3 830047 0 1 5500 Zdravstvo . Lesna • Gozdarstvo Praznujejo • Ljudje in dogodki • Kultura in jezik • Prgišče zgodovine • Razvedrilo • Spominjamo se jih leto: XLII avg.-sep. 2010 številka: 8 9 Cena: 5,80 EUR Poštnina plačana pri pošti Slovenj Gradec GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC D.D. Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, d. d., prvo v Sloveniji s CE certifikatom Drago Pogorevc, dipl. inž. str. V Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec smo veseli in ponosni, da je nam kot prvim v Sloveniji uspelo pridobiti pravico za označevanje naših proizvodov (masivni les s pravokotnim prečnim prerezom, razvrščenim po trdnosti) z oznako CE. Za to smo si prizadevali skoraj dve leti. In zakaj smo se odločili za pridobitev certifikata za rezan les, namenjen za nosilne gradbene konstrukcije (ostrešje in mostovi)? Evropska direktiva 93/68/EEC opredeljuje, da morajo biti vsi gradbeni materiali ustrezno certificirani. Za gradbeni les je to standard SIST EN 14081 1-4, ki natančno predpisuje metode razvrščanja lesa v ustrezne trdnostne razrede. Brez tega certifikata od 1. 9. 2009 omenjenih proizvodov ni več možno prodajati na teritoriju EU. To seveda velja tudi za območje Slovenije, vendar, čeprav je predpis že v veljavi, pri nas tega inšpekcijske službe še ne kontrolirajo. EC - certifikat kontrole proizvodnje 1404- CDP- 1593 nam omogoča označitev posameznih proizvodov z oznako GG-SG 1404-CPD-1593 C€ 10 RAZVRŠČENO V MOKREM STANJU C24 u,, «.«*«» Kaj pomeni oznaka CE na proizvodih? Ta oznaka sporoča, da je proizvod v skladu z vso ustrezno zakonodajo Evropske unije in se lahko trži in prodaja na celotnem območju EU. Z namestitvijo oznake CE na proizvod proizvajalec na lastno odgovornost izjavlja, da je le-ta usklajen z vsemi ustreznimi predpisanimi zahtevami, zlasti tistimi, ki zagotavljajo zdravje, varnost in zaščito okolja. Oznaka CE ne pomeni, da je bil proizvod narejen v evropskem gospodarskem prostoru, ampak navaja le, da je bil preverjen, preden je bil dan na trg, in da izpolnjuje predpisane zahteve. To pomeni, da je proizvajalec potrdil skladnost svojega proizvoda z vsemi ustreznimi bistvenimi zahtevami veljavnih direktiv ali pa ga je dal pregledati priglašenemu organu za ugotavljanje skladnosti. V našem primeru je ta pooblaščeni organ ZAG (Zavod za gradbeništvo), ki vsaj enkrat letno preverja naš sistem kontrole proizvodnje in razvrščanje lesa v ustrezne trdnostne razrede. Prvi pregled je ta organ opravil v juliju in Gozdnemu gospodarstvu Slovenj Gradec, d. d., kot prvemu v Sloveniji izdal odločbo štev.: 998/09-1593 O IZDAJI CERTIFIKATA KONTROLE PROIZVODNJE in EC - certifikat kontrole proizvodnje. Naši delavci, ki razvrščajo les na proizvodni enoti Žaga, so morali opraviti več seminarjev in sodelovati v delavnicah na FAG in ZAG, da so se pravilno naučili razvrščati les v trdnostne razrede, kot ga predpisujeta standarda SIST EN 14081 in SIST DIN 4074-1, ki navaja vse kriterije, ki odločilno vplivajo na trdnostni razred proizvoda. V ta namen smo vsa ključna delovna mesta v proizvodnji opremili z ustreznimi certificiranimi merili in pripomočki ter izdelali slikovne plakate, ki nazorno prikazujejo vrednost posameznega kriterija. Ves postopek certificiranja naših proizvodov moramo ustrezno voditi in te dokumente arhivirati za deset let, kar letno kontrolira pooblaščeni kontrolni organ. V primeru nepravilnosti lahko pride do odvzema pooblastila za izdajo izjjave o skladnosti CE. Celoten projekt certificiranja sem vodil spec. Drago Pogorevc, dipl. inž. str., ob izdatni pomoči Alje Zorman, dipl. inž. gozd., ki je oblikovno uredila osnovni akt, Priročnik notranje kontrole proizvodnje. V priročniku so natančno opisani vsi postopki notranje kontrole proizvodnje in način uporabe kriterijev razvrščanja ter tok ustrezne dokumentacije. Za vsako spremembo vsebine priročnika je potrebno obvestiti pooblaščeni organ ZAG - Ljubljana, izdati novo verzijo, staro pa ustrezno arhivirati. Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec je s pridobitvijo certifikata pridobilo: • urejen in predpisan način notranje kontrole proizvodnje; • usposobljen vodilni in proizvodni kader za proizvajanje kvalitetnih proizvodov; • metode spremljanja proizvodnje in sledljivost izdelka; • merila za reševanje reklamacij; • prilagajanje proizvodnje pravilom standardov EU in Direktive o gradbenih proizvodih (CPD), uskladitev zahtev Zakona o gradbenih proizvodih (ZGPro), Ur. I. RS, št. 52/2000; • osnovo za dvig cen za certificirane proizvode. * Informativni gozdarski storži v juliju in avgustu Gorazd Mlinšek, univ. dipl. inž. gozd (©Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Foto: Gorazd Mlinšek Za nami sta