221 SMUKO.
V UuMjani, v torek, l oktobra 1901.
XL leto.
Isfeaja vsak~dan aveter, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro «yraks dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, zafčetrtfleta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbt *rez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira« — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, Če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati r- Rokopisi se ne vračajo. — Uredništva In npravnlštvo je v Knaflovih ulicah Št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Uredništva telefon št. 34.
Uahilo na naroclo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
JfeseSna priloga: „Slovenski tehnik",
Posamezne številke po 10. h.
Upravništva telefon št 85.
„SLOVENSKI
velja v Ljubljani na dom dostavljen: vs leto .. K 24-— I Četrt leta ., K 6 — Pol leta... „ 12-— I En mesec .. „ 2-— V upravništvu prejeman na mesec S 1*90. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto .. K 25-— I Četrt leta .. K 6-50 Pol leta ... „ 13-— I En mesec .. „ 2-30
Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in druge deiele vse leto 30 K.
W Naroča se lahko z vsakim dnevom, s hkratn se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
UDravništvo ..Slovenskega Naroda"
JesensKa kampanja.
X a Dunaju, 30. sept.
Tekom prihodnjih dni se vlada odloči, kdaj da skliče d r ž a v n i zbor. Najbrž se snide parlament že dne 10. oktobra, a gotovo to še ni. Vlada odlaša z odločitvijo, ker ne ve, kakšen bo izid nagodbenih pogajanj z Ogrsko. Y torek 1. oktobra se odpeljejo avstrijski ministri v Budimpešto. Pogajanja se bodo nadaljevala tam, kjer so se zadnjič tako nenadoma pretrgala. Dunajski vladni krogi so mnenja, da pri teb pogajanjih ne pridejo več v poštev tiste zahteve, zaradi katerih je prišlo do raz-pora, marvef* da bo ogrska vlada formulirala nove predloge in da bo po-razumljenje morda le mogoče. Človek ima vtisk, da hoče vlada doseči le prav majhno in morda eelo le navidezno izboljšanje nagodbe za Cislit-vansko, v ostalem pa da hoče imeti nagodbo za vsako ceno. Ne gre se vladi za to ,da izposluje pravično nagodbo, kot za to, da izposluje nagodbo, za katero bo mogoče v avstrijskem parlamentu dobiti večino.
Jesenska kampanja državnega zbora bo posvečena nagodbi in vlada bo porabila vs<i sredstva, da si prido- |
bi večino za svoje predloge. Tako ne-skropulozno v izberi sredstev za dosego svojih namenov ni bilo še nobeno ministrstvo, kakor je Beckovo.
V prvi vrsti dela vlada na to, da si zagotovi podporo nemških klerikalcev, ki so naj močnejša stranka v parlamentu. Za svoje namene je porabila intrigantnega Gessmanna, ki bi strašno rad postal minister in se že več mesecev peha, da bi dosegel kak ministrski portfelj. Vlada bi Gessmanna prav rada posadila n* kak ministrski fotelj, ker bi potem z njegovo pomočjo pritisnila nemške klerikalce, da bi glasovali za nagodbo. Toda Lueger je proti temu. Bolni ge-neralisimus avstrijskega klerikal-stva ni nikdar zaupal Gessmannu in zdaj mu že celo ne zaupa.
Tukajšnja »Montagsrevue«, ki ima še danes jako tesne zveze z me-rodajnimi krogi, zlasti z bivšim ministrskim predsednikom KOrberjem, je danes priobčila članek, ki je provzro-čil precejšnjo pozornost. Članek pravi, da je v klerikalni stranki nastala nevarna kriza in sicer iz nasprotstev med Luegerjem in Gessmannom. Že pred meseci je Lueger spoznal, da ga hočejo Gesmann in njegovi ožji prijatelji potisniti v ozadje in da komaj čakajo na njegovo smrt. Zola j, ko je Lueger videl, da hoče Gessmann za vsako ceno postati minister, je nastopil odločno proti njemu. Lueger neče, da bi sploh kak član njegove4 stranke vstopil v ministrstvo, a če bi že kdo vstopil, ne sme to biti Gessmann.
Važnejša kot osebna stran tega prepira je to, da hoče Lueger na vsak način preprečiti nagodbo z Ogrsko. To je po poročilu »Montagsrevue« njegova življenska naloga, ki jo ho če doseči, pa če bi se zaradi tega razbila njegova stranka.
Ako je to poročilo utemeljeno, potem nastane za vlado situvacija, iz katere se ne bo rešila.
Tudi socijalni d e m okra t-j e brusijo svoje meče zoper nagodbo z Ogrsko tako, da zna priti vlada v najtežji in   najneprijetnejši položaj.
Jesensko zasedanje državnega zbora se torej začne pod prav neprijetnimi avspicijami za vlado in morda doživimo že tekom prihodnjih tednov kako p r e s e n e e e n j e kritičnega značaja.
fteialnn vprašanja.
Delavska zastopstva.
Delavska stanovanja so često-krat slaba, zdravju škodljiva in predraga. Dočim je zadoščevanje raznih drugih potrebščin delavcev, kakor n. pr. glede obleke korakalo vz]»uredno
z naraščajočimi zahtevami, so ostala stanovanja večinoma stara, pri čimer seveda ni prezreti, da širši sloji prebivalstva polagali prema-o važnosti stanovanju, ki bi bilo vredno ljudi. Ako hočemo te sloje vzgojiti k temu, da bodo znali ceniti zdravo stanovanj**, skrbeti je predvsem, da bo zadostno število takih stanovanj ter se bodo dajala po zmerni ceni.
Nabava dobrih stanovanj za revnejše sloje je največjega pomena za človeško družbo. Jetika in umrljivost otrok imate oporo v slabih stanovanjih. Kar se tiče umrljivosti jetičnih, prekaša Avstrijo le Rusija, 1'jer je med 1900 in 1905 izmed vsakega milijona prebivalcev umrlo za jetiko 41216 oseb. Na Nemškem jih je umrlo 2245, v Belgiji 1767 in na Angleškem 1358. Neugodni položaj industrijskega delavca in njegove rodbine je mogoče zelo izboljšati z napravo zdravih stanovanj.
Kaj se je storilo dosedaj glede priskrbe stanovanj f N a N t m š k e m se je ustanovilo v zadnjih letih mnogo stavbnih zadrug — tudi po delavcih samih — nadalje splošno koristne delniške družbe, ki so se zavezale, da bodo jemale le gotovo, v pravilih določeno korist. Do konca 1900 so te stavbne zadruge, stavbna društva, ustanove napravile 224C najemnih hiš z 12.710 stanovanji v vrednosti 53 milijonov mark. razen tega 6232 malih hišic z 11.365 stanovanji v vrednosti 33 milijonov mark. Te hišice preidejo polagoma v last delavcev. Potemtakem se je »vzidalo« 96 milijonov mark, t. j. 100 milijonov K. Razen tega so tudi občine v tem ozi-rn marsikaj storile. Tako je zgradila občina Freiburška do konca leta 1905. 120 hiš s 400 stanovanji, v vrednosti 1.858.000 mark, hiše so dvonadstropne, prav čedno urejene, in v vsaki stanujejo tri do štiri stranke V 11-mu, Strassburgu in Diisseldoifu so napravili male hišice, ki si jih lahko nabavijo delavci. Druga mesta, kakor Mannheim in Frankfurt so nakupila velika stavbišča v okolici, da jih potem oddaje jo dobrotvornim stavbnim zadrugam. V Stuttgartu in Berolinu so dobrodelna društva mnogo storila. Berolinsko stavbno in hranilno društvo je zgradilo več velikih Skupin hiš s prostornimi dvorišči in dednimi vrtovi, skupno 60 hiš s 704 stanovanji, za kar so znašali stroški štiri milijone mark; približno ravno toliko je storilo tudi hamburško stavbno društvo. V Stuttgartu so ustanovili tudi samski dom s posameznimi kabineti in sobami, ki se oddajajo samcem.
Po enakih načelih je skihijeno za delavska stanovanja ;ia Angle-
ške m. Tako je občina Birmingham podrla 4000 slabih hiš, namesto katerih se grade nove. Do leta 1905. se je porabilo okoli 50 milijonov K za izboljšanje delavskih stanovanj. Na Angleškem sicer ni mogoča pri takih stanovanjih ekspropriacija, pač pa lahko občina sili, da se take hiše izpraznijo. Knake pravice so tudi pri nas, le izvrševati jih ni mogoče, ker navadno ni boljših stanovanj na razpolago, tako da se mora pustiti ljudem, da sploh niso brez strehe, prebivati v slabih, nezdravih stanovanjih. Na Angleškem pa ustanavljajo občine hiše s takimi stanovanji. V Liver-poolu so od leta 1891. do 1900. podrli 4200 hiš ter so na teh mestih zgradili 830 velikih posamnih hiš za delavce in velike najemne hiše, v katerih je prostora za 1500 oseb. V Manchestru so podrli 239 hiš ter zgradili nove. V GIasgo\vu so med drugim tudi napravili stanovanja za vdove ali vdovce z otroci, pri čemer seveda mesto dosledno doplačuje. Grofijski svet v Londonu je na temelju nekega zakona iz leta 1890. podrl obsežna nezdrava stanovanja ter s stroški 48 milijonov K napravil novih stanovanj za 42.000 oseb. Nadalje je občina zaprla 16 registriranih bivališč za samske delavce, a namesto teh je zgradila na Farkerski cesti veliko hišo s 324 posteljami v ta namen. Potemtakem more tudi velikomestna občina v tem oziru mnogo storiti. Omenjeno bodi, da je bilo leta 1905. v Londonu nameščenih 261 zdravstvenih preglednikov in 67 zdravniških zdravstvenih uradnikov.
V Belgiji je posebno deželna hranilnica delovala zelo dobrodelno, ker je dovoljevala posnmnim stavbnim zadrugam za zgradbo takih hiš potrebna posojila. Do konca leta 1905. je v ta namen izposodila skoraj 50 milijonov frankov.
Na Nemške m so najvažnejši činitelji na tem polju invaliditet ne zavarovalnice; teritorijalni zavodi so do konca leta 1900. izdali za stavbne zadruge in drugo nad 70 milijonov mark kot hipotekarno posojilo; nadalje invaliditetne zavarovalnice železničarjev kakih 8 milijonov mark. Nemški zavodi ne zidajo sami delavskih stanovanj, ker jih smejo le s privoljenjem predstojnih oblasti obremeniti do poloviee svojega premoženja. Dosedaj se je porabilo približno 90 milijonov mark za ta namen, a ker imajo zavarovalnice približno 830 milijonov mark premoženja in gibanje vedno narašča, porabilo se bo v doglednom času nad 400 milijonov.
V Avstriji imamo dva zakona v prilog delavskim stanovanjem;
prvi zakon je iz leta 1892., a je ostal skoraj popolnoma brez vsakršnega vpliva, ker je popolnoma nepraktičen. Drugi zakon določa 241etno oprostitev hišnega najemninskega, hišnega razrednega davka in tudi 50od-stotnega dohodninskega davka. Hiše morajo biti 50 let posvečene svojemu namenu in njihovo obrestovan je ne sme prekoračiti gotove vsote. Usj>eh tega zakona je odvisen od tega, da dovoli tudi deželni zbor oprostitev deželnih doklad in da se tudi del občinskih priklad opusti. Na podlagi tega zakona so nastale v zadnjem času v raznih večjih mestih Avstrije delavske hiše, toda žalibog ne v tolikem številu, kakor bi bilo želeti. Tržaška mestna občina je zgradila tudi hišo z delavskimi stanovanji v lastni režiji, kjer j »a more dobiti le prav majhen del ondotnega delavstva stanovanje.
Tudi zavarovalnice zoper nezgode v Trstu, Gradcu in na Dunaju so zgradile celo vrsto delavskih stanovanj. Dunajska zavarovalnica je zgradila v Floridsdorfu več rodbinskih hiš in dom za samce. Avstrijski zavodi morajo sami graditi, ker ni bilo drugih podjetnikov, ki bi bili preskrbeli taka stanovanja. Zavodi so se razen tega izjavili pripravljenim, posoditi za delavske hiše, ki bi se še zgradile, do polovice vrednosti, dočim bi drugo j>olovico zmogli delavci sami. oziroma v družbi s podjetniki. Toda na ta način ni mogoče zadeve rešiti, ako tudi se s tem mnogo stori. Dobiti denar do poloviee tudi sicer ni težko. Toda s tem delavcem ni pomagano. Ako nista vsaj dve tretjini do tri četrtine vrednosti skupaj, ni mogoče graditi delavskih hiš. Tu bi morala poseči država vmes s tem, da bi ustanovila h i p o tečno blagajno, ki bi dajala posojila na take hiše. Ta blagajna bi lahko izdajala zastavna pisma, ki bi zanje jamčila država, a za v a r o v a 1 n i e a m zoper nezgode, hranilni-c a m in tudi bodočim i n v a 1 i-d i t e t n i m blag a j n a in bi se lahko naložila dolžnost, naložiti del svojega denarja v takih zastavnih pismih. Ta blagajna bi mogla posoditi dve tretjini do tri četrtine vrednosti hiše. Ostanek bi se potem lahko spravil skupaj s pomočjo podjetnikov ali občin, kakor tudi po delavcih samih. Hipotecna banka bi morala voditi tudi agitacijo za ustanavljanje stavbnih zadrug in za zgradbo zdravih delavskih stanovanj.
Nagodbena pogajanja.
D u n a j , 30. septembra. Jutri se v Buda pt št i zopet začno nagodbena
LISTEK.
Knjije družbe sv. Mohorja.
Pregleduje letošnje knjige družbe sv. Mohorja sem pred vsem zapazil, da se je letos članom prizaneslo z običajnim molitvenikom. Literatura molitvenikov je v Slovencih prebogata in čas bi že bil, da nastane vsaj daljša pavza v izdajanju teh knjig, zlasti pri družbi sv. Mohorja, ki ima vendar boljše in važnejše naloge izpolnjevati. Toda moje veselje, da je družba nehala z izdajanjem molitvenikov je bilo le kratko. Pogled v koledar me je podučil, da je družba letos napravila le izjemo, ko ni izdala molitvenika, da pa osreči svoje člane prihodnje leto zopet s takim delom.
