* nimanje med motoristi in njih »sodniki«. V pisarno načelnika g. Ciglarja so takoj dospele prijave gg. Jelovčana, Simčiča, Okrogliča, Sevniga St in Poljšaka. Komandant velocipedskega bataljona g. Jaklič se je takoj stavil Motos. ŽSK Hermes na razpolago z oddelkom vojaštva za vzdrževanje reda pri vhod h k progi. Agil-ni funkcionarji Automobil, kluba nudijo z nasveti vsestransko pomoč in obetajo osebno pomagati pri vsej organizaciji d''r ke. Program predvideva vožnjo motorjev vseh kategorij in jakosti. Odhod s cilja v minutnem razmahu. Ker bo presledek med vozači zelo kra* tek, obeta bib; borba za gledalce zelo zanimiva, a za vozače napeta. Službene objave LNP 4. seJa k.o. 19. septembra 1935 Kaznuje se Perko Danijel, Mars, po S 36 k. pr. z dvomesečno zabrano igranja, kazen teče od dneva objave. Zabeleži se izključitev igralca Pevska Alberta, Korotan«Ljubljana. Suspendira se Orehek Franc, S lavi ja, po § 55 k. p. Dvigne se suspenz Žargi Antonu, Ilirija. V njegovi zadevi se zasliši še Zomada Josip, Primorje. Erker Anton, Korotan-Lj, se zasliši preko kluba. V zadevi Trček Ciril, Korotan-Lj. se na prihodnji seji zasliši še igralec Kiselj Dre* go, Jadran. Tajnik III. ni Štrukelj se fekomaj rešil grozečega fci^kairta. Navdušena publika je oba bo-ksača burno aplavdirala. GoJob - (Jiamarik)'. Dolenec (Slovan). Že smo mislili, da bo zmagal Dolenec,^ toda mladi Golob, ki je izšel iz Šole "g. Kralja, je nudil močairi odpor. Borba je bile neodločena. Četrt j par: ' Zupan jn Pavlic (oba Slo« van); sta v treh rundah' končala neodločeno.: Oba sta zelo uspešna boksača. . _ Jpavec (državni prvak): Majcen (Hrastnik). Državni prvak je Hrastnioana knock-outiral že v prvi rundi. . Težko pričakovani ekshibicijski borbi s črncem Kid Curneyem.sta dosegli popoln uspeh in -bili lep" zaključek tekmovanja. Borbi Ipavec : Kid Cumey in Fic : Ситпеу stä pokazali razliko med profesionalnim in amaterskim boksom. Le tako naprej, začetek je dober in vidi se, da se bomo tudi v tem športu uveljavljali. Službene objave ljubljanskega bazenskega podsaveza. Redna seja podsavezne uprave je drevi ob 20. v posebni sobi kavarne Evropa. Dnevni red je važen, zato vsi člani uprave točno in sigurno. S.K. Ilirija (hazenska sekcija). Drevi naj bodo ob 19. v klubovd sobi kavarne Evropa te-le članice: Ivica, Oman, Darinka, Silva, Vlasta, Zaje, PonikvaT. Važno! Obvezno za vse navedene. Mobilizacija Sašistov na Goriškem in v Istri Kratko smo že poročali o demonstrativni mobilizaciji vsega članstva fašističnih političnih, strokovnih in mladinskih orga« nizacij. V vsakem krajy in-jpfstqgip. okra; ju se bodo zbrati * fašisti na določenih mestih ter z manifestacijami demonstrirali voljo vsega italijanskega naroda po izvedbi osvojevalnih načrtov Mussolimja v vzhodnii Afriki. V svrho organizacije te demonstrativne mobilizacije je bilo odrejeno. da morajo dati zanjo prvi znöde si« rene na ladjah in v tovarnah, topovi in zvonovi po cerkvah. : Na Goriškem je nastalo zaradi zvon jen ja v svrho mobilizacije fašistov neko nesporazumi j en je, ki mu je napravila konec okrožnica goriškega ordin ari jata, ki izrecno ukazuje, da se morajo na dano povelje fašstičnih oblasti oglasiti vsi zvonovi cerkva v krajih, kjer ni drugih sredstev za dajanje znamenj fašističnim organizacijam To dovoljenje pa je izjemno in neveljavno za kraje, kjer lahko ta poseb opravijo, sirene in topovi. Kakor pa poroča pulška- »Coarisponden-za« so vsi italijanski