Izhaja vsako sredo in vsak petek. P°Pisi naj se frankujejo in po-Oajo uredništvu lista »Mir« v-elovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure v eppoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani sta napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Oopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Jfto XXX. Glasilo koroških Slooenceo Celovec, 17. velikega travna 1911. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Št. 22. Volilne shode ®rhedi »Osrednji volilni odbor za Koroško« v nedeljo, dne 21. mejnika: ^Poldne v Kazazah (po maši) in v Selah, popoldne v Škocijanu, v torek, dne 23. mejnika: ^opoldne v Klančah in na Obirskem, ^ praznik, 25. majnika: v v Kočuhi pri Šmarjeti v Rožu, ^ velikovškem volilnem okraju po dopol-nski božji službi pri Buchbauerju v Go-p renčah in popoldne na Rudi. °Vsod so tudi nasprotniki vabljeni na ____________shode !___________ Sladkost ali pa možatost! , ^Koga. bomo šli volit 13. junija?« — lj . 0 se vprašujejo kmetje v celovški oko-Saj'.In prav imajo, da se tako vprašujejo; državni poslanec imenitna in su - mo " j,( >l!i oseba, ki lahko veliko dobrega stori j.| v6liko slabega prepreči, seveda če je po že'llCc Pošten, značajen in za poslanca zmo-mož. Hes je, da osebna poštenost sama p naredi nobenega moža sposobnega za uanca, toda neznačajen, neodkritosrčen , ^vek, brez trdnega značaja ali karakterja fj ^l!ar ne more in zato ne sme biti posla-p®c Poslanec pa mora vrhtega biti še zelo ,'hietcn in prebrisan, da more odgovarjati najbolj učenim nasprotnikom. To zla ‘ 1 velja za kandidate za državni zbor, kjer P Nekateri nasprotniki kmeta zelo učeni in s jdn navaden človek ne mogel uspešno in odgovarjati, iz tega pa tudi sledi, 'l za državni zbor ni vsak človek sposoben, ^,1 boljši pa da je tisti, ki veliko ve, ki je lj etlJvda se more z vsakim poskusiti, ki je jj^ajžen, da se nobenega ne boji, ki je zna-jt l®1*, da dane besede ne požre, ki je možat P odkritosrčen, da govori tako kakor misli j.1 da pred nikomur ue skriva, kar name-vdva. Zato še enkrat povdarjamo: Kmetje * celovški okolici imajo prav, če se vpra-■>e.io, koga bodo volili! Nemški nacionalci so to pot izbrali za aVnozborske kandidate zelo slabe kanate. A najslabša izmed vseh sta poto-„j, di učitelj Schumy in žihpoljski Lučov-jj g5 Schumy sicer že sam čuti, da ni pravi , ddibat. Zato se ne upa na svetlo, v jav-Sest: kakor poreden fant, ki je kaj zakrivil, ^kriva in se ne upa javno pred volilce. (i ve> zakaj da je to bolje! Lučovnik pa si hdšljuje, da je pravi mož, vendar pa po-Schumyja v — skrivanju. Lučovnik se boji, boi ^akšen poslanec pa bi bil tak straho-^ Cc kakor je žihpoljski Lučovnik, ki si ne s ja biti pred mirne in dostojne to °,v e b s k e kmete? Naši kmetje niso kar so nemčurji. Ponemčeni Slovenci so res kakor živine, brez pameti in su-va k da človek 'med njimi ni življenja 0rb Toda slovenski kmetje so od j C'Sa do zadnjega mirni, tihi, po dfž; did bj, 1.> žal, še preponiižni. Zato bi moral d nje stopiti, ne da bi se mu bilo treba sf). lladi, vsak kandidat bodisi te ali one St^ke. Slovenski kmetje nobenemu ne bi chi kaj hudega, kaj žalega, seveda pove- dali bi mu, ali bodo zanj glasovali ali pa proti njemu. Zakaj se torej Lučovnik ne upa pred nje. Lučovnik še niti enega volilnega shoda ni naznanil; o vsakem smo izvedeli šele par dni pozneje, ko je bil že končan. Lučovnik se torej boji slovenskih kmetov. In to naj bi bil državnozorski kandidat! Kaj pa bi storil na Dunaju v državnem zboru, kjer bi potipali njegovo puhlo glavo možje, ki govorijo in znajo govoriti pred tisoči in tisoči učenimi nasprotniki? Lučovnik hodi zato po slovenskih krajih kakor kak kravji mešetar ali svinje-rejec. Naenkrat se prikaže v kaki gostilni, posluša in premišljuje, kdo da so gostje. Če spozna, da so v večini pametni, slovensko-mislečl možje, Lučovnik zbeži. Če pa vidi, da so kaki zabiti nemčurji, jim sladko govori. Lučovnik je torej prava zajčja noga! Lučovnik pa tudi ve, da se mu je treba bati luči. Saj Lučovnik ni tak mož, kakršen mora biti pravi kandidat za državni zbor. Lučovnik se hlini. Lučovnik je star »bauernbundovec«. Znano pa je, da je bil »Bauernbund« ognjišče protiverskega gibanja. Na Bauern-bundovih shodih se je mnogokrat več govorilo proti papežu, namestniku Kristusovemu, proti katoliški cerkvi in o verskih vprašanjih kakor pa o gospodarskih vprašanjih. Odbor Bauernbunda je n. pr. 1. 1888. podpisal prošnjo zoper versko šolo. Bauernbundovci so hoteli torej brezversko šolo. Lučovnik pa ni morda samo navaden bauernbundovec; Lučovnik dobro ve, kaj namerava Bauernbund. Saj je nastopal kot govornik na shodih »Bauernbunda« in »Bauernvereinov«, ki niso nič drugega kakor pogret »Bauernbund« v novi, bolj zapeljivi obleki. Ko so 1. 1909. od Ceskyja zapeljani in najhujskani kmetje v Št. liju ki pa so Ceskyja že spregledali in ga sedaj zapustili, zastavili višjemu duhovnemu pastirju, knezu in škofu dr. Kahnu, pot v župnišče in ko so v cerkvi sami naredili hrup, so menili nemški nacionalci, da bo šla za nje v št. liju ob Dravi pšenica v klasje. Takoj so poslali tja dva svoja zvesta hlapca ptujskega hujskača Linharta in — žih-poljskega Lučovnika. Lutrovski huj-skači v Celovcu so menili da bodo šentiljski kmetje kar trumoma prestopali k lutriš-veri, če prideta oznanjat svoj evangelij, povzet iz »Štajerca« in lutrovske »Bauern-zeitunge«, Linhart in Lučovnik. Lučovnik torej ni imel nujnejšega opravka, kakor da je šel po škofovem odhodu hujskat zapeljane kmete. Sedaj pa se dela in hlini Lučovnik za najboljšega katoličana. 'Lučovnik Se je udeležil Florjanove procesije v Zakamnu pri Celovcu. In na sredi cerkve je stal tam s pobožno sklenjenimi rokami, da bi ga ja vsi kmetje videli in ga imeli za Bog ve kako pobožnega katoličana. »Glej ga, kakor Judež, ko je poljubil Gospoda,« je šepnil tedaj slovenski kmet svojemu tovarišu, ki nam je o tem pravil. Sedaj Lučovnik gotovo nobeno nedeljo ne bo izostal od svete maše. Svoje dni pa, ko še ni bil kandidat, je v cerkvi bral — lutrovsko Bauernzeitung, svoj evangelij. In v Grabštajnu pri sveti, birmi zadnjič! No, to je za počit! Ko so bile vrste šolarjev že postavljene in so ljudje čakali višjega nadpastirja, se je naenkrat na sredi ceste prikazal — namesto škofa — in se prigugal ta sladki žihpoljski Lučovnik. Pokazati je hotel ljudem, da je tudi prišel škofa čakat. Zvečer istega dne pa je zboroval skupno z urednikom lutrovskih »Freie Stimmen«, kjer se je po stari navadi vse vprek čez »farje« zabavljalo. Tako zastopi Lučovnik v enem dnevu služiti Bogu in hudiču! Sploh Lučovnik rad hodi okoli v družbi L a c k n e r j a , urednika »Freie Stimmen«, ki je šel »los von Botm«. In ta Lackner ali pa njegov tovariš Freisinger vodita okoli ta sladkega Lučovnika, vsi trije pa farbajo nevedne volilce. Lučovnik ni zmožen za poslanca. Lučovnik tudi nima zmožnosti za poslanca. Dober bi bil samo za kimanje v državnem zboru. Vsemu bi moral pritrditi, kar bi mu njegova, to je nemškonacionalna stranka narekovala. Nemškonacionalna stranka je pa predvsem protiverska stranka, ki je za ločitev svetega zakona, za svobodno šolo in za sežiganje mrličev. Tako n. pr. je vodja koroških nemških nacionalcev, poslanec Dobernig, meseca junija 1. 