Letos bi bilo res malo prehudo, če bi bila družba sv. Mohorja izdala molitvenik, ker dobe člani itak dve jako dragi knjigi nabožne vsebine.
Šestero knjig dobe letos člani družbe sv. Mohorja. Najprej vzame pač vsak v roke »k o 1 e d a r« in sicer zaradi imenika članov. Ta imenik je največja opora družbe sv. Mohorja,
je pa obenem spomenik slovenske ne-čimernosti. Kakih 2.0.000 K velja ta imenik vsako leto, a družba pravi, da se tu ne da nič pomagati in da mora doprinesti neči-mernosti članov to za naše beraštvo res velikansko žrtev, ker bi sicer izgubila mnogo članov, češ, ljudje hočejo videti svoja imena natisnjena. Zaradi smešne nečimernost i mora družba vreči leto za letom 20.000 K skozi okno, ko bi s tem denarjem lahko napravila mnogo dobrega in koristnega.
Poleg imenika članov in koledarja obsega ta knjiga še več podučnih in zabavnih deloma ilustriranih spisov krajšega obsega, namreč: »Snaž-nost — pol življenja« napisala Min-ka Govekarjeva; »Kako se je Trebuš-nik vozil v Trst« spisal Janko Mlakar; »Kahira, njeni prebivalci in njih življenje« spisal Juri Trunk;Ja-kob Gomilšak, spisal dr. Fran Ilešič; »Nabirajte narodne pesmi« spisal profesor Anton Štritof; Simon Gregorčič, slovenski pesnik, spisal Anton Medved; »Zanemarjena in izprijena mladina, skrb zanjo in sirotin-ski sveti, spisal Fran Milčinski; »Groba so okovi strti« zložil Staro-gorski; »Življenje in smrt Mohorske knjige«, spisal F. S. Finžgar; »Bla-
govestnika«, povest iz pokristijanje-iija Slovencev«, spisal Ivo Pregelj; »Črtice za dom«; »Mali vedež«. Stroški za koledar znašajo 42.744 kron 69 vin.
»Zgodbe sv. pisma«, spisuje dr. J. E. Krek. Letos je izšel 14. snopič, ki obsega z ilustracijami vred 7 tiskanih pol in je veljal 30.333 K 24 v.
»Pamet in vera« je naslov knjigi, ki jo je spisal župnik d. M. Sei-gerschmied in sicer »slovenskemu narodu v potrditev njegove vere«. Iz tega dela — letos je izšel že tretji snopič — razvidimo, da je župnik Sei-gerschmied prebral mnogo spisov katoliške lažiznanosti, ki imajo namen pobiti pravo znanost. Kaka »modrost« se v tej knjigi ponuja čitateljem, si je lahko misliti. Naj navedemo en sam izgled. Župnik Seiger-schmied piše: »Veda je dokazala, da na zemlji o gotovem času vsled velike toplote ni moglo bivati nobeno živo bitje, ne človek, ne žival in tudi ne rastline. Ker je zemlja v početku žarela, niti nobena kal ni mogla v nji obstati. Zato je nastalo vprašanje: Kako so postale rastline in živali in kako je prišel človek na zemljo? Sv. pismo in po njem nam odgovarja sv. cerkev, da je Bog ustvaril rastline in živali in človeka.   A to mnogim ni
všeč. Nekaterim brani n a p u h , drugim njihova razuzdanost, da bi sprejeli to resnico. Ako je namreč Bog vse ustvaril, potem je vse božja last. Potem je tudi človek popolna last božja in kot taka ima dolžnost do njega. Ker bi se nekateri radi iznebi-li teh dolžnosti, bi se radi tudi izne-bili njim neljubega Boga, zato zame-tujejo nauk sv. vere, da je Bog ustvaril rastline, živali in človeka. Ali pa mar verujejo kaj pametnejšega od te resnice t Nasprotno! Namesto resnic, ki se kar najbolj strinjajo z zdravo pametjo, verujejo največje n e z m i-s 1 i in b n d a los t i.«
Torej: rezultati vere in znanstvenega raziskovanja so nezmisli in budalosti, ki sta jih rodila samo napuh in razuzdanost. Tako-le je faj-mošter Seigerschniied pometel z največjimi učenjaki in z vso znanostjo. Zdaj pa naj še kdo reče, da ni Seiger-schmiedovo delo znamenitega pomena za Slovence. Take znanosti nam je treba. Družba sv. Mohorja je storila prekoristno delo, ko je za Seiger-sehmiedovo pamet izdala 23119 K.
Najlepše pa je, da bi morali škofje to knjigo nemudoma konfiscirati in prepovedati. Seigerschniied je pač premalo izobražen, da bi mogel ločiti zrno od plevela in   tako je v
svoje delo nekritično sprejel mnogo modernistiških naukov, ki jih je papež pravkar zavrgel kot ateistiške. Ce hočejo biti slovenski škofje ali bolje rečeno škofje na Slovenskem papežu pokorni, morajo Seiger-schmiedovo knjigo prepovedati, a če je ne prepovedo, so uporniki proti papežu in zaslužijo, da jih papež odstavi.
Koristna in dobra, popularno pisana in lično ilustrirana je knjiga župnika Iv. Lakmaverja »Umni Čebelar«. Letos je izšel prvi snopič. Ce bi se umno, moderno čebelarstvo sploh kmetu izplačalo, ki ima mnogo preveč drugega dela, da hi zamogel posvečati čebelam tisto pozornost in tisti čas, ki ga zahteva moderno čebelarstvo, to je vprašanje, na katero nismo v stanu odgovoriti. Omenjeno pa bodi, da je izvoz medu in voska na Nemško prenehal in da vsled tega kupčija zelo trpi.
Končno je družba izdala dva snopiča »Slovenskih večernic«. 59. snopič obsega več krajših povestic in pesmi ter razjasnilo o šolstvu, 60. snopič pa povest »Življenja trnjeva pot«, ki jo je spisal priljubljeni novelist Jos. Kostanjevec.
R.
MU
pogajanja. V ospredju je zvišanje kvote, kakor jo zahteva Avstrija, in kompenzacije, ki jih zahteva Ogrska za tako zvišanje. Danes popoldne je bila ministrska konferenca, ki so se je udeležili vsi ministri, ki gredo jutri k nagodhenim konferencam v Bu-dapešto. Obenem se je sestala v ministrskem predsedstvo nagodbena komisija.
B u d i m p e š t a , 30. septembra. Jutri bodo imeli oboji ministri le predkonferenco; meritorna pogajanja se vrše v sredo in v četrtek. — Dne 2. oktobra pride tudi minister baron A e r e n t h a 1 v Buda pest o, in sicer zaradi ureditve tistih državnopravnih vprašanj, ki jih je dognati v novi nagodbi z ozironi na razmerje države z inozemstvom. — Neodvisna stranka ni več nasprotna zmernemu zvišanju kvote, seveda proti primerni kompenzaciji.
Prestolonaslednik o
Ogrs*i
n n d i m po s hi , 90. septembra. Nekateri časopisi poročajo, tla je rekel prestolonaslednik F r a n Porti i n a n d ministru grofu A n d r a -s s v j u povodom zadnje avdijence. da so Madžari tako močan narod, da za svoj obstoj ne potrebuje papirnatih ustavnih garancij. Blede armade je rekel prestolonaslednik, da mora ohraniti svoj dosedanji značaj, t. j. enotnost. Glede volilne reforme pa je baje rekel, da more Ogrska ohraniti svoj narodni značaj tudi tedaj, ako se napravi volilna reforma. Seveda bi morala biti volilna reforma drugačna, kakor avstrijska, ki ima mnogo pomanj kljivosti.
Razpor v cgrski koaliciji.
H u d i m p e št a, 30. septembra. V političnih krogih se raznaša vest, da je minister Kossuth odločno nastopil proti prizadevanju poslancev H o 1 1 o j a in grofa B a t t h v a -n v j a . ki hočeta ustvariti samostojno ogrsko banko. Tudi naučni mini- I ster grof A p ponvi se je izjavil za solidarnega s Kossuthom. Minister Kossuth hoče vprašati v neodvisni stranki in v ministrstvu, ali uživa s svojim separatnim stališčem zaupanje, sicer bo izvajal posledice. !
Iz Srbije.
Belgrad, 30. septembra. Ve sti inozemskih časopisov, da je kralj zavrgel predlog, naj bi se skupščina odgodila, niso resnične: istotako so neresnične vesti, da so nekateri ministri zahtevali demisijo. Ministrstvo sploh ni mislilo na odgoditev skupščine, zato tudi ni kralju nič takega predlagalo. |
Protizarotnika urednik Milan in I vpokojeni     orožniški nadporočnik Maksi m N o v a k o v i č , ki sta vpri-zorila včeraj punt v jetnišnici. a se I končno sama ustrelila, sta brezdvom-no zblaznela. Maksi m je bil že opetovano v norišnici, a v preiskovalnem zaporu so ga imeli, ker je hotel urno- | riti svojo ženo. Ta žalostni dogodek I so hoteli nekateri prijatelji obeh sa- I momorilcev izrabiti za politično de- I monstracijo, kar pa se jim je pone- I srečilo.    Razdelili so nekaj drobiža med rokodelske vajence, ki so klicali po ulicah: ~ Proč z vlado! Proč z zarotniki! Slava spominu Milana Nova-koviča!« Demonstrirali so tudi pred stanovanjem   ministrskega predsednika dr. Pašića, a končno so se razšli, I ker so videli, da se jim meščani noče- j jo pridružiti.
Justična reforma za Ma-cedonijo
Dunaj, 30. septembra. Sestanek med ruskim in avstrijskim ministrom zunanjih del je imel v prvi vrsti namen, dognati vse nadaljne podrobnosti glede Macedonije, kakor so se bile zasnovale v programu v Miirzstegu. Od konference sta si obe vladi neprestano prizadevali, da bi program tudi izvedli. V zadnjem času sta poslanika Avstro - Ogrske in Rusije v Carigradu naznanila svojim tovarišem načrt o zboljšanju pravosodstva v macedonskih vilaje- I tih. Ta načrt proučujejo sedaj zastopniki velesil. Da pa se olajša po- I mirjenje Maeedoiiije ter se odstrani- j jo vse glavne ovire, zedinila sta se I I z v o 1 s k i in baron A e h r e n -t h al na sedanjem sestanku za zelo važen korak, s katerim se* napravi konec napačni razlagi o tretji točki programa v Miirzstegu. Obenem se odvzame agitatorjem glavno orožje k podpihovanju k bojem med kristjan-iskimi narodi v Maeedoniji. Oba mi nistra sta namreč sklenila ter takoj odposlala avstro-ogrskim in ruskim diplomatičnim zastopnikom v Atenah, Belgradu in Sofiji navodila, kako je treba razlagati III. točko programa iz Miirzstega. Zadnje čase so namreč kristijanske čete, ki so prvotno operirale proti Turčiji, spremenile taktiko ter začele napadati kristjane, da jih prisilijo, opustiti svojo dosedanjo narodnost in vero ter prevzeti tisto narodnost in vero, ki jo zastopa dotična četa. To gibanje je nasta-
lo, ker se je točka III. omenjenega programa napačno tolmačila.    V do-I tični točki je namreč rečeno: »Kakor hitro se doseže pomirjen je dežele, za-I htevati je pri    turški    vladi spremembo v teritorijalnih mejah upravnih okrajev, da bodo razne narodno-I sti pravilneje grupirane.«   To točko I so razumele vstaške čete tako, da si I mora vsaka narodnost pred pomirje-I njem kolikor mogoče razširiti meje za svojo narodnost. — Da se to ne-I sporazumljenje odpravi, določate av-I stro-ogrska in ruska vlada sledeče: 1. I Spremembe v teritorijalni omejitvi I upravnih okrajev je mogoče po besedilu 3. točke programa v Miirzstegu nasvetovati turški vladi šele po popolnem pomirjen j u dežele, t. j. ko bodo čete popolnoma izginile. 2. Član 3. se je napačno tolmačil v smislu, da imajo prizadete velesile namen, nekako razdeliti deželo po narodnostih. Zato smatrajo velesile za svojo dolžnost, izjaviti, da niso nikoli mislile nasvetovati turški vladi take razdelitve.   o\ Omejitev okrajev, kakršno so imele velesile v mislih, se nikakor ne bo mogla ozirati na narodne spremembe, temuč bo le zaradi olajšanega I poslovanju lokalnih oblastni j.
Dogodki na Ruskem.
P e t r o g r a d , 30. septembra. Car je ukazal, da se vsi gardni vojaki premeste iz Petrograda zaradi nezanesljivosti k raznim garnizijam po državi.
V a r š a v a , 30. septembra. V Sebastopoljn je policija nepričakovano preiskala vse kleti ter našla v kleti nekega Bogdanovica veliko zalogo orožja in razstrelj i\a, med tem 20 nabasanih bomb, dve puški na stroj itd. Obenem so došle iz Sebasto-polja vesti o velikem punta, Bili so baje boji, pri katerih je padlo šest častnikov. Topničarji so se baje branili streljati na puntarje. Na brzojavna vprašanja, kaj je na stvari resnice, ni odgovora.
Pet rog rad, 30. septembra. Vest o velikem puntu v Sebastopoljn je nastala, ker se je vprizoril v neki vojašnici punt. Trije za častnike preoblečeni in z revolverji oboroženi možje so namreč prišli v vojašnico Breseevega polka, pri katerem je bil predlanskim velik punt ter je zaradi tega še danes mnogo častnikov zaprtih. Trije neznani zarotniki so zapo-vedali straži, naj takoj izpusti častnike. Podčastnik, ki je načeloval straži, je aviziral poveljnika bataljona, a ko je ta prišel v spremstvu stotnika ter zaklical straži, naj ne verjame neznanim častnikom, ki so sleparji, so ti začeli streljati ter usmrtili poveljnika, stotnika pa ranili. Vsled strelov so prihiteli vsi častniki skupaj, a zarotniki so utekli, kakor da zasledujejo tiste, ki so streljali. Zaprli so več vojakov, ki so na sumu, da so bili sporazumljeni z zarotniki.