dva najbolj dopustniška meseca, kljub temu pa v koroških gozdovih in drugje v tem obdobju ni bilo dolgčas. V juliju je Korošice in Korošce kot tudi ostale ogrevalo sonce polovico dneva ali več sedemnajstkrat. Zelo toplo je bilo po 10. juliju, ko se je zrak segrel tudi do 34 °C. Tako je bilo tudi v času od 10. do 24. julija. V zelo toplem obdobju se je zrak nad 1000 metri nadmorske višine segrel celo do 23 °C (Rogla). Je pa hladen zrak zajel koroško nebo 26. julija. Ta dan je bila v Šmartnem pri Slovenj Gradcu izmerjena najnižja dnevna temperatura v juliju, in sicer 7 °C. Dež je razmočil koroško zemljo šestkrat v obliki rahlih pa tudi močnejših nalivov. Več kot polovico dneva je deževalo 4. in 24. julija. 30. julija 201 Oje na Kredarici zapadel sneg, naši vrhovi niso bili beli. V koroških gozdovih nalivi v sedmem mesecu niso povzročili kakšne večje škode. Škode pa ni povzročilo niti tresenje zemlje v Dravski dolini 25. julija 2010. Potres z epicentrom v bližini Mute so čutili na Muti in v okolici, v Dravogradu in v predelih proti Mariboru. Bolj moker je bil avgust. Od 3. do 16. avgusta 2010 je bilo na Gozdnogospodarskem območju Slovenj Gradec obdobje neviht. Nevihte so se navadno pričele v poznopopoldanskem ali večernem času. Zelo močni nalivi so bili predvsem v Zgornji Mežiški dolini. 3. avgusta seje neurje razbesnelo v Koprivni. Podivjal je Repov potok in s hudourniškim materialom delno zasul star hlev, dvorišče pri Potočniku in cesto proti Golobu. Zelo razdiralno mokro je bilo 5. avgusta v večernih urah v Javorju, še posebej pa v centru Črne na Koroškem, ki je bil več kot uro zalit z vodo. Po Javorju se je zaradi neurja sprožilo več zemeljskih plazov, bregove je prestopil Javorški potok, ki je v Črni na Koroškem s prinesenim materialom zadelal most. 27. avgusta je bilo pestro tudi v Mislinjski dolini, še posebno v Mislinji in njeni okolici. V večernih urah je v mislinjskem delu ostalo brez elektrike zelo veliko gospodinjstev. Močan veter je podrl drevo na elektrovod. Nevihtno obdobje je bilo tudi 27., 28., in 29. avgusta. Najnižje dnevne avgustovske temperature, izmerjene v Šmartnu pri Slovenj Gradcu, so bile od 7 do 19 °C, najvišje dnevne pa od 16 do 29 °C. Na Rogli se je v avgustu zrak segrel tudi do 20 °C. Zelo se je ohladilo 29. avgusta in sneg je pobelil Peco nad 1600 metri nadmorske višine. Včasih so bili gozdarji pozorni na namnožitev posameznih karantenskih bolezni v gozdu, predvsem pa na poškodovanost zaradi podlubnikov. Na Koroškem, predvsem pa v Mežiški dolini, pa se je drevje sušilo tudi zaradi industrijsko onesnaženega zraka (topilnica svinca v Žerjavu, železarna na Ravnah na Koroškem) Največji "sovražniki" oslabljenih gozdov, predvsem pa čistih smrekovih gozdov, so podlubniki še danes. Zaradi vse pogostejših vremenskih sprememb, predvsem pa segrevanja ozračja, so se zadnja leta pričeli množiti lubadarji tudi v višjih predelih. V preteklosti smo gozdarji evidentirali posamezna žarišča lubadark do nadmorske višine 800 metrov, izjemoma na toplih pobočjih tudi višje. Danes pa ugotavljamo, da se povečuje število lubadarskih žarišč tudi nad 1000 metri nadmorske višine. V posameznih predelih je vzrok za prekomerno namnožitev podlubnikov tudi nepravočasna sanacija po ujmah (vetrolomi, snegolomi) poškodovanih in uničenih delov gozdov, pa tudi slabo izveden gozdni red po končani sečnji. Vse več je škodljivih organizmov (glive, razne žuželke), ki negativno vplivajo na razvoj gozda. Posamezni organizmi postanejo za gozd nevarni in škodljivi, če se zaradi porušenega naravnega ravnotežja, ki ga največkrat z nepremišljenimi ukrepi povzroči človek, preveč namnožijo. Varstvo gozdov ima vse bolj pomembno mesto pri gospodarjenju z gozdovi. Gozdarji in drugi strokovnjaki (Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Biotehniška fakulteta Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire) izvajajo varstvo gozdov v poročevalski, diagnostični in prognostični službi, ki je povezana z Fitosanitarno upravo Republike Slovenije. Pomembno vlogo pri izvajanju varstva gozdov imajo tudi lastniki gozdov. S pravočasnim odkrivanjem poškodovanih in obolelih gozdov lahko v gozdnih sestojih preprečimo veliko škode. Delo si bomo gozdarji olajšali tudi s sistematičnim zbiranjem podatkov o Andrej Domen je splezal na smreke na Riflovemu vrhu in z njih nabral po gosenicah os zapredkaric poškodovane veje (junij 2010) posameznih rastlinskih in drugih boleznih v gozdu, s pravilnim ukrepanjem pri zatiranju teh in s spremljanjem strokovnih dognanj o njih doma in v tujini s pomočjo računalniško podprtega E-varstva gozdov. V projekt E-varstva je zagrizel strokovnjak za varstvo gozdov dr. Nikica Ogris (Gozdarski inštitut Slovenije), ki