škofi odredili, da mora duhovščina o. priliki demonstrat vne mobilizacije fašstičnih. sil v cerkvah moliti za domovino in njene voditelje, blagoslavljati italijansko orožje ter mu od Boga i^n-^siti zmago. Drobne vesti iz goriške Aretac'je v Gorici. Karabinerji so v petek na osnovi neke trialice aretirali 28-letnega Romana Sušica, 25-letnega Rafaela Brezigarja, 24detnega Alojzija Krašev-ca in 274etnega Leopolda Sfiligoja. Prepeljali so jih v policijske zapore. Cerkljanski karabinerji so prijavili goriškemu sodišču 24-letnega FiHpa Bertoča iz Spodnje Tribuše zaradi bega čez mejo V kratkem se bo vršil proti njemu proces. V Vipolžah je spodrsnilo domačinu Ivanu Reji, da si je pri padcu pohabil nogo in so ga morali prepeljati v goriško bolnico. Na Dobrovem v Brdih je požar uničil gospodarsko poslopje posestnika Frana Reboliča iz Flejane. Pogorelo je poleg stavbe tudi 30 stotov sena in poljedelsko orodje. V nevarnosti je bil0 sosednje poslopje, ki so ga pa požrtvovalni domačini pravočasno obvarovali ognja. Na smrt obsojen in oproščen. Pred letam dni se je moral pred tržaškimi porotniki zagovarjati Marij Bregant iz Loč-nika pri. Gorici. Zaradi roparskega umora je bil obsojen na жпгЬ Prizivno sodišče je obsodbo razveljavilo in izročilo zaSpretna«. ^ 31109-1 Mesarskega pomočnika sprejmem takoj. Jože Husar, mesar, Ljubljana. Sv. Petra cesta 61. 21433-1 m r* - Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din- Zopet smo cenejši L »portal roknjičd 96 Din, trench-coath-i 430 Din. Specijalna izbira mump, modne Ы&бе, penil« Od. Preskei, Sv. Petra e. 14. aa-e Dobro kuharico perfektno. z dolgoletnimi spričevali, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra- 31420-1 Mlado gospodično inteligentno, iščem za takoj k 4 letnemu fantku. Služba od 1,1 —20. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. v 21113-1 Modistka feurjena. vajena malo moških klobukov, z znanjem nemščine, dobi takoj mesto. Hrana in stanovanje v hiši Ponudbe na ogl-odd. Jutra pod »Dobra proda j»ilka«. * 211432-1 TPS (franzt takoi sprejmem. Ponudbe na tovarno Kune. Li ubija na. Poljanski nns>p 40. Inteligentno « perfektnim znanjem francoščini-- iščem k ivem malim deklicam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31410-1 Trije veliki oleandri poceni naprodaj. Streliška uiica g. Э1424-6 Pridtlki Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Čajno maslo la. vrsta, prvovrstno blago, nudim > ta! ne mu kupcu od 100—1'20 kg tedensko po povzetju. l'akovanje v bloku in po H kg franko mhkarna I>i.n 22 kg. Mlekarna Nikolaj Solovjov, Nova gr-adiška. 19660-33 ВТОЖОЈТ I milo za zobe se mnogo ponareja, ker je odlično. Varujte se teh cenenih po-tvorb, ki škodljivo delujejo na Vaše zobe. - Zahtevajte povsod izrečno pravi Botot. Generalno zastopstvo: D. Pechmajou & Cie. Zemun. Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Kisla .jabolka trde, otresene, za prešanje in seno, vagonske pošiljke, kupim. Jos. Kirbiš, Celje, j 31404-34 Hišnika sprejme uprava hiše v cen-trumu Ljubljane. Prednost ima oženjen obrtnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hišnik«. 3141:1-1 Beseda ) Din. davek 3 Din. za šifru ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Obrt prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Damsko krojaštvo«. 31446-30 Službe išče Vsak. beseda 50 par; davek Diu га dajanje naslova 5 Din naimanjši znesek 12 Oin Mesto natakarice iščem. Imam dveletno prakso. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31421-2 Brivski pomočnik dober delavec, išče primerne službe. Nastop 1. oktobra. Ponudbe prosim na Tašič Joško, Bohinjska Bistrica. 21408-2 Bifseob 1 Uin. la vek 3 L za šifro aH <1aianje iaslova 5 Din. Naimanfši znesek 17 Oin Zastopnike za prodajo mineralne vode iščemo. Potrebno 3.(00 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pd j-Dober Zaslužek«. 31438-5 Zaslužek Postranski zaslužek »e nudi gg. zastopnikom v mestih, kjer so srezka na-čelstva. Ponudbe prosimo do 20. t. m. pod številko Vtf.nSGc na ogl. odd. Jutra. 31412-3 Potenc (Ce) Pekov, vajenca mo-fnesra in prijaznega, takoj sprejmem. Prednost imajo tisti, ki so se že nekaj časa učili. Mihael Ambrož. Rnahovo št. 35 pri Cerknici. 31414-44 Beseda 1 Din, davek 3 L za šifro ali dajanje aaslova 3 Oin. Najmanjši znesek 17 **in. OM limuzino 4 do 5 sedežno, stabilne karoserije, črn, zelo lep vi"z, v prvovrstnem stanju in Tatra dvocilindrski, dobavni voz, prijavljen kot osebni, proda Merkur, Maribor, Melje 12. 30G&4-10 ™ A J S 500 ecm, malo vožen, pro-I dam po ugodni ceni zaradi j 1 nakupa avtomobila. Ogleda i se pri Štivan, Gederovci, ! Prekmurje. 31403-10 Avto - limuzino kupim, rabljen, 6 sedežen. Ponudbe z navedbo cene in opisom vozila na: Meg-lič, Tavčarjeva 6. Ljubljana. 31436-10 Beseda 1 Din, davek 3 P'n, za šifro ali dajanje naslova j 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Frizerski salon i za dame i gospodu u lje-I pom gradu Tlrvatskog Primorja, garantirano dobro ktuč, zbo-g bolesti odmah jeftino za prodati. Mjesečni dohodak u sezoni 8—10.000 Din, u zimi 4—5.000 Din. Ponude na А. бкгоЬат, Vodovodna 5, Ljubljana. 31.431-19 Dijaške sobi Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din 2 dijakinji sprejmem na stanovanje. Istotam poučujem klavir, nemščino, francoščino. Poizve se v trafiki Tivoli. \ 21251-22 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Oin, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje kabineta, kuhinje in priti-klin, suho in zračno, oddam s 1. novembrom v K a rad žice vi ulici 16. Vprašati v visokem pritličju. 31414-31 Stanovanje eno in dvosobno pritlično, oddam. Vel. Mengeš 48. 31416-31 Dvosob. stanovanje oddam mirni stranki brez otrok, točnemu plačniku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31435-31 Stanovanje en-e sobe i>n kuhinje, oddam za 1. oktober. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31445-21 Enosob. stanovanje s kabinetom, oddam boljši stranki. Lepodvorska ul-3. 31350-31 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Miren zakonski por točen plačnik, išče 1 ali 2 sobno stanovanje za november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Blizu pošte«. 314Э0-21а Dvosob. stanovanje za oktober iščem. Ponudbe pod »Stalno« na ogl. odd. Jutra. 21434-21a Enosob. stanovanje sončno, išče zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalni«. 31437-21 a Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Natman Л znesek 17 Din. Starejšega gospoda boljšega, vzame družina drž. uradnika v vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren dom, Erjavčeva«. 31447-33 Sobo opremljeno, e »eparlranlm vbodom, oddam stalnemu gospodu. Knafljeva 13/11 20621-23 Sobo prazno ali opremljeno, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31443-23 Opremljeno sobo in sobo s štedilnikom oddam solidni osebi. Na-v vseh poslovalnicah slov Jutra 31432-23 Lepo, mirno sobo oddam za 1. oktober stalni, boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2ЫП7-33 Sobo s posebnim vhodom, opremljeno, oddam boljšemu gospodu. Türk, Streliška ul. 22,1. 