Odesa, 30. septembra. V okra- I ju Sakatalij  (gubernija   Tiflis) je proglašeno vojno stanje.
Punt v Maroku.
Pariz. 30. septembra. Vkljub trajnemu deževanjn rekngnoseira ge- j neral Drude okoli Casablance. Dve veliki koloni sta odšli v ta    namen I proti Tadertu  in Sidi Numenn.  Med j tem se zastopniki maroških plemen v Casbah Medini posvetuj e j o o mirov- I nih pogojih.
Predsednik republike Tallie - I r e s je na nekem banketu v Marman- J dej n proslavljal   vzorno   t astopanje I
francoskega  vojaštva  v  Mu roku     ter j naglasak da  Francija pri tem ne misli na nikako pridobivanje) temuč se le bori, da odpravi  srednjeveški« ro- I parsko napadanje.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 1 oktobra.
— Naš sobotni članek o najnovejši papeževi encikliki je po pravici vzbudil občno pozornost. Jasno in jedrnato je bilo v njem obrazloženo bistvo spora med katoliškimi teologi: na eni strani stoji sholastiško tolmačenje katolicizma, na drugi strani moderno tolmačenje. Papež se je postavil na stran sholastičnega tolmačenju. »Slovenec« ni v stanu polemizirati stvarno proti temu članku in odgovarja nanj s psovkami. Slobodno mu! »Slovenčeve« psovke ne dosežejo niti zaničevanja avtorja našega članka, nego so le dokaz, da »Slovenec« uvideva resničnost in utemeljenost člankovih izvajanj, a ker jih ne more pobiti z argumenti, jih hoče kompromitirati s psovkami. Saj se najdejo ljudje, pri katerih se tudi s sirovimi psovkami doseže uspeli, razsodni ljudje pa vedo, da psujejo ljudje vselej takrat, kadar si drugače ne morejo pomagati. »Slovenec« je račil sklicevati se na nekaj obskurnih nemških listov, ki delajo encikliki globoke komplimente. To nam pač ne more imponirati, ko je ves drugi svet edin v tem, da obsoja encikliko. > Slovencu« najbrž to ni znano, da je papeževa enciklika plod španskih vplivov na kurijo in da so različni
kardinali z encikliko jako nezadovolj-I ni. Ko bi bil »Slovenec« list, ki hoče I svojim čitateljem podajati objektiv-I ne slike o vseli važnih dogodkih, bi moral izpregovoriti o senzacionalnem pismu, ki ga je vodja modernistov, angleški jezuvit Tvrrel izdal te dni zoper papeževo encikliko.  To pismo je vzbudilo kolosalno pozornost in v Vatikanu    so    kar konsternirani. I »T y r r e 1   —   a n t i p a p a«. Vatikanski organi so odgovorili na to pismo z brezprimerno vehemenco. Posebno jih boli,   ker pravi Tvrrel, da je enciklika s filozofskega, teološke-I ga in naravoslovnega stališča ponesrečena, češ,   da   pisatelji enciklike znanstveno niti toliko niso izobraženi, da bi  mogli  formulirati trditve modernistiške teologije. V svoji jezi I je šla »Corrispondenza Romana« tako daleč, da pravi,  da so samo  1 a -t i ne i katoličani po veri in po plemenu,  a popraskaj   nelatinca koder hočeš, vselej se pokaže, da je pod kožo -   protestant. S tem je rečeno, da so Nemci. Slovani, Angleži  itd. v očeh Vatikana manj vredni kot katoličani in da je katolicizem latinsko-plemenska  vera.  Seveda  bo to meti nelatinci našlo primeren odmev. Zakaj >Sh»\enec« ne pove ničesar o tem I boju med teologi ?   O encikliki je po-I dal neresnično poročilo, boj ki se je j vnel v cerkvi   je   zamolčal -— le nas psuje, ker smo podali jasno in verno sliko o pomenu enciklike,   in izrekli sodbo, s katero se ujemajo sodbe prvih listov na svetu.
I — Dr. Breje odgovarja. Dosti časa mora imeti mož, ker je popisal zdaj zopet v »Mira« toliko lepega, belega in potrpežljivega papirja, samo z oziram na postranske opazke v naših strogo političnih člankih o koroških razmerah, da mu klerikalna politika nese, da mu tudi seje nesejo in da mu celo jezikovne pritožbe nesejo. Očividno potrebuje v začinjeni času zopet reklame za svojo odvetniško pisarno, posebno ker ima neljubega konkurenta: kajti razlit je v zadnjem »Miru« dolgo poslano ter se peča v njem samo s svojo odvetniško pisarno, češ, ker ga mi »napadamo« zdaj samo kot odvetnika, — v boju zoper njega kot politika je »smodnik že postreljen«. Mož je zdaj kar pobesnel, — na papirju namreč — samo radi tega, ker smo omenili to, kar slovenska in nemška javnost že davno sama ve, da mu namreč politika nese! Revež! Budo krivico smo mu storili s tem: kajti kot klerikalni politik ima kakor vsi klerikalni politiki sploh samo izgubo. Samo pisarna mu namreč nese, ta pa s politiko nima ničesar opraviti. »Prostovoljna plačila za jezikovne pritožbe«, kakor on te vrste honorar imenuje, je dobil le kot odvetnik, ne kot politik. Jezikovno vprašanje seveda s koroško politiko nima ničesar opraviti! Tako je dr. Brejc razdelil sebe v dva človeka: v odvetnika in politika. Tako misli, da bo lažje šlo. Kot politik, — pravi. — je pri nas že davno »na indeksu«, odkar je nastopil v slovenski javnosti v klerikalni vlogi, — kot tak se ne strelja več z nami, ker je — »ta smodnik že postreljen«. Zdaj se bori z nami samo še kot odvetnik, in kot tak zdaj kriči na nas, da lažemo, ker smo pisali doslovno takole: »Voditelj B. je delal jezikovne pritožbe zastonj in za denar, potem pa vrgel puško v koruzo. . .« Sam pa — nerodnež! — razglaša zdaj še koroški javnosti, da res tudi sprejema plačila za jezikovne pritožbe, da jih res dela tudi za denar, — in v isti sapi kliče na pomoč za pričo dr. Miillerjevega koncipijen-ta g. dr. Oblaka, ki naj potrdi, da to ni res! S takimi (»trobi »futra« zdaj dr. Breje v »Miru« koroško javnost
— kot odvetnik namreč! Obenem pa je še ponižno prosil urednika »Slo-venčevega«, ki ga je še pred kratkim hotel na vsak način spraviti v kriminal, da mu je te otrobe ponatisnil, da bo bolj — popularno. Čudno je, tla »Slovenec« h1 tedaj ponatiskuje in prinaša javnosti kaj več s Koroškega, kadar nastopi dr. Brejc kot odvetnik (kot politika ga menda še vedno ne respektira jo?) in kadar se gre za odvetniško pisarno: zdaj njegovo poslano in pred kratkim napad na dr. Miiljerjevo pisarno. Dvomimo, ali je zadnje poslano primerna reklama za Brejčevo pisarno in ali bodo koroški kmetje to gutirali. Očitanje laži od Brejčeve strani z ozironi na gori navedeno ni smatrati resnim; zato niti ne maramo vedeti I od njega, koliko »prostovoljnega« plačila sprejme v enem ali drugem dostojanstvu (n. pr. od Mohorjeve družbe), ne maramo spravljati v zadrego »Slovenčevega« uredništva, ali je smatrati znano vojno dr. Brejčevo zoper dr. Šusteršiča iz osebne mržnje izvirajoeo. Toda eno moramo pribiti. Dr. Brejc se zaganja v zadnjem poslanem kot odvetnik v nas in »peščico mladih ljudi, ki hočejo, kakor pravi, na vsak način zasnovati slovensko liberalno koroško stranko na — papir- I ju.« On negira svobodomiselne kroge I na Koroškem, — vse je le na papirju, I
— a vendar se bori v zadnjih števil- I kali »Mirovih« z vso vehemenco s to |
I papirnato pošastjo  prav kakor Don I Kišot ter kliče obenem: »Kje pa so I napredni krogi!« Mož je postal čisto konfuzen:  glede  jezikovnih pritožb trdi končno to, kar smo trdili mi, pravi pa, da mi lažemo, on pa trdi resni-I eo, o naprednih krogih trdi, da jih ni I na Koroškem, napada jih pa v vsaki I »Mirovi« številki, in celo javnost ve, da v Celovcu razen Brejca in dveh, treh drugih, skoro ni klerikalca med inteligenco. Mož je, kakor rečeno, političen komedijant — v tem oziru smo celo edini  z  dr. Šusteršičevim mnenjem, — tak mož, ki prestavlja take I politične kozle: najprvo humbug-go-nja zoper Šusteršiča, potem tožba zoper »Slovenca«, nato  tista famozna poravnava, v kateri je tako popolnoma kapituliral, da je bilo Šusteršiču z njegovega stališča le čestitati, nato sklep, da Grafenauer ne sme vstopiti v noben   klub,   nastoji   na skupščini I ( iril-Metodove družbe, zdaj pa to pi-
sarjeuje i »Miru«, — tak mož ne zasluži več, da se ga smatra resnim. Hudo se je varala slovenska javnost v njeni: videlo se je nekaj časa. kakor da hoče postati resen politik, a kmalu se je pokazalo, da je to nemogoče. S svojo kričavostjo in vihravostjo je dr. Brejc zavozil politiko koroško in predvsem najvažnejše — jezikovno vprašanje na neodpustljiv način.
— Neničurstvo v Šiški. Nedavno tega je šel neki ljubljanski gospod mimo drž. kolodvora in hotel poiskati hišo nekega znanca. Malo naprej od kolodvora naleti na pobiča, kateremu je iz žepa za uro visel frank-furtarski trak s priveski.  Gospod ni
tega traka koj opazi] in je vprašal pobiča v slovenskem jeziku: »Ti, fant, kje pa je hiša . . .«. Pobič pogleda gospoda, reterira par korakov in pravi potem: »Erstens spridit man mit mir deutscb, zweitens sagt man mir Sie« in stekel je kar so ga nesle noge. Ta dogodbica karakterizuje razmere v Spodnji Šiški. Domačin; SO skozinskoz narodni, priseljenci pa fanatično nemški in vcepljajo ta fanatizem že otrokom. Slovenci bi morali energičneje postopati, a smo premeh-ki in preveč popustljivi. Samo naša mlačnost je kriva, da se n. pr. o b -e in s k a babica Pečak upa po hišah agitirati za — š u 1 v ere i n sk o šolo in da delajo po cesti reklamo za to nemško šolo neke slovenske gospodične, čijih imen ne bomo več prikrivali, če se tak škandal še prigodi.
— Klerikalec — narodnjak! Kako se klerikalci pri vsaki priliki tolčejo na prsi, da ni bolj navdušenih narodnjakov, kakor so oni, je znano. Seveda so to zgolj prazne besede brez dejanj, saj je notorično, da je klerikalec naroden samo takrat, ako >i od tega obeta kakega dobička. Da klerikalni poslanci, ki bi naj predstavljali takorekoč cvet dobrega našega katoliškega ljudstva, niso v tem oziru nič boljši, pač ni potreba še posebe na-glašati. Klerikalni štajerski poslanec Roškar je poznat slovenski javnosti kot mož. ki jako rad govori zlasti na shodih o narodnosti. Kakšna pa je njegova narodna zavednost v dejanju, pa kaže tale značilni slučaj: Dne 6. septembra ji4 ponudil neki dijak poslancu Roškar ju, ki je sedel v gostilni pri čaši rajnega vinca in se zabaval v krogu svojih somišljenikov, v nakup n a r o dni kol e k. No. Roškar je nakup odklonil, češ, da bi se > lahko blamiral. ako ga kupi, ker še ni izključeno, da bi »Družba sv. Cirila in Metoda« ne postala — p r o-t i n a i* o d n a.« Naša šolska družba pa protinarodna! To je takšna budali »st, ki se more poroditi samo v glavi možakarja, ki mu je Šustersič-Koro-ščeva politika že docela zmedla možgane!
— Otroški vrtec v Gabri jih in klerikalne laži. Iz celjske okolice se nam piše dne 27. septembra t. L: Kdor hoče zvedeti, kako znajo lagali naši klerikalci — maziljeni in nema-ziljeni —. naj vzame v roke »Slov. Gospodarja« z dne 26. m. m. ter naj čita tu notico »Otroški vrtec v Gaber-ju pri Celju«. Pravijo, da je občina okolica Celje minolo zimo sklenila, otvoriti v Gabrjah otroški vrtec pod pogojem, da ga vodijo šolske sestre. To je laž! Verjamemo pa, da so (Jori-šek in konfratres tako mislili! — Dr. Božiča napadajo — ustanovitev vrtca v Gabrijah je delo »narodne stranke« — češ, da je on zvršil občinski sklep kot obč. odbornik, a ne tako, kakor je bil »sklenjen« . . . Mestu, da bi bili dr. Božiču hvaležni, ce imajo še količkanj narodnega čuta v sebi. da je stvar spravil v tok ter pri Ciril-Metodovi družbi povzročil osnovitev potrebnega otroškega zabavišča v Gabrjih, — pa zdaj nesmiselno napadajo njega in zavijajo resnico, kakor že znajo v znani svoji — resnicoljubnosti. Celo ubogemu Percu, občinskemu tajniku okol. občine, ki je vendar pri vsej tej zadevi nedolžen, ne prizanašajo.
