šlev 12. Posamezna številka stane 1 Din. V LllfilM, V sredo Sur, 17. iaeii 1521 Leioll ва Naročnina в_— za drŽavo SHSi do praklieai e) po pokti аомВоо m« ti b, tostavIjeBf na doa мввбаи za inozemstvo i ......n ia Besedne oh as Sobotna Izdala: T Jl|OBlC«!J| v iaosaststv« . . Dm ao M • • • • • M SLOV s Gane insaratom:aa SaMtolpBi роШва trsta null o«laal p« Ma. I — ln Dla.l*Mk veliki oglati ■•« 45 mm vt-llno po Din. 2 —, potlaai Ml po Diii 3*—. Pri vodfea naročita papaai lahai« mk dan ts »B.daijl« la taora po pta» nika ob 1. od ditnj. Шт plačana? um ИГ UredBiitTO Jo v Kopitarjevi aiioi Itev. в/Ш. Bo^opiai se bo vračajo; aolrenkuana pisma м ao •prejemajo. Oreda. telet. itv. 60. oprava, šiv. 328. Političen list za slovenski narod. Цргат« I« v Kopitarjevi al. S. — Набш poitno km. IfaUJoaske it. 890 «a aarodaino ta It 349 ва oiIbm. »•grob 38.911, «injev 7Ш, pmâte 1в вш|. 14.79Î. Brezploden boj. Kmetje stokajo. Delavci so dragi, orodje je drago, obleka in obutev sta draga. Davek pa raste od dne do dne: dohodnina, trošarina, pridobnina itd., da človek vsem tem mukam niti imena ne va Obrtniki stokajo. Hrana je draga, orodje je drago, delavci so dragi, obrtni prostori so dragi. Davek pa raste od dne do dne, dočim se kupna moč starih odjemalcev vidno in občutljivo manjša. Delavci stokajo. Mojstri pravijo, da iti dela in jih sredi zime odpuščajo na cesto. Kako in kje naj si revež najde kos kruha! Kruh pa vedno dražji, mleko dražje, zelje dražje, sladkor dražji. Trgovci stokajo. Tlači jih neznosna farina, ki jim jemlje stare odjemalce, ker ti ne morejo več. Vojnodobičkarski davek napravi še ostalo. Železnica in sploh ves promet zastaja. Tla za vsako pametno in solidno kalkulacijo so izpod-bita vsled večnih novotarij v denarnem prometu. In tako naprej. Ali naj govorimo še o uradništvu, o duhovščini, o šolstvu? Menda ni Ireba. Te vrste ljudi in ustanov so od režima itak obsojene na smrt. V tej splošni bodi pa, se znajdejo naenkrat ljudje, ki očividno vsega toga ne vedo in ne čutijo, ki nimajo smisla za gospodarske in življenjske potrebe širokih ljudskih mas, ampak vodijo, kot da bi bili popolnoma odrezani od realnega *veta, nek »boj za ustavne! Zaslepljeni nevedneži ! Boj ta revizijo ustave brezploden hoj! Tako imenujejo ta boj le oni. ki so res zaslepljeni in zapeljani nevedneži! Mi, ki vodimo ta boj z vso svojo močjo, dobro vemo, da delavec gladuje, da uradnik prezeba, da kmečko gospodarstvo hira in da trgovina propada. Saj čutimo tudi mi vse to na svoji lastni koži. A ravno zato, ker vso te dobrine ol>čuti-mo tudi sami na svojem lastnem telesu, vodimo boj za revizijo ustave, ker vemo, da ta boj ni »brezploden«, ampak da so ravno v ustavi zapopa.deni vsi vzroki tega neznosnega gospodarskega stanja, pod čegar težo ječi celokupno naše ljudstvo. Mi smo že večkrat sami zapisali in tudi drugod brali stavek, da »država« ni nič drugega kakor uprava. Če iz pojma »država« izločimo »upravo, nam ne ostane nič več v roki. Kakšna pa je naša uprava? Štiri leta jo imamo že priliko spoznavati in proučevati. V štirih letih se pa že nekaj vidi in spozna. Tako smo tudi mi prišli do spoznanja, da n. pr. službe na železnici ne more opravljati, kdor je ne pozna. Vsak se mora najprej učiti. Tudi pošte ne more upravljati, kdor modernih poštnih naprav ne pozna. Tudi državnih financ ne more voditi, kdor se ni vzpel nad višino običajnih bančnih špekulantov. Tudi za socialno politiko ne moro imeti mnogo smisla, kdor niti navadnega delavskega bolniškega zavarovanja ne pozna. Tako bi lahko našteli Se celo vrsto stvari, ki jih naši današnji državni Armarji prav malo ali pa nič ne poznajo. Razumen človek bi mislil, da bodo odločilni ljudje vendar že enkrat ta kolo-salni kaos spoznali in krenili na boljša m pametnejša pota. Toda zgodilo so je ravno nasprotno: Prav te upravne zmeš-n,jave, kojc izvir jc vseni brez nadaljnjega dopovedovanju in razlaganja dovolj dobro znan, ne le dn niso odstranili, ampak so ji dali še za nameček najtrdnejšo podlago v centralistični vidovdanski ustavi! Centralistična vidovdanska ustava izroča celo državo in celokupno državno gospodarstvo na milost in nemilost samo onim krofom v roke, ki so doslej tako neusmiljeno izmrcvarili celo državo, da finančno in gospodarsko že zdavnaj vet": ne živimo, ampak samo še za silo životarimo. To pa ne samo za mesec dni ali dva, ampak za večnost. Celo večnost še naj prenašamo ta upravni nered, celo večnost še naj urejujejo celokupni državni promet ljudje, ki ne spravijo niti enega vagona v tir, celo večnost še naj skrbe za delavstvo ljudje, ki «ploh ne vedo, da je delavec tudi človek, iu celo večnost še naj vodijo notranje državne posle ljudje, Iti vidijo v «državi« le molzno kravo za polnjenje svojih žepov 'n v uradništvu le slepo orodje za svojo umazano strankarsko agitacijo, ne vedo pa, da je država družabni organizem, kjer mora vsak stan in vsak posameznik priti do svoje organično mu določene veljave, ako nočemo, da državo razbije splošna nezadovoljnost. Naši centralisti nas sicer tolažijo s sladkim upanjem, da bo tekom časa že šc bolje, da se vse popravlja itd. Koliko «o take tolažbe vredne, spoznavamo sedaj že peto leto. in minilo bo še pet in še petdeset in še sto ali dvesto let, pa ne bo nič boljše. Upravna praksa najsi bo v katerikoli stroki, ne raste iz tal kakor fižol, ampak je plod stoletnega razvoja in starih tradicij. To vemo iz zgodovine vseh modernih držav. In ker to vemo, in ker spoznaven >• da tiči glavni vzrok vsega našega nesrečnega gospodarskega položaja in naše kulturne in socialne mizerije edino-le v taki centralistični državni ureditvi, s kakoršno nas •je osrečil radikalsko-dcmokrn tsk i parlament, zato ne smatramo svojega boja za korenito revizijo vidovdanske ustave za brezploden posel, ampak za najnujnejšo življenjsko potrebo naše države. Glavna napaka stare avstro-ogrske politike je bila ta, da je zasnovala vso svojo politiko na željah in ne na dejstvih. V to napako mi ne maramo in no smemo za bresti, da nas ne doleti ista usoda. Dejstva so pa danes taka, da našo države ni mogoče upravljati iz bel grajske centrale ven, zlasti ne s takim uradnim aparatom, kakor jo Belg li: na razpolago, ampak jc treba Jati vsakemu svoje. Mi Belgradu nič ne jemljemo, ampak tudi Belgrad nam ne bo jemal, kar je naše. Ta princip pa se da uveljaviti edino-le, če centralizem pade in dobi vsak samostojno razvit del držav to, kar je njegovega. Komande današnji svet ni voljan več prenašati, ampak se razume samo še na svobodno sklenjeno t* »godbe. In taka pogodba je bila enkrat v Ženevi že sklenjena, pa se s pomočjo in sodelovanjem slovenskih demokratov in samo-stojnežev pri sklepanju ustave ni držala. ZHo -loikoprrfi'odločne kličemo: Revidirajte ustavo! To delo ne bo brezplodno, ampak je najpotrebnejše, na.inujnej.se, ker je pogoj za ureditev državo in našo gospodarsko dobrobit. Oboroževanje IТЏ Rim, 16. jan. (Izv.) Ministrski svet se je danes bavil z mornariškim programom. Sklenil je, da se zgrado razen 4 podmornic in 4 torpednih lovcev, katerih gradnja je določena za leto 1923, v letu 1924 2 lahki križarki, 4 torpedni lovci in 4 podmornice, J v letu 1926 4 torpedni lovci in 4 podmornice. Nadalje je bilo sklenjeno, da sc utrdi neapeljska luka in <'a se pr .račun za mornariške letaVe zviša od 11 na 15 milijonov lir. Stališče Italije glede reparacij. Rim, IG. jan. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je poročal Mussolini o .stališču Italije napram ruhrskemu vprašanju. Vse zavezniške države so vodili pri njihovem stališču očividno lastni interesi. Italija je nastopala s Francijo solidarno samo v političnem in tehničnem oziru, da je poslala svoje inženerje v rubrsko ozemlje. Radi svojih interesov pri dobavi premoga iz Nemčije se Italija ni mogla izključiti od sodelovanja. Ministrski predsednik je poudarjal, da ne obstoja italijanski kontinentalni načrt, naperjen proti Angliji. Italijanska vlada jn stavila samo podoben prod'mg proti Angliji, Rešitev reparacijskega. vprašanja brez sodelovanja in sogiašanja Anglije je nemogoča. Mussolini je nadalje opozarjal, da sc zdi, da je med indus trijci v rulirskem ozemlju in francoskim po-vcljništvom ponehala napetost. Kontrola ni delavstvu sovražna. Italija je svetovala Franciji, naj kolikor mogoče omeji vojaški značaj ruhrske akcije in da naj ne odkloni sporazuma. Italijanska vlada sodi, da obstoji možnost takega sporazuma. Veliko napako bi napravila Nemčija, ako ga odkloni. Vsled odgoditve plačila ol>-ro! '»v do konca meseca se je pridobilo K dni dragoct-ng.-i časa za pogajanja. Ni neverjetno, da se Francija ne bo približala italijanskemu načrtu, ki je bil predložen v Londonu. Mussolini je izjavil končno, da so mu zdi postopanje sovjetske Rusije sumljivo, da pa so njene izjavo glede podpiranja nemškega pmleta-injata samo gole besede. Belgrad, 16. jan. (I/.v.) Današnji ;Л'а-dikak prinaša pod naslovom »Mojim prijateljem in somišljenikom« odgovor -Samouprav i« na komunike glavnega odbora radikalne stranke, v katerem je zavzela radikalna stranka stališče proti Stojanu 1'rclicu. Stojan Protič dokazuje v 15 točkah, da sc jo radikalna stranka oddaljila od svojega septfemberskega programa. V prvih šestih točkah govori Protič, da ni radikalna stranka nikdar v celoti razpravljala o vidovdanski ustavi niti v glavnem odboru niti v radikalnem klubu. Vidovdansko ustavo je sprejel Nikola Pašič v koaliciji z demokratsko stranko vsled prizadevanja Svetozirja Pribičeviča, da se je ustava sprejela v svoji sedanji obliki, vsled tega se je Protič raz-šel s Pašičem početkom oktobra 1920. V sedmi točki pravi Stojan Protič. da jc izstopil iz radikalnega kluba, ker se je prepričal, da je Vesničeva vlada predložila znani poslovnik za ustavotvorno skupščino za njegovim hrbtom. V osmi točki pravi, da ie v aprilu izstopil iz stranke, ko jc Pašič izsilil obznano iz radikalnega kluba. V 10. točki govori o tem, da ni osamljen med radikalnimi pristaši. V 11. točki povdarja, da je izstopil iz kluba in stranke v interesu stranko same, da bi bila stranka obveščena o pravem stanju stvari ker bi sicer bila • radik-finu.stranka šc dum« v družbi Sveto-j zarja t'ri'iičeviča. j Svoje prijatelje jc opozoril, naj v sc-; danjem volivriem boju ostanejo njegovi pristaši v najtesnejšem stiku z radikalno stranko, s katero naj sporazumno postavno kandidatne liste. Glavni odbor pa jih m samo odbil. tem\ eč sc jc pričel v imenu Pnšiča boj tudi proti njegovi osebi v kru-šcvEitkcm okrožju. Sedanji glavni odbor mnogo škoduje stranki, da nc more bili kompromisa med Pašičem in njim. Radikalna strani a je s tem izgubila svobodo, ki jo je pridcbiia, ko se je ločila od demokratske stranke in bo po volitvah takoj zepet prisiljena, da poišče družbo Pribl-čevića, ali pa da ostane osamljena napram vsem drugim skupinam, ker ni nobene druge politične skupine, ki bi stala na stališču, da odklanja vsako izpremembo ustave. Ista številka »Radikala« prinaša na drugem mestu z debelimi črkami naslednje sporočilo: »Na mnoga vprašanja odgovarjamo našim prijateliem, da morejo v smislu proglasa Stojana Protiča samostojno postaviti svoje kandidatne liste in sc povsod organizirati, stopivši v boj za izvršitev radikalnega programa. V tem boju je treba vztrajati in tako priboriti zmago neodvisnt radikalni misli Protič postavi povsod protikandidate. Poparjenost med radikali. Belgrad. 16. jan. (Izv.) Danes je bila dopoldne in popoldne v ministrskem pred-eedništvu konferenca radikalnih prvakov, na kateri se je govorilo o stališču napram Stojanu Protiću z ozirom na njegov najnovejši proglas, ki je izšel v »Radikalu<\ Nî znano, ali so bili storjeni v tem oziru kaki sklepi. Med radikalnimi prvaki sc opaža sedaj še večje vznemirjenje in bojazen radi akcije Stojana Protiča, ker je popolnoma gotovo, da bo Protič postavil povsod svoje kandidatne liste proti listam Nikole Paši-éa. Ta odločilni korak Stojana Protiča jo izzval povsod dober vtis, zlasti v opozicio-nalnih krogih. V ožjih radikalnih krogih sc trdi. da bo Stojan Protič zahteval od svojih pristašev, naj izstopijo iz vlade, ako bi se vlada ne strinjala z njegovim stalisčem. — Ako se to zgodi, bomo doživeli nove pre-tresljaje v naši notranji politiki (kar pa ni verjetno. Op. uredn.). Vojni kredit 205 mil. dinarjev. B«!$rad, 16. jan. (Izv.) Na seji državno-obrambnega sveta je zahteval vojni minister, naj se mu dovoli kredit za nabavo vojnega gradiva v višini 265 milijonov dinarjev. Centralistični proglas demokratske stranke. Belgrad, 16 jan. (Izv.) V jutrišnjih demokratskih listih bo objavljen proglaa demokratske stranke volivcem, ki je bil danes razdeljen časnikarjem. V tem proglasu poziva demokratska stranka volivce, naj ji izkažejo zaupanje, ker je stranka vseh plemen, ver, stanov, ki zastopa najbolje narodno edinstvo, enakopravnost (!) in gospodarsko pravičnost (!), kar je vedno skušala izvesti. Njeno delo je zlasti označeno v sprejetju vidovdanske ustave, ki je svojecasno potrdila narodno edinstvo. Nadalje se poudarja zasluga demokratske stranke pri sprejetju zakonov po ustav», kakor zakonu o drîavni varnosti, upravni kontroli, splošni upravi, volitvi poslancev itd. Dalje ie stranka skrbela za to, da niso prišli do vlade protidržuvui elementi, ki hočejo uničiti, kar si jc nerod priboril z žrtvami. Proglas omenja pokojnega Dni?koviča, ki je pripomogel, da niso množice pričele z razdiranjem. Pri demokratski stranki, pravi proglas, je važna nacionalna misija, ki jo je skušala izvesti ne surao z ustavo, temveč z vsemi sredstvi, da se posade temelji države SHS v srca njenih državljanov. Zatem se govori v proglasu o sedanjem političnem položaju ter naglasa resnost zunanjega položaja, ki zahteva vlado široke — koalicije in nc strankarske. Napada radikalno stranko, češ da nc gleda, na državne interese, temveč na strankarske. Demokratska stranka je stopila v koalicijo z radikalci, cla bi čimbolj pobijala politiko radikalcev. Dasi jc bila tako dolgo v zvezi z radikalci, stopa vendar čistih rok (!) pred volivce in neoskrunjenih (mhm!) principov. Glede razpusta narodne skupščine pravi, da je bila razpuščena v naj» bolj neprimernem času, ker bi bili na vrsti važni in nujni zakoni, ki bi jih bilo treba sprejeti. V političnih krogih ni napravil proglas nobenega posebnega vtisa, ker je poln fraz. V proglasu ni o reviziji ustav« niti besede. Proglas je delo kompromisa in zato je tudi brez vsakega večjega pomena. Zanimivo je. da ne napada nobene druge »tanke razen radikalne. SEJA FINANČNEGA ODBORA. Belgrad, 16. jan. (Izv.) V četrtek bo esja finančnega odbora. Na dnevnem red« je edina točka, odobritev kredita Iz 100 milijonskega in 7% investicijskega posojila. PRITOŽBE PROTI BIVŠIM MINISTROM. Belgrad, 16. januarja. (Izv.) Današnje »Novosti« poročajo, da je upravna