314412-23 Sobo sončno, svetlo in zračno, e souporabo kopalnice. oddam. Naslov v vseh poslovi i.ioah Jutra. 31436-33 Owemlieno sobo s posebnim vhodom, oddam boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 31405-33 Ooreml.ieno sobo s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice, v centru. sončno in zračno oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jut-a. 30352-23 Beseda 1 Din, davek 3 Din. ta šifro al) dajanje naslova 5 Dia Naimanjši znesek Г Din. Akademik vesten inštruktor, in strni га proti stanovanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čimprej«. 31407-23a Opremljeno sobo za zakonski par brez otrok, po možnosti v bližini Narodne tiskarne, iščem. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalno«. 3I429-33a G. Th. Rotman: Življsnjs Jakea Такса Da mu novi prijatelj ne bi ušel, ga je sklenil Jakec privezati. Vrvica, ki jo je imel pes okrog vratu, je bila zato kar pripravna. Ne misleč na posledice, je Jakec pokleknil in privezal konec vrvice za ... Micikino nogo! Micika je bila namreč od hude vročine zadremala. Dve sobi vezami ali sobo in kabinet, iščeva za 1. oktober. Ponudi e z navedbo cene na r>™'. odd. Jutra pod šifro »Svetlo in snažno«. 31441-ЭЭа Sobo z uporabo kopalnic«, po možnosti s centralno kurjavo. lepo in sončno, iščem za 15. oktober ali 1. november. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Soba«. 31418-23 Draaocenosti Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanie naslova 5 Din. NaVanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cena ti Cerne — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 Beseda 1 Din. Javek 3 Din. a šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vlagatelji pristopite v zaščito lastnih interesov k »Društvu za zaščito vla gateljev« Ljubljana, Mi klošičeva ceeta št. 7Я1. 176-16 Hranilne kn jižice prodate ali kupite najbolje potom mojo pisarne. Solidno poslovanje. Priložite znamko. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka aL 12. Telefon 38-10. 308-16 Knjižice vseb zavodov kupim po najvišji ceni. Sporočite zavod, znesek t»i ceno n* naslov GRASEK J02E (zastopnik »Finaneier«) Ljubljana, Gledališka 4. Telefon 33-04. 30874-16 20.000 Din potrebujem za tri mesece. Velik in siguren zaslužek. Popolna garancija. Ponudbe pod »Redka priložnost« na ogl. odd. Jutra. 31438-16 Hranilno knjižico kupim za Din 20.000 Din Prve hrvatske štedionice. Dopise na podružnico Jutra Mar.orr pod »Poceni«. 31440-16 Kupim vlogo Mestne hranilnice in Ljudske posojilnice v Ljubljani in plačam visoko ceno proti mesečnemu odplačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točnost«. 31448-16 Informacije■ Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifio ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Preklic! Preklicujem žaljivke, ki sem jih izrekel o g. Zupan Vilmi, ženi tov, del. na Jesenicah in se ji zahvaljujem, da jo odstopila nd tožbe. Jesenice, dne 21./9. 1035. Alojz Legat. 31405-31 Dražbe Beseda i Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vabijo se kupci gostilničarju trgovci, mesarji in peki na dražbo euonailstropne gostilničar-ske hiše v Ljubljani na Vidovdanski cesti 16, nasproti hiralnice. Hiša bo e podaljšanjenj Ilirske ulice postala vogalna in je zato pripravna za vsako obrt. Gotovine potrebno vsaj 40.000 Din. Informacije Einspielerjeva 23, Bežigrad. 