— Denuncirani dijaki. Iz Celja se nam piše: V četrtek 26. m. m. smo poročali o nakanah prof. Fona napram »Svobodi«. Hlinil se je človek
pri dr. Vrečko, češ, ubogi s 1 o v e n -ski dijaki, vsi bodo izključeni, če jih Nemci dobe! (Zakaj?)V sredo 25. m. m. se pa je podal on, slovenski profesor ob polu G. uri popoldne k nemškemu ravnatelju Proftu in, denuneiral vse napredne slovenske (!) dijake! To je narodno-katoliško! Poročali bodemo o tej stvari in splob o Fonovein ni o r a 1 n e m in narodnem delovanju, da izve svet, kakšnim vzgojiteljem je prepuščena naša mladina!
— Samo ako bi bilo res! »Grazer Tagblatt« je te dni zabeležil vest, da je poštno ravnateljstvo v Gradcu na VSS podrejene mu poštne urad« \ nemškem delu Štajerske in Koroške poslalo okrožnico, v kateri poziva slovenske poštne uslužbence in uslužbenke, naj prosijo, da se prcneste na Spodnje Štajersko. Ce je ta vest resnična, o čemer pa dvomimo, bi morali to odredbo poštnemu ravnateljstva v Gradcu pozdraviti z največjim zadoščenjem, ker bi ta naredba značila zmago naše stare zahteve, naj se med nami nastavljajo samo uradniki - domačini, ki so popolnoma vešči slovanskega jezika!
— Oprati se hoče dr. Benkovic v znani svoji aferi z dr. Kernecem. Zato je predložil stvar v razsodbo društvu za odpravo dvoboja na Dunaju. Ta njegov korak se inu je zdel tako važen za slovensko javnost, da ga je z Dunaja brzojavno sporočil svojemu listu »Posavski Straži«.
— Imenovanje. Sodna svetnika sta postala okrajna sodnika Ivan Pogačnik v Kranju in Rudolf Perše v Cerknici. Nadalje sta imenovana za deželnosodna svetnika v Celju sodna tajnika Ivan E r h a r -t i č in Fr. K u e s s.
— Imenovanje. Dvorni svetnik in finančni deželni ravnatelj v /adru Ludovik Hočevar je imenovan ad personam za podpredsednika finančne deželne direkcije v IV. činovnem razredu.
— Iz sodne službe. Okrajni sodnik Hubert W a g n e r je premeščen iz Šmarja pri Jelšah v Laško, sodni tajniki: dr. Pavel C 1 e m e n t s e h i-tseh iz Ptuja v Celovec, dr. Mirko G r a s s c 1 1 i iz Ilirske Bistrice in dr. Milan Geršak iz Mokronoga oba v Ljubljano. Za okrajna sodnika sta imenovana sodna j »listava Franc F r i e d 1 v Slovenjem gradcu za Ro-žek in Anton M 1 a d i č v Postojni za Šmarje pri Jelšah. Za sodne pristave so imenovani avskultant je: Anton A v s e c za Postojno, Ivan H U11 e r za Mokronog, Anton Z d o 1 š a k za okrožje višjega deželnega sodišča v Gradcu, Ivan S i n k o v i č za Ilirsko Bistrico in dr. Jožef Drobcu it se h za Cerknico.
— Za okrajnega glavarja v Kopru je imenovan okrajni višji komisar in vodja ondotnega okrajnega glavarstva g. Gvidon Poli e y.
— Šolske vesti. Ab>olvirana učiteljska kandidat inja gdč. Vida B r c-z e e je imenovana za provizorično učiteljico v Velikem Trnju. Provizorično učiteljica gd. Ana K Isner je premeščena z Vač na Savo in imenovana za voditeljico. Nndučitelj go^p. Ivan Kut nar v Žužemberku je dobil zaradi bolezni dopust in pride na njegovo mesto absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Leopoldina K o -gej kot suplentinja; interimistično šolsko vodstvo prevzame učitelj gos p. Ludovik K o ž e 1 j. Nndučitelj gosp. Alojzij Sežun v Rovtah je dobil zaradi bolezni dopust in pride na njegovo mesto kot suplentinja absolvirana učiteljska kandidatinja gdčna. Julijana Kobal; interimistieno šolsko vodstvo prevzame učiteljica gdč. Pavla Brezo v še k. Absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Felieija P o 1 š a k je imenovana za provizorično učiteljico na Planini pri Postojni. Namesto učiteljice gdč. Me-lanije J o n k e , ki je izstopila iz šolske službe, je imenovan za pomožnega učitelja na deški šoli v Kočevju absolvirani realee g. Robert H e r b e.
Pesnik Aškerc izda v kratkem nov zvezek svojih poezij. Izda jih L. Schwentner.
Cankarjevo najnovejše delo ima naslov »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Izide v kratkem pri L. Schwentnerju.
Slovensko gledališče v   Trstu >c
otvori O*, oktobra. Repertoir obsega 11 slovanskih in 10 tujih iger. Igral-ski zbor šteje 10 dam in 17 gospodov. Sodelovali bodo gojenci dramatične šole in gostovalo bo tudi nekaj članov ljubljanskega slovenskega gledališča.    Sezona bo trajala    do konca
aprila 1908.
I. slovenska umetniška razstava slik v Trstu se otvori sredi meseca oktobra in bo otvorjena do 1. novembra. Razstava bo v dvorani »Slnvjan-ske Čitalnice« v »Narodnem domu«.
Mestno gledališče na Kralj. Vinogradih v Pragi. 7. novembra t. 1. se otvori novo krasno češko gledališče na Kralj. Vinogradih v Pragi; zgradila ga je mestna občimi Kralj. Vino-
(Dalje v prilogi).
Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 227., dne 1. oktobra 1907.
gradov. Ravnatelj ma je pisatelj 1\ A. Subert, bivši mnogoletni ravna« telj Narodnega đivadja v Pragi, ki sije bil adeležil otvoritve deželnega gledališča v   Ljubljani. Dramaturg
novemu mestnemu gledališču je pisatelj JarosFav Kamper, tajnik pisatelj
V. Šteeli. operni šel' pa IVlanskv. An-iraževanih je 30 opernih solistov in solistk, 40 dramskih solistov in solistk. 40 zborovih pevcev in pevk, 18 hnletez ter večje število statistov in dr.Novo vinogradsko gledališče bo torej za Nar. divadlom v Pragi največje slovansko gledališče v Avstro-Ogr-ski. Na tem gledališču so angaževaui tudi g. dan On redu i k in ga. M. Skal ova, bivša člana slovenske opere ter gdč. R. Noskova, ga. Taborska in g. Tnborskv, bivši člani slovenske drame v Ljubljani.
Statistika slovenskega visokošolskega dijaštva /a 1. 1906. 07. Preteklo leto je bilo vseh slovenskih visoko-šoleev 672. Med temi jih je bih) 352 pravnikov, 49 medieineev, 166 mo-drosloveev. 63 tehnikov, 10 veterinar-eev. 17 agronomov. 3 eksportni akademiki, 4 trg. akademiki, 5 lnontan-eev. 7 farmacevt, 5 konservatoristov, 1 akad. slikar in 1 slušatelj pedagogija. 377 jih študira na Dunaju, 205 v Gradcu. 70 v Pragi. 11 pa po drugih mestih.
Iz Idrije se nam piše: »Slovenec« z dne 2*. t. ni. št. 224 ovaja na nam neumeven način našega dekana Ar-kota. Pravi namreč, da bere naš župnik za žive in mrtve Idrijčane vsako leto po 85 mas brezplačno: ob nedeljah, praznikih in s o p r a z n i k i h. Živini in mrtvim Idrijčanom je gotovo prijetno, da se tudi ob sopraznikih zanje inašuje, dvomimo pa, da bi bilo to po volji škofu Ponaventuri, ki je vendar odredil, da se ob sopraznikih ne bere maša za župljane. pač pa v plačane nameni', a nagrada se izroči škofovi nikdar siti bisagi. »Pre\ zvi-šeni« ima sedaj besedo in račun z nepokornim Al iho.
Roparski napad na železničarja.
Čitatelji se gotovo št* spominjajo, da je bil 10. avgusta v Trstu železničar Valter K n a t e 1 e napaden in oropan. Napadel ga ji1 301etni čevljar Alojzij Leeee iz Kalabrije in še nekdo drug, ki je pa ostal neznan, (ločim so Kalabrcža prijeli. Pri razpravi pred tržaškimi porotniki je Lecce za žive in mrtve trdil, da ni čisto nič kriv, ko je bila pa izrečena razsodba, da je obsojen na 4 leta je č e , je vzkliknil: »Hvala gospod predsednik! To ni nič! To je zame mal oblak dima! Živio Frane Jožef!« Ce bo vsa 4 leta mož tako dobre volje.'
Iz gledališke pisarne. Nccoj (par) se otvori gledališka sezona z Begovićevo .„Gospo AValevvsko". Naslovno vlogo igra gospa Borštnikova, Napoleona g. Haas en. Nastopi vse dramsko osobje.
¥ slov, gledališča so na razpolago še lože v II. nadstropju in sicer na levi št. 3 in pol št. 6, na desni pol št. 3 in cela št. 6 j v parterju in v prvem redu so vse lože oddane.
Koncert Jaroslava Kociana.
Opozarjamo š* enkrat, da je jutri ob S. zvečer v „Unionu" koncert slove-eega umetnika na violini g. Jaroslava Kociana. Koncert priredi „Glasb. Matica". Sedeži največ po 1 krono, nekaj po 2 kroni in prav malo po 3 krone in stojišča po 80 vin. so dobivajo v trgovini ge. Cešarkove in pred koncertom pri blagajni.
Odbor „Narodne čitalnice" v Ljubljani javlja, da je prevzel blagajniške in gospodarske posle po g. -Milanu Paternostru začasno g. Anton Verhunc. V predbožiČni sezoni priredi društvo dva zabavna večera s plesom in sicer dne 26, oktobra ter '23. novembra. Programi se objavijo svojeČasno.
Knjižnica fn čitalnica v Trnovem. Ta knjižnica se je v nedeljo slovesno otvorila in šteje že sedaj 308 najboljših slovenskih knjig leposlovnih in poučnih. Kako potrebna je bila ta knjižica za Krakovo in Trnovo, svedoči to, da se je v nedeljo, to je prvi dan porazposodiio 26 strankam 20 knjig.
Občni zbor „Društvene godbe ljubljanske" vrši se letos v soboto, dne 5. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer v salonu hotela „Ilirije" z običajnim sporedom, na kar se čč. člane vljudno opozarja.
Prestopil je h klerikalni „Zadružni zveziu v Ljubljani potovalni učitelj Vladimir Pušenjak, ki je bil dosedaj v službi „Zadružne zveze" v Celju.
Javno predavanje. Jutri, v sredo, potem v četrtek in petek ob osmih zvečer priredi gA. C h r a s k a javno zborovanje v dvorani pri „Raknu (na dvorišča) na Krakovskem nasipu štev. 4, na katerem se bode predavalo „0 1 j u b e z n i Božji" v nemškem in slovenskem jeziku. Bode se tudi pelo. Vstop prost.
Ia lovce. Prvo sluko v tej sezoni je ustrelil Damijan Grital,
lovec notarja Rahneta, dne 29. minulega meseca pri Zlatem polju v brdskem okraju.
Novomeški akademiki so po
g. Ivanu Možini, stud. forest. poslali kot čisti dohodek od veselice, prirejene dne 21. sept. znesek 95 K, za kar se odbor „Radogoja" zali valuie.
Me i o ar — ubijalec. Včeraj 30.
septembra, so pripeljali orožniki v zapor v Mokronog ubijalca Punger-čarja, kije dan poprej ubil svojega soseda. Udaril ga je z vozno ročico tako hudo po glavi, da je mož še tisto noč umrl. Ubijalec je mežnar iz Gabrijel pri Tržišču, ki je vedno opravljal mežnarska cerkvena opravila in je bil navdušen klerikalec.
Na Novem svetu blizu Črnega vrha je ustrelil lovec Matij a Weithauser ml. veliko volkuljo.
Novi posti na Štajerskem se
ustanovite v Sromljah pri Brežicah in v Studencih pri Mariboru.
Neznanoga   samomorilca so
našli v nekem gozdu pri Mariboru. Samomorilec je kakih 50 let star, oblečen v salonsko obleko, ima polno, nekoliko osivelo brado. Ustrelil se je v glavo.
Grad Vnrberg pri P taj u s krasnimi gozdovi in sadonosniki je na prodaj. Slovenski kapitalisti naj po-skrbe, da pride ta graščina v slovenske roke.
lOOlefen mož. V Slovenski Bistrici so v četrtek pokopali gostača Matijo P e r k a iz Zgornje Bistrice, ki je bil star 100 let. Pokojnik je bil do zadnjega čil in Čvrst ter zelo marljiv in delaven mož.
Med  vagonske  odbijače je
prišel na postaji v Ormožu sprevodnik JožefHanke, ki so ga mrtvega potegnili na prosto. Zapustil je vdovo s 5 otroki.
Z moževo puško se je ustrelila posestnica Marija Putrih v Brezjah pri Bizeljskem. Najbrž se ji je zmešalo.
Nesreča pri igri z orožjem.
loletna Ivan Kl o far a in Jožef Brilej v Zdoleh pri Kozjem sta se igra'a z nabasanim samokresom tako nerodno, da je šel naboj Brileju v desno stran prsi in da ta najbni ne bo okreval.
Konec žgan jar ja- V Podgori na Koroškem je žganj ar Jožef Ogris vsled preobilo zaužite pijače zblaznel. Zaprl se je v sobo, kjer je zažgal posteljo, si prereza! žile in klical na pomoč, sedeč ob goreči postelji. Ko so prišli sosedje in s silo odprli vrata, je nesrečnik že umrl vsled izkrvav-Ijenja.
Aretirana nuna. V jezuitski cerkvi v Gorici so prijeli zaradi be raČenja neko staro žensko v raztrgani frančiškanski kuti. Iz dokumentov je razvidno, da je 64ietna Marija Ur šula Uršić, ki je dobila dovoljenje, zapustiti samostan; a ker je brez sredstev, se je preživljala z bera-čanjem.
Mestne mitnice v Gorici se
odpravijo.
Izginil je 32letni Ivan S pik iz Ponikev na Goriškem. Bil je na državni postaji v Gorici, od koder se je z nekim drugim človekom nenadoma odstranil neznano kam.
Mlada samomorilka. V Trstu se je 13letna dekla Marija Bevi-lagua naveličala življenja in pila karbolovo kislino zaradi tega, vendar so jo še ohranili pri življenju.
Izdajanje ponarejenega denarja- V Trstu so prijeli 331etno omoženo Elizo Palaxiana, ki je izdajala ponarejene goldinarje. Našli so pri njej še 7 falzifikatov. Ker je rekla, da jih je dobila od zlatarja svaka Vita Chiarellija, aretirali so tudi njega in njegovo ženo ter sinova, ter izročili vse sodišču. Vsi so iz kraljestva.
Shod Narodne delavske organizacije   v  Pu'Ju.    V Pulju je
bil v nedeljo shod, ki ga je priredila tržaška narodna delavska organizacija radi ustanovitve tukajšnje podružnice. Uspel je najimpozantneje. V veliki dvorani „Narodnega doma" se je zbralo okolo 1500 ljudi, dvorana in galerija sta bili natlačeni. Iz Trsta so došli dr. Rybaf, dr. Mandić, dr. Gregor in in drugi. Govorili so gg. dr. Mandić, Jaklič, Škerlj, dr. Rybai in Križ o pomenu N. D. 0. in o stališču napram socialni demokraciji. Občinstvo je bilo navdušeno. Izvoljen je bil pripravljalni odbor za ustanovitev puljske podružnice N. D. O. Kakor dodatek k shodu je bila sprejeta resolucija glede istrske volilne reforme. V mestu je vladal popoln mir in red. Med tem, ko se je vršil impozantni shod v „Narodnem domu", imeli so drugje jugoslovanski socialisti shod, katerega se je udeležilo 30 oseb.
Pomanjkanje vode v Opatiji.
Gotovo se bode vsak, kdor pozna Opatijo, začudil in obenem rekel, da to ni mogoče pri vodovodu, katerega ima Opatija in kateri je to mesto do letos vedno v obilni meri preskrbijo-val z dobro vodo iz Učke gore. In
vendar je primanjkovalo že pred 2 meseci naenkrat vode skoraj za veČino prebivalcev Opatije. Da je vode zmanjkalo na Učki, ne more biti resnica že zato ne, ker so imela posamezna podjetja, veliki hoteli in vile vode v izobilju; da to ni resnica, potrjuje tudi fakt, da je imela tvornica leda vode še več, kakor se je je potrebovalo, da je bilo v Lovrani katera ima isto vodo kakor Opatiji, vode v izobilju, a v Opatiji ia Vo loški je trpelo pa žejo na stotine ljudi in živina 2 meseca. Po vsem tem se vidi, da se igra tu nekaka igra. Stvar je v pravi luči ta. Podjetje vodovoda v Opatiji se je hotelo polastiti na Učki drugega vrelca, kateri ima še več vode, kakor pa vrelec, kateri sedaj preskrbuje z vodo Opatijo. Posestniki tega vrelca pa zahtevajo odškodnino, katera se zdi podjetju vode previsoka. Posestniki vrelca imajo seveda popolnoma prav, da zahtevajo odškodnino, ker kako pridejo oni do tega, da bi se kako podjetje bogatilo z njihovo lastjo, a oni ne bi imeli nič ali pa prav malo od tega. Da bi pa podjetje prišlo eeneje do vode, skuhala se je peklenska ideja v židovskih glavah, da bo najbolje, če se voda zapre. Prilika je bila krasna. Ker že 5 masecev ni deževalo, so hoteli s tem vlado prisiliti, da jim dovoli eksproprijacijo vrelca, da pridejo ceneje do njega in jim s tem vlada pomore pri njih židovskik špekulacijah. Če pojde vlada tem špekulacijam na lep, se Še ne ve, ve se pa, da bi bilo dobro, da se ti židovski gospodi malo stopi na prste in se ji na kak način da razumeti, da Opatija ni kraj, kjer bi mogli igrati se z ljudsko voljo in z ljudskimi potrebami. Upamo, da bodo te vrste zadostovale, da se spametuje gotova gospoda, ki bo obsojala samo sebe, če bo nadaljevala svoje delovanje v smeri, kakor je je doslej. Mislimo, da se razumemo.
S procesijo ni hotel iti v
Terzu v Furlaniji 20Ietni Edvard Rihar, ki jo je gledal odkrit. Ko je šel mimo šmartenski duhovnik, ga je ozmerjal z oslom, ker ni hotel v vrste. Neki drug udeležnik procesije ga je tako udaril za vrat, da je skoro padel. Stvar je naznanjena sodišču. Kaj se vse stori za božjo čast!
Zastrupil se je v Trstu poletni delavec D o d i č.
Z britvijo si je preresal vrat
v Trstu 371etni kmet Ivan Blas-kovic iz Vižirjana; te:^ko ranjenega so prenesli v bolnico. Vzrok samomora domač prepir.
Kako se pride v zapor. 20ietni trgovski potnik Herman D. iz Milj v Istri je prišel v soboto na tržaško policijo in prosil pomoči proti svoji ljubici, ki mu ne da miru Dekle so poklicali k sebi. Ta je izpovedala, da se je z D. seznanila v Splitu in občevala intimno ž njim. D. ji je obljubil zakon in prišla sta v Trst, da se poročita. Ko mu je povedala pred par dnevi, da je mati, vzrojil je in ji ukazal, naj odpravi nasledke občevanja. Ker se to ni zgodilo, pretepal jo je D. tako neusmiljeno, kot kak divjak, suval jo s Čevlji, hodil po njej itd. Ljubeznivega Hermana so poklicali v zapore, kjer zdaj premišljuje, da je ženska tudi Človek.
Tujci v ljubi jani Meseca septembra 1907 je dospelo v Ljubljano 1958 tujcev — 238 manj nego prejšnji mesec in 215 več kot lani meseca septembra. Od teh se jih je nastanilo v hotelu „Union" 959, pri „Slonu" 863, pri „Maliču" 433, pri „Lloydu" 398, pri „Iliriji" 276, pri „Južnem kolodvoru" 245, pri „Štruklju" 204, pri „Avstrijskem cesarju" 200, pri „Graj-žarju" 173, na „Bavarskem dvora" 148 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 105'. I tujcev.
Panorama kosmorama na Dvorskem trgu pod „Narodno kavarno" nam kaže ta teden Gurih, Lucern in druge zanimanja vredne kraje Švice, ki vsled svojdi naravnih krasot slovi po vsem svetu. Zato se tudi v tej panorami divimo krasnim jezerom, slapovom, goram nebotičnikom itd. Obisk te serije priporočamo vsakemu ljubitelju naravnih lepot. Prihodnji teden Grško.
Mednarodna panorama pod TranČO nas vedi ta teden po zani mivi belgijski prestolnici Bruslju, kjer se vrstijo razkošne palače, znameniti spomeniki, razni znanstveni zavodi, zabavišča itd., vse v velikem slogu, vredno obiska. — Prihodnji teden se razstavi otok Java.
Nesreča. Včeraj je padel Mihaelu Golobu iz Primskovega v Trbovljah na desno nogo kamen in mu jo zlomil Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
Nogo zlomil je včeraj popoldne neki kolesar 91etni zlatarjevi hčerki Gretici Wagenpfeilo vi. Dekletce je šlo po Šolskem drevoredu in ko je prišlo izza vogla, jo je kolesar zadel in padel potem nanjo tako nesrečno, da ji je zlomil levo nogo. Prepeljali so v deželno bolnišnico.
Pobegnila sta 27. m. m. kori-genda 171etni Fran Gais in 161etni K arel Spiess.   Doma sta oba iz
Tirolskega in se ne ve, kam da sta odnesla pete.
Izgubljene  in najdene reči.
Neki gospod je izgubil double šči-palnik. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen oziroma najden zavitek perila, kovčeg stare obleke, moški klobuk, dežnik, palica, rdeča ruta in srajca.
Delavsko gibanje Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 180 Hrvatov, 80 ■Bolgarov, 20 Macedoncev in 31 Slovencev. Iz Prusije se je vrnilo domov 78 Hrvatov, iz raznih krajev pa 150 Lahov.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 15. do 21. septembra 1907. Število novorojencev 14 (= 19 3 mrtvorojenca 2, umrlih 17%(=23 5%0), med njimi je umrl za tifuzom 1, za jetiko 3, vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 11. Med njimi je bilo tujcev 6 (== 35 2 V0), iz zavodov 10 (= 58 8 %). Za infekcijozrumi boleznimi so oboleli, in sicer za tifuzom 1 vojak v garni-zijski bolnici, za dušljivim kašljem 1, za vratico 5 osebe.
t/Jugoslovanske vesti Izlet srbskih književnikov in č a s n i k a r j e v. Društvo srbskih časnikarjev v Belgradu slavi letos 201etnieo svojega obstanka. V proslavo te 201etnice je društvo priredilo naučno potovanje po Bosni, Črni gori in Dalmaciji. Te dni so izletniki j/. Sarajeva prispeli v Dubrovnik, od-koder krenejo v Crno goro. V celem je 38 izletnikov, med njimi tudi več dam. Na povratku iz Orne gore obiščejo še Splet, Zadar, Reko in Zu-greb. Kakor čujemo, si nekaj izletnikov pri tej priliki misli ogledati tudi Ljubljano. Dobro nam došli!
— Koncert ruskih u m e t-ii i v v Zagrebu. Danes priredita v Zagrebu koncert znani ruski umetnici Vera in Xadežda C e r n j e e k i. Umetnici se vračata z umetniškega turneja po Balkanu in sta priredili že več koncertov po hrvaških mestih. Hrvaški listi so polni največje pohvale o njiju umetnosti. Da sta res izredni umetnici, smo se imeli priliko prepričati lani, ko sta priredil] koncert v Ljubljani. No, Ljubljančani, ki deremo na prireditve raznih nemških in italijanskih obskurnih družb, smo se takrat odlikovali z naravnost sramotno malo udeležbo, zato tudi umetnici Cernjecki to pot pustite Ljubljano na strani!
— Ruska sodba o balkanski razstavi v L o n d o n u. Kakor znano, so priredile Srbija, Bolgarska in Crna gora v Londonu raz-stavOj da seznanijo angleško javnost s svojo kulturo in s svojimi kulturnimi pridobitvami. Ta razstava je vsestransko vspela in angleško časopisje je pisalo o njej z velikim prizim-njem.Tudi ruski listi so priobčevnli obširna   poročila   o   tej prireditvi.
Novoj o Vrenija« piše med drugim: Srbi kažejo večjo individualno iniciativo; Bolgari delajo bolj sistematično in se odlikujejo s krepkejšo narodno disciplino. Bolgare vobee smatrajo za najbolj delaven in praktičen narod na balkanskem polotoku, dočini so Srbi bolj naklonjeni fantaziranju in dialektiki, vsled česar često zapostavljajo tudi svoje najbližje interese. Ta naziranja o obeli narodih tudi pojasnjuje, da so Bolgari s svojo razstavo upravičili vse nade. ki so se stavile v tem oziru nanje, dočini so Srbi vsa pričakovanja daleko nadkrilili.«
Makedonska lig a. Več pristašev opozicionalnib strank na Bolgarskem je imelo te dni zborovanje v Sofiji, na katerem so sklenili, osnovati posebno ligo za Makedonijo. Ta liga ima nalogo, Bolgare čim najbolje seznaniti z makedonskim vprašanjem ter delovati za kulturno oja-čenje naroda, ki biva v Makedoniji.
— Basen o ježu in lisici. Leta 1864. so Srbi osnovali v Novem sadu svojo hranilnico. Iz kulantuosti
in značajne slovanske popustljivosti so v upravni odbor vzeli tudi par Nemcev. Danes sede v odboru te hranilnice sami Nemci, ki so iztisnili iz npravnega sveta že davno zadnjega Srba. To je ista pesem kakor pri nas! »K r a n j s k o h r a n i 1 n i e o« so (snovali Slovenci, a danes ni v njenem upravnem svetu niti enega Slovenca in z zakladi tega bogatega zavoda, ki so zloženi ponajveč z žulji slovenskega naroda, se maste* edino oholi Nemci in domače poturice)
Ruski pisatelj f Bel« gradu. Te dni so je mudil v Bel-gradu slavni ruski pisatelj in neustrašen boritelj za svobodo ruskeu:;: naroda V l u d i ni i r G a 1 n k t i v -n o v i č K o r o 1 j e n k o. Belgradča-ni bo povsod navdušeno pozdravljali simpatičnega ruskega pisatelja, srbska mladina pa mu je priredila iskre ne ovacije v narodnem gledališču.
* Drobne vesti Spomenik pok. cesarici Elizabeti so slovesno odkrili v Segedinu v navzočnosti nadvojvode Jožefa.
— Ruskemu ministru Iz-volskemu je podelil avstrijski cesar veliki križ Štefanovega reda.
— Nova ženitev Leopolda W o 1 f 1 i n g a. Bivši nadvojvoda lieo-pold je tajno občeval z Marijo Rit-ter, s katero se prihodnje dni oženi, še za Časa, ko sta živela skupaj s prvo ženo Adamovieevo. Nova nevesta je zelo izobražena, duhovita in lepa. Za svojo ločeno ženo neče Wolfling plačati niti vinarja ter ji tudi njenega nakitja, ki se ceni na 100.000 K, noče izročiti.
—- 200.000 K je poneveri|l ravnatelj okrajne hranilnice v Nemca! i v Slavoniji Mat. Živkovic ter pobegnil v Ameriko.
— Parobrodstvo v Dalmaciji. Zastopniki dalmatinske paro-brodne družbe rZaratinau, „Ragusea", Topić, Rismondo iu Negri so prišli na povabilo trgovinskega ministra na Dunaj, da se pogajajo o ustanovitvi p ar o br o dne zveze „Dalmacija", ki bi kooperirala z avstrijskim Llovdom.
— Škof Zmejanovič, ki je najresnejši kandidat za patrijarha, se je smrtno pobil, ker so se mu splazili konji blizu Karlovcev ter je padel z voza.
* Civilizacija. Podčastnik: Vi, enoletnik, zdaj ste v uniformi in ne več v civilu, zato preneha tukaj tudi vsa civilizacija. Razumeli?
* Nesrečen učenjak. V Parizu živi 801etni profesor Louis Mouchot. Dolgo časa je bil profesor fizike na raznih gimnazijah ter je izumil pripravo, s katero se koncentrirajo solnčni žarki v motorne svrhe. Ko je bil umirovljen, si je kupil kočo v bližini mesta ter se tako vglobil v svoje nauke, da se ni nič menil, kar se je godilo okoli njega. Njegovi stari ženi, osamljeni in zapuščeni se je omračil um in odvedli so jo v Ulaznico. Profesor ni za njo nič vprašal, ko pa je zvedel, da je v blazniei, je bil popolnoma zadovoljen, ker ga na tu način ni nihče motil. Nekega dne so ga pa nenadoma vrgli iz hiše. Stara njegova žena namreč ni nikoli plačala davka, razen tega se je pa še silno zadolžil ter so zdaj davčni urad in upniki zaplenili kočo in pohištvo, starca pa izgnali. Nesrečni učenjak je po dolgem moledovanju dobil svoje knjige nazaj. Oddali so ga v neki asil.
* Umrljivost otrok v Avstriji od 1895—1899. V »Statističnih podatkih « c. kr. statistične centralne komisije na Dunaju beremo sledeče: Rodilo se je v letih: 1895 941.184, 189G 948.419, 1897 944.764, 1898 923.241, 1899 960.205 otrok. Od teh jih je umrlo od ]. do vštetega 5. leta: 1895
318.631 312.534 297.726 292.025 295.268 petih let
oziroma oziroma, oziroma oziroma oziroma se je
33.s5
32.95 %
1896 1897 31.51%, 1898 31.63%, 1899 30.85 c/c. Tekom umrljivost otrok
zmanjšala ravno za 3% t. j. ako bi bila leta 1899. vladala ista umrlji-vostna intenziteta kot leta 1895., bi ne bilo   umrlo    v    imenovani dobi
295.268 otrok ampak 325.029. Zmanjšanje umrljivosti za 3f '< znači edino za leto 1899. efektiven dobiček '29.761 oseb. — Navadno pomrje v mladih letih več dečkov nego deklic. Kakor pa kažejo statistični podatki, je v letih 1895.— 1899. bila manjša umrljivost dečkov nego deklic, kajti 1895 jo umrlo 35.36% dečkov in 32.UV, deklic, 1896 34.63% dečkov in 31.189? deklic, 1897 33.10% dečkov in 29>3'. deklic. 1898 33.33( o dečkov in 29.83'f deklic, 1899 32.51'; dečkov in 29.10% deklic. Zmanjšanje umrljivosti znaša torej pri dečkih 3.05%, pri deklicah pa 2.95%. Največ otrok umrje v 1. letu življenja. Razmerje je tako, da jih od 1. do 5. let umrlih odpade nad 70 na dojenee. Tudi tukaj se od 1885 do 1S99 kaže znatno zboljšanje. Umrlo je v 1. letu življenja leta 1895 od 100 živorojenih dečkov 25.72, od 100 deklic 21.78, leta 1896 25.44 dečkov in 21.47 deklie. leta 1897 23.84 dečkov in 20.13 deklie, 1898 24.76 dečkov in 20.78 deklic, 1899 23.78 dečkov in 19.89 deklic. Odstotek dojenčevske umrljivosti je padel torej pri dečkih za 1.94. pri deklicah pa za 1.90.
;; Vozni listek na solnee. Neki Američan je izračunal, da bi vozni lisičk od zemlje na solnee, po ameriških železničnih tarifih, veljal okoli 4 milijone kron. Postava, ki zabranjuje, rabiti vozni listek zaporedoma za dve osebi, bi se seveda morala spremeniti, da hi bil listek veljaven od rodu do rodu, kajti za to potovanje bi bilo treba 300 let, če bi vlak vozil s hitrostjo 1 kilometra v sekundi, saj je solnee od zemlje oddaljeno povprečno 150,000.000 kilometrov.
* O švicarskih hotelih. Kako se število hotelov v Švici rapidno množi, naj dokazujejo sledeči podatki. Leta 1880. je bilo 1002 hotelov za tujce z 58.137 posteljami; uslužbencev je bilo 16.022, investiranega kapitala 319.5 milijonov frankov, dohodkov 52.8 milijonov frankov in izdatkov 36 milijonov frankov. Leta 1894. je bilo 1093 takih hotelov z 88.634 posteljami. Investiranega kapitala je bilo 518.9 milijonov frankov, dohodkov 114.3 in izdatkov 83.6 milijonov frankov. Leta 1905. je bilo 1924 ho-
telov s 124.068 posteljami in 33.480 uslužbenci. Investiranega kapitala je bilo 777.5, dohodkov 188.7 in izdatkov 131.4 milijonov frankov. V dobi 1880—1894 se je zvišalo število hotelov za 70%, od 1894—1905 pa le za 14' < , kar je sklepati iz tega, da so se stari hottdi povečali ali se druga poslopja priredila za hotele. Od 1924 hotelov leta 1905. je 1104 celoletno odprtih in 820 sezonskih. Vsled zimske jrn športa je število prvih močno narast lo v zadnjih letih. Tujci so prišli v te hotele pred vsem iz Nemčije (31%), potem iz Švice same (22.2', ), iz Angleške (13.5'« ), Francije (12.195 h Amerike in Rusije (po 5'f), Italije, Belgije in Nizozemske po CJ..V, ), iz Avstrije (l.S'< ) ter od drugod.
* Čuden štrajk. V Sehirmeku, majhnem mestu v Alzaeijije pred te dni izbruhnil čuden štrajk. Doslej je francosko prebivalstvo tega mesta imelo župnika, ki je pri mašah izgovarjal latinski jezik s francoskim naglasom, tu pa je prišel novi župnik, ki izgovarja latinski z nemškim naglasom. Vsled tega so župljani pozvali novega župnika, naj izgovarja latinsko, kakor oni zahtevajo, namreč s francoskim naglasom ali naj pa odstopi. Ker novi župnik ni mogel ali pa ni hotel ustreči tej želji, stopili so župljani v štrajk. Pevci v cerkvi ne odgovarjajo pri maši, sploh pa v cerkev ne prihaja noben prebivalec Sehirmeka, ki je radi tega čudnega štrajka postal glasovit.
Šolarji — pnnslavistični agitatorji. Kuko daleč sega madžarski šn vinizem, pokazalo se je zopet nedavno v Roszahelvju, kjer je ravnatelj piarističke gimnaziji* odklonil štiri slovaške fantiče, češ, da so v ljudski šoli uganjali panslavistično agitacijo. Ravnatelj je utemeljeval odklonitev s tem, da sinovi narodnostnih voditeljev sploh uganjajo panslavistič no agitacijo takoj v prvem razredu ljudske šole.
Učiteljice na Nemškem. Na Nemškem imajo glasom najnovejše statistike 59.187 javnih ljudskih šol z 8,924.779 učenci, <>d teh je dobra polovica deklic. Na vseh teh šolah poučuje 124.027 učiteljev in 22.513 učiteljic. Učiteljic je potemtakem le l.V- vsega učiteljstva. V kneževini Lippe sploh ni nobene učiteljice na javni šoli. V kraljevini Saksonskih jih je le 3.8' . V VVeimarju pa celo le 1.5', . Največ učiteljic je v Berolinu, v renski pokrajini in na Westfal-skem.
* Pomanjkanje žensk. V Ameriki je še vedno pomanjkanje žensk. In to je umljivo. Vsako leto se izseljuje mnogo več moških kakor pa žensk. Leta 1900. n. pr. se je izselilo v Ameriko 160.000 moških več kot žensk. V državi Montana hi morala imeti vsaka ženska, ako bi se hoteli vsi moški oženiti, po dva moža. No, to bi ne bilo nič nenavadnega, vsaj je tak običaj že tudi v Evropi zelo razširjen. Hujše pa je v državi Alaska, kjer pride na vsako žensko — po statistiki — 11 moških. Seveda so ženske zelo oboževane ter se igrajo s snubci, ker imajo toliko izbiro.
:;:Pisateljice. Po vseh deželah narašča število pisateljic. Na Francoskem je danes že 20% pisateljic, do-čim jih je pred 20 leti bilo šele 4'< . Danes živi na Francoskem 50.000 moških in 5000 ženskih pisateljev. Na Angleškem in v Ameriki, kjer se ženske rade bavi j o z idealnim in lahkim poslom, je vsa literatura romanov v ženskih rokah.
Književnost.
— Slovanske himno za klavir priredil Fr. Gerbic. Založil L. Schwentner. Cena 2 K, po poŠti 2 K 10 v. Obseg: „Bože, carja hrani" : rSc*e ne vmerla Ukrajina" ; „Poklik do bratji Slavjan" ; „Bože, cošPolske." ; „Jeszcze Polska nie zgineja"; „Hej, Slovaci"; „Liepa naša domovino" ; „Bože pravde" ; „Ubavoj nam Crnoj gori"; „Šumi Marica"; „Naprej" ; „Hišie Serbstwo njezhubjene" ; „NaŠe Serbstwo z procha stawa. Priredba za klavir je izvedena s pravim umetniškim razumevanjem.
Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Mitničarju so je ustavljal že
večkrat kaznovani Valentin Kuga, prevoznik v Ljubljani. Na mitnici, Cesta na Loko se je pripeljal Kuga z dvouprego, ter hotel dirjati naprej, ne da bi plačal tlakovino. Ko je mit-ničar Gašper Kavčnik prijel konje za uzdo, skočil je obdolženec raz voza, zgrabil mitničarja za prsi in ga porinil na stran, nato pa konje pognal, ne da bi plačal tlakovino. Kuga se zagovarja, da mu ni o tem ničesar znanega. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe.
Telefonsku in Brzojavna ooraiilo
Dunaj, 1. oktobra. Ljubljansko gimnazijsko vprašanje je rešeno. I. gimnazija se res razdeli v dva oddelka — v slovenski in nemški. Vsak oddelek bo imel svojega ravnatelja. Nemške a-paralelke pridejo v \Vald-herrjevo hišo. Ravnatelja še nista imenovana. Delitev gimnazije se je izvršila po sporazumi jen j 11 med Nemci in klerikalci.
Osek, 1. oktobra. Pasiva pri hranilnici v Niemcah, kjer je poneveril ravnatelj Živkovic 250.000 kron, znašajo pol milijona. Oškodovan je baje tudi neki denarni zavod v L j u b 1 j a n i.
Dunaj , 1. oktobra. Ministri Be ck, K o r y t o w s k i , A u e r -s p e r g in Dersc hatta so danes zjutraj odpotovali v Pešto, kjer se bodo nadaljevala nagodbena pogaja nja. Trgovinski minister dr. Fort odpotuje v Pešto popoldne.
Praga, 1. oktobra. »Narodnim Listom« javljajo z Dunaja, da situ-vacija za nagodbo ni tako ugodna, kakor jo slikajo dunajski listi.
Praga, 1. oktobra. »Narodni List v« poročajo, da se gre avstrijski vladi pri nagodbi največ za zvišanje kvote, ogrski vladi pa za rekompeza-cije na državnopravnom polju.
Praga, 1. oktobra. Minister dr. Paca k je danes konferiral z dr. Š k a r d o , dr. H e r 0 1 d O m in R 11-b r o m.
I >ud i m pest a, 1. oktobra, Avstrijski ministri, razen dr. Forta, so prispeli semkaj ob eni 40 minut. Naj-prcje sta konl'erirala oba ministrska predsednika.
Belgrad, L oktobra. Obdukcijo bratov Novak o v i č e v je izvršilo 15 zdravnikov, ki so konstatirali, da Novakoviča nista izvršila sa nuni mora, marveč da sta bila zavratno umorjena. Vdova pokojnega Milana Novakoviča bo z ozirom na ta zdravniški izvid tožila ministra notranjih del, mestnega prefekta in več orožnikov.
Marzelj, 1. oktobra. Na laškem parniku »Armonia«, ki je prispel semkaj iz Beiruta. sta zbolela dva mornarja na kugi. Prenesli so jih v bolnico, kjer sta umrla. Dosedaj se še ni prigodi! noben nov slučaj kuge. Lipsko, 1. oktobra. Gospo T o -e 1 1 i je prosila za avdijenco pri papežu; avdijenca ji je baje dovoljena.
Draždane, 1. oktobra. Kralj Friderik Avgust je prosil papeža za razveljavijenje svojega prvega zakona in za dovoljenje, da se mie zopet oženiti.
Gospodarstvo.
— Ljubljanska kreditna banka.
Meseca septembra t. 1. se je vložilo pri ,Ljubljanski kreditni bankiu na vložne knjižice in na tekoči račun 1,367.868 K 33 v, vzdignilo pa 1,355.233 K 87 v. Skupno stanje vlog je bilo koncem septembra t. 1. 8,353.069 K 57 v.
Splošno kreditno društvo V Ljubljani Denarni promet meseca septembra 1907: Sprejemki 305.974 K 81 v, izdatki 310.309 K 15 v, torej skupno 616.283 K 96 v. Skupni denarni promet od 1. jan. do 30. septembra 1907: 5,829.936 K 90 v. Stanje hranilnih vlog in tekočega računa z dne 30 septembra 1907: 1,007.776 K 28 v.
— Kmetska posojilnica ljubljanske Okolice, reg. zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. Bilanca z dnem 30. septembra 1907. Aktiva: Gotovina 69.813 K 62 v, naložen denar 2,730.618 K 32 v, prehodni zneski 7620 K 84 v, posojila 9.120.613 K 63 v, inventar 5806 K 98 v, zaostale obresti 31. dec. 1906 89.145 K 36 v, vred-nostne listine 414.461 K 75 v, zadružni dom 205.541 K 38 v, zadružni hiši 181.387 K 88 v, zadružno zemljišče 109 242 K 32 v. Pasiva: Deleži 26.168 K, hranilne vloge 12,434.071 K 36 v, rezervna zaklada 180.909 K 86 v, pokojninski zaklad 19.749 K 46 v, predplačane obresti 31. dec. 1906 26.777 K 14 v. Upravno premoženje 12,934.261 K 08 v. Denarni promet 46,788.340 K 66 v.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 26. septembra: Ivana Hočevar, gostija, 67 let, Radeckega cesta 11. — Marija Kolar, usmiljenka, 26 let, Radeckega cesta št. 11, jetika. — Helena Terkaj, delavčeva vdova, 81 let, Krakovski nasip 8, ostarelost.
Dne 27. septembra: Fran Keber, zlatarjev sin, 2 dni, Linhartove ul. 5. Paedathrophia.
Dne 28. septembra: Katarina Smidt, usmiljenka, 54 let, Radeckega cesta 11, jetika.
Dne 29 septembra: Amalija Babic, za-sebnica, 39 let, Radeckega cesta 11, jetika. Marija Molek, gostija, 61 let, ostarelost. V deželni bolnici:
Dne 24. septembra: Ant. Breznik, rudar, 67 let, Dementia senilis.
Dne 25. septembra: Mar. Zupan, cerkve-nikova žena, 42 let, Fractura complikata et Luxatis tali.
Dne 26. septembra: Gustav Perše, knjigovodja, 40 let, jetika. — Marija Ahčln, paz-nikova hči, 2 in pol 1, Lvmphadenitis.
Dne St7. septembra: Josip Zalar, 2 dni, življenska slabost. — Jakob Vrečar, mesar, 31 let, legar.
mtrfinm in Ukof;
' CctCCLG
rt       1 1
Clm j I * ril u m
Borzna poročila.
Ljubljanska .Kradltna bank« v LJubljani".
Uradni kuril dun. bon« 1. oktobra 11*07.
MaiaBkaat
/i >is}ska renta •
W/, srebrna renta   . . .
B. avttr. kronska rtnts . . J „ zlata » . . 9 »grška kronska renta . ff9 9 zlata „ Fj, posojilo dež. Kranjske ft'/,*/, posojilo mesta Spljet
•V/. - • z^d,ar w^š*U bos.-herc. Železniško
Sosojilo 1902 . . . ka dež. banka k. •.
¥u   m     •     » °-
§V,*k itst. pisma gal. del. hipotečne banke . . peat. kom.  k. o. z
10°/0 pr......
Vt% tast.  pisma Innerst.
hranilnice.....
sast. pisma ogr. eenV dež. hranilnice. . .
*•;,•<„ z. pis. ogr. hip. ban.
•V 6 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.    .  . .
Rg*/0 obl. češke ind. banke , prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
prior, dolenjskih žel. . fit prior. juž. žel. kup. ViVt avstr. pos. za žel. p. •.
Srečk«.
Irtcke od 1. 1860'/« .  • . „    od 1. 1864 .  .  . .
s tizske......
.   cem. kred. I. emisije H
9 » a a
9 ogrske hip. banke . 9 srbske a frs. 100*— „ turške......
jktltlka       srečke . . .
.tre d rt ne »     •  • .
feomoške m    •  • .
irakovske        »    • • .
Ljubljanske       9    . • .
ivstr. rdeč. križa , ...
dfT.      n       mm      •   • •
3udolfove w    .  • .
Salcburške m     •  • -
dunajske kom.  m ...
Delnica.
ktžne železnice . . • • . □ržavne železnice .... \vstr.-ogrske bančne de In.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske , , . . tivnostenske , . . .•remogokop v Mostu (Brfix) Alpinske montan , . c . iraške žel. ind. dr.   .  . .
?ima-Muranyi.....
Trboveljske prem. dražbe . ivstr. orožne tovr. družbe 5eške sladkorne dntAbe
Vala««.
&kr. cekin  •  .  .  . . franki.......
JO marke .......
levereigna.......
VUrke........
(ki bankevcđ
m
Deoar
9640
98 40
86 65 116 30
93 16 110 50
98-30 110 40
9986
98 60 96 — 96*60
99 —
Blag
96 G0
98 60 96 75
116-60 93 35
110-70 U9-30
1 IG'6 J
100-86
99 50 96'20 97'-
100-—
1C3-50 104-—
97-60
96 75 9925
98 50
99 76
HeteorologiCno poradio.
Mnm aad morjem BO«.   Sradajt mani tlak TU0 mm
98 50
97 76 100*26
99-60 100 76
99 90
98-75 99 76
295 40 297-6»
99 20 10026
J49
£46-50 143 86 273 25 270 — 237 35 99 — 184 60 80 -*40-90 — 90 50 60*— 45 75 26 50 21 -2 6— 464 —
163 — 66150
179s*— 844 75 753 60 240 -726 — 61750
2676— 646*70 265 -472 -147 —
11*55 1912 28*48 2395 117-35 96 75 2-63 484
151 — 250 60 147 25 279 25 277 — 243-35 105-— 185 50 2*--450-— 88--96 50 66- -4775 28-50 22 — 214-4ri4-
164--662 25
1809- -64576 754-50 241 -7U9-— 618 60
2681 -647 70 266 50 476 — 149 —
11-39 1916 2362 24 03 117-55 9596 264 6--
£itne ceno v Budimpditi.
Dne 30 septembra 1007. Temin. PSenica cs oktober   .   . za 50 l# K
„   „   april   ,  . .
n r
Ki
Korti7.lt
Ovea
oktober . . . 9 maj 1908 . . , oktober     .   . m
Hfokttv.
Zmerno.
60 60 60
1096 1163
9 65 6-73 669
1 septembra	Cas opazo-vanjs	Stanje barometra w mm	ll	Vetrovi	Nsbe
30	9. nv.	734 9	16 4	brezvetrno	jaaoo
1.	T. sj.	733 6	136	si. jug	oblačno
•	8. pop.	733 6	17 2	bI. svzb.	oblačno
Srednji včersjinja temperatura: 17 2 nor •al« 12 9. — Padavina ▼ mm 0*2
lepo meblovana, s posebnim vbodom, v pritličju, se takoj odda na Gruberjevem nabrežju it 6. 3341—1
Dotični gospod
ki je nekje zamenjal površnik, naj ga blagovoli prinesti na stanovanje, katerega naslov pove upravniStvo „Slov. Naroda. Ako tega v teku dveb dni ne stori, bo naznanjen sodišču. 3340
English lady gives lessons.
Miss Laurence,
3339 -1 Kongresni trg 8.
(A. Seldcl.)
Jutri, u sredo, Z. oktobra
velik vojaški
Začetek ob osmih.      Vstop prost.
Cenjenemu p. n. občinstva se najvljudneje naznanja, da bo v hotela „Južni kolodvor" odslej vsako sredo vojaški koncert.
Za obilni obisk se priporoča
A. Seidel,
83:8 hotelir.
Vsako soboto in nedeljo sveže „bavarsko pivo".
vena = ponudba.
Gospodična v 30. letih, brezhibne preteklosti in z nekaj premoženjem, išče v Svrho zakona znanja plemenito mislečega značajneaa gosPoda, tudi vdovca, ne pod 40 leti* 3330 Samo resne ponudbe do ?5. oktobra pod „Planika",
\j^m± Ljubjana, ^^a^I \pjff%ooste restante nSM
Izborni učinek Odola sloni zlasti na njegovi lastnosti, da se vsesa v otle zobe in jih takorekoč inpregnira.
Razumeti je treba neskončno važnost tega do cela posebnega učinka Odola: medtem ko drugi leki za čiščenje ust in zob učinkujejo samo tisti Čas med izpiranjem, ima pa Odol trajen učinek, ki ae razteza še daleč Črez Čas, ko smo snažili zobe.
O tem trajnem in poznejšem učinku so se uprizorili prav zanimivi znanstveni poizkusi,  ki  so  soglasno dognali,  da ta speciflŠka
lastnost Odolova zabranjuje razvijanje gnitja v ustih in zatorej deluje proti razpadanju zob. Gg. zdravnikom in zobnim zdravnikom na željo radi dopoŠljemo posebne odtise zadevnih del.
3337
Šivilja
se sprejme takoj. T. Wesselj Wolfove ul. I., Ljubljana.
Večje Število
tesarjev
sprejema proti dobremu plačilu
Ivan Za kotni k, tesarski mojster, Dunajska cesta it. 40. 1666—68
z vso opravo
«3 tako| odda vnafem
v ll Vidu pri Zatlčlna Dolenjskem.
Več pove Fran Zore, trgovec v Ljubljani, Sv. Petra cesta. 3327-1
t
se s prej mej o na hrano In stanovanje v bližini vojašnic.
Več se izve v kavarni „Pua" V Ljubljani. 3313-1
dobro izvežban v vseh mlekarskih poslih in vojaščine prost, želi Službe
voditelja mlekarne
v kaki večji parni mlekarni.
PoDudbe pod MZ. M. L." poste restante Obrov, Istra, 3314-2
Poldnevne službe
iSts obsoM Hulili. tr$. iole
vešč v govoru in pisavi slovenskega, nemškega in hrvaškega jezika. 3307—2 Več se izve pri tvrdki: A« D OBE i-celj, Zagorje pri it. Petru, Notr.
Mirna stranka
išče stanovanja
z 2 sobama in pritiklinami za februarjev termin. ^336 Ponndbe    pod    „februar11 na
apravoištvo .Slovenskega Naroda".
Hiša
v Ljubljani z dobro idočo gostilno,
ki stoji ob veliki cesti, se zaradi boleh-nosti gospodarjeve takoj pod jako ugodnimi pogoji poceni proda ali da v najem gostilničarju s kavcijo.
Pismena vprašanja pod šifro ,A B-1 na upravništvo nSlov. Naroda".  3323 1
IMIiren, lep 332<J 1
konj
je naprodaj pri
Bratih Reininghaus
m-   Spodnfl Sl&kl.
I 3 o e se
elektrotehnik
igralec na klavir
*a kinematograf;
Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 33?6- 1
Pisarja
z lepo pisavo, tudi začetnika,
sprejme s 15. oktobrom notar 3. %ogej v £ožu.
Plača 50—70 kron.
8306—1
Kontoristinja
Sprejme se gospodična iz dobre hiše, zmožna popolnoma nemščine in slovenščine, dobra Btenografiaji.
Ponudbe s prepisi izpričeval pod „Ljubljana*1 na upravništvo „ Slovenskega Naroda". 3333
97
Dcč metrskih stolov
hi
se proda o poljubnih množinah.
Vprašan : Milan Žaideršič, Ma-tenjavas p. Pr stranek, Notranjsko. I
Sprejema zavarovanja Človeškega šiv-SJenJa pa najraznovrstnejalh kombinacijah
pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga z n v aro v al d ica  Zlasti je ugodno zavarovanje   na   doživetje   in   smrt z mauj Saj očimi se vplačili.
Vsak   Slan   ima   po   preteka    petih let
pravico do rtividenJe.
-  -  -  -  vzajemno lavarovalat banka v Pfftfl  -  -  - -
Rez. fondi: 34,766.637-76 K. »zptaoaaa odtfcodntite in kapitali)* 87,176.363-75 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nade države
Vsa poji—tla da>e :
Generalni zastop v Ljubljani, c*gar pisarne so v laatnej bancnej hiši
>saao«klla   amllcala 12.
Zavarale poslopja in premičnine proti pošarnkn Škodam po najnižjih oenah. Škode c«DJoje takoj in najkulaotneje. UŠiva   najboljši   »love«, koder posluje.
Dovoljuj«  is &atega   dobička iadatne podpore  v   narodne in obenokorktne namene.
324 j- 2
Divji kostanj
kupujeta kakor vsako leto
po najvišjih cenah
B. Giiinbut in sin v Gradcu I.
Pekarija
v novo zgrajeni hiši Da Selu, občina Moste, blizu nove kemične tovarne se
lakoj odda.
Več se poizve pri E. Predoviču, Ambrožev trg št 7. 27U u
Tik nove gimnazije in Mahruve Sole
ocida solnona
soba s hrano
dvema dijakoma.
Na razpolago klavir in kopalnica. Naslov v upravništvu * Slovenskega KaroaV. P326 l
SO lii ji
(tu*«, 1^:0^)33321
= odda ceno, =
ker jih namerava opustiti,
Oddajo kavarne.
S tem vljudno naznanjam častitim gostom ter slav. občinstvu sploh, da sem
»AVSTRIJA"
z današnjim dnem oddal
gosp. Ivanu Stritarju.
Zahvaljujem se iskreno za vse dolgoletno izkazano mi zaupanje ter prosim, da ohranite to zaupanje tudi mojemu naslednika. 3324 1
Z odličnim spoštovanjem
FRANC KRVARIO.
Prevzetle lunarne.
Vsem Častittm gostom ter al. občinstvu sploh vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel
KAVARNO „AVSTRIJA"
katero bom vodil z isto vestnostjo kot moj prednik.
Obenem se zahvaljujem za zaupanje, ki se mi je izkazovalo v moji trgovini na Valvasorje?*m trga ter prosim, da me si. občinstvo počasti tudi na novem prostora«
Postrezal bom vedno točno in solidno.
Z odličnim spoštovanjem
IVAN STRITAR,
kavarnar.
U trgovino z ml Blagom
na deželi se sprejme
ttlndischsrdtzov gozdni urad, i M. D., poste restante Jesenice
Plani a pri Rakeku, Kranjsko.
pod jako ugodnimi pogoji.
Istotam se sprejme tudi
lilapec
k enemu konju.