kontrola predložila državnemu svetu več pritožb proti bivšim ministrom, ki so proti zakonu pustili napredovati razne uradnike. Uprav- _ SLOVENEC, ïïno nevtralnost Bolgarska vlada je nasprotno trdno odločena zasledovati mirovno politiko. Bolgarska vlada ne namerava stopiti v nobene kombinacije, ki bi bile naperjene proti kaki državi, najmanj pa se namerava pridružiti sovjetski Rusiji, kajti med bolj-ševiško Rusijo in agrarno Bolgarijo ni nobene skupnosti. Bolgarska vlada je naro- i čila svojim zastopnikom v inozemstvu, naj ' podajo vladam, pri katerih so pooblaščeni, primerno izjavo. Zmaga vladne stranke v Bolgariji. Sofija, IG. jan. (Tzv.) Pri včerajšnjih volitvah, ki so se vršile po veej državi, je zmagala vladna stranka na vsej črti. Volitve so se vršile v največjem miru. iz ruhrskega ozemlja. FRANCOZI ZASEDLI DORTMUND. Dortmund, 16. jan. (Izv.) Ob 11.45 dopoldne so vkorakale prve francoske čete, močne eno stotnijo, v središče mesta. Medtem je krožil francoski letalec nad mestom. Doslej ni bilo nobenih spopadov Nadaljnje francoske čete prihajajo peš ali po železnici. Doslej je bil zaseden samo glavni kolodvor. NEMŠKE DEMONSTRACIJE V BOCHUMU. Bochum, 16, jan. (Izv.) Sinoči so se vršile tu velike demonstracije. Večtisoč-glava množica je korakala pred mestno hišo, kjer je nastanjen general francoske posadke. Množica je pela »Deutschland iiber Alles« in vzklikala nemški republiki. Po sprevodu po mestu je priredila komunistična mladina protidemonstracijo, v kateri je vzklikala tretji internacionali in komunistični mladini. Varnostna policija ni imela nobenga vpliva na množico. Proti 8. uri zvečer je došlo na kolodvoru do spopada s francoskim vojaštvom, ki je ostro streljalo. En mož je bil ubit, več oseb pa je bilo ranjenih. FRANCOZI REKVIRIRAJO PREMOG. Essen, 16. jan. (Izv.) Ker so bile ustavljene vse premogovne dobave od stranj Nemčije, je pričela danes tehnična misija z rekviriranjem premoga, ki ga je Némcija ! dolžna zaveznikom na podlagi reparacij. I Zavezniki ne bodo trpeli nobenéga poizkusa kake protiakcije ali ustavitve dela. Ukrenjene so varnostne odredbe, da se preprečijo vsi poizkusi, onemogočiti železniški promet. Kontrolna komisija je ugotovila, da se že tri mesece ni pobiral premogovni davek. Pariz, 16. jan. (Izv.)'Tehnična misija je rekviriranje premoga odgodila na 24 ur, ker so nemški industrijci baje sklenili, da prično 16. t. m. zapet dobavljati premog. PRITISK FRANCOZOV NA NEMŠKE INDUSTRIJ CE. Diisseldorf, 16. jan. (Izv.) V seji, ki se je je od nemške strani udeležil vladni predsednik Grtitzner in 9 zastopnikov največjih rudnikov renskovestfalskega industrijskega ozemlja, od francoske strani pa general Simon, general Davignes in zastopnik medzavezniške kontrolne komisije, je sporočil general Simon nemškim zastopnikom povelje generala Dégoutté. Lastniki rudnikov se v povelju pozivajo zadnjič, naj prično najpozneje jutri dopoldne s premogovnimi dobavami Franciji in Belgiji. Kot odgovor na prepoved nemške vlade, dobavljati premog, je bil zaseden Dortmund. Ako bo odpor trajal dalje, bodo sledile nadalnje sankcije. Poizkus vladnega predsednika in lastnikov rudnikov, da bi dobili besedo, je bil kratko-malo zavrnjen ter je bila seja nato zaključena. 1 17. januarja 1023. NOTA REPARACIJSKI KOMISIJI. Pariz, 16. jan. (Izv,) Reparacijska ko- ! misija se je danes bavila z noto, ki sta jo 1 Barthou (Francija) in Dela Croix (Belgija) skupno izdelala in v kateri se naproša komisija, naj ugotovi zapadlost Nemčije v nastopnih slučajih: 1. Nemčija se brani nadaljnjih denarnih in stvarnih dajatev. — 2. Nemčija je ustavila plačila rudniškim lastnikom za dobave zaveznikom. — 3. Nemčija se nc brani dobavljati samo reparacijski premog, temveč tudi premog, čigar plačilo je ponudila tehnična komisija. — 4. Iemčija je ustavila stvarne dobave Franciji in Belgiji. Pariz, 16. jan. (Izv.) Reparacijska komisija je ugotovila zapadlost Nemčije pri dobavah premoga, lesa in živine s 3 glasovi. Angleški delegat se je glasovanja vzdržal, ANGLIJA NE BO POSREDOVALA. London, 16. jan. (Izv.) »Westmiïnster Gazette« poroča, da zasleduje vlada razvoj dogodkov v ruhrskem ozemlju s skrbjo, vendar pa nikakor ne namerava posredovati. Sodi se, da poraenja francoska zasedba Bochuma konec posredovanj. Ničesar ne more Francije zadržati, da ne bi mogla korakati v Berlin. POSLEDICE" ANTANTINE POLITIKE V MEMLU. Po § 99 verzajske pogodbe se je Nemčija odpovedala vsem pravicam nad Mera-lom, ki leži ob izlivu Njemena v Baltiško morje. Zavezniki so se obvezali, pripadnost mesta v primernem času definitivno določiti. Pustili so pa vprašanje že četrto leto odprto in nastavili v Memlu francoskega visokega komisarja z eno stotnijo vojakov. Težave, kako to vprašanje rešiti, izvirajo iz tega, da je mestno prebivalstvo, ki šteje 30.000 duš, po veliki večini nemško, okolica pa, okoli 100.000 kmetov, litovska. Priključiti Memel litovski republiki so se zavezniki bali, ker Poljski nikakor ne gre v račun, če se mesto, ki leži ob izlivu Poljski pripadajoče reke, priklopi Litov-cem, ki s Poljaki niso prijatelji. Zdaj je mesto v rokah litovskih »pučistov«, litovska vlada pa si umiva roke, češ, da nima s pučem ničesar opraviti. Poljska od svoje strani malodane zaradi te zadeve mobilizira. Stvar je v toliko nekoliko nevarna, ker poljski koraki zadevajo vselej Rusijo. 0RIENTSKA KONFERENCA nadaljuje svoje delo v polževem tempu. Delegat Izmet paša je dobil od angorske skupščine polnomoč, da se glede vseh spornih vprašanj z delegati zapadnih velesil po lastnem uvidevanju sporazume, da pa je glede dveh vprašanj vezan, to je glede Mosula, ki ga Turčija Angliji ne odstopi in glede kapitulacij, ki se imajo brezpogojno uničiti. AMERIŠKE ČETE zapustijo po nalogu svoje vlade Nemčijo, oziroma Koblenz 21. januarja in se vkrcajo 23. januarja v Bremenu. Čete jako nerade zapuščajo prijazno nemško mesto in posebno obžalujejo, da se morajo iz vinorodnega kraja vrniti v svojo >suho-î domovino. V Koblenzu se vrše med Amerikand in civilnim prebivalstvom ganljivi poslovilni večeri, na katerih se poje mirovna pesem o >dobrem vinu, pivu in kolačihr, ki jih morajo Amerikanci au? Nimmer-wiedersehen zapustiti. »PRIJATELJSKE DEMARŠE« V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 16. jan. (Izv.) Mažarski dopisni urad poroča: Budimpeštanski zastopniki velike in maie antante so včeraj izjavili v zunanjem ministrstvu ,čigar vodstvo je poverjeno ministru Daruvaryju, nastopno; »Z ozirom na dejstvo, da je bilo po zastopnikih Francije, Anglije in Italije na ministra Daruvaryja naslovljeno pismo in po zastopnikih Rumunije, kraljevine Stran 2. na kontrola zahteva, da se postavilo na odgovor tudi računski pregledniki, ki so odobrili povišane plače. Naš poslanik v Budimpesîi pozvan v Belgrad. Belgrad, 16. jan. (Izv.) Zum.nji minister je pozval v Belgrad našega budimpe-štanskega poslanika Milojevića. Po večernih vesteh je Milojević že odpotoval v Belgrad ter se njegov prihod pričakuje za jutri zjutraj. Ta poziv se spravlja v zvezo z najnovejšimi dogodki v zunanji politiki, zlasti na Mažarskem. Milojevič ima poročati vladi o vsem gibanju, ki se razvija na Mažarskem in ki je naperjeno proti naši državi. SEIPL NAPOVEDAN FEBRUARJA. Belgrad, 16. jan. (Izv.) Naša vlada je prejela od avstrijskega državnega kanclerja dr. Seipla brzojavko, da želi priti r zunanjim ministrom meseca februarja