30913-32 Hiša z gostilno Na javni dražbi dne 1. okt. 1936 ob 10. uri bo pri tukajšnjem sodišču v bobi št. 16 prodana hiša št. 16 na Vidovdanski cesti. Natančneje pri sodišču. ?oba 16 in pri lastniku na Vidovdanski cesti št. 16 T Ljubljajii. 31309-32 Sodna dražba Dne 27. 9. 1935 ob 10. uri bo pri sodišču v Tržiču sodna dražba: Enonadstropne trgovske hiše s prizidkom, dvoriščem, vrtom in priti-klinami v Tržiču. Ljubeljska cesta št. 17, sodno cenjene Din 636.010, najmanjši ponudek Din 316.225: — travnika, njive in šupe nad Ljubeljsko cesto, cenjenih Din 1:10.066. najmanjši no-nudek Din 73.375.34. 21419-30 SAMO PAR MINUT POSTOJTE PRED IZLOŽBAMI PRODAJALNE S O K O oblek ŠOLO IN VIDELI BOSTE, DA SO ISTE ZA URAD DELO S P © R T BREZ VELIKE REKLAME — NAJBOLJŠE. Naši domači krojači, ki izdelujejo SOKO OBLEKE so dokazali, da so nam tuja podjetja nepotrebna in da mi doma v Sloveniji z domačimi močmi izdelamo trpežna in solidna oblačila, ki v kakovosti in izdelavi prekašajo izdelke tujih podjetij. Ako kupujete NAŠE blago, ostane NAŠ denar v naši banovini. Ako kupujete NAŠE blago, dajete delo NAŠIM ljudem v Sloveniji. Ako kupujete NAŠE blago, ste zadovoljni, ker je NAŠE blago dobro, trpežno in po ceni. SOKO OBLEKE so izdelki naših domačih krojačev, ki si z izdelavo SOKO OBLEK služijo svoj vsakdanji kruh ter preživljajo s tem svoje družine. SOKO prodajalne v Sloveniji: LJUBLJANA — Sv. Petra cesta št. 23, Celovška cesta št. 63; KRANJ — Tavčarjeva ulica št. 6; CELJE — Kralja Petra cesta št. 22; VRANSKO — Leo Šket; JESENICE — Janko Novak; MARIBOR — Aleksandrova cesta št. 27; PTUJ — Fran Sal. Lenart; MURSKA SOBOTA — Joško Brumen. Telefon 2059 Suha drva, premog, karbopakete dobite pri L POGAČNIK Bohoričeva al. št. 5 Я и .t Г, I Oll^rvltn. fHVtl Občina Ljubljana Vsem prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni sin, brat in svak, gospod KOZINC MAJNRAD drž. mojster Celjskega Voj. Okruga. Pogreb bo v torek, dne 24. t. m. ob pol 3. uri pop. izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sevnica-Beograd, dne 22. septembra 1935. ŽALUJOČI OSTALI. Samo dve mali besedi, ki pa toliko pomenita vsaki mladenki, ki hrepeni po srečni omožitvi. Moškega vedno privlačuje magne-tični vpliv mehke, svetle, bele kože in nežne polti. Danes lahko vsaka žena naglo podvoji svojo privlačnost г uporabo nove kreme Tokalon, bele barve (ni mastna). 2e v 3 dneh ie presenetljiva izprememba. Razširjene znojnice, zajedalci ter od naporov povzročene gube izginejo, kožno tkivo pa postane nežno in belo. Poizkusite tudi Vi ta enostavni recept, če si želite žarke ljubezni moškega__ Vloge Ljubljanske kreditne banke se sprejmejo iz cele Jugoslavije v plačilo za jako ku-rantno blago, tako da vložnik nima nobene izgube. Ponudbe s podatki vložne višine do 30. t. m. pod »Brez štete« na administracijo lista Maribor. Posredovalci izključeni. Posebno ugodno za trgovce. 1 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da nas je dobri soprog, oče, tast, brat, stric in svak JOŠKO PREMERSTEIN bivši restavrater v Tolminu danes dne 22. t. m. po dolgem trpljenju za vedno zapustil. Pogreb pokojnega se vrši v torek 24. t. m. ob 15. uri i" hiše žalosti na mestno pokopališče v Kranju. Prosimo tihega sožalja. Kranj, 23. septembra 1935. Žalujoča družina PREMERSTEIN. UPRAVA ZDRUŽENJA MESARJEV Ш KLOBASI CARJEV V CELJU naznanja žalostno vest, da je njen dolgoletni, zaslužni predsednik in voditelj, gospod FRANC REBEUSCHEGG mesarski in klobasičarski mojster, hotelir, itd. v Celju dne 22. septembra 1935. v 49. letu starosti, nenaxloma v Ljubljani preminul. Pogreb blagega pokojnika se vrši v torek dne 24. septembra ob рей 5. uri popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. Uprava združenja in njeni člani zgubijo v umrlem gospodu predsedniku najboljšega voditelja in zagovornika, ter ga bomo obdržali vedno v nepozabnem m najčastnejšem spominu. Celje, dne 23. septembra 1935. UPRAVA ZDRUŽENJA. ZAHVALA Za premnoge pismene in ustne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli iz raznih krajev dravske in savske banovine ob priliki prerane smrti naše pre-ljubljene in nenadomestljive mame, gospe Pepine Sardoč roj. škof, soproge šolskega upravitelja kakor za prekrasne vence in cvetje, ki ga je tako rada gojila, se vsem, prav vsem, najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini gg. kanoniku Cižeku, duh. svet. Vračku, učitelju Avguštin-čiču za poslovilne in ganljive besede, vsemu domačemu učiteljstvu, ki je vodilo požrtvovalno pogreb in nam stalo ob strani, g. dr. J. Pihlarju iz Maribora za njegovo neutrudljivo prizadevanje, skrb in pomoč za časa njene bolezni, za prelepo petje učencev pred hišo žalosti, domačemu cerkvenemu zboru za ganljivo žalno petje v cerkvi in na pokopališču, nadalje domači gasilski četi in šolski mladini. Posebno zahvalo izrekamo še gg. prof. razrednikoma III. e in IV. a razreda realne gimnazije iz Maribora, ki sta prišla z vsemi svojimi gojenkami in pokazala pietetni čin do pokojnice, zastopnici obl. odb. J. S. iz Maribora ge. L. Miovič, P. J. S. z zastavo, učiteljstvu iz raznih krajev ter končno prav vsem številnim prijateljem in znancem od blizu in daleč, pa tudi domačinom cele fare, ki so pokojnico spremili v tako častnem številu na njeni zadnji poti, kar nam daje novega poguma za nadaljnie življenje in občutek, da nismo osamljeni. Bog vsem tisočero poplačaj! Prosimo, da ohranite blago pokojnico v lepem spominu! Globoko užaloščeni SARDOC ADAM z otroci NADO, SONJO in МШ1СО. ST. ULJ V SLOV. GORICAH, 22. septembra 1935. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubi jeni soprog, atek, brat, stric in svak, gospod ALBERT MATJAŠIC posestnik in gostilničar v 42. letu starosti po dolgi in mučni bolezni previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v sredo ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Sv. Jakobu v Slov. goricah. Sv. Jakob v Slov. goricah, dne 23. septembra 1935. žalujoča žena: Terezija; Otroci: Justi, Verica, Vojteh, Srečko, Marica in Jožek ter ostalo sorodstvo. UPRAVA ZDRUŽENJA GOSTILNIČARJEV IN KAVARNARJEV V CELJU naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni član in bivši predsednik blagi gospod FRANC REBEUSCHEGG hotelir, mesarski mojster, itd. • dne 22. septembra 1935, v 49. letu starosti nepričakovano v Ljubljani preminul. Pogreb blagega pokojnika se vrši v torek, dne 24. septembra 1935. ob pol 5. uri popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. Uprava združenja in njeni člani zgubijo s pokojnikom neumornega sodelavca, ter ga bomo obdržali v^dno v najčastnejšem spominu. Celje, dne 23. septembra 1935. UPRAVA ZDRUŽENJA. urejuje Davorin Kasijen» — izdaja «а домосед »ЈШха* ДОоЦ ttihntknr. — &a Narodno иякдгоо d. d. m оаћагоаоа Jfraac Jezertek, — £a tnnonvtni del Jo odgovorea AloJ* fiovak, — Vsi i i^ubljant