je po gozdnogospodarskih območjih analiziral pobude in nasvete za boljšo izvedbo in uporabo tega projekta. V OE Slovenj Gradec seje oglasil 10. avgusta. Po teoretičnemu razglabljanju o E-varstvu gozdov je z vodjem Odseka za gojenje in varstvo gozdov Gorazdom Mlinškom opravil še terenski ogled zdravstvenega stanja gozdov v Zgornji Mežiški dolini (osutost rdečega bora na Poleni pri Mežici, porjavelost javorovih listov na Tebru nad Črno na Koroškem). Julija 2010 je minilo eno leto, odkar so gozdarji ZGS OE Slovenj Gradec opazili spremembe barve krošenj na Riflovemu vrhu pri Prevaljah. V sestojih s prevladujočo smreko so se preveč namnožile ose zapredkarice, ki so smrekove krošnje prekrile z zapredki. Gosenice so opravile zrelostno žrtje. V poškodovanih gozdovih smo izvedli številne ukrepe za ugotavljanje številčnosti os zapredkaric in preventivno varstvena dela za obvladovanje le-teh. S spremljanjem stanja smo nadaljevali tudi v letošnjem juliju. Po aprilskem rojenju os Nadaljevanje na str. 4 Tine Hauptman in Dušan Jurc (oba z Gozdarskega inštituta Slovenije) na raziskovalni ploskvi na gredi velikega jesena v drevesnici Omorika (junij 2010) zapredkaric na smrekah nismo zasledili. V toplem julijskem obdobju so bili zelo aktivni veliki in mali smrekovi lubadarji. Zelo so jih privabljali feromoni v pasteh, lubadark na poškodovani površini v juliju še ni bilo. So se pa pojavile lubadarke na robu po osah zapredkaricah poškodovanega gozda ob starem žarišču v začetku avgusta. Lastnik se je takoj lotil sanacije žarišča. V avgustu je kar nekaj planincev poklicalo gozdarje in jih spraševalo, kaj se dogaja na grebenih Uršlje gore, Pece, Laneža, Raduhe in Olševe s smreko. Med njimi so bili tudi lastniki gozdov, ki so se že ustrašili, da so njihove gozdove napadle ose zapredkarice. Pojav rumenenja, rjavenja in osutja iglic na letošnjih poganjkih smrek je masovno povzročila gliva Crysomixa rhododendri ali slečeva rja. Slečeva rja se pojavlja, kjer rastejo dlakavi sleč, rjasti sleč in navadna smreka. Poleg vseh treh gostiteljskih rastlin mora biti v sestoju ali med posameznimi šopi smrek še velika vlažnost zraka. Vlage v avgustu ni primanjkovalo. Porjavele iglice so ali pa še bodo odpadle z letošnjih poganjkov. Prizadeta drevesa se ne posušijo, redkokdaj samo zelo slabo vitalna. Slečeva rja je prisotna tudi na Gorenjskem in na Obirju (Avstrija). Gozdarji javne gozdarske službe spremljajo tudi poškodovanost mladega gozda na vzorčnih ploskvah. V juliju je vodja odseka za gozdne živali in lovstvo Zdravko Miklašič s sodelavci pričel izvajati popis objedenosti mladja v gozdovih OE Slovenj Gradec na sedemdesetih popisnih ploskvah. Popise so izvajali tudi v avgustu, zaključili pa v septembru. Morda nas bo sodelavec Zdravko seznanil z namenom in rezultati popisov tudi v Viharniku. Gospodarjenje z gozdom se razlikuje od drugih gospodarskih panog. Pomembna sta trajnostni pristop in načrtovanje na dolgi rok. Rezultati načrtnega dela so opazni in uporabni čez desetletja. Za razvoj je bilo pomembno delo naših predhodnikov, ki so načrtno spoznavali gozdni prostor in v njem po korakih spoznavno tudi ukrepali. Med njimi je v slovenjegraškem gozdnogospodarskem območju Maks Sušek, nekdanji direktor gozdnega obrata v Radljah ob Dravi. Pri svojem delu je bil pravi vizionar. Poln energije je kot gozdarski upokojenec še danes. Širši javnosti je predstavil strokovno gozdarsko delo v svoji knjigi "Procesno dojemanje gozda na gozdnem obratu v Radljah ob Dravi" s poudarkom na podrobnem fitocenološkem kartiranju rastišč. V knjigi je opisal vizionarska dela gozdarskih strokovnjakov avtorja tega fitocenološkega popisa dr. Milana Piskernika, prof. dr. Dušana Mlinška, Franja Pahernika in drugih. Pri zbiranju podatkov za knjigo so mu pomagali gozdarji ZGS OE Slovenj Gradec. Med njimi je bil najbolj prizadeven Karel Hauser, nekdanji fitocenolog v območni enoti. 4. avgusta nas je obiskal Maks Sušek in nekdanjim sodelavcem podaril svojo knjigo s posvetilom. 11. avgust 2010 je bil zelo zanimiv dan. Ta dan so prišli na Območno enoto Slovenj Gradec direktor ZGS Jošt Jakša, vodja oddelka za tehnologijo Jurij Beguš, prof. dr. Boris Hrašovec iz zagrebške gozdarske fakultete, prof. dr. Maja Jurc iz Biotehniške fakultete, oddelka za gojenje in varstvo gozdov, vodja službe za varstvo gozdov Marija Kolšek in Miran Podlesnik (M PLUS) iz Maribora. Najbolj pisana družba je bila na Prevaljah. Na krajevni enoti sva Gorazd Mlinšek in Franjo Štern ob odsotnosti vodje KE Prevalje Janka Mikelna sprejela profesorico in profesorja entomologije, sodelavko Marijo in Mirana Podlesnika. Profesorjema smo predstavili problem namnožitve os zapredkaric. Zanimivo je bilo prisluhniti strokovnemu