v Belgrad, da stopi v neposredni stik z našo vlado. Zunar.'i minister dr. Ninčić je odgovoril da bi bil poset naši vladi zelo ljub. NUNCIJ PRI MINISTRU VERE. Belgrad, 16. jan. (Izv.) Papežev nuncij Pelegrinetti je posetil ministra za vere Ljubo Jovanoviča in se dalje čaca ž rjim razgovarial. Kakor se govori, sta razpravljala o ureditvi od^ošajev med na^o državo in vatikanom. Ta poset je v /vezi e sklicanjem širše komisije za proučevanje konkordata, ki jo bo minister za vere sklical v najkrajšem času. DELEGACIJA TRGOVCEV IZ SLOVENIJE V BELGRADU. Belgrad, 16. jan. (Izv.) C.em so došli zastopniki trgovcev, obrtnikov in industrij-cev iz Slovenije, ki bodo jutri posetili ministre: za pravosodje, za trgovino in za notranje stvari. Vodil jih bo dr. Pies. Namen njihovega prihoda je izposlovati od ministrov, naj se zakon o pobijanju draginje uporablja kakor v Hrvatski in Srbiji, ker se ta zakon v Sloveniji izvaja tako rigoroz-no, da ovira razvoj trgovine in obrti. Pogajanja o 8 urnem delavniku. Belgrad, 16. jan. (Izv.) Danes je bila tu konierenca -astopnikov trgovskh in obrtnih zbornic iz vse države. Zagrebško zbornico zastopa Baskijević, ljubljansko dr. Ples, sarajevsko pa dr. Besarević. Razpravljalo se je o sestavi pravilnika, kakor ga določa zakon o zaščiti delavcev. Z zakonom za zaščito delavstva je bil storjen prvi korak, da se odpravi 8 urni delavnic. V zakonu je več točk, po katerih se delavni čas gotovih kategorij delavstva podaljša do 10 ur dnevno. Ta stvar ni specificirana, katerim delavcem se podaljša delovni čas in katerim ne, in se je zato sestavila komisija, da izdeli tozadevni pravilnik. Isto\isno fo se se-Btali tudi zastopniki delavcev, ki stoje odločno na stališču, da se ne dovoli podaljšanje 8urneg.. delavnika. Kakor se rloznava, zahtevajo trgovske zbornice 10 urni delavnik 7 vse delavce, razen za najtežje kategorije v rudnikih. Jutri se sestanejo zastopniki trgovskih zbornic in delavstva k skupni konferenci, kjer bodo skušali doseči sporazum. Po sedanjem razpoloženju pa je soi Iti, da do sporazuma ne bo prišlo. _ Bolgarija ostane nevtralna. Sotfja, 16. jan. (Izv.l Bolgarski dopisni urad demantira na podlagi pooblastila od pristojne strani najodločnejše popolnoma neutemeljene tendenčne vesti, ki jih zlasti razširja rumunsko časopisje, da bi v slučaju zapletljajev v srednji Evropi ali pa če bi sovjetska Rusija podvzela kako akcijo proti Rumuniji, opustila Bolgarija svojo A. V.: Spomini na Kreka, (Konec.) Bajka in proslava, Bajka, če je dobra, ima zmirom resnico v sebi. Poskusimo torej z eno. Sveti oče v Rimu jc zvedel o blago-pokojnem Kreku in je naročil svetim obredom, raj preiščejo, ali bi ga ne kazalo prišteti svetnikom. Na seji potem je slavil poročevalec neskaljeni značaj in junaško stopnjo ljubezni ter čudovite čine Evangelistove. Družba s svetim očetom je zavzeta poslušala in z vidnim odobravanjem sprejela poročilo. Seveda je tudi diabolus — vsi evropski jeziki, še cclo hrvatski in srbski, poznajo ta izraz, samo slovenski ne, ker ima točnejšega — torej diabolus je pokazal svoje kremplje in postavil kot ugovor tole kvinkunkso: (:•;/ l. Grešil je zoper skromnost: ime Evangelist diši po nečimernosti, it bolj njegova vila, najbolj pa večkratna trmoglava grožnja, da bo pustil vse in šel v hribe za župnika, ako rou ne ustrežejo v kaki točki programa — očitati se mu mora, da si ni vedel mere v delu, da je bil malomaren za nošo in nastop, da je silil v originalnost in romantiko in zametaval celo cerkvena odlikovanja. IL Fajfo, karte, lazenjc po gorah (sveti oče se zgane!), prepevanje tatarskih pesmi z dijaki, vse to je bolje poznal nego očitno molitev. III. ni se brigal za bratovščine, procesije, devocionalije, ampak prepuščal to skrb škofu, menihom in ničmancam, * IV. Razbil je katoliško Avstrijo, ker Čehi bi si ne bili nič upali, ako bi ne hil prišel fluidtim od juga. V. Umrl jc brez svetih zakramentov. Tako je hreščal diabolus. Toda zagovornik je ostal dobre volje ko je videl, kako malo je vplivalo na družbo svetih obredov. Tukaj se je dogodil incident, ki ga radi natančnosti zapišemo. Neko človeče, ki je reklo, da je žur-nalist na Malem vrhu, se je oglasilo: Gospod Hudič, pozabili ste na dunajsko Ka-milo, ki je ž njo pil čaj na dan nedolžnih otročlčev. »Jaz preiskujem Alojziie in Stnnisla-ve, dokler so mladi; ko gredo v petdeseto leto, mi niso več zajemljivi. Zato ne vem, ali je pil kamilce ali ue, to pa vem, da tinte ni hotel, in bom moral vzeti nekoga, ki je pil oboje: čaj in tinto« — se je odrezal hudiman. Sveti oče je vstal in dejal počasi: »Po-čajmo nekoliko, da vidimo, kakšne rože bodo rasle iz solz tistih dveh, ki jokata na grobu.« . * • Mika me govoriti o proslavi Krekovi, kolikor je vidna nepreroku. Upati smemo, da je njegova duša v nebesih in zavzeta gleda resnico in lepoto božjo. Na zemlji pa bo ostal blagoslovljen njegov spomin v Slovencih. Krekov pojav je tako skrivnosten in poetičen, tako izviren, da ne najdem v naši zgodovini osebe, ki bi mi za paralelo bolj ugajala kakor krška grofica Hema. Oba stojita ob začetku sličnih dob, ko se je ves narod zavedel kulturnih nalog in začel živahno delovati Živel bo dr. Krek dolgo v svojih učencih in še dalje v svojih delih. Učencev prva skrb bo, da se zbere gradivo za izčrpen znanstven življenjepis. Te bc velika in korirlna knjiga, vredna enega življenja. Druga skrb bo, da se izdajo vsi njegovi ______ fttev. 12. SHS in Češkoslovaške preteklo soboto na ministra naslovljeno sporočilo, objavljeno potoni češkoslovaškega tiskovnega urada, ugotavljajo zastopniki zgoraj navedenih vlasti, da se je njihovo sporočilo izvršilo v popolnoma prijateljskem smislu. Obžalujejo njihovim namenom nasprotujočo objavo ter naglašajo ponovno svoja prijateljska čuvstva, ki so jih vodila pri sestavi njihovega pisma oziroma pri izročitvi njihovega sporočila.« MASARYKOV POVRATEK. Praga, 16. jan- (Izv.) Predsednik Ma-saryk se je vrnil iz Slovaške v Prago. Obiskal je oba obolela ministra Svehlo in dr. Rašina ter bo imel nato posvetovanje z ostalimi člani vlade. POLJSKI POSLANIK V PRAGL Praga, 16. jan. (Izv.) Za poljskega poslanika v Pragi je imenovan grof Lasocki, DR. RASIN. Praga, 16. jan. (Izv.) Zdravstveno stanje dr. Rašina je nepretrgoma zadovoljivo. Bolnik se razmeroma počuti dobro ter ima tek. Po mnenju zdravnikov se ne more govoriti pred pretekom treh tednov, da Je kriza odstranjena. TRST — IZSELJENIŠKA LUKA. Rim, 15. jan. (Izv.) Ministrski svet, je sklenil včeraj, da se izseljeniški zakon razširi na nove pokrajine, S tem se proglasa Trst za izseljemško luko. Ministrski predsednik Mussolini je poročal ministrskemu svetu o sklepu falietovsl: 3ga velikega sveta glede nove milice in njene uporabe. VLAK SE JE POGREZNIL. Colombo, 16. jan. (Izv.) Poštni vlak iz Jafne, v kali m je bilo 17 potnikov, se je pogreznil v močvirjih severnega Ceylona. Politične vesti. '+ Kdo je proti Ljubljani? V «Za- greber Tagblatt«-u beremo v notranje-olitičnein pregledu med drugim tudi sle-eče vrstice: «Vprašanje je pa, kako bo z javno nastopajočimi ali s prikrito delujočimi komunističnimi poslanci. V tej zveai naj omenimo pot slovenskega namestnika g. Hribarja v Belgrad, ki je zahteval razveljavljenje ljubljanskih ob-čiuskih volitev. Minister notranjih del tej zahtevi ni ugodil, ampak je zahteval zaenkrat natančno pLsmeno poročilo.« — «Zagreber Tagblatt« je navadno prav dobro informiran list. -j- Kukovčeva farbarij». Pr. Kukovec je spustil v «Tabor« to-le hohštopler-sko reklamo: «Prekmurje dela samo in bode nam prineslo 10.000 kroglic, ne da bi nam trebalo s prstom ganiti.« Pri zadnjih volitvah v konstituanto je bilo v Prekmurju oddanih 8486 glasov, od katerih jih je dobila JDS celih 172. Od zadnjih volitev pa je JDS Prekmurcem tako na srce prirastla, da upa Kukovec tam brez agitacije na 10.000 glasov. Zakaj ne kar 100.000? Potrpežljive cajtenge bi tudi to število prenesle in vse «napredne« stranke bi brez prošenj prihitele pori njegovo koncentracijsko «ia.no«, ki jo hoče m vsako ceno nositi. Nosil bi jo že, saj ni nobena «mediokriteta«, v telesnem oziru namreč. Kot nosilec list pa izključuje on samo duševne «mediokritete«. -j- »Taborove« senzacije. Glasilo dr. Kukovca je v svojih senzacionalnih iz zraka vzetih poročilih o nekaki tajni pogodbi med Mussolinijem ter dr. Frankom imenovalo nekakega državnega tajnika F i z i o , ki da je to pogodbo sopodpisal. Mi smo se informirali, je U ta Fizio sploh obstoja in smo izvedeli, da ^a med personalom italijanske vlade splon ni. Pač pa obstoja državni podtajuik, ki se imenuje F i n z i, znamenitejši spisi, govori in značilni odstavki. To bo dalo več knjig izobraževalne snovi. Živel bo v pretresljivi zgodovini svoje dobe, katero je tudi sam oblikoval, v življenjepisih in kronikah župnij, kjer je govoril ali snoval zadruge. Živel bo gotovo tudi v literaturi, v delih pesnikov in pisateljev, ki bodo sami najbolje znali najti primerno obliko. Tudi kipar in slikar mu bosta odpustila pozabljeno rokavico. Velikosrčni kardinal Pipo je rekel: Eanuts et Romae moriamur, non enim de-cet cardinali mori in agro — pojdimo, da v Rimu tunrjemo, ne spodobi se kardinalu umirati na kmetih, Krek ni bil manj veliko-srčen, ko jc kot navaden presbiter brez službe in z nekam raztrgano častjo pustil šu min obiske glavnega mesta in sc umaknil v šentjansko samoto, češ, zanj je tudi tako dobro... A zastokala so srca, zajokala Slovenija: Kaj si nam storil... In šla |e govorica med brate, da Janez nc bo umrl. Pa ni rekel Jezus: Ne bo umrl, ampak, če hočem, dn ostane, dokler nc pridem. Amen. Stev. m SLOVENEC, ïïne 17. januarja 7923. Strm B« kateri pa ne služi v runanjepolltičnem, nego v notranjepolitičnem resoru in zato dotične »pogodbe« sploh ni mogel sopod- Eisati. Iz tega se razvidi, koliko so »Ta-orove« senzacije vredne. 4- Dobra opomba. «Stranka, ki nima izgleda, da bi mocla prodreti med mase m postati odločilen ali vsaj sood-ločujoč čini tel j v državi, ie mrtva.« — Tako je napisano v demokratskem glasilu «Tabor« — očividno na naslov JDS. + Tudi dobro! «Stranke niso nič konstantnega in večnega, ampak se spreminjajo in presnavliajo; zato morajo svojo življenjsko sposobnost in politično zrelost pokazati v primeroma kratkem času ali pa jih razvoj prehiti.« — Tako je napisano v demokratskem glasilu «Tabor« — očividno na naslov Jugosl. Zaiednice. -f Nemški poslanik pri dr. Ninčića. Kakor znano, je nemška vlada kot odgovor na francosko zasedbo rurskega ozemlja sklenila ustaviti vse reparacije v na« turi. Po poročilih belgrajskih listov pa je nemški poslanik von Keller te dni izročil dr. Ninčiču noto nemške vlade, s katero obvešča našo vlado, da je Nemčija pripravljena naši državi še nadalje dobavljati razne obnovitvene potrebščine na račun reparacij, če se tej nameri ne bo uprla nobena druga v reparacijski komisiji zastopana država. Volivno gibanje. v Kot en mož! «Radikal «pravi, «da se bodo vrgli vsi radikali kot en mož v voiivni boj v Sloveniji.« — Dosti več jih ne bo. v Itazdor v radikalai stranki. Bekrrad, 16. jan. (Izv.) Danes so semkaj doèli delegati radikalne stranke iz notranjoeti Srbije, ki so posetili Pašiča ter mu poročali o razpoloženju v volivnih okrajih. Po njihovih poročilih je soditi, da je razdor v radikalni stranki veliko večji, kakor se je mislilo. v Razdor ▼ Hrvatskem bloku. Radič je vabil v svoj »Hrvatski blok« vse proti-režimske hrvatske stranke, da se vtope v njegovi stranki in jo ojačijo. Na ta lin» so mu šli fankovci in Narodna zajednica. Slednjo je popolnoma razbil, tako da danes u Narodni zajednici ne moremo več govoriti. Frankovci so pa pred volitvami izstopili iz bloka, da rešijo svojo samostojnost. Sedaj pa se prekljajo frankovci in radičevci med sabo po shodih in časopisju. Tako poroča Radičev »Slobodni dom«, da so imeli frankovci zaupniški sestanek v Vr-bovcu irt da se jim je ponesrečil, dasi je bil na shodu sam podpredsednik stranke dr, Mirko Košutić. Je-li poročilo »Slobod-nega doma« resnično ali ne, je pač težko presoditi, ker po Radičevih poročilih po celem svetu na vseh shodih kličejo samo: Živio naš vodja Radič I Dejstvo je, da se v Hrvatski in Slavoniji Radičeva stranka krha. Radičeva »velikonarodna skupština« v Varaždinu, sklicana v nedeljo 14. t, m. za vso varaždinsko županijo, je bila slabo obiskana in je dožjvela fiasko. v 84 kandidatov bo nastopilo v okrožju Kruševac, ki šteje 5 srezov in 126 občin. Med temi kandidati se nahaja tudi Stojan M. Protič. v Svetozar Pribičević bo nosilec demokratske liste v požeški županiji, srezki kandidat istotam pa bo zemunski advokat dr. Kotur. v Dr. Lorković kandidira v Zagrebu kot nosilec liste Hrvatske Zajednlce, v Varaždinu pa prof. dr. Polič. Kot drugi kandidat HZ v Zagrebu pride baje v po-štev frankovec dr. Košutič. v Pameten ukrep. Zagrebški »Pokret«, glasilo hrvatsko-dalmatinskih »Orjuncev«, objavlja »službeni komunike vodstva Or-june o volitvah«, V tem komunikeju je zanimiva samo ena točka, in sicer prva: »Nacionalistični pokret ne bo nastopil pri volitvah s svojo kandidatno listo.« v Lenoba belgrajskih politikov. Lenobo bel grajskih politikov trpko šiba »Politika«, ki jim očita, da niti enemu izmed teh visokih gospodov ne pride niti na misel, da bi sam šel med ljudstvo, ampak vsi zahtevajo od raznih strankarskih odborov, da ljudem njihove kandidature vsilijo. Zato obstoji nevarnost, da se ljudje ne bodo več pokorili kar na migljaj raznim odborom, ampak da bodo volili druge poslance, tudi na nevarnost, da se parlament »sasvim poseljači«, №evne muke. — Terorizem pri volitvah v višji Šolski svet. Liberalni šolski vodje (vsaj nekateri) bodo sklicali konferenco, oddali članom učiteljskega zbora glasovnice in jim narekovali kandidate, kakor jih je objavil >Uč. Tovariš«. — Tovariši! Ne dovoljujte si terorizma! Z oddajo glasovnic lahko'čakate do 22. t. m. in nihče vas ne more siliti na oddajo glasovnic pred potekom termina. Res je, da šolski voditelji lahko določijo dan in uro, ob kalrri naj se zberejo učitelji ter oddajo .svoie glasovnice, morajo (ne morejo) jih pa sprejemati tudi še do dvanajstih opoldne zadnjega dne, ki Je določen za sprejemanje glasovnic in to je 22. januarja. Ka- kršnokoli nekorektnost v tej zadevi pa naznanite osrednjemu odboru »Slomškove zvezen — G. Kristan ln Bilje, »Pravda« javlja: Odpoved ravnatelja državnega posestva Belje je sprejeta in pogodba med državo in g. A. Kristanom je razveljavljena. V poslovanju g. Kristana finančni minister ni našel nobenega nereda in zato je predlagal ministrskemu svetu, da sprejme od- Eoved in g. Kristana ne izroči sodišču. Ka-or se govori, nadaljuje »Pravda«, zahteva g. Kristan 1,600.000 dinarjev provizije za svoje poslovanje, finančni minister pa mu ponuja »samo« 1 milijon dinarjev. Nato pa vprašuje »Pravda«: .»Odkuda ona promena kod g. Stojadinoviča, kad on tvrdi, da nije sa Belja poneo onih 7 kufera?« — Proti tihotapstva z valutami v priporočenih pismih. Pošte so od ministrstva dobile nalog, da pazijo na priporočena pisma v inozemstvo. Ako sumijo, da je v kakem pismu zdrava valuta, pisma ne smejo odposlali, ampak ga vpričo pošiljatelja odpreti. — Nemški narod za versko šolo. V zadnjem času se vrši v Nemčiji podpisovanje za versko šolo. V južni Nemčiji se je podpisovanje že izvršilo ter se je izjavilo za versko šolo 80 odstotkov prebivalstva, torej tudi znaten del socialnih demokratov. Od 7. do 21. januarja se vrši podpisovanje v severni Nemčiji, kjer bo uspen nedvomno ravno tako odločen za versko šolo. «Vorwârts« poziva na protiakcijo. — Mednarodni bntoL kongres v Konrtsncl (29. jul.—2. avg. 1923). Kongres priredi Mednarodna katoliška liga — tnternacio katolika (Dca). Lani se {e vriil ▼ Luksemburgu in so se ga ude-letili tudi Jugoslovani. Letos je kraj bolj srečno izbran. Kanstanea je na Nemškem (ob B od enakem jezeru) in bo torej vedno težavno finančno vprašanje udeležencev lažje. Kongres bo reševal važna mednarodna vprašanja (n. pr. mednarodno novinarstvo, mladinsko gibanje itd.). Jugoslovanski udeleženci naj hi sc pravočasno pripravili l svojimi referati. IKA — Kanneliterplatz 5, Graz — daje pojasnila. — Popravek. Vsled slabe telefonske proge se je v včerajšnje poročilo Iz Zagreba glede hrvatskih društev pripetila neljuba pomota. Dotično poročilo se mora glasiti: Z ozirom na sklep ministrskega sveta so obnovljena (ne razpuščena) vsa hrvatska sokolska društva, ki so se ločila od Jugoslovanskega sokolskega saveza, društvo «Hrvatskih žena« ter druStvo «Katarina Zrinjska«. — Radovljica. Poročil so je odličen naš somišljenik g. Joško Vidlc, poslovodja tvrdko Hudovnrnlk Go a vrlo predsednico orliškega krožka gdč. Angelo Tepinovo. Mlademu paru naše iskrene čestitke! — Nova gledališka igya. V nedeJjo dno 18. map-ca bodo igrali novo žoloigro «Napredni blok« ali «Politična konkurzna masa« v enem dejanju. -- Nemiri na Dnnajn. 14. ln lô. t m. je došlo na Dunaju opetovano do spopadov med socialisti oziroma brezposelnimi in bivšimi frontovci. Oboji so kljub oblastveni prepovedi imeli zborovanja. Bilo je tudi več spopadov s policijo, a kri ni tekla. Brezposelni «o demonstrirali pred parlamentom in odposlali deputacijo, ki je predložila njihovo zahtevo, da se zviša podpora brezposelnim od 70.000 K na 110.000 K tedensko. Vseh brezposelnih je sedaj v Avstriji 370.000. — Velike poneverbe т opravi UL intornanio-nnle. «Havas« poroča iz Moskve, da so v upravi fondov III. internaciouale odkrili poneverbe v znesku nad 6 milijonov zlatih rubljev. — Prod podaljšanju delavnega časa. 15. t m. ee Jo vršil v Zagrebu velik delavski shod, na katerem so protestirali proti odpravi 8 tirnega delavnika, ki daje delavstvu edino jamstvo proti izkoriščanju. — Izpopolnitev italijanskega zračnega brodov-ja. Italija hiti r. izpopolnjevanjem svojega zračnega brodovja; neka agencija poroča, da je naročenih 1000 novih lotal. Vrhovno vodstvo nad letalstvom si je pridržal Mussolini. — Skrivnostna najdba. Južno od Selc na Hrvatskem so našli ob morski obali ovoj, t katorem je bilo staro sukno ln perilo in nekaj dopisov iz Ljubljane na naslov Anton Wendlar, strojni livar. Ker se sumi, da je Wendler skočit v morjo, naj tisti, ki o Wen-dlerju kaj vejo, to javijo policijski u oblastem. — Ponemčeni tat. Ivan 2nideršič jo bil rojen lota 1902, toda kljub svoji mladosti jc preživel že burno, zločinsko življenje. V prvom razredu ljudske šole je že kradel ln je ostal tat, daei so na Rakovniku in v prisilni delavnici storili vse. da bi ga poboljšali Ljubitelji pokvarjene mladine so poskrbeli, da ee jc Znideršlč učil raznih obrti, tod s fant je kradel in kradel. Dne 6. Januarju 1928 je prišel iz šestmesečne ječe. Odšel je v Stari trg, od-tam pa v Cerknico, kjer je bival 3 dni pri Jožefu Meletu. Preden je ZniderŠlč zapustil Meleta, mu jc pokradel zlatnine in srebrnlne v vrednosti 28.000 kron. Mele je v nedoljo 14. jan. naznanil na ljubljanski policiji, da je bil okreden. Službujoči uradnik je precej sklepal, dn je okradel Molela Znider-518 In Je ukrenil potrebne odredbe, vsled katerih je bil 2niderSlč ob pol dveh zjutraj aretiran, ko je prišel i zabave prenočit v svoj hotel, v knterem Jc svoje slovensko ime ponemčtl v Schnidarsrhllz, da bi bil premotil policijo. Tajil ZniderSlč ni. Zlatnino Je bil v soboto prodal za 0450 K. 0926 K je 2e zapravil. Mož, kateremu jc Znideršif prodal zlatnino, jo je žc stopil, izvzemši zlato uro, vredno 6000 K. Ker kupec Melctove zlatnino Znideršičs, kateri jc bil zelo slabo oblečen, ni niti po njegovem imenu vprašal, bo imol tudi sitnosti % oblastmi. — Cevlle k"«uitp od domnfih tovarn ivrdke Peter Kozina & Co. z znamko »Pe k o« ker po isti priznano naiboljii in naieonoiši. Olavna zalntra na drobno in debelo, Ljubijana, Breg 20. 1322 šfafersRe novice. š Shod N88 v Mariboru. Snoči je imela v Narodnem domu v Mariboru NSS shod, na katerem sta govorila bivši mariborski podžupan Roglič in bivši poslanec. Brandner. Glede taktiko NSS pri volitvah se ni uičesar sklepalo, ker bo o tem odločil glavni zbor NSS, ki se bo vršil koncem januarja v Ljubljani. š Umrl je v mariborski bolnišnici 22 letni ein postajenačelnika v Bučečovcih Marko Pogorevc, carinski uradnik na postaji v Gornji Radgoni. š Voda mesto masti. Mariborski trgovec Franc Vidović je naročil pri mesarju Purkaroviču v Pan-čevu osem sodov masti po 67 K kilogram. Mast je bila na videz lepa, a opaziti je bilo v цјеј koščke ledu. Trgovec jc dal mast preiskati, pri čemer se je dognalo, da vsebuje mast povprečno 32 odstotkov vode! Purkareviéa je mariborsko okrožno sodišče zaradi goljufije obsodilo na 1 mesece ječe. б Stekel pis ogrizel štiri osebe. Minolo soboto popoldne je stekel pes na Koroški ccsU v Mariboru ogrizel štiri osebe, ki so jih poslali v bolnišnico. I Ohrtno-nadaljevalna gola v Središča. 7. t m. so v Središču na slovesen način odprli obrtno-na-daljevalno šolo za vajence, ki jih je 53. bmwiïwstm. g Draginj« raste. V Sarajevu so te dni zvišali ceno premogu. Podražilo se je tudi meso in velja kilogram govedine brez privage 12 Din, z 10 dkg privago 10 Din. Tcletina velja 9 Din, moka št 0 pa 7.25 Din za kilo. — V Zagrebu so cene vseh življenjskih potrebščin neverjetno poskočile. Par kokoši velja do "00 K (I), јијса po 9 K, surovo »našlo do 240 K za kg, zelenjave si pa skoro nihče več kupiti ne more. — Tudi v Ljubljani rastejo rene. Ker pa pravijo ljudje, da bo vrednost dinarja še nekoliko padla, smemo pričakovali zelo «veselo« Velikonoč. g Uraden kari ta tuj« rabite. Od 1. januarja t 1. do 1. februarje je določen sledeči uradni kurz za tuje valute: 1 napoleondor ali 20 Din v zlatu 851 Din. 1 turška Ura 897 Din, 1 angleški funt 452 Din, 1 dolar 91 Din, 100 fr. frankov 660 Din, 100 švlc. frankov 1700 Din, 100 grških drahem 109.50 Din, 100 Ur 468 Din, 100 nemških mark 1.32 Din, 100 KJ$ 281 Din, 100 Ka 0.130 Din, 100 Ko 4 Din, 100 romunskih lejev 52.50 Din, 100 bolgarskih levov 65 Din, 100 španskih centov 1400 Din. 100 holand-skih goldinarjev 8625 Din, 100 dauskih kron 1861 Din, 100 poljskih mark 0.52 Din. g Kitni trg. Na novosadski produktni borzi no-tirajo žitu sledeče cene: pšenica 438—442.50 Din, ječmen 312.50, oves 290, koruza nova 217.50 do 256, fižol 870, pšenlčna moka št. 0 635-643.50, št 2 610-612.50 Din. g Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke 7. doc 81. decembra 1922 je bilo t Jugoslaviji za 5.039.8 milijonov Din papirnatega denarja v prometu. Stanje papirnatega denarja se je zopet povečalo za 176 milijonov Din, pri tem pride v poštev tudi po Narodni banki državi vrnjena vsota 120 milijonov dinarjev. g Aggio na rarino povišan. Z včerajšnjim dnem je v Jugoslaviji povišan carinski aggio tako, da se bo sedaj plačevalo za vsak dinar v zlatu devet dinarjev v papirju. S tem bo nastopilo za vse uvozne predmete zopet novo podraženje, ki ga bomo predvsem opazili pri sladkorju. g Naša produkcija sladkorja. Na podlagi statistike ministrstva za trgovino in industrijo je znašala lanska produkcija sladkorja 3200 vagonov. g Produkcija premoga v Angliji. Tedenska produkcija premoga je znašala v Angliji povprečno 5,500.000 ton. — Od 1921 daljo jo narasila produkcija za povprečno 300.000 tou. BORZA. Curih, 16. jan. 'Izv.) Pešta 0.2025, Berlin 0.033, Italija 26.10, London 24.81, Newyork 531.50, Pariz 36.20, Praga 14.80, Dunaj 0.0075, Bukarešt 2.25, Sofija 3.60, Belgrad 5.30, Varšava 0.0225, IJoland-гко 210.50. — Ка 0.0076. Zagreli, 16. jan. (Izv.) Pešta 3.85—3.90 Berlin 0.70—0.75, Italija 5.05-5.07, London 4.80—4.83, Newyork 103-104, Pariz 703-705, Praga 2.91-2.94, Dunaj 0.146—0.1465, Curih 19.25-19.40. - Valuto: lira 4.95—5, dolar 101.50-102.50. - Vse tujo valute in devize razven Berlina čvrste. LluWlanske novîee. Ij Proslava Pasteurja. V spomin iu proslavo Luis Pastenrja, velikega učenjaka in dobrotnika človeštva, ki je začrtal pota novi, eksperimentalni mikrobiologiji, podal smnr-nlce za moderno asnptiko, objasniJ bistvo raznih nalezljivih boloznl ter dal človeštvu lek proti strašni boloznl steklino, so vrši oh priliki stoletnic« njegovega rojstva javno ljudsko predavanje dne 20. t. m. v veliki dvorani Mestnega doma. Predava ga. dr. Šimee, šef bakteriološkega zavoda. Začetek ob pol osmih zvečer. Vstopnina prosta. Vsi sloji prijazno vabljeni. lj Smrtna kosa. V Streliškl ulici je umrl posctnlk in gostilničar g. Pavel T u r k , star 81 let. Pokopali so ga včeraj popoldne. — Na Dolenjski cesti je umrla 20 letna hčerka mivsarja, gostilničarja. In posestnika gdč. Marija Putrieb. Pogreb bo danes popoldne ob treh. Blag Umu spomin! IJ Starešinski sestanek кс vrši danes, dnn 17. t m. ob osmih ivefor v dvorani Akademskega doma. Prosim polnošlevtlne udeležbe. — Predsednik. IJ Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo v četrtek, dne 1R » m. ob 8. uri zvečer važno odborovo sejo, katere naj an vsi odlwrniki lanealjivo udeleže. — Sv. maša zndušnlca za pokojnim društvenim članom nadfaktorjem Ludovikom Tomsličem bo v petek 19. L m. ob pol sedmi uri v stolnici. — Prihodnje predavanje v dvorani Rokodelskega doma ho v ponedeljek, dne 22. t m. Predava vlč. g. Jernej Hatnar. Ij XXXIII. redna glavna skuptfina društva Pravnika so vrši v sredo, dn« U. januarja 1.1. v Ljubljani, pravosodna palača št. 79. — Dnevni red: L Poročilo odbora, preglednikov iu podružnic. 2. Volitve načelnika, odbora ln preglednikov. 8. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odhor. lj Prosveta frančiškanske inpnije ima danes ob osmih zvečer odborovo sejo. Ij Kartel ljubljanskih prosvetnih dre-štev ima v četrtek 18. T. ob četrt na sedem zvečer sejo v Jugoslovanski tiskarui L — Udeležba nujna (predsednik in tajulk)! Prinesite sczljski program! Razgovor o delu, volitev vodstva. — Predsednik dr. P. lj Začetki človeške kulture. Društvo «Soča« opozarja svoje člaue, prijatelje in drugo cenjeno občinstvo, da predava v soboto dne 20. t. m. v salonu «pri Levu« gosp. univerzitetni docent dr. Vojeslav Mole o «začetku človeške kulture«. Lj Prosveta Krakovo-Trnovo vabt k predavanju s skioptičnimi slikami: O Pompejih. Vrši se danes ob pol osmih zvečer. lj Urad, da mu ga ai paral Mestno tržno nadzorstvo se je po preteku toliko ln toliko časa zopet ojunačilo, da je spregovorilo jasno beeedo v predalih tukajšnjih dnevnikov. Ni sicer povedalo, kako bi se še enostavnejše določale cene špecerijskemu blagu kakor po dosedanjem Staculovem receptu. Tudi za ribo in sal (0) se ne briga, še manj za dobavo blejske jagnjetine, toda s možato besedo oznanja svetu, da se odslej naprej izdajajo iivinald potni listi v uradu tržnega nadzorstva na Valve* «orjrvem trgn. Zmajevali smo z glavo, ko smo čiteli to vest, ker si ne moremo prav predstavljati, kje je ta urad pravzaprav, ali v poslopju agrarne direkcije, ali v Križankah, ali pri «Zlati lopati«, ali celo v nekdanji Reherjevl hiši Po vseh hišah «no stikali za tem uradom, a zaman. Končno nas privede pot na trg, kjer prodajajo zelenjavo in kjer stoji tisti častitljivi bronasti mož — pred leti mu je di-jaštvo kupilo črko o, ker se Je bila prvotna izgubila. In v bližini toga bronastega moža — Valentina Vodnika — na Vodnikovem trgu 8t 5 Je te vedno naše čislano tržno nadzorstvo. Toliko prise-detim v vednost, da ne bo nepotrebnih potovl lj Društvo državnih policijskih nam», ščencev za Slovenijo s sedežem v Ljubljani se tem potom najtopleje zahvaljuje vsem zastopnikom oblasti ln društev, darovalcem dobitkov, posetnikom, sodolavcem in vsem onim, ki so, bodisi gmotno ali dejansko pripomogli k tako krasuo uspeli društveni dobrodelni prireditvi dne 6. januarja 1928. lj Umrli so v Ljubljani: Mihael Jaklič, dninar, 36 let. — Josip Arh, hišarjev sin, 23 let. — Anton Furlan, delavec, 25 let — Vladimir VakselJ, uradnikov sin, 10 tednov. — Ivan Cerar, trgovski uslužbenec, 69 let. — Ljudmila Miloet, učiteljica, 36 let — Karolina Bauer, zasebnica, 75 let — S. Marija Pogačnik, bolniška sestra, 69 let — Marija Cep, poljska dninarica, 48 let. — Alojzija Urbaa, poeest-ničina hči, U let — Rozalija Podkrajšek. zasebnica, 76 let. — Matevž Kepic, bivši zidar, 74 let — Avgusta Kaiser, zasebnica, 38 let Učiteljski vestnlk. Sliši se, da nekatera šolska vodstva in zavodi že odpošiljajo voljene zastopnike v navadnih pismih na višji šolski svet To je prenagljeno, ker treba počakati, da pošlje višji šolski svet posebne glasovnice. Dotič-niki, katere to zadeva, naj vnovič pošljejo pravilno izpolnjene uradne glasovnice na višji šolski svet, druge glasovnice bodo neveljavne. Kandidati krščansko mislečega uStelj-stva za višji šolski svet so: Zastopnika: 1. Slapgak Julij, nadučltelj, Moste pri Ljubljani. 2. Peijak Rudolf, strokovni učitelj v Tržiču. Namestnika: 1. Vider Josip, učitelj v Tržiča. 2. Pogačar Franja, učiteljica v Mavčičah pri Kranja. Zavedno krščansko ucltoljstvo bo vo* lilo navedene tovariše in tovarišico v znak protesta proti znanemu terorizmu, ki ni v korist ne šoli, ne učiteljskemu stanu! Vse somišljenike prosimo, da opozore takoj posamezne krščanske učitelje na zgoraj navedene kandidate. — Odbor >Slomškove zve. ze«.__ Cerkveni vestnlk. c Cerkev sv. Jožefa. Jutri, na praznik stollce sv. Petra, se začne Svetovna osem-dnnvnlca 7.0 zedln.jo-'jo ločenih kristjanov in pridružitev nekristjanov katoliški CerkvL Osnmdnovnico bodo opravljali katoličani, pravoslavni in protestantje po vsnm svotu. — Vsak dan v osemdnevtiici bo t.u ob pol sedmih sv. maša s blagoslovom ln нкпрпо molitvijo za edinost Cerkve. c V Križankah ima danes zročer ob pol osmih v ondotni družlienl dvorani svoj redni sestanek Mošk« ln mladenlška družba kri-žanska. Ker je dnevni red zelo važen, prosimo polnošlevtlne udeležbe. Dijaški vestnlk. d Daničarii in Zarjniii! V četrtek, dne 18. t m. oh o?mlh sn vrši v dvorani Akademskega doma za člano in novince Danice In Zarje obvezen diskurij-ski večer. Predava g. prof. Remec: Dokumenti polpreteklo zgodovine ljudske strank«. — Obe akademski društvi priredita v soboto 20. t m. ob osmih zvečer slovesen sprejem društvenih novince». Vabljeni vsi gg. starešine in po njih vpeljani gostje. Člani društev naj se sprejema udeleie ■ trakov L Stran 4. SLOVENEC, 3nè 1?. Јаипагја 1923. Štev. 11 Prosveta. pi Sintonicni koncert Mnzike dravske div. obl. ae vrti v ponedeljek, dne 22. jan. ob osmih zvečer v Unionski dvorani. Prvo točko sporeda tvori klasična Mozartova skladba: Serpnada тл godalni orkester. Skladbo je lahkeça veselega značaja t»r ima iitiri stavke. Komponirana ie bila dne 10. avgusta 1887. Vslod svoje ljubkosti, jo kaj pogosto aret-a-vamo na koncertnih sporedih. Tej serenadi sledi znamenitega Rusa Л. Dorodina: Prizor iz srednje-azijske stepe. Skladba je pisana za veliki orkeMer 1er nam skladatelj slika v njej sledeči prhor: V enolični, peščeni Btepi Srednje Azije se oglai-ijo glasovi miroljubne ruske pesmi. V daljavi začuje-mo kopftaaje konj in kamel, no ;;aSe ubo zadoni priprobta iztočna melodija. Karavni omačtnov se približuje ter varno in brezskrbno j o.ujc dalje skozi to nepregledno pustinjo, naposled vedno boli izginja na obzorju. Ruska pesem in priprosta melodija Azijetov so strneta v eno samo harmonijo, dokler se odmev ruske pesmi ne izgublja polagoma v ozračju di\je stepe. — Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni, kjer se dobiva tudi natančni spoved. K ostalim točkam se še povrnemo. iv' Nov» glasben» irdaja! V založbi pevskega društva • Ljubljanski Zvone je pravkar izâlo pet ženskih dvospevov s epremljevanjem klavirje, katere je uglaabU na besedila Cvetka Golarja (U bosanskega perivoja) skladatelj Emil Adamič. NaSi žensl-'t zbori bodo te lepe pesmi pozdravili z velikim \ eseljem. Izdaja je Učna po zunanji opremi ln lepem tisku. Partitura obsega 23 strani velikega formata in stane 16 Din. Dobiva in naroča se pri pevskem društvu «Ljubljanski Zvon< v Ljubljani (Narodni dom I, desno), ki razpošilja tudi Utogra-/irane glasove (sopran in alt) po nizki ceni. Naročite to prvo slovensko Irdajo ženskih dvospevov (zborov) I NAROČAJTE »SLOVENCA«. LEPOTA? SVE20ST MLADOSTI? >Jiub-liena zunanjost? Vse to si lahko prihranile in za-branile ргсгало oslarelost edino z racionelmm negovanjem vaiega obraza, vaiega telesa, vaših Ins in zcbl Izrednega delovanja so že nad 25 lef priljubljeni Elza-izdelki za negovanje lepote: Elza» obrazno in kožo obvarujoča pomoda (2 lončka t omotom in poštnino 25 Din), Elza-pomada za rasi las (2 lončka z omotom in poštnino 25 Din), Flza lilijno milo lepole (4 kose z omotom in poštnino 35 Din) in drugi Elza-izdelki. kakor Elza cvel za lase, Elzci-vodrj za usln, Elza-kolonska voda ild ; Lekarnar EUCEN V. Ff LLER, STU5ICA DONJA, Elzntrg M. 134, Hfvalsko. Nosile z&t&di tij i hovih veliki!» rednosii Potrebujem starejšega, saroosfal-nega, dobro delavnega urarskega pomočnika. BEOGRAD je potrebna samostojna UKARICA Plača po dogovoru in sposobnosti od Di- 'ki Ie io Valovala v knmlčnih zavodih za ---- ■ ----------Reflektanti 1 c obleke za moško. — rlača dnev- 1000.— do 1500— mesečno, naj pošljejo ponudbe na FR. KATONA, Petrinja—Hrvatska, trgovina bižuterije In nrerskih predmetov na veliko in malo. Konjskega hlapca no 60 dinarjev, — Pisma na: BIRO -RF, KLAMA«, Beograd, Knez Mibajlova nlica št. 11 pod, Šifro: «JANJIĆ«. 313 Sprejmem tako} prtdno ïn poïieno Ireznega in zanesljivega v kučiranju, SPREJMEM TAKOJ. - Plača dobra. Oskrba v hiši. — Naslov povo upravništvo «Slovenca« pod Številko 331 I . ... . . „.vi, __________________ ... staviti se |e pr: FAJtI POLANÇ, valjčni J mlin, Radeč« pri Zidanem mostu. 39S srednje starosti, katera zna nekoliko kuhali in druga hifna opravila. Prednost ina » dežele. Plača po dogovoru. Pred- Redna zveza iz Bremena preko Southamp-tona, Cberbonrga v New York potom preurasnlh omertkan-skih vladnih parobrodov United States Lines. rKIHODKJl ODHODI: Amorioa....... 7. febr. II. apr. 1'reaide.it Harding t«, 1'eb. £!. mnrei Озигдв Washington S! feb.28.rnf.ree. Président iioosevelt ». lebr. 4. api. ZcJitcvaite eroaptktt In plovne listku štev <45. UNSTED SOTcS LINES w---- jjt BčlG^ft), Trrmitka ulke 1, j« in vse večje potne pisarne. LUN fisniniiuiiiuiintfiifmtiwiMimiiiMW^^ ie ▲ M Odvetnik dr. Fran Tomšič naznanja, da je o t v o r i I svojo odvetniško pisarno v Maribora, Aleksandrova cesta 48 (nasproti glavnega kolodvora.) miiimiiitiii'.iiiMffifiiiiiiiitiimiiiiiiiiiHuiiiiiiiniiïnHiîi) F nI toi P ♦I ii'iiiD čevljarski pomočnik išče mesta. Ponudbe na upravo «Slovcn-, ca* pod 'Čevljarski pomočnik« 307. Iščem postrežnsco la dva gospoda * sredini mesta. Po-1 spravljati ima 2 sobi in dobi mes^črie plače K) 1000. Ponudbe pod «POŠTENA j IN PRIDNA« na uprave - stanovanji na Selti naprodaj. — Vrf pove MARIJA CERK, Vodmatska •rlica 1, p Moste. — Istotam so naprodaj BUKOVA DRVA v poljubni množini, cela aH žagana ■ V nedeljo, dne 21. januarja L I. ob 2. uri popoldne bo prodanih na dražbi več stoječih jesenov v ZALOGU pri STELETU. 322 l»BBMBBB№OBBBBBBBBBBBB~Baïï 263 • < ZAHVALA varni sorodnikom, prijateljem iu znancem, ki sc\ spremili nošo pokojno nenadomestljivo soprogo in mamico na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Nadalje se zahvaljujemo preča&titemu kanoniku g. S u 8 n i k u za mnogobrojne tolažilne obiske v njeni dolg; bolemi, zahvala tudi pevskemu dmStvu Slavec« in Št. Jakcb-skemu pevskemu odseku za pretresljive žalostinke in končno vsem za izraženo s^utje naea najprisrčnp.joa hvala ! Ljubljana, dne 15. januarja 1923. žalujoča rodbina Maček. 9 RBRSBPBBCRBBIH kakor jopice, zimsko pe-tr;!o, nstjavEce, rokavic® v velik« Izbûi pri Д. Šinkovk nasi. H. Soss Ljubljane, Mestni trg 19. Premog in 4l,i stalno v zalogi pri H. PelfK9 Ljubljana SurssfsKs "csî3 33. ?c!. ^SS. SkBadiSCe .»Balkaii>". da jim moremo zajameti redno brezplačno pošljanje našega lista. — Naš strokovni list Vam bo dobro služil pri nakupu in prodaji v tu- in inozemstvu, ker Vam bo nudil na eni strani točen pregled o vseh ponudbah, z druge po Vam olajšal sklepanje zvez z najboljšimi nabavnimi viri tu- in inozemstva. Pripravljeni smo v eni naslednjih številk našega lista popolno brezplačno sprejeti en oglas ter nam izvolito v ta namen navesti, kake vrste blago želite prodati ali kupiti v tu- ali inozemstvu. — Enkratno brezplačno uvr-ščenje oglasa se izvrši na prostoru, ki bo na razpolago. Strokovni list sSANITAS« bomo razposlali na 5000 tvor-ničarjev, trgovcev in izvoznikov v Nemčiji, Franciji in Holandiji ter Vas bo informiral o vseh vrstah trgovine. Še enkrat prosimo vse tvorničarje, trgovce in uvoznike, da nam javijo svojo adreso, in sicer najdalje do 15. !e-bmarj» 1923 na naše poslovno mesto R. WIESLER & CO., Tuzla ~ Bosna. Vafno za tmovce z usnjem in tevI$f f ЈШЕАХ v- rt.'' • k? fl m zajamčeno tjepremočljivo mazilo za ëevlje, neobhodno potrebno тл lovce, turiste in druge šporinike. GLAVNA ZALOGA ZA SLOVF.NIJOi -Ш.'Ш: llillMNA STO», cevuarna v ilnbUanl. виввввввааапвваввввввваа-аа^ввававааввтаавквлвхвввавааа Izdaja konzorcij »Slovenca«, Odgovorni urednik: Mihael MoSkerc v Ljubljani. Ako še niste, pošljite naročnino! Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.