1910. v državnem zboru podpisal predlog poslanca dr. pl. Miihhverta za ločitev sv. zakona, posl. K i r c h m a y e r predlog za sežiganje mrličev, poslanec dr. A n g e r e r je pa v deželnem zboru ob viharnem odobravanju nemškonacionalnih poslancev govoril proti verskemu pouku v šolali in je smešil razne nauke katoliške cerkve. Lučovnik bi moral, ako bi tudi sam ne bil zato, za vse to glasovati, ker se mora posamezni poslanec podvreči stranki, na ktere program je kandidiral. Lučovnik je pa tudi očiten pristaš nemškega »Schul-vereina« in »Sudmarke«, tiste »Sudmarke«, ki kupuje posestva slovenskih katoličanov in naseljuje na njih nemške protestante, kakor to n. pr. dela v veliki meri v Št. liju na Spod. Štajerskem. Sam iz svojega pa bi Lučovnik v državnem zboru ne vedel mnogo pametnega povedati. Nevednim nemškutarjem je venomer pridigoval, da hočejo slovenski duhovniki pripraviti slovenske kmete do tega, da bi morali zopet plačevati desetino in delati tlako. Take neumnosti pravi pač lahko nevednim ljudem, na Dunaju bi se mu seveda vse smejalo Saj se le Lučovnik poteguje za nemškonacionalno gospodo, med katero spadajo tudi grofje in baroni, ki so slovenske kmete bičali in jim nalagali desetino. Torej je ravno narobe res. Lučovnik se je proti ljudem tudi izražal, da so cerkve preveč bogate in da bi morale dati denar raje kmetom. Glejte, glejte! Pobožni Lučovnik bi se po francoskem vzgledu rad spravil nad cerkve! Še nismo na Francoskem, kjer so nektere cerkve brezverci izpremenili v konjske hleve, gledališča (itd. Lučovniku bi menda bilo bolj po godu, če bi bile vse cerkve revne, da bi morali kmetje iz svojega plačevati. Vsako leto naj bi si pripravili kmetje kakih 1000 K za popravke in razne izdatke pri cerkvah. To bi bilo po Lučovnikovem menda bolj pametno, kakor da imajo nektere cerkve denar in morejo vsako leto navadne stroške same pokriti. Kako srce ima Lučovnik za kmeta? Sladki Lučovnik je ves poln medu za kmeta — v besedah. Dejansko pa ga poznamo tudi od druge strani Mož je, kakor smo zdaj izvedeli, lagal o celovški slovenski posojilnici, da bo v njej polom zaradi nemške centralne kaše, s ktero slovenska ven- dar nima nobene zveze. Če bi se bili dali ljudje od Lučovnika tako nahujskati, da bi bili vzdignili ves svoj denar, bi bila potem posojilnica prisiljena dolžnike iztirjati, iztožiti, in tako bi bili prišli mnogi kmetje vsled Lučovnikovega »gorečega srca« ob svoj grunt. Mož je tudi že dolgo vrsto let župan na Žihpoljah, a za vsako pot v Celovec, ki jo ima kot župan, si da plačati. Zato ga v Celovcu tolikokrat vidimo; pač tudi rad zasluži na konto — davkoplačevalca kmeta! Kako je znal skrbeti za kmeta, vedo povedati kmetje, kterim je Lučovnik cenil posestvo za novo železnično progo! S kom se Lučovnik druži? '»Povej mi, s kom .se družiš, in povem ti, kdo da si!« To je že stara, pa resnična slovenska prislovica. In s kom se druži Lučovnik? Z najhujšimi sovražniki slovenskega naroda, z najhujšimi brezverci, s kolovodji nemških nacionalcev, pri kterih je kuhan in pečen in ktere posluša kakor psiček, če mu ukazuje gospodar. V politiki se pa kot najboljši prijatelj nesramnega in lažnjivega »Štajerca« druži na shodih z Linhartom, urednikom »Štajerca«. In Linhart je človek, nad kterim se zgražajo že celo njegovi najboljši bivši pristaši. Celo los-vonromovci se ga že sramujejo. Vse n e niški kandidat dr. Wanek je na shodu v Gradcu 12. t. m. rekel o Linhartu: »Ti gospodje (namreč nemški nacionalci) se nahajajo v družbi političnega kameleona, ki je kljub svoji mladosti bil Iže pristaš vseh strank, to je famozni Linhart. (Fej-klici.) Tudi vse-nemec Malik je v Lipnici na Štajerskem 7. t. m. očital »siidmarkovcu Linhartu«, da nima čistih rok! Potem je po poročilu »Alld. Tagbl.« nadaljeval: »Tudi o Lavalu (iz Maribora) velja stavek: Če postavijo nasproti njemu (Maliku) protikandidata, potem naj bo človek s 'čistimi rokami. (Viharno ploskanje.) Na shodih si da od socialnih demokratov vedno 'očitati, da; nima čistih rok, čeravno bi bila pot do okrajnega sodišča tako lahka! In on plačuje sedaj grehe svojih nečistih rok socialnim demokratom, v mesečnih obrokih z denarjem iz tistega vira (»Sudmarka!«), h kateremu prispevamo vsi svoje narodne darove. (Viharno ogorčenje.) On naj kakor Linhart ne hodi na solnce, ker se mu je bati, da se mu maslo na glavi scedi. (Silovito, dolgotrajno odobravanje.) In s takim človekom, ki ga že vsenemci smatrajo za izvržek, se druži Lučovnik. Zato pa zopet povdarjamo: Kmetje celovške okolice imajo prav, da se vprašujejo, koga naj volijo, in da ne gredo več slepo za poveljem nemških nacionalcev. In premislili si bodo takole: Lučovnik ni sposoben za poslanca, Lučovnik nima trdnega značaja, Lučovnik je preboječ, Lučovnik se hlini, Lučovnik ne more biti zastopnik slovenskega kmeta, ampak bi zastopal le nemške nacionalce in nemške »Herrenbaure«, Lučovnik kandidira na nemškonacional-nem, to je slovenskim kmetom in veri sovražnem programu ; zato ga nikdar in nikoli ne bomo volili! Na njegove sladke besede ne damo prav nič. Volili pa bomo možatega, katoliškomislečega, za slovenski narod in za kmete sploh neumorno — brezplačno — delujočega in skrbečega, v gospodarskih strokah posebno učenega in vseskozi razumnega in pametnega gospoda VALENTINA PODGORCA, direktorja posojilnice v Celovcu. Sitar lovi kmete. V Prevaljah je napovedal minulo nedeljo volilni shod iz Trbovelj pognani social-demokratični kandidat Sitar. Ujeti je menil kmete, pa se je zelo namazal. Zlasti dr. Pio-žič mu je štrene popolnoma zmešal in pokazal v pravi luči vso Sitarjevo duševno plitvost, ki je doživel na svojem shodu poraz, kakoršnega je zaslužil. Kandidat Sitar je povedal, da se bo voda, podražila — dobro bi bilo, če bi se podražlia v njegovih možganih, da bi ne bili tako vodeni. — Zabavljal je čez Grafenauerja in Benkoviča, a pristaši so mu z burnimi medklici: Živijo Grafenauer! Živio Benkovič! pokazali, da ne puste naših poslancev blatiti in obrekovati. Sitar je potem obdačil vse, rekel je, da bo vse dražje, povedal pa ni nobenih sredstev, kako bi se dalo tej draginji odpomoči. Sitar hoče podražiti petrolej, sladkor, šibice, vodo, saj tako so ga navzoči zborovalci razumeli. Debeluhar Sitar je premalo »zastopno« govoril — tako so rekli kmetje sami. — Saj še sam ne vé, kaj govori. Rekel je kandidat rdečkarjev, da je njegova stranka svetovna stranka, da je stranka za skupnost, ne pa za, posameznika. (Klici: Potem pa ven pojdite, če niste za posameznike. Mi hočemo, da naš poslanec nas vsakega posameznika zastopa. Živio' Grafenauer! — Sociji vpijejo: Pfuj Grafenauer, pfuj klerikalci ! — V dvorani nastane opeto-vano vrišč in hrup, tako da kandidat ne more dalje govoriti. Šele čez več minut se poleže vihar, ki je nastal med zborovalci obeh struj.) — Kandidat Sitar je potem nehal govoriti s pozivom na, zbrane volivce, da naj 13. junija nikar ne volijo sleparjev! Komaj je Sitar izpregovoril besedo slepar, tedaj pa je nastal v dvorani mogočen klic iz sto