razglabljanju obeh strokovnjakov entomologije. Zelo poučen je bil terenski ogled na Riflovemu vrhu, kjer se je nam z ženo Darjo pridružil še lastnik gozda Albin Dretnik. Obljuba dela dolg, zato sem v teh Storžih objavil tudi junijske fotografije. Strokovno posvetovanje v z osami zapredkaricami naseljenem Riflovem gozdu; od leve proti desni: Dretnik, Boris Hrašovec, Albin Dretnik, Marija Kolšek, zadaj Miran Podlesnik in Maja Jurc Lesena hiša na Kozjaku Zdenka Jamnik, univ. dipl. inž. gozd ^ Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec V okviru študijskega krožka Lesena hiša na Kozjaku, ki je deloval v preteklih dveh letih na območju občine Muta, je nastala brošura, zapis dragocenih izkušenj, pričevanj in modrosti življenja v lesenih hišah. Zbirali smo izkušnje in znanja starejših ljudi, ki še živijo v lesenih hišah, ter mojstrov cepljenja in pokrivanja s šintli, tesanja tramov in izdelave ostrešij ruštov. Svoje vedenje o lesenih hišah so dodali tudi mladi in predstavnica šole, ki so v krožku aktivno sodelovali. LESENA HIŠA NA KOZJAKU Gradivo študijskega krožka V gradivu, ki smo ga oblikovali v času delovanja krožka, so zbrana pridobljena znanja o lesenih hišah, njihovi značilni zgradbi, predvsem pa izkustva in bogata pričevanja ljudi. Dodani so strokovni pogledi ter preizkušena spoznanja o času in izbiri lesa za gradnjo. Posebej sta zanimiva prispevka mojstra Franca Placeta o cepljenju in pokrivanju s šintli, ter njegove žene Berte Placet, ki v narečju opisuje lepoto in toplino življenja v leseni hiši. O lesu in prednostih lesene gradnje je v okviru projekta Pohorska eko-etno hiša, ki nam je bil predstavljen v poteku krožka, podala strokovno znanje Saša Lovrec iz Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec Energetski svetovalec Danilo Rebernik je med delovanjem v krožku v zloženko dodal strokovni prispevek o ekološki in varčni leseni hiši. Strokovni zapis o arhitekturnih značilnostih stavbne dediščine na podeželju ter prenovi in novogradnji je prispeval arhitekt Peter Požavko. Zloženka je nastala kot trud številnih sodelujočih v krožku. Namenjena je vsem, ki jih zanima stavbna dediščina, predvsem pa mladim, našim zanamcem, ki bodo črpali izkušnje iz modrosti naših prednikov. Publikacija je izšla v okviru Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Slovenj Gradec, in ob finančni podpori občine Muta, za kar se posebej zahvaljujem kot mentorica študijskega krožka. Zahvala tudi vsem članom krožka za sodelovanje in bogat prispevek k dvigu pomena dediščine našega kraja. Mentorica študijskega krožka Lesarski praznik v Nazarjah Marijan Denša, univ. dipl. inž. gozd ©Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Nazarje Foto: Tatjana Golob Nazarje so kraj v Zgornji Savinjski dolini, ki je nastal zaradi razvoja lesne industrije ob sotočju rek Savinja in Dreta. Pred drugo svetovno vojno Nazarij na zemljevidu ni bilo. Da bi označila povezanost razvoja kraja z gozdom in lesom, je občina Nazarje svojo turistično prireditev poimenovala Lesarski praznik. V letošnjem letu so le-to prvič uskladili s praznovanjem občinskega praznika, ki so ga praznovali od 1. do 4. septembra. Tretja razvojna konferenca lesarjev Po osamosvojitvi je lesna industrija v Nazarjah oz. lesarska panoga v celotni Sloveniji zašla v veliko krizo, iz katere se ne zna izkopati. Da bi spodbudili razvoj predelave lesa v Zgornji Savinjski dolini in v državi kot celoti, so v Nazarjah pripravili že tretjo t. i. Razvojno konferenco lesarjev, vseslovensko srečanje lesarske panoge. V težavah se je treba vprašati, kako naprej, zato so na konferenco povabili tri referente, ki so predstavili svojo vizijo okrevanja lesne predelave v Sloveniji. Prvi je bil prof. dr. Franc Pohleven, direktor Tehnološkega inštituta za lesarstvo, raziskovalec, ki razvija nove postopke zaščite lesa in je velik promotor gozdarstva in lesarstva. Predstavil je pomen predelave in uporabe lesa za prihodnost. Poudarek referata je bil na tem, da je les nizkoogljični produkt. Za izdelavo določenega izdelka iz lesa, na primer hiše ali stola, je v primerjavi z drugimi materiali potrebno zelo malo energije, poleg tega pa v času njegove uporabe ta izdelek v sebi skladišči ekvivalent teže ogljikovega dioksida. Za boljšo prepoznavnost lesa se morajo lesarji povezati in znati les predstaviti javnosti. Srečanja seje udeležila tudi mag. Darja Radič, nova ministrica za gospodarstvo. V referatu "Spodbujanje lesnopredelovalne panoge - razvojne usmeritve in ukrepi na ravni države" je predstavila aktivnosti in ukrepe, ki si jih je "njeno" ministrstvo zadalo, da bi spodbudilo in omogočilo razvoj lesarstva. Zaveda se, da je les v Sloveniji strateška surovina, ki jo je Prikaz izdelave