Pismene ponudbe naj se naslove: D., poste re na Dolenjskem.
3306 3
U Kranju na Glavnem trgu se takoj ceno odda |
nov prostoren lokal,
i
z velikimi skladišči, šapo in dvoriščem,
pripraven za vsako trgovinu ali kako drugo
=======     primerno podjetje. =======
Naalov pove upravništvo „ Slovenskega Naroda".   2995 9
IVAN & NIKOLAJ ŽIC
Ladje.- „Domitila" & »Štefanija11
viljtx v Istri
prodajata vina:
Tino z YiBa, črn
, „ „ belo Istryanec7 črni
beli . Dalmatinec, črni
Siljer, (Opolo)
liter po 46 in 48 h
„   „  36 „ 38 „
r,   r,   36 „ 38 „
n   n   42 „ 44 „
42 44
rt      n n rt
Teran (obran)     . . Maakat (bel, sladki) „      (Črni sladki) Refoško     .   , . Maršala .... Pelinkovec
liter po — in 40 k
56   „ 60 „
56
60
K 1-60 « 1-20
franko kolodvor Pulj v izposoienih posodah, ki se ne uračungo, pa jih je treba čimprej vrniti tranltO kolodvor Pulj. Pošilja se le po povzetju in sicer samo od 56 litrov naprej. Za prirodnost
svojih vin popolnoma jamčiva, 2F>36—5
Trjovina z uiškim umom na debelojln nadrobno l
Znana Urina
Braća Lučić-Roki
Vis (Lissa) v Dalmaciji
naznanja gg. vinskim trgovcem, da je oskrbelo svoja skladišča z najboljšim J
in najglasovitejSim
viškim vinom
kraljem vseh vin ter ima na izbiro]
3338-1"
viško belo vino in opolo.
Ceno zmerne-        Trgovcem popust .g    ^Vzorci na zahtevo.
Jamči se za prirodnost. Odpofida se v lastnih sodih od!30 litrov naprej.
Vsakdo,  ki  poskusi  samo enkrat,  se prepriča o dobroti vižkega vma.
Dijaki
ali gospodične
ae sprejmejo
v   boljši   družini   pod   prav ugodnimi pogoji  na  dobro hrano in  lepo stano vanje v zdravi legi.   Na razpolago je tudi klavir. žrSSO— 3
Mestni trg 25, I. nadstropje.
Za izvrsevatije
elegantnih
kakor tudi
3334—1
preprostih toalet
za jesensko dobo po najnovejšem modernem Žurnalu
8 posebnim spoštovanjem
3(atinka fiapajne
stanujoča v hiši okr. pos. in hranilnice, II. nadstropje, Idrija.
SUKNA
2879
14
rvornlftke cene.
in modno maso za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v Jdimpoteu
na Češkem. Vzorci franko.
i Samo najfinejfte, posnftene
Mosotb orebe
podelujejo tvornice za Ceres in delajo iz tega brez vseke primesi v skrbno Čistih aparatih znamenito
S
Jedilno most
se pečenje, praionje In kaaaaje.
Lepi prostori,
za gostilno, pisarne, skladišča itd. eventualno za stanovanja s kletjo in vrtom
so takoj oddati
v Hiši štev. 67. na Sv. Petra nasipa.
Vec se poizve v upravništvu „Slov. Naroda" ali v hiši sami. 3268 3
Kontoaristinja
vešča slovenskega in nemškega jezika v govora in pisavi, dobra račanarica,
želi premenlti službo.
Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 3262 3
Dobra prodajalka
za modno In drobno blago se takoj sprejme.
3(arel Recknagel 3"|
na Mestnem trgu v LJubljani.
Jezikovni tečaji
il 10s2i1
Italllanskesa, francoskega In an$le*ke$a Jezika (po,»evl
se prično s 1. oktobrom.
Uolfove ul. št. 1, II. nađstr.
desno (CasoUeova htSa). 5288 3
Ces. kr. avstrijske
o
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. maja 1907. leta.
Odhod li Ljubljane jut. teLs
1-88 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembr a.)
7-OB zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice,
Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri; Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
0- O5   predooldne.   Osebni  vlak v smeri:
Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
n-*0 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice,  Gorica drž. žel., Trs  drž. žel.,
Beljak, Celovec, Trbiž.
1- oo popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-
dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje,
S.4S   popoldne.    Osebni   vlak   v smeri:
Jesenice, Gorica dri. žel., Trst dri. žeL, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
7-io zveoer, Osebni vlak v smeri: Rudolf ovo, Kočevje.
7'3»"zve6er. Osebni vlak v smeri: Jesenice,
Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10'40 ponoči. Osebni Vlak V Smeri; Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v Liabliaaa J ni- ieLs
a.37 zveoer.  Osebni vlak iz StraŽe-Toplic,
Rudolfovega, Kočevja. e-*a zveoer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
n oo ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6*58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, {Rudolfovega.
11MB predpoidne.  Osebni vlak iz Trbiža
Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2-32 popoldne   Osebni vlak   iz Srraže-
Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4-36  popoldne.   Osebni vlak iz Trbiža.
Celovca, Beljaka, Gorice drž. žeU Trsti
drž. žel.
6- 50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odtaod lz LJubljane dri. kolodvor;
7- 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik.
2 05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7-IO zveoer. Mešani vlak v Kamnik.
10*50 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih.)
Dohod ? Liubllauo dri. kolodvor:
6*46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 10*09 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika
6io zveoer. Mešani vlak iz Kamnika.
0-65 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Same
ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v|srednjc evropejskem času.)
G. kr. ravnateljstvo državnib železnic v Trstu,
Anton Šare
v Ljubljani Sv. Petra cesta 8.
izdelovanje perila in oprem za neveste.
Inventurno prodaja
doliler Ido kaj zaloge
po silno znižanih cenah.
Izbrani vzorci Švicarskih vezenin, damskega perila, moških srajc, posamezni namizni prti, serviete, brisače in drugi predmeti.
Prevzemam vseh vrst perilo za izdelovanje ob cenem zaračunanju.
Svetlolikalnica
Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 8.
Svetli blesk ovratnikov in manset daje perila lepoto in trikratno trajnost nasproti navadnemu svetlemu likanju.
Zavod sem uredil tako, da se perilo, obleka, bluze, zastorji snaiijo s največjo skrbnostjo in varovanjem,  za kar prevzemam
V8C JIOb"u^a obiska prosi * klicnim spoštovanjem
flnton Sare.
3058—11
M 
3004
Pstanovljcna let« 1854.
rnporcea slavnemu obči os t a in spoštovanim gostilo i carjem svoje |aV~ Izborno
pivovarno
v Ljubljani, VVolfovo ulice štev. 12
Številk* telefona 210.
v    UjMMIjUlIlj    UVIIVfV   UIIVV   OlZVVe   IA 4012 134      ——
marčno pivo V sodclh In steklenicah
JVlUSgraveja originalne trsk« peci. Najbo'jSe In najboli hranljive
trajnogoHIne peči.
Izredno dobro kurilnost. Cenovnlki zastonj.
CHR. GARfflS Podmokli (Bodenbach)
tvornica za železu« p« Si.
32?5
Tvorniška zaloga pri
%r«dnikov Si
Elegantne klobuke otrote
najnovejše pariške in dunajske modele
priporoča
S
3336 1
fi. Utvod-jtiozetič
SS3 Ljubljana, Stari trg štev. 21 H
Modni salon trg. modnega blaga itd.
Popravila klobukov se izvršujejo ceao In fino. — Zunanja naročila točno.
* Največja zaloga ur,'
verižic, prstanov in uhanov z
briljanti itd.
Kdor hoče imeti trpežno in I dobro idočo uro,  naj kupi samo znamko „UNION".
Čuden«
urar in trgovec v Ljubljani,
Piešemove "U-li.ce.
Cenovnik zastonj in poštnine prost
C in kr. dvorni založnik
Papeiev dvorni založnik
n nem ali
Dunajska cesta (lekarna pri angelu)
opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke:
Salmijakove pastile — preizkušene
olajšujejo hri-
__ _________ _ _ ____pavost in kašelj,
razkrajalo sliz.   1 škatljica stane 20 vin, 11 škatljic 2 kroni. Antirrhpiimnn^  najboljše, bolečino gaseče sredstvo proti trganju „Mmirrneumon     ta podobnilll revmatičnim bolečinam- Ena stekle-
nica stane 1 krono
Tinktura za želodec
tek vzbujajoče, prebavno, in odprtje telesa
pospešujoče  SredStVO.   i steklenica 2u   vin^r - v.
Naročila se točno izvrše proti povzetju.
1943 17
Železnato vino
vse boje za slabokrvne In nervozne osebe, bledo In sla-OOtne Otroke lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena pollitrska steklenica 2 kroni Poštni zavoj s S steklenicami K 6*60 franko zaboj in poštnina.
Gospodično
z lepo pisavo in vetfa obeh dež. jezikov, se sprejme v pisarno.
Naslov pove anravnifttvo „ Slovenskega Naroda". 3270—3
Najboljši
in najmodernejši
KLOBUKI
▼sob vrat v najbogatejši izberi po gL l-SO
Lin vise v LJubljani pri
fcJLHAMAHN
Klobuki se sprejemajo v popravo.
Prva
konjska mesnica
n.a Ogisfcem pošilja debreclnske izvrstne salame po 40 kr. kg, prekajeno meso po 40 kr. kg.
Iš<!,e 6mb žil i Mik a..
PoStnine prosto« 33 9 2 F. Hsmrik, Kolo i var, Ogrsko.
Pozor! Pozor!
Proda s«
hiša
in pet krasnih
SI
na zelo pripravnem lepem kraju, pripravno za vsakem obrt. V hiši
je ve6 stanovanj. — Plača se samo 1500 kron, vse drugo se lahko vknjiži.
Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda". 3169—6
A. Ilarins
priporoča
otroSke obltktct, plašče, vrhne jopico, pelerine. - -predpasnike« avbice, - -kapice itd. v veliki izbiri.
Priznano najboljše nogavice: paj-čolanaste, snkančeve in volnate.
Nogavice vseh debe loBti se lepo m trdno podpletajo.
i i"i     rrr"i     <*vy*> ***
Opeko zidake
w^ ge dobi v poljubni množini «
*7G5 8
v parni opekarni JOS. LAVRENCICA v Postojni.
Samo b dni
Havre-New York
^CŠS**   Francoske prekomorske družbe.
Edina najkrajša crta čez
Bazel, Pariz, )Cavre v Ameriko.
Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajina
IV     SaniO     *M 4626-4»
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Cjubljana      Dunajska cesta 18 Cjubljana
▼ novi nisi „Kmetske posojilnice11, nasproti gostilne pri „Figovcn"
P
g)
(d
Poslano!
Slav. občinstvu, staršem, šolski mladini ter uradom dajem na znanje, da sem primoran zaradi pomanjkanja prostora in svetlobe svojo trgovino na Mestnem trgu št. II moderno prezidati in ker moram svoje sedanje prostore v najkrajšem Času izprazniti, dovoljujem od danes naprej vsakemu kupcu, ki si hoče prav ceno blago nabaviti in sicer na vse papirnate izdelke, pisalne" in risalne potrebščine ter vsake vrste galanterijsko in norim -berško blago sploh vse, kar je sedaj v zalogi,
10 do 15°|o
popusta od računa
izvzemši šolske knjige in zvezke.
P. n. trgovce na deželi opozarjam na ugodno priliko. Upam, ker je to redka prilika, da me bode si. občinstvo* mnogo posečalo v svojo lastno korist in se priporočam z najodliČnejšim spoštovanjem 2e89-;4
FR. IGLIC
trgovina s papirjem in galanterijo.
Mi
«1 «^ It* rio.
X s
T
m
trgouina Pavel Magdić, Ljubljana, Prešernoue ulice It 7.
Svilnato blago, bari oni. p Uši In tančice.
Čipkasto blago, pajčolani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine.
Jabots, Fichus, damski ovratniki In kravate. Svilnati i a baržunaati trakovi. Posamenterija, porte in vrvice, resice, kreplnce in vrvice za tapetnike.
Krepi In nori la žalovanje.
Zlat« in srebrne resice, čipke in vrvice. =
Šerpe Iz svile, čipk In volne.
Nogavice za dame, dekleta in otroke.
Jopice, hlačko, otročje perilo In odele za vozičke.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloga Iz kavčuka.
Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje.
Gumbi in različne igle.
Različne podloge In potrebščino za krojače In
šivilje.
Idrijske čipke, vezene čipke In vložki.
PaJ6olanl za neveste, mirto vi venci.
Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne
obleke. 2618 9
Modrci In potrebščine zs modrce.
Olace rokovloo In rokovloe za unlformlranoo, pletene, letne In zimske rokovloo.
Kopalno perilo, dišave, milo in nstna voda.
===== Krtače za obleko, glavo In zeke. =
Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsnikl In žepne rute.
Pravo Jagrovo normalno perilo, srnice Trlcot, Jopice in hlače.
Mrežaste in potce, jopice, srajce, Čepice in pasovi za sport.
Nogavice, naramnice, odeje In blazine za potovanje.
Kravate, gumbi za mančete.
Za lovce: telovniki, aogovice, rokovlce ln dokolenice.
Ogrevale! aa kolena, meče, prsi, hrbet, trebah in glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi in sastave, narodne čepice, torbice in drogi domači narodni iidelki itd. itd.
Gospodi Citat te novosti, ker so za Vas vaine in koristne Bazposiljam po poštnem povzetju za K 12 50 krasno dobro in moderno opravo, obstoječo iz sledečih stvari: lina bela ali barvasta srajca poljubne številke, dobre spodnje hlače, lepo spalno srajco, ovratnik po želji, krasno kravato, par trpežnih nogavic, močno brisalzo, izvrstne naramnice, 3 dobre topne robce, vse v eni čkatlji lepo aranžirano. Pošiljam z obratno pošto. Za nengajajoče povrnem denar.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rast o PustoslemSek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1.
MK