grl naših vrlih zavednih kmetov in delavcev: Kdo je slepar? Odgovor nam dajte! Koga s tem mislite? Za to boste že dobili še plačilo! Živio Grafenauer! — In zaorili so po celi dvorani Živio-klici na Grafenauerja. Sitar je postal bled in obšel ga je mrzel pot. Molčal je kakor zid. — Ko se hrup in nemir poleže po dvorani, prosi dr. Rožič za besedo, ki jo tudi dobi. Dr. Rožič je mirno izvajal sledeče: Najprvo moram predvsem poudariti in konštatirati, da, današnji kandidat ni razvil nobenega programa, (Medklici: Saj ga nima! Saj ga ne pozna!) Dr. Rožič: Dobro! in zakaj ga ne pozna? Na to se oglasi sam sklicatelj shoda, socij Lahovnik: Zato ga ne pozna, ker ga ne vé! Klici: Tako je, programa ne pozna, ne vé! Lep kandidat to. — Velikansk bučen smeh je nastal po dvorani. Sociji so gledali v tla. Sitar je bil namignil Lahovniku, da naj bo tih! — Čujejo se klici: Sitar ne bo nlalš poslanec, saj niti svojega »rdečega« programa ne pozna, kako bo potem nas zastopal. Naj gre niaizaj v Trbovlje. Ko se razburjenost med zborovalci poleže, govori dr. Rožič dalje: Rekel sem, da kandidat Sitar prvič ni razvil svojega programa, drugič, da on ni povedal, na kakšen način, s katerimi sredstvi hoče socialna demokracija izboljšati naše slabe finančne razmere. G. kandidat bi bil vendar moral povedati, kaj in kako bo on delal, če pride v državni zbor, kako bo zastopal interese vseh stanov, zlasti pa interese delavca in kmeta. Tega on ni povedal in zato si tak kandidat sam sebi vrv okoli vratu devlje, ker volilce za nos vodi, drugim jamo koplje s svojim pogubnim govoričenjem, a bo nazadnje sam vanjo padel. (Klici: Tako je! Sitar nam ne bo gospodaril in sitnaril!) Dr. Rožič je izvajal dalje: Človek brez cilja, brez jasnih načel pa ne more ničesiar doseči in tudi gospod ' Situar ne bo nič dosegel. Socialna demokracija ni stranka reda in miru, ona je stranka razdiranja in išče prilike, kako bi napravila ravno manjše sloje nejevoljne in nezadovoljne. Socialna demokracija je proti verski dobri šoli, je proti sveti veri, je proti Zasebni lasti. Njena načela so pogubna našemu ljudstvu, njena načela ne bodo rešila človeštva, najmanj pa našega kmeta in delavca. Program, ideje ih načela, katera ima socialna demokracija, so neiz-peljiva, kajti ideja socialistične države je nesmisel, je utopijia! (Tako je! Res je tol) Socialna demokracija je proti avtoriteti, je proti armadi, je proti vzgoji • na podlagi krščanskih načel. Ona je za brezversko svobodno šolo, za, ločitev zakona in je s tem proti vsem zdravim, rednim razmeram, bodisi v rodbini ali v državi. Zato naše verno slovensko ljudstvo ne bo volilo takih krivih prerokov, ki človeštvo tirajo v pogubo, ne pa v blagostanje in zadovoljnost. (Klici: Ven s krivim prerokom, ven s Sitarjem! — Sociji vpijejo: Pfuj Grafenauer! — Naši nazaj: Živio Grafenauer! Živio Šušteršič!) Socialna demokracija nam je pa tudi v narodnem oziru najbolj škodljiva. Sociji pravijo, da so vsem narodom enako pravični, da so internacionalni. Zakaj pa ne puste Slovencev pri miru, saj Slovenci ne iščemo socialnih demokratov, da bi nas rešili. Mi si bomo iže sami pomagali brez rdeče farbe! Socialni »komorati« naj le sami zase ostanejo, krščanski Slovenci jih prav nič ne po- trebujejo. Ravno socialna demokracija uaP odtuji, nam ugrabi največ in najboljših sl0' venskih delavskih moči, ki so izgubljene aa naš narod, za našo lepo domovino. Kolik0 slovenskih fantov se izgubi v »rdeče#1 morju« pogubnih načel socialne demokh1; cije. Fant zapusti, izda svojo mater, 1 jezik, izgubi vero in izgubljen je za nas '' : za vedno. Kdo je kriv tega? Soicalna demokracij s svojimi pogubnimi načeli. — Upam, sem v kratkem pokazal, pravi dr. RožK' kako napačna, pogubna, kvarljiva in golju' fiva so načela socialne demokracije, ki tiij1 povsod in vsak narod v pogubo in propa# (Klici: Živio dr. Rožič!) — Pečati pa se m°' ram še nadalje z g. kandidatom Sitar j eP ki je veliko govoril, še bolj upil, ali zel maio povedal — namreč koristnega, parne ' nega za svoje volilce, katere bi rad zastopa1 v državnem zboru. Sitar je rekel, da so slovenski klerikalni poslanci krivi, da starostno zavarovanje P še rešeno. Jaz moram tukaj pribiti, da je 001 laž. Kdor tako govori in namenoma Iju#1 zapeljuje z napačnimi informacijami (p°' jasnili), tak človek je ali tako zabit in ne' umen, da tega ne vé, da to ni res, ali pa tak0 zloben, zvit in hudoben, da tako infami)0 laže in obrekuje naše poštene, pri' dne ljudske zastopnike. Ravn0 Slovenska Ljudska Stranka je bila sklical® leta 1909. velik stanovski kmečki shod v Ljubljani, ki je imel namen skleniti, da &e pospeši predloga o starostnem zavarovanj11 v korist kmečkega ljudstva. Kdo je hote) razbiti ta shod!? Liberalni magnat j e in on) puntarji in zapeljivci, ki želijo in komaJ čakajo, da bi naš kmet čimpreje propadel' Zato g. Sitar, ali ne pozna zgodovine in gr banja starostnega zavarovanja (Klici: Sa) nič ne vé!) po Slovenskem, ali pa namenom® tako lažnjivo govori. — Dr. Krek in Gostih' čar sta, prva bila v odseku za socialno za' varovanje in dr. Krek je pivi pisal poljudn0 brošuro, ki ima namen razširiti smisel z® starostno zavarovanje med kmečkim ljud' stvom. Kdor govori in razširja okrog to vest da so bili naši poslanci proti socialnem# zavarovanju, ta je lažnik ali pa zabit ko1 hlod. Pa pojdimo naprej k tretji točki Sitai’' jevega blebetanja. On je rekel, da bo moral0 ravno delavstvo plačali 312 milijonov z® »morilne inštrumente«. — Jaz pa pravimi da to ni res. Delavstvo samo ne bo plačal0 teh milijonov. Davke, iz katerih se plačil' jejo vse državne potrebščine, plačujemo' vsi ne samo delavci. Vsak davkoplačevalec mora prispevati po svoji davčni moči Z® upravo državnega gospodarstva, zato pa si je tudi svest, da je njegovo življenje in pre' možen j e zavarovano in da ima država skr# in nalogo, vsakega državljana braniti 'r vseh njegovih interesih. Dokler se drug0 sosedne države okrog Avstrije ne bodo z®-' čele razoroževati, toliko časa se tudi A)'' istrija ne more zanesti na ljubezen svoji# sosedov ter mirno gledati, kako' se drug1 oborožujejo. Avstrija ima. itak najslabš0 brodovje — in zato' je potrebno, da se tud1 to enkrat izboljša. Star latinski pregovor pravi: Si vis pacem para bellum — če hoČeS mir, pripravljaj (se na) vojsko. — Sicer pa bodo od teh milijonov, ki se bodo izdali z® bojne ladje, dobili največ delavci, kajh ravno delavci v Trstu in po' drugih ladj6' delnicah bodo zaslužili največ denarja, raP no delavci bodo imeli največ zaslužka, p)’1 tem delu, ker veliki gospodje na Dunaj# vendar ne bodo delali ladij, to še rdeči s0' ciji radi verjamejo. — Torej tudi tukaj n1 stvar tako huda, kot jo sociji svojim »s°' drugom« slikajo o »morilnih Inštrumentih11' Potem je tolsti Sitar govoril, da so na$ poslanci, zlasti Grafenauer, podražili cuk01’’ meso in ne vem kaj še vse! — Zakaj P3 Sitar ni nič povedal o trustih in karteli# (sladkornih in drugih), zakaj pa je dal#': tako previdno molčal o velekapitalistih, # izmozgavajo ljudstvo? Lagati in obrekov® je lahko, a laž ima tudi kratke noge! K#1!j didat Sitar naj bi bil povedal, da je #J ravno slovenski poslanec dr. Krek, ki je vil v državnem zboru predlog, ki je rncl)., na to, da se bolj obdači kapitaliste, truS , in kartele, da se jih bolj kontrolira itd. If) _ je bil zoper ta predlog? Vsi nemški kapi' listi, še celo velikani socialistov so bili Pr° predlogu. Govornik dr. Rožič je med burnim pri-Je Van jem ovrgel točko za točko, kar je feJe Sitar prebral iz raznih socialističnih popisov. (Povedalo se je Sitarju, da ne bo lc opravil pri naših volilcih, ker on je še JPfemalo »zastopen«. — Dr. Rožič je končno .ilarja pozval na odgovor, da naj pove, kako 'i on razlaga narodno enakopravnost, zakaj jha on toliko proti slovenskim poslancem, ^ Proti Nemcem ni črhnil niti ene besede. JG smo Slovenci vendar upravičeni se bo-.1 za svoje narodne in gospodarske pra-ravno tako kot sociji za svoj neizvedljiv ‘Program«. Jaz pa odkrito povem Sitarju in erhški vladi v obraz: Slovenci, Jugoslovani ’’ Slovani sploh se borimo zato, da doseže-110 ono, kar nam gre po državni in božji postavi: to je naš narodni obstoj, na pod-,ugi katerega se hočemo še nadalje razvijati d napredovati ! — Vprašam g. Sitarja, ali 1,° pravično, da imajo Nemci za devet Uijonov prebivalcev devet svetovalcev pri (.j’pni, — a Slovani, ki štejemo 17 milijonov rzavijanov, pa samo tri. Ali je to pravično, 1 je enakopravno? Dokler tukaj ne bo 6(la in pravice, toliko časa tudi ne bo miru led narodi. Vsakemu svoje! Za to bijemo ?v°j dolgoletni boj in ga bomo, dokler ne •Pagamo. Vi pravite, da ne greste v vladno ecino! Saj ni treba hoditi, ali brez pravične lade ne boste nikdar naredili miru, ne °ste nikdar dosegli izboljšanja blagostanja ned državljani. Tudi Slovani ne silimo k delnemu koritu, pač pa zahtevamo, da je dda pametno, modro, pravično sestavlje-j a> da je objektivna ter enako deli dolžnosti Pravice vsem prebivalcem v državi. Tudi v foslovani hočemo, da se .uiejo ljudske potrebe, da pri vladni mizi i. ■'“ju jjuubìvc- jjunejje, uti je vlada nekak r1udski glas »plebiscit«, ki ima za vse na-°de enako vago in mero. ka Sicer pa vprašam vas socije in njih Midata, zakaj ste tako proti Grafenauerji1 in Slovencem sploh. Ali ne veste, da so jG'ho slovenski glasovi oni odločivni jezi-^ek na tehtnici, ki bodo odločili v petih v° |nih okrajih na Koroškem, ali bo iz- ven sodi ali nemški nacionalec. Ravno N°Venci borno odločevali in delili mandate ' če sociji ne bodo v Grafenauerjevem -1’8ju previdni in pametni, bodo leteli na eU črti ter šli praznih rok iz volilnega boja. dko nam ne pustite Grafenauerja pri miru, T'e Vam bo slabo godilo po drugih krajih na ^'roškem. v Gr. Rožič konečno govori, da so naša , ačela še bolj ljudska in demokratična, ka-.V°v pa so »načrti« rdečkarjev. — S. L. S. mil v svojem programu narodnost, vero in ^canski demokratizem, ki se glasi: Ljubi Vojega bližnjega kakor samega sebe! Naša Ranka je prava ljudska stranka, je močna, euka, njo druži krščanska ljubezen do Sakega posameznika, pa tudi do celokup-eRa človeštva. I In izatO' si bo naše ljudstvo izbiralo le ake narodne zastopnike, ki stoje na tem AŠČanskem programu, ki bodo res delali v lagor, prid in korist ljudstva, ki se bodo ! ebstrašeno borili za naše verske in Uarod- Pe n svetinje. In tak zastopnik je poslanec •Jrafenauer! On je naš mož, on je kmet, on je delavec, on je kri naše krvi, on je kost jaŠe kosti, on je del našega narodnega te-on je naše gore list, zato bo pa tudi on j, hadalje zastopal Slovence na Koroškem j Prihodnjem avstrijskem državnem zboru. vsi za njega v boj na volišče, vsak mož, v&ak volilec mora iti na dan 13. junija na j kŠče ter voliti edino le Grafenauerja. j|aJti le on pozna najbolj naše potrebe, tež-in razmere. On je naš star, zaslužen, v j izkušen in osivel bojevnik za naše na-^ one pravice, zato končam ter kličem: plvio naš bodoči državni poslanec Franc ^fenauer ! j, .Navdušeni Živio-klici so zaorili po dvo-dR Živio naš Grafenauer! Sociji in Sitar so bili poparjeni in tihi. 0(,tar hoče govoriti, a naši ga poživljajo na * govor za besedo »slepar«. — Sitar je mol-n ; Reklo se mu je: »Koga ste mislili z j(;s°do slepar?« — Sitar je molčal! — Hotel £ j. Ogovarjati dr. Rožiču, a se mu ni posre-dip ’ ^e.r 80 se pristaši S. L. S samo smejali Se v°v'm »šlagerjem«. Eden je rekel: »Saj oj. V p® ne godi slabo, ko ste tako lepo dpi °gli- Vi ne poznate bede ljudstva in ne <};a avstya.j< In Sitar je molčal. Ker je videl, 8'a nihče ne posluša, da nič ne opravi, je nehal govoriti. In naši možje so zaklicali: Živio Grafenauer! Dr. Rožič poprosi še enkrat za besedo, a socius Lahovnik, kot nekak zmešan predsednik shoda, pravi, da nimajo več časa, pripozna potem še sam o sebi, da ne pozna in ne vé programa rdečkarjev ter pravi, da obžaluje, da je kandidatu Sitarju v obraz rekel, da, tudi on ne pozna socialnodemo-kratičnega programa. Naši v smeh s klici: To SO' pravi voditelji, ki še svojega programa ne poznajo! To so pristaši kapitalistov in Metilica! Dr. Rožič ogorčeno protestira, da se mu ne dà besede. Naši so na Lešah pustili socije govoriti, kolikor so hoteli, a ti ne pusté! — Lahovnik zaključi med splošnim vriščem shod in Sitarjeva kandidatura še na glasovanje ni bila dana. Naši volile! so klicali: Živio Grafenauer, proč s krivimi preroki ! Sociji so potem poparjeni in pobiti odšli in Sitar je šel naprej v Črno in Možico hladit svojo jezo in proučevat svoj program, katerega še ne pozna! — Mi mu odkrito in dobrohotno svetujemo-: Sitar, ostani raje doma, ves tvoj trud je zastonj, ne nemški in tudi drugi tvoji skriti prijatelji in zavezniki Te ne bodo spravili na konjička, katerega bi Ti rad zajahal. — Sociji so pri odhodu dejansko napadli gospoda provizorja Štritofa ter bi ga bili, kakor so rekli, skozi okno vrgli, ako bi ga ne bili naši možje pravočasno vzeli v svojo sredo. To je olika, to je svoboda socijev! Ko so se rdečkarji odstranili, se je vršil shod Grafenauerjevih volilcev v polni dvorani. Na shodu sta govorila gosp. provitzor Štritof in dr. Rožič. Daljše poročilo priobčimo drugič. Naši možje so vsi navdušeni za Grafenauerja. Kako je znal nemškntar Pristov gospodariti. Dne 7. t, m. je imela slovenska »Hranilnica in posojilnica v Prevaljah« svoj redni občni zbor, in sicer prvi, odkar se je iztrgala iz rok vsemogočnega Pristova. Bil je ta občni zbor zanimiv že vsled tega, ker je mnogim odprl oči in je pokazal v pravi luči gospodarstvo bivšega dolgoletnega poslovodje naše posojilnice, Leopolda Pristova. Da tudi javnost izve, kako je ta »prijatelj« ljudstva gospodaril, n e s svojim, ampak z ljudskim denarjem, in kako vestno je celjska Zveiza vršila svojo revizijo, hočemo podati nekaj tozadevnih zanimivih podatkov. Ker smo v poslovanju posojilnice zasledili marsikatere nerodnosti, zahtevali smo od Zadružne izveze v Ljubljani, h kateri je naša posojilnica lansko leto pristopila, strogo revizijo. Zadružna zveza je naši želji ustregla in nam poslala kot revizorja gosp. Pušenjaka. Revizija je dognala, da je bil račun za leto 1 909. popolnoma nepravilen in neresničen. Hranilne vloge so koncem leta 1909. znašale 12.369 K 70 vin. več, kakor je bilo v računu izkazano, in tudi posojil se je 'za 5031 K 69 v. več izdalo, kakor je bilo v računu. Istotako so bile druge svote v računu napačno upo-stavljene. Seveda tudi rezervni fond ni bil pravilno vpisan Pristov se je hvalil, koliko je on s svojo skrbnostjo prigospodaril in kako visoko se je rezervni fond za časa njegovega poslovanja povzdignil, pa ta rezervni fond je bil samo na papirju. Ako bi bili prejšnji računi veljavni, bi se bil rezervni fond v preteklem letu zvišal na približno 38.000 K, tako pa se je znižal s prištetim čistim dobičkom na 28.576 K 73 vin. In koliko nepravilnosti se je zgodilo v poslovanju! Omenjamo le nekatere. Neki stranki se je bilo po glavni knjigi izplačalo 2000 K, ki jih pa stranka ni nikdar prejela, zopet za drugo stranko je bilo vzdignjenih 1800 K, ki niso bile nikdar vložene, občina Prevalje je vzdignila vlogo za 1200 K, vloženih pa je imela samo 1000 K; in takih nepravilnosti se je zgodila cela vrsta! Izginil je tudi blagajnični dnevnik za leto 1907. in 1908. in pa bilanca za leto 1908.. zato še nismo v vseh rečeh na jasnem. Mogoče se nam pojasnijo pri sodniji. Da manjka tudi dolžnih pisem, se samo ob sebi razume. Zaostale obresti od posojil znašajo ogromno svolo 31.851 K 60 vin., poskočile so leta. 1908. zo 8255 K in leta 1909. za 4000 K. Mnogoteri ljudje so se sploh že odvadili še obresti pla- čevati, ker jih ni nikdo k temu naganjal in opominjal. Je li to dobro in pametno? Tako je bilo Pristovo gospodarstvo, in ta človek je bil na glasu kot mož reda in natančnosti. Bila je pač zadnja ura, da je prešla posojilnica v boljše roke, zakaj če bi se tako naprej gospodarilo, bi morala posojilnica priti na kant, rezervni fond bi se kmalu posušil in kaj bi bilo potem? Za vlagatelje bi pač ne bilo nobene nevarnosti, ker oni m o r a j o dobiti vloženi denar nazaj, pač pa bi morali seči v žep zadružniki, ker ti jamčijo (stojijo dobri) za posojilnico. Nevarnost je sedaj popolnoma odvr-njena in se ni treba nikomur bati, ker je rezervni fond še vedno močan in znaša« sedaj, dasiravno se je moralo radi prej omenjenih nepravilnosti 6707 K 83 vin. odpisati, s prištetim ostalim čistim dobičkom še vedno 28 576 K 73 vin. Posrečilo se nam je tudi dobiti jako- vestnega in razumnega, poslovodjo v osebi g. Fr. Flajmiša, po domače Derviša, ki je svoje zmožnosti že v preteklem letu lepo pokazal. Pristova pa privoščimo radi nasprotni nemčurski posojilnici, on jo bo že tako uredil, da bo za nas prav. Pač srečna posojilnica, kj ima takega načelnika! Zato, vi nemčurji in sociji, le pridno znašajte svoj denar v »Pristovov šparkaselc«, on bo vam denar že prav shranil! Srečna pa tudi občina, ki ima že skozi toliko let takega župana in gospodarja! Najsrečnejši pa nemški nacionalci, kojih pristaš in celo bivši kandidat je bil Pristov! Vslilno gibanje. Šumi v Guštanju, V sredo, 10. t. m. zvečer je imel Šumi tukaj shod pri zaprtih vratih v gostilni g. M i 11 o n i g a. Na shodu so bili: uradniki iz tovarne, učitelji iz Guštanja, učitelj Zeichen iz Tolstega vrha (Sram ga bodi!) in učitelja Fleifi in Kruleč iz Kotelj. — Vseh skupaj je bilo šestnajst. Na shod je prišel tudi domači g. župnik Križaj, ki pa je Šumija vrlo dobro razkrinkal ter mu potegnil nemško krinko z obraza. Šumi je rekel, da on noče kandidirati, da odklanja, da se noče »aufdrangen« itd. Gosp. župnik mu je odgovoril, zakaj se torej ponuja, če noče, zakaj si ne upa na dan med slovenske volilce in zakaj sploh prireja shode, če se noče vsiljevati. — Ako bi bil Šumi pošten, odkrit kandidat, bi nastopil javno, ne pa v zatišju, kjer je na varnem. Zakaj pa ne prireja shodov za vse volilce, saj hoče vendar vse zastopati? Ali ne, g. Šumi? Da, med poštene Slovence si ne upate, — ker nimate čiste vesti! :— Gospod župnik se je odstranil, ker Šumi je rekel, da je shod priredil za Nemce! Dobro! Zdaj išele dobro poznamo Šumijevo potikovanje po raznih kotih in skrivalnicah! Pridi na dan, če si upaš! Tolstovrški učitelj Zeichen je bil na Šumijevem zaupnem shodu v Guštanju izvoljen za prvega in glavnega zaupnika za občino Tolsti vrh, da bo hodil od hiše do hiše kmetom popisovat glasovnice! Gospod učenik Zeichen, svetujemo Vam, da doma ostanete. Brigajte se za šolo! In v šoli nikar ne zabavljajte čez slovenske časopise, poslance itd. Tolstovrški kmetje Vas še ne poznajo, a če ne boste dali miru, bomo skrbeli, da Vas spoznajo. Baron Hein gre — boste šli tudi Vi, če ne boste mirni! Grebinj. (Zborovanje nemškega »F r e i s i n n a«) so imeli nasprotniki zadnjo nedeljo pri Loiggeju, bratu g. župnika, ki je na slovenski župniji. Zborovanje je bilo dobro obiskano, ker so nasprotniki zbobnali svoje petolizce iz celega okraja Kandidat N a g e 1 e je najpoprej hvalil Bie-nerthovo vlado, potem se pa zgražal, da ta vlada ljudstvu nalaga toliko plačil. In ravno g. Nag eie je to vlado podpiral in jo še bo, če bo izvoljen. O železnici gosp. Dobernik ni povedal ničesar drugega novega, kakor pa to, da je sedaj več ne more obljubiti, kakor pa na shodu v Velikovcu lansko leto. Gosp. Dobernik, ali se še spominjate, kaj ste govorili v Velikovcu? Vi ste rekli natančno takole: »Mi moramo biti že z a t o z a t o ž e 1 e z -n i c o, da si ljudi ohranimo za svojo (t. j. n e m š k n t a r s k o) stran-k o.« Torej politična komedija, da bi ljudje volili vašo lutrovsko in freisinnovsko stran- ko! Slovenci, ne dajte se več farbati od nemškutarjev ter volite svojega slovenskega kmeta, g. Jurija Rutarja, župana v Št. Petru! Sv. Štefan pri Velikovcu. V gostilni vrlega g. Pavšnarja vršil se je v nedeljo, dne 14. t. m., zelo živahen volilni shod. Sklicatelj shoda č. g. kanonik Dobrovc iz Velikovca predlaga po otvoritvenih besedah za predsednika shoda gosp. Ivana Pav -š n a r j a, kar se z navdušenjem soglasno sprejme. Predsednik opraviči g. kandidata Jurija Rutarja, ki se radi nujnih poslov ni mogel zborovanja udeležiti ter dà nato besedo g. Ant. Grilu, ki poroča o zborovanju Nageleta in Doberniga v Grebinju. Iz njegovega in gosp. Čarfa poročila — oba sta se udeležila nasprotnega zborovanja ter tam tudi kot protigovornika nastopila — smo z velikim zadovoljstvom povzeli, da so nasprotniki poparjeni, da si ne upajo s pravo barvo na dan — ker se jim gre pač za slovenske glasove. Po poročilu gg. Grila in Čari a, katera so prisotni volilci z navdušenjem pozdravljali, povzame besedo gosp. dr. Jesenko, ki govori najprej o razpustu državnega zbora, potem pa obrazloži vzroke slovanske obstrukcije, katere so krivi Nemci sami, ker nam ne dajo tega, kar nam gre po božjih in človeških postavah, ker hočejo ostati kakor dosedaj absolutni vladarji v državi. Govornik pokaže na podlagi številk, da je Nemcev v Avstriji samo dobra tretjina, da dajejo Slovani državi dve tretjini vojakov in približno toliko davka. Kaj bi bilo pri teh razmerah bolj naravnega, kakor da dobe Slovani svoji številni premoči primerno zastopstvo v vladi. Po razmerju števila bi morali imeti Slovani od 12 ministrov osem, Nemci samo štiri. — In kakšne so razmere danes? Nemci imajo 10 ministrov, dve tretjini Slovanov pa samo dva. Potem razloži govornik, zakaj da se Nemci tako pehajo za nadvlado ter pove, da se gre tukaj v prvi vrsti za uradniške službe. Nemci oddaje jo svoje uradnike, za katere nimajo več prostora med svojci, med Slovane, zlasti med Slovence, kjer vlečejo ti prav mastne plače. Zato pa so ti uradniki, ki ljudstva mnogokrat sploh ne razumejo, prav prešerni in z ljudstvom neprijazni, z istim ljudstvom, za katerega so nastavljeni in od katerega žive. Gotovo je, da tudi v gospodarskem oziru za narod ne more biti vseeno, ali ima svoje ali tuje uradnike. Zato je treba že iz tega stališča delati na to, da dobimo Slovenci svoje slovenske uradnike — in sicer tudi na Koroškem. Govornik pokaže nato v več slučajih veliko prijaznost Nemcev do Slovencev, tako zlasti pri sestavi koroškega kulturnega sveta, pri razpustu polit, društva, pri ljudskem štetju, pri raznih nastopih na celovškem kolodvoru itd., razkrinka v ostrih besedah zahrbtnost in hinavstvo nemških nacionalcev, ki si drznejo naše ljudstvo s pomočjo naj-grših laži preslepiti in zase pridobiti. Med drugim pove govornik, kako so si Nemci za časa ljudskega štetja brusili jezik in pete ter naše ljudi farbali, da nima ljudsko štetje prav nobenega pomena ter da je vseeno, če se napove nemški ali slovenski občevalni jezik. Komaj pa je bilo ljudsko štetje za silo končano, že je prišla občina Poreče ter je »prepovedala« slovensko pridigo, češ, letošnje ljudsko š t e t j e je pokazalo, da živi v Porečah večina Nemcev (pa kakšnih?!). - Govornik pokaže tudi na protislovje v pozivu »Štirne« na volilce, v katerem pravijo nacionalci, da hočejo zasledovati odločno nemškonacionalno politiko, pri vsem tem pa živeti z drugimi narodi v naj lepšem miru, kar se pravi toliko kakor: »Mi hočemo Slovence požreti, Slovenci pa si morajo pustiti to mirno dopasti.« (Živahno- pritrjevanje in klici: Nikdar!) Govornik poživlja volilce, naj 13. junija pokažejo, da se mirno požreti ne puste. Naslednji govornik č. g. Dobrovc nariše v prav izrazitih besedah kmetskega prijatelja Nageleta, ki je kot pivovarnar karteliran in si ne dela sivega lasu radi tega, če mora krnet in delavec dati za vrček piva mesto deset kar dvanajst krajcarjev, ki pa vpije z drugimi meščani vred, če bi kmet mleko le za en krajcar podražil. Nageleta je postavila za svojega kandidata tista stranka, ki je vir nesreče za kmeta in delavca, tista stranka, katere namen je »Los von Rom« in pa združenje Avstrije z Nemčijo v eno državo — govornik citira iz »Bauernzeitunge« z dne 8. junija 1906 št. 23, da je namen nemškonacionalne stranke: »Sonderstel- lung Galiziens, des zweiten Blutegels am Leibe Osterreichs und endlich engster An-schlufl an Deutschland« — in takega kandidata ne more Slovenec voliti. Govornik navdušuje poslušalce, naj volijo moža, ki bo njihov po stanu, srcu, veri in jeziku, moža, ki bo deloval na to, da bode sodil Slovenca Slovenec, da se ne bode godilo, kakor žalibog dostikrat sedaj, ko se človeka obsodi mesto radi tega, ker je tožitelja i z hiše »ven vrgel«, radi tega, ker ga je »zunaj metal«, ali pa se koga obsodi radi tega, ker je »Savo ribal«, namesto radi tega, ker je v »Savi ribe lovil«. (Bučna veselost.) -- Gospod Čari pove, da na zmago sicer ne moremo računati, »ker nas Svine (svinec) doli vleče, da pa radi tega ne smemo obupati. Bodri k disciplini, ker le v disciplini je moč in končna zmaga. — Govori nato še g. G r i 1 in č. g. D o b r o v c s praktičnimi nasveti, ter č g. župnik T r e i b e r, ki označi nemškohberalno stranko kot kačo, ki se vedno levi, pa vendar zmiraj le kača ostane. -— K sklepu predlaga dr. J e s e n k o našemu kandidatu g. Jurju Rotarju zaupnico, ki «e od volilcev z živio-klici na kandidata soglasno sprejme, nakar predsednik zborovanje zaključi. — Omeniti še moramo, da se od nasprotnikov ni upal nobeden oglasiti, dasi so navadno na tukajšnjih shodih kazali zmiraj svojo korajžo. Tokrat so namreč slišali tako bridko resnico o krivicah. ki se nam gode, da so sami morali priznati. da imamo prav, kar so storili z molčanjem. Velikovški okraj. (Z a k a j ne bo m o volili g. N a g e 1 e -1 a?) V sedanjih časih se duhovi vedno bolj ločujejo. Verski nasprotniki in razni odpadniki nas k temu naravnost silijo. Nemški Freisinn je izrecno protikatolišk in deluje z vsemi močmi za verski odpad. Refren vsakega nemškega zborovanja je »Los von Rom« (proč od Rima t. j. od katoliške vere); skoraj v vsaki številki lutrovskih nemških časnikov (»Freie Stimmen«, »Bauernzeitung« itd.) beremo oznanila o lutrovski božji službi in pozivanje za odpad od vere. Nemški nacionalci hudo zamerijo socialnim demokratom, da ne delujejo za gibanje »proč od Rima«. Dasi so nemški krščanski socialci tudi nemško-nacionalni (morebiti še bolj, kakor freisi-novci), vendar združeni nemški nacionalci niso hoteli ž njimi skleniti volilnega kompromisa, ker se ravno imenujejo »krščanske (?) socialce«, dasi so najprej nemški, potem šele »krščanski«. Katoličanstvo torej je nemškonacionalni stranki trn v peti. Ta stranka deluje za odpad od katoliške vere, in kdor kandidira na program te stranke, je sokriv tega dejanja. V sedanjih časih niso več osebe merodajne, ampak stranka, h kateri se kdo šteje. In g. J. Nagele-ta, po domače Sternbirta v Velikovcu, je prisilila h kandidaturi nemškonacionalna, freisinov-ska in »pročodrimovska« stranka, in to mora biti katoliškemu Slovencu zadosti. Kandidata, ki kandidira na program proti-katoliške stranke, katoliški Slovenec vendar nikdar ne more in ne sme voliti. Ako bi gospod Nagele stvar dobro prevdaril, bi sploh na noben način ne smel kandidirati na program protikatoliške stranke. To slovenskim katoliškim volilcem jasno kaže pot, po kateri naj hodijo in kakega kandidata naj volijo. Vsak bi se pregrešil zoper svojo vero, če bi oddal pri volitvi svoj glas za nemškonacionalnega kandidata.. Naš kandidat je Slovenec, katoličan in kmet, g. Jurij Rutar, župan v Št. Petru. To iz verskega stališča. Kapnite narodni kolek I! Volilno gibanje na Goriškem, V mestu Gorici se ne obeta le pet, ampak celo šest kandidatov. (Govori se namreč, da tudi Nemci postavijo svojega kandidata. Slovenci v Gorici so vložili okrog 100 reklamacij. Hud boj se je razvnel med laškimi liberalci in Mazzinijanci, ki grozovito udrihajo po starih liberalcih in nosijo njhove grehe na dan. — V S p o d n j i F u r 1 a n i j i, to je v červinjanskem in tržiškem okraju, kandidira .proti krščanskosocialnemu Italijanu dr. B u g a 11 o deželni uradnik in odbornik dr. Pettarin. Slovenci tega okraja (ob- čini Devin in Doberdob) pojdejo po večini volit dr. Bugatta. Kandidati ob državnozborskih volitvah- Pri nobenih volitvah v Avstriji še ni bilo toliko kandidatov, kolikor jih je postavljenih ob sedanjih državnozborskih volitvah-Za 516 mandatov se že zdaj pogaja nad 1600 kandidatov. Poleg 23 starih programatičnih strank se je pojavilo še 9 programatičnih strank. Po kmetih se povprečno potegujeta v enem volilnem okraju po dva, v mestih Pa po štiri kandidat j e. Za 33 dunajskih mandatov se poteguje 148 kandidatov. Na Češkem se poteguje za 130 mandatov 454 kandidatov. Dnevne novice in dopisi. VSI K IGRI »MIKLOVA ZALA«! Slovensko krščansko-socialno delavsko društvo v Celovcu priredi na novem, ravnokar dovršenem odru v dvorani hotela »Tra-besinger« veliko igro »Miklova Zala« dne 21. majnika, ob 8. uri zvečer. — S to igro otvori delavsko društvo najlepši slovenski oder na, Koroškem. 'Igra se naslanja na znano ljudsko povest »Miklova Zala«, ki igra večinoma na koroških tleh. — Slovenci z dežele, posebno pa Rožani, pridite v obilnem številu! — Cene so sledeče: I. sedež 1 K 50 v., II, sedež 1 K, III. sedež 70 v.; stojišča 30 vin. Sedeži v ložah 2 K za osebo ali 10 K za skupno ložo. Ker je imelo društvo ogromno stroškov z odrom, naj se dobrotniki spominjajo društva z večjimi darovi. Zeno grof pl. Goess f. V nedeljo, 14. t. m. dopoldne, je zatisnil v Celovcu za vedno oči bivši deželni glavar Zeno pl. Goess. Pokojni je bil odlikovan od cesarja, od mesta Celovca in raznih mestnih, trških in deželnih občin. Novica o njegovi smrti se je hitro razširila po celem mestu in z javnih hiš so zaplapolale črne zastave. Rajni je bil rojen v Celovcu leta 1846. Njegov rod izhaja iz Portugalskega. Že praded Peter baron pl-Goèssen je bil deželni glavar koroški in je kot tak umrl leta 1716. Rajni je bil plemenit mož po rodu in mišljenju. Na lastno prošnjo je bil previden od č. g. Angererja in je tudi prosil, da mu ob smrtnem boju stoji ob strani duhovnik. Kot politik je skušal biti tudi Slovencem pravičen, v kolikor ga nasprotniki niso prisilili, da je delal za njihove namene. Kot katoličan je bil pa vedno vesten in bi bil lahko marsikateremu plemenitašu za zgled. Pri nadomestni deželnozborski volitvi v Ljubljani je dobil kandidat narodnonapred-ne stranke prof. Reisner 1684 glasov, kandidat S. L. S. dr. Gregorič 933 glasov, socialni demokrat Bartl 181 in Nemec dr. Eger 455 glasov. Izvoljen je Reisner. Bekštanj. Da ustražem radovednosti dopisnika v predzadnji številki »Mira«, m resnici na ljubo naj konštatiram, da dotični uradnik ni na postaji Bekštanj, temveč na postaji Mlinare, ki ravno tako kot Bekštanj spada k vasi Mlinare. Imena uradnikovega žalibog ne poznam, ampak to vem natanko, da govori in razume slovenski. Če bi slovenski ne znal, bi bilo kaj drugega. Saj on nič ne more za to, če ga železniško ravnateljstvo postavi v kraj, kjer mora znati dva jezika. Vsak človek pa tudi ni od Boga tako obdarjen kot mi Slovenci, da se lahko naučimo dveh, ali še več jezikov. Če pa uradnik zna slovenski, a noče dati na s 1 o -v e n s k o zahtevo v slovenskem k r a-j u voznega lista, ima v sebi gotovo precejšnjo porcijo arogance, ali pa je pokoren sluga onih tujcev, ki vsiljujejo svoje mnenje in nazore domačinom in ki so v zadnjem času zavladali v našem kraju. Kat se pa tiče uradovanja g. Fina, je v vsakem oziru korektno. Da bi se ne sumilo od dveh, na postaji Mlinare službujočih uradniku'' napačnega, naj še omenim ,da se je s svoj0 nemškutarsko prenapetostjo pred beljašk0 gospodo 24. aprila postavljal m 1 a j š i, Borovlje v nevarnosti, V nobenem nem' škutarskem kraju se ne deluje s tako krče-vitostjo za verski odpad, kakor v Borovljah. S pomočjo verskega odpadnika, prof6' sorja Angererja, sedanjega freisin0';' skega kandidata v Beljaku, se je ustanovi pred kratkim v Borovljah »Evangelisch6! Bund«, h kateremu so pristopili skoro sa m mlačni — ali bolje rečeno — mrzli kat0'0.' čani, Ivi bodo pripravljali pot lutrovski vel ''lako pa je to mogoče v Borovljah?«, bode arsikateri vprašal. Da — to je lahko mo-^°Ce _s pomočjo naše, skoz in skoz slepe 'Atrijske vlade. Vedno ima naša vlada za-v potem bi bila fjjl da varnost res v nevarnosti. Bati bi se w.°’ da njegovi sorodniki, sami zapeljani k dlrnarkovci«, res naredijo, kar so že več-vM Pretili, da bodo ubili značajne Slo-s;),lee, ker so ti zakrivili, da je prišlo sose-1( 0 Zemljišče potom agrarne komisije v red. i^1 zdaJ v dveh letih je soseski ostalo 1200 M)ri, kar so vtaknili v svoje žepe samo-•iho gori označeni sorodniki. Odtod se- daj ta mržnja. Značilno za koroške razmere je tudi sledeče: Če je kdo strasten »stidmar-kovec«, ga ščitijo tudi oblasti in nočejo ničesar ukreniti zoper njegovo žuganje, da bo Slovence ubil, čeravno se jim to naznani; vrhtega mu šele prav radi verjamejo, ko črni in obrekuje značajne Slovence, ako- , ravno niso ničesar zakrivili. Seveda ako bi značajen Slovenec pretil nemčurju z ubojem, bi se takoj znašel pod ključem. Tem potom poživljamo vrle brate v slovenskih volilnih okrajih, da zastavijo vse svoje moči v volilnem boju, da bo zmaga na strani Slovenske Ljudske Stranke, ker le od teh poslancev imamo pričakovati, da bodo naredili konec koroškim turškim razmeram. Nemcem in nemčurjem ne verjemite, ker oni bi najraji kar namah poslali vse Slovence v krtovo deželo. Slovenski volilci, kar pogumno v boj z volilnimi listki za našega poslanca, ker turška korupcija na Koroškem mera pasti! To vas prosimo. Slovenci, ki nas je nemški »freisinn« potisnil med nemške »mihelne«. Društveno gibanje. Mladeniški shod v Velikovcu. Na Binkoštni ponedeljek, dne 5. junija 1911. priredi »Slovenska kršč. soc. zveza za Koroško«, velik mladeniški shod v Velikovcu. Spored se objavi pozneje. Že zdaj so opozorjena bližnja društva (Velikovec, Vo-bre, Djekše, Važenberg, Ruda, Škocijan, Dobrlavas , Globasnica , Št. Lipš , Železna Kapla, Žitaravas), da agitirajo za veliko udeležbo. Cerkvene vesti. Sv. Štefan pri Velikovcu. (S v. birm a.) Dne 10. t. m. bila je pri nas sveta birma. Mil. g. novi naš knezoškof je bil slovesno sprejet. Pozdravni govor je govorila Micka Pri-muš, učenka »Narodne šole« v Št. Rupertu. Deklica je tako izvrstno in sigurno govorila, da jo je mil. g. knezoškof jako laskavo' pohvalil, češ, tako govori kakor hči kakega državnega kancelarja. Birmanih je bilo 285 otrok in sicer 131 dečkov in 154 deklic. Gospodarske stvari. Prevalje. (P o s 1 o v a n j e naše h r a -n i 1 n i c e in posojilnice v preteklem let u.) Skupni promet posojilnice je dosegel 720.499 K 9 v. Glavni prejemki znašajo: vrnjena posojila 38.852 K 48 v, hranilne vloge 101.920 K 47 v, prejete obresti od posojil 21.901 K 95 v, vplačani deleži 1066 K, vzdignjeni naloženi denar 175.235 K 36 v. Izdalo pa se je: posojil 59.460 K, hranilnih vlog se je izplačalo 211.067 K 76 v, za uprav, stroške 2071 K 80 v, denarja se je naložilo 77.673 K 50 v. Skupno stanje hranilnih vlog s kapit. obrestmi je 504.083 K 89 v, posojil 452.790 K 16 v; naloženega denarja pa je še 44.120 K 62 v. Že ti podatki pričajo, da je posojilnica v preteklem letu morala prestati hudi naskok od strani naših nasprotnikov. Ustanovili so v Prevaljah svojo lastno nemško posojilnico, izrabljali proti nam polom nemške »Centrale« v Celovcu, razširjali naj-zlobnejše laži in tako so res mnogo vlagateljev ostrašili in pregovorili, da so vzdignili pri nas naloženi denar. Pa vse hudobne nakane nasprotnikov, uničiti našo staro slovensko posojilnico, so se izjalovile, nam so kopali grob, a skopali so ga le sebi. Naša posojilnica stoji še trdno in bo še stala, ko že nemške več ne bo. Zaupanje do naše posojilnice zopet rase, ljudje uvidevajo, da so bili od nasprotnikov samo nafarbani in na led speljani, hoteli so jih odvrniti od nas, da bi njihov denar dobili v svoj nemški Sparli asel c, pa vse laganje nasprotnikov ne vleče več, ljudstvo spoznava, da je denar v naši posojilnici vendar najbolj varen, ker imamo zdaj vestno gospodarstvo in jamči za denar nad 400 zadružnikov, večinoma uglednih kmetov. Spominjajte se obmejnih bratou! «>m*M^\>>**P+***vt>*0*mlJ*^-*nSt*«*-*«>j**i^W\*<****t^^V^» Loterijske številke dne 13. majnika 1911 : Dunaj 60 62 29 25 22 Gradec 5' 87 63 65 71 VABILO na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Suhi ki se vrši v nedeljo, dne 21. mejnika, ob 3. uri popoldne v farovžu. Dnevni red: 1. Odobrenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Volitev odbora in računskih pregledovalcev. 4. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Proda sc p. d. Partejeva kajža na Olšenici pri Velikovcu, po) ure od mesta oddaljena in tik Vovbrske ceste ležeča. Kajža ima 12 birnjev posetve in en travnik. Pojasnila daje lastnica Marija Trinkl, pd. Partinja na Olšenici, p. Vovbre. Vino: 100 hektolitrov naturnega belega in rdečega vina imam naprodaj. Cene od 25 do 60 vin. liter. IVAN OGRIN, št. Ilj, pošta Velenje, Štajersko. PJM vljudno naznanja, da otvori s 15. majnikom 1911 O DÉWÉi v Ribnici na Kranjskem ■- 'I Varno naložen denar! Hranilno in posojilno društvo o Celovcu 1 2 Pavličeva ulica štev. 7 uraduje ob četrtkih od 9. do 12. ure predpoldnem, » >/22. » i/ti. » popoldne, ob sobotah » 10. » 12. » predpoldnem, ob nedeljah » 10. » 12. » predpoldnem. 1 2 0 0 Kmetje in kmetice, vlagajte svoje prihranke v svojih zavodih, ker kmet v tujih zavodih ne dobi začasnih posojil, in če jih kje dobi, jih mora predrago obrestovati. ZiMniti m M pri Ciril In Metodove vžienlice ii so priznani Islj: Glavna zaloga pri tvrdki IVAN PERDAN v LJUBLJANI Najbolje renomirana podpisana tvrdka je že začela s poletno priložnostno razprodajo in slede zares senzacionelno vredne ponudbe. Krasne 100 cm široke čipkaste zavese prej 95 h, sedaj 58, zelo fine prej K 1-50, sedaj 85 h. Lepa poletna flanelna odeja prej K 3-10, sedaj K 4-50. Ena partija kimonobluz, mikavna novost, prej K 5-50, sedaj K 3-30. Priljubljeni Roseggerjevi jopiči, rdeči ali zeleni, za dečke K 2-30, za gospode K 3'20. Trpežni narejeni čevlji z močnimi podplati, celi iz usnja, prej K 3-50, sedaj K P90, j še boljši K 3-—. Priljubljene fantazija-srajce z vezanim sedlom za ženske, prej K 2-90, sedaj K 1-65. Poletne Herkules-nogavice, črne ali rjave, prej 70 h, sedaj 50 h. Lepi pralni spodnji jopiči z volantoni, pristnobarvni prej K 4-50, sedaj K 2-20. Priljubljeni svilnati modrotiski, samo srčkani vzorci prej 80 h, sedaj 50 h. Lepi žepni robci, barvani ali beli z atlasovim robom, prej pol tucata K P90, sedaj K 1T5. Priljubljeni ženski pas „Edith“, črn ali barvan, prej K 1-90, sedaj 70 h, enak iz svile K 1'30. Najboljši čevlji za gospode in gospe prej K 17-—, sedaj K 10-50. Pol tucata najboljših poletnih nogavic v vsaki I poljubni barvi, namesto K 4-— sedaj K 2-50. Svileni robci za na glavo, mične barve, prej K 7-50, sedaj K 4-20, v poisvili K 2-20. Krasne | buretne garniture, sestoječe iz dveh posteljnih in enega namiznega prta, prej K 16-50, sedaj K 10-80. Lepe kupovalne torbe, trde, z okroglim držajem, 14 palcev K 1-—, 15 palcev K 1-20, 16 palcev K 1-40, neuničljive. Krasni robci za na glavo prej 90 h, sedaj 55 h. Kauthaus zur Sidbahn Gradec, Anneiistrafiešt.68. Neugajajočo se sprejme nazaj, na željo se povrne tudi denar. Tudi najmanjše naročilo se vestno postreže. Naročila nad 20 K se odpošiljajo Iranko po celi državi. Ilustrovani ceniki brezplačno. Mlin skoro nov, pet tečajev, na stalni vodni moči, z družinskim stanovanjem in svinjaki, se odda takoj na tri leta v najem. Ponudbe pod napisom „Mlin“ na uredništvo „Mira“. Jožef Božič o Celoucu Beljaška cesta štev. 14 priporoča svojo trgovino s špecerijskim blagom ter deželnimi pridelki kakor svojo bogato sortirano zalogo z najboljšim blagom in z najtočnejšo postrežbo. njjn Prečastitim župnijskim uradom priporoča patentirano Ulju 7U imnnn IlIP posebno fino kadilo, francoski stenj itd. Naročila Lvi VuuIIU Illu, se tudi sprejemajo v Pavličevi ulici št. 7. Kdor pospešuje „Mir, tt zanorod! 11 ,r M .......•*—«Tl V zalogi Družbe sv. Mohorja v Celovcu je nanovo izšla knjiga: Rozložonie rerhoenesn lem (slovenski Godine). Priredil msgr. Valentin Podgorc. Mehko vez. K 4-—, za družnike K 3-—, po pošti 40 vinarjev več. — Trdo vez. K 5-40, za druž- | nike K 4-—, po pošti 40 vinarjev več. Hospic pii Su. Duhu je najlepše ob divnem Botitojskem jezeru (525 m) poleg cerkvice Sv. Duh^ ki ga je zgradilo »Kranjsko duhovsko podporno društvo**, združen s penzijonatofl1» Isfffluiiče za duhaunike ki iščejo odmora in okrepčila v svežem planinskem zraku. Sprejemajo se po možnosti tudi drugi gostje. Popolna oskrba, zmerne cene: soba 2—3 K, hrana brez pijače 4 K na dan. 26 p°' polinoma opremljenih sob. Hospic je oddaljen 7 km od železnične postaje Bfstrica-Bohinjsko jezero n8 Kranjskem in nudi krasne izprehode v zaraščenih gozdih. Z verande krase8 razgled po jezeru. Kopališče, vožnja po jezeru. Izleti k Savici (eno in pol ure), na planine Triglav (9 ur), k Triglavskim lc' zerom (4—6 ur). Pošta trikrat na dan. Neposredna bližina cerkvice Sv. Duha nudi duhovnikom priliko vsak da® brati sv. mašo. Oglase sprejema »Duhovniško podporno društvo v Ljubljani**. Letovišče je za goste odprto takoj, vendar naj se reflektanti oglasijo pri društva-da bo mogoče za posameznike določiti čas nastopa, ker je na razpolago, kakor rečen0; samo 26 sob. Sploh priporočamo, naj vsak, ki misli v letovišču ostati več dni, naznafl1 svoj prihod prej pri »Bakovskem podpornem društvu v Ljubljani**, ker mu sicer ni mogoče zajamčiti prenočišča. Hotel Trabesinger t> Celoucu Meiihoušha cesta št. 5 Na kolodvoru pričakuj e gostov-Hlomači omnibus. se priporoča potnikom, ki prenočuieio v Celovcu. Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni. Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje. Za zabavo pozimi . služi aUCy zakurjeno. senčnatem vrtu- V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer. Velike duorane za shode in ueselice. Lastnik: IVAN MILLONIG. Poleti sediš na B. HHHIER trgovec z železnino B B BB »Pri zlati kosi44 v Celovcu ParadHpe štev. 3, zraven gostilne ,Jiger“ priporoča veliko zalogo vsakovrstne železnine, hišno in kuhinjsko orodje, sloveče Bistriške kose, srpe, osla (kamena), motike, žage, pile, trpežno pozlačene nagrobne križe itd. Vse po :: najnižjih cenah. J Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni iond čez K 600.000. 0 o otl dno vloge do dno vzdiga. ifolodvopska cesta št. 27. Zamenjuje in eskompiuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic. Borzna naročila. Centrala v LiuNiani. PoMce v SpliBlii, Trstu, Sarajevu in OoiiE- Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobite^ 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K S'- z.. komad. Tiske srečke s 4 0/0 obrestmi. Dve žrebanj na leto. Glavni dobitek K 180.000 Na mesečno vpla' čevanje po K 10-— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu- Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Josip Gostinčar v Ljubljani. - Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.