skodel (šintlov) treba predelati doma, in da je lahko sodobna in konkurenčna lesnopredelovalna industrija eden od nosilcev razvoja države. Lesna industrija ima kvalitetno surovino in marsikje sodobne postopke predelave. Tudi raziskovalna sfera razvija nove postopke in sodeluje z gospodarstvom. Narava predelave lesa je taka, da se les lahko predeluje blizu svojega izvora, torej na podeželju, kar omogoča bolj uravnovešen razvoj države. Žal je panoga premalo povezana in se premalo ukvarja z razvojem. Vlada je lesarsko predelovalno industrijo prepoznala kot eno ključnih za prihodnost slovenskega gospodarstva in jo uvrstila v osem sektorjev, ki so lahko s svojimi projekti deležni sredstev iz 185 milijonov evrov vrednega razpisa za razvojne centre slovenskega gospodarstva. V okviru Uredbe o zelenem javnem (ekološkem) naročanju bo vlada postavila zahtevek, da morajo gradbeni materiali in stavbno pohištvo vsebovati najmanj 30 % lesa. Tretji referent, Klemen Klemenak, predstavnik Štajerske lesne mreže (iz Avstrije) je predstavil primer dobre prakse, uspešno združevanje in povezovanje lesnopredelovalnih podjetij v partnerstvo za še boljše in uspešnejše rezultate. Kar je ne nazadnje še vedno slabost v našem okolju. Po referatih seje razvila zanimiva razprava. Nekateri so predstavljali probleme, drugi so se raje ukvarjali z rešitvami in vizijami. Predavanje in razstava Naslednji dan je za javnost predaval prvi referent, prof. dr. Franc Pohleven. Govoril je o pomenu lesa in lesne predelave za trajnostni razvoj Slovenije. Lešje bil v preteklih desetletjih premalo cenjen, "drugorazredni" material in je v očeh javnosti, torej porabnikov, izgubil na ugledu. Vendar je les dolgotrajen, vsestransko uporaben, energetsko varčen material in zato dolgoročno tudi poceni. Njegova uporabnost je neskončna. Kot raziskovalec se dr. Pohleven ukvarja s termično modifikacijo lesa, ki omogoča dimenzijsko stabilnost, poveča odpornost, trajnost in še kaj. Les lahko tudi utekočinimo. Zato si prizadeva, da bi javnost in stroka spoznali, da je v lesu Kviz "Kaj vem o gozdu?" Izdelava lesenih skled golaž. Žal vreme ni zdržalo do konca, a najbolj vztrajni so pod streho vseeno pozdravili jutro naslednjega dne. V prireditev so bile vključene številne stanovske in ljubiteljske organizacije oz. društva. Seveda tudi gozdarji nismo manjkali. Sodelovala sta tako Zavod za gozdove Slovenije OE Nazarje kot tudi Savinjsko gozdarsko društvo. V Nazarjah imajo z lesarskim praznikom smele načrte. Načrtujejo, da bo v prihodnje nazarski lesarski praznik postal vseslovenski lesarski praznik. Pogoje in izkušnje za to vsekakor imajo. prihodnost. V ta namen je ustanovil neformalno strokovno združenje Svet za les, ki združuje ugledne strokovnjake z različnih področij. Vse bolj prepoznavna razstava industrijskih, unikatnih in umetniških izdelkov iz lesa, imenovana Čar lesa, je njegov "otrok". Čar lesa je v mesecu maju v Cankarjevem domu v Ljubljani. Po predavanju je bila svečana otvoritev razstave enega izmed vidnih razstavljavcev na Čaru lesa. Lešje profesorja Antona Suhadolca tako očaral, da mu poleg matematike posveča največ časa. Je ljubiteljski zbiralec lesa, njegova zbirka obsega preko 850 vrst lesa z vsega sveta. V Nazarjah je razstavil 165 vrst lesa domačih in tujerodnih drevesnih in grmovnih vrst. Posebnost te razstave so ročno stružene krogle iz lesa. So lepe same po sebi, hkrati pa prikazujejo teksturo lesa v vseh prerezih. Zaradi asociacije na razstavo Čar lesa in čarobnost omenjenih krogel smo razstavo poimenovali Čarobnost lesa. V okviru te razstave (razstava v razstavi) smo pripravili še eno, in sicer ročno struženih skled iz lesa, vrhunskih izdelkov domačega oblikovalca - Jožeta Strmčnika Šlangerja. Obe razstavi je skoraj teden dni občudovalo številno občinstvo. Druge prireditve V Muzeju gozdarstva in lesarstva, edinem tovrstnem muzeju pri nas, je o težkem življenju gozdnih delavcev (olcerjev) v Zgornji Savinjski dolini predaval Aleksander Videčnik, starosta slovenskih narodopiscev. Učenci vseh šestih šol iz Otroške delavnice doline so se pomerili v kvizu "Kaj vem o gozdu?". Bilo je napeto, o zmagi pa so odločala dodatna vprašanja. Lesarji so se pomerili v športnih igrah malega nogometa, odbojke in balinčkanja, na prireditvenem prostoru je bil sejem izdelkov iz lesa in drugih naravnih materialov, mojstri domače obrti so prikazali izdelavo uporabnih in dekorativnih izdelkov iz lesa, poskrbljeno je bilo za otroško ustvarjalno domišljijo, za zabavno glasbeni program in seveda za Kviz "Spoznavanje drevesnih vrst" Mednarodni lesni sejem v Celovcu Saša Lovrec, inž. grad. Od 26. do 29. avgusta je v Celovcu potekal 51. mednarodni sejem Internationale Holzmesse, na katerem se je predstavilo 453 razstavljavcev iz 22 držav. Koncept sejma je ostal nespremenjen, predstavljena so bila vsa področja proizvodne verige: žagarske tehnologije, lesene konstrukcije in lesni proizvodi. Novost letošnjega sejma je bila ta, da si je bilo možno ogledati tudi stroje in orodja za mizarje in tesarje. Sejem je eden pomembnejših strokovnih sejmov za gozdarstvo in lesarstvo srednje in jugovzhodne Evrope. Razstavna področja so bila razdeljena na sklope: • gozdarstvo: razstavljavci so ponujali stroje za upravljanje gozdnih površin, gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest, gozdarska orodja, prikazane so bile tehnike za spravilo lesa, pripomočki za merjenje lesa, računalniške podpore; • žagarska tehnika: oprema oz. stroji za industrijske žage, tehnike za sušenje lesa; • lesna gradnja in lesni izdelki: sistemi lesne gradnje, obdelava lesa, orodje; • mizarski stroji in oprema; • transport in logistika: ponudniki storitev za cestni, železniški promet, izdelavo vozil, viličarji; • bienergija: prikaz tehnike presejevanja in mletja, zgorevanja, male elektrarne, energetski viri. V sklopu sejma so bili kongres lesne energije, mednarodni gozdarski in lesarski simpozij, mednarodno srečanje trgovine z lesom ter še nekaj spremljajočih programov. Sejem, gledan kot celota, predstavlja priložnost za srečanje s predstavniki panožnih podjetji iz vse Evrope in vzpostavitev kontaktov. Sejma smo se udeležili tudi predstavniki Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, d. d., in sicer z namenom: • seznaniti se z novitetami na področju opreme za gozdarstvo, natančneje s prikolicami za prevoz dolgih tovorov, ki bi bile primerne za logistične potrebe prevoza sten, izdelanih po MHM tehnologiji; • seznaniti se z dogovori o izdelavi ponudbe za signiranje žaganega lesa, razvrščenega po trdnosti, in z označevanjem z oznako C E - firma Grade Wood; • ogledati si stroje za izdelavo masivnih sten in ostrešja firme Hundegger; • ogledati si predstavitev kondenzacijskih sušilnic za konstrukcijski les firme Eberl; • obiskati poslovne partnerje in vzpostaviti nove stike na področju prodaje lesa; • pregledati novitete na področju lesne gradnje. Ljudje in dogodki Otvoritev planinskega muzeja v Mojstrani Vančy V soboto, 7. avgusta, je v Mojstrani na Gorenjskem potekala otvoritev Slovenskega planinskega muzeja. Otvoritve seje udeležilo preko 1500 planincev, gorskih reševalcev in ljubiteljev gora. Program je povezovala brhka domačinka, slavnostni govornik pa je bil predsednik države dr. Danilo Turk. O poteku dolgoletnih prizadevanj je spregovoril vodja projekta g. Miro Ržen, ki je poudaril, da je šele uspešen projekt zbiranja sredstev, ki so ga speljali planinci, pripeljal do realizacije odprtja muzeja. Planinski muzej (pridobljeno 9. 9. 2010 s spletne strani http://www.radio1.si/strani/Reg_Novice.aspx?RN=5931) Le malo pred vhodom je planinski zeliščni vrt Viharnik s 15-ietno tradicijo. Gotovo še sama urednica našega Viharnika, gospa Ida, ni vedela, da ima "podružnico" na Gorenjskem. Blagoslovitev obnovljene Predanove kapelice na Zelen Bregu Vančy V soboto, 17. julija, je bilo živahno pri Predanu na Zelen Bregu nad Ravnami na Koroškem. Sonce je sijalo na hribčke pod Strojno, godba na pihala je veselo igrala in cvetje ob obnovljeni kapelici se je poigravalo v lahnem vetriču. Kapelica stoji tik nad domačijo Amalije Borovnik, p. d. Predan. Postaviti jo je dal Močilnik, pradedek zdaj že preko sedemdeset let stare gospodinje. Vmes je že bila enkrat nekoliko pokrpana, zadnja leta pa jo je zob časa že dodobra načel. Tako se je gospodinja Amalija skupaj s hčerko in sinovi odločila, da jo obnovi. Najprej ji je sosed Anton Gostenčnik napravil novo streho iz šintlnov. Zidarska dela je opravil zidarski mojster iz okolice Dravograda. Okenca v linicah je brezplačno napravil Peter Štih iz Boštjana. Za poslikavo je poskrbel umetnik Milan Pongrac iz Dravograda, ki je za to priložnost pripravil tudi pisno brošuro o tej kapelici, prav tako pa je poskrbel za otvoritveni govor. Obred blagoslovitve je opravil župnik s Prevalj, iz fare, h kateri območje tudi spada. Na strani, obrnjeni proti domačiji, sv. Florijan skrbno bdi in varuje pred ognjem. Na drugi strani, obrnjeni proti pašnikom, sv. Jurij na konju ves mlad čuva živino na paši (poleg električnega pastirja). Na pročelju je upodobljen Jezus, dobri pastir z ovčicami. V notranjosti je postavljeno še prvotno veliko razpelo Križanega z novim pletenim vencem. Poslikan je tudi strop in v notranjosti sta še sliki sv. Stanislava in sv. Amalije. Zbrali so se sorodniki in sokrajani. Vsi so radostno zapeli zahvalno pesem, godba pa je z vedrimi melodijami vtis svečanosti še poudarila. Gotovo je prav, da pohvalimo požrtvovalnost in skrb vrle gospodinje Amalije Borovnik, da se lepi kulturni spomeniki, ki so sestavni del naše bogate kulturne dediščine, ohranijo in očuvajo za naše zanamce. Prepričan sem, da se bo mnogim popotnikom ob pogledu na lepo kapelico vsaj za hip ustavil korak in bodo morda razmislili o minljivosti našega življenja. Obisk Marka Kmecla Hubert Dolinšek, univ. dipl. inž. gozd. Obiskal nas je nekdanji direktor Gozdarskega inštituta, naš prijatelj Marko Kmecl, univ. dipl. ing. gozd., s soprogo. Konec avgusta smo se z njim odpravili v Radlje k našemu kolegu Maksu Sušku, kjer nas je gospa Sušek prijazno pogostila. Namen obiska je bil ogled Pahernikovih gozdov v Hudem kotu na Pohorju. Kolega Maks je skupaj s hčerko pokojnega lastnika Franja Pahernika, tudi univerzitetnega diplomiranega inženirja gozdarstva, ustanovil Sklad Franja Od leve: Jože Logar, Hubert Dolinšek, Maks Sušek, Marko Kmecl Pogovor dveh strokovnjakov Pahernika, ki je sedaj lastnik Pahernikovega posestva. Namen tega sklada je, da s sredstvi oziroma dohodkom štipendira študente gozdarstva in pospešuje raziskovalno dejavnost v teh gozdovih. Zasluga Maksa Sušnika je, da je po denacionalizaciji s hčerko pokojnega očeta Pahernika uspel ohraniti celovito gozdno posest in ustanoviti Sklad Franja Pahernika. S tem je postavljen trajni spomenik inženirju Paherniku, ki je bil prvi gozdar na tem območju, ki je prakticiral sonaravno gospodarjenje z gozdovi. Inženir Pahernik je bil vizionar, saj je gozdarska stroka sonaravni koncept gospodarjenja prevzela kot vodilno idejo šele po drugi svetovni vojni. Marku Kmeclu smo poleg gozdov pokazali tudi spomenike Paherniku, pohorski smreki ter pohorski družini, ki jih je iz pohorskega marmorja izdelal mariborski kipar Jiri Kočica po naročilu Maksa Suška. Kiparske umetnine in Pahernikove gozdove je skupaj z nami občudoval tudi naš prijatelj Jože Logar. Slovenski med je vreden zaupanja Andreja Kandolf, svetovalka, spec. za varno hrano pri JSSČ Med se uporablja že od nekdaj. Tisočletja je bil edino sladilo, kasneje so raziskovalci v njem našli še veliko drugih človeku potrebnih sestavin. Je odlično hranilo, krepčilo, pa tudi pomirjevalo; ker pa zavira rast bakterij in ima antioksidativne lastnosti, se uporablja tudi v ljudski medicini. Med, kot so ga proizvedle čebele, ne potrebuje dodatne obdelave, čebelar mu ničesar niti ne doda niti ne vzame. Je edino živilo živalskega porekla, ki ima praktično neomejen rok trajanja, če so izpolnjeni za to potrebni pogoji. Med sicer s staranjem izgublja svojo vrednost, če pa nanj gledamo kot na sladilo, bo pa tudi po več desetletjih boljše sladilo kot navadni sladkor. S staranjem medu biološko aktivne snovi počasi propadajo, hitrost pa je odvisna od temperature in drugih pogojev shranjevanja medu. Če ga shranjujemo pri sobni temperaturi, je uporaben vsaj dve leti, sicer pa precej več. Priporočljivo je, da ga shranjujemo zavarovanega pred svetlobo in vlago iz okolja. Med je najbolje shranjevati v suhem, hladnem in temnem prostoru. Vsak naravni med kristalizira. Hitrost kristalizacije je odvisna tudi od vrste medu; cvetlični med kristalizira veliko prej kot npr. akacijev. Če vam je med kristaliziral, nikar ne bodite nejevoljni. Lahko ste prepričani, da ste kupili naraven, kakovosten med. Kristalizacija medu je namreč popolnoma naraven pojav, ki se zgodi prej ali slej, ne povzroča nobenih kemičnih sprememb medu in ne vpliva na njegovo kakovost. Med, ki ga segrejemo na previsoko temperaturo, ne kristalizira več. Kristaliziran med utekočinimo v vodni kopeli, s tem da temperatura medu ne sme presegati več kot 40 °C. V nasprotnem primeru se bodo poškodovale ali celo uničile nekatere njegove sestavine, kot so encimi, hormoni, vitamini ... Med bo izgubil biološko vrednost, še vedno pa bo uporaben kot sladilo. Zato ga, če želimo, da se ohrani njegova biološka vrednost, ne damo v vroč čaj. Posebno je potrebno poudariti, da je med naravna sladka snov, ki jo čebele izdelajo iz nektarja cvetov, izločkov iz živih delov rastlin ali izločkov na živih delih rastlin. Čebele ga zberejo, predelajo z določenimi lastnimi snovmi, shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v satju. In samo to je med, čebelar mu ne sme ničesar odvzeti in ničesar dodati. Naloga čebelarja je, da med " prestavi" iz satja v ustrezno embalažo, pri tem pa skrbi, da ohrani njegovo kakovost in s tem vse koristne sestavine. Slovenski čebelarji se trudijo, da pridelujejo med, ki je kakovostno in varno živilo. Takšno torej, ki za kupca ne predstavlja nobenega tveganja. Pri tem so jim v pomoč Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih sistema kliMI HACCP. Javna svetovalna služba v čebelarstvu za čebelarje organizira tudi usposabljanja na to temo, katerih se je do sedaj udeležila več kot polovica slovenskih čebelarjev. Slovenskim čebelarjem so pri pridelavi medu v pomoč tudi analize v laboratoriju za interno kontrolo medu na ČZS. Vsak čebelar na lastno željo odda v analizo med, kjer se preveri njegova kakovost in varnost. V Sloveniji, kot tudi v Evropski skupnosti, velja Pravilnik o medu, v katerem so opisani kriteriji sestave medu, katerim mora zadostiti vsak med, ki se daje v promet. Analize medu v laboratoriju na ČZS kažejo, da je slovenski med kakovostno in varno živilo. Navadno so rezultati vrednosti analiz v dovoljenih mejah, še celo več, rezultati kažejo precej višjo kakovost, kot jo zahteva evropski Pravilnik o medu. Tudi Veterinarska uprava RS v okviru nadzora nad ostanki zdravil v medu le-teh v slovenskem medu v letu 2009 ni našla. Slovenski med kontrolirane kakovosti V želji ponuditi med, ki bo po kakovosti enak medu v panju, so slovenski čebelarji že leta 1999 uvedli kontrolirano pridelavo medu. Kozarec medu kontrolirane kakovosti je označen s prelepko kolektivne blagovne znamke Slovenski med kontrolirane kakovosti. Glavna zahteva te vrste pridelave je ohraniti prvinsko kakovost medu in jo ponuditi porabniku. To zagotavlja v prvi vrsti čebelar sam. Vzpostavljen je tudi interni nadzor z vključenim nevtralnim laboratorijem. Poleg tega omenjeni sistem dokumentirano zagotavlja nedvoumno sledljivost, kar danes v trgovini srečate le redko. Vsak kozarec takega medu ima namreč svojo tekočo številko, ki omogoča popolno sledljivost. Poleg imena čebelarja, ki je tak med pridelal, lahko porabnik dobi za vsak kozarec točno informacijo, kdaj in kje je bil med pridelan, kar je velika razlika od deklaracij nekaterih medu, ki se jih da kupiti na slovenskem tržišču. Na nekaterih od njih piše: • Mešanica medu iz držav članic EU; • Mešanica medu iz držav, ki niso članice EU; • Mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU. Pri teh ne vemo torej niti tega, iz katere države izvirajo, kaj šele, da bi bila zagotovljena takšna sledljivost, kot jo zagotavljajo slovenski čebelarji. V letu 2009 so slovenski čebelarji omenjeno znamko Slovenski med kontrolirane kakovosti nadgradili še z nacionalno zaščito, tako da so pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaščitili Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Še ena prednost slovenskega medu Slovenski med pa ima še eno prednost v primerjavi s tujim. Pride praktično neposredno iz panja v roke potrošnika, kar je zelo pomembno, saj se pri neustreznih prevozih kakovost medu lahko zmanjša. Poleg tega je pomembno, da uživamo med iz okolja, v katerem živimo, v nasprotnem primeru se poveča možnost pojava alergij. Z uživanjem slovenskega medu tudi aktivno skrbimo za okolje, v katerem živimo, saj s tem podpiramo slovensko čebelarstvo, katerega glavni namen je opraševanje rastlin in s tem ohranjanje ravnovesja v naravi. Slovenski čebelarji si želimo, da bi slovenski potrošniki spoznali te prednosti, ki jih nudi naš med, ki je kakovostno in dragoceno živilo. Kozarec za slovenski med Zavedamo se, da slovenski čebelarji ponujamo kakovostne izdelke, ki imajo tradicijo in ki jih ima večina za živila, ki niso samo hranila, saj so naravna in zdrava. Prednost čebeljih pridelkov je prav želja ljudi po zdravem načinu prehranjevanja. Ta pa se prej ali slej pojavi pri vseh. V letu 2008 je Čebelarska zveza Slovenije uvedla tipiziran kozarec za slovenski med. Vanj se lahko polni samo med slovenskega izvora. Na ta način se naš med že na prvi pogled loči od uvoženega medu! Poiščite torej tako označen med, saj boste gotovo kupili kakovostno in varno živilo. Vrste medu Nikar ne bodite začudeni, če bo akacijev med, ki ga boste kupili v Primorju, drugačen od akacijevega medu, ki ga boste kupili na potepanju po Pomurju. Slovenija je namreč zelo raznolika dežela in posledica te raznolikosti je tudi pestrost slovenskega medu. Med v glavnem sicer sestavljajo sladkorji, poleg tega pa vsebuje tudi veliko ostalih snovi. Že majhne spremembe v količini organskih in rudninskih snovi mu spremenijo barvo, vonj, okus in aromo. Tako imamo v Sloveniji veliko različnih vrst medu: od svetlega do temnega z vsemi njihovimi značilnostmi. Vrste medu so dobile imena po rastlinah, na katerih čebele nabirajo medičino oz. sladke sokove. Te so pri nas akacija, lipa, smreka, hrast, kostanj, hoja, oljna ogrščica, žajbelj, ajda ... In od tod tudi toliko različnih vrst medu: akacijev, lipov, smrekov, kostanjev, hojev, regratov ... Pridobivanje vrstnega medu v Sloveniji spodbujamo tudi z ocenjevanji, kjer vrstno bolj čisti med prejme višje število točk. Čebelarstvo Zanimivosti in obvestila j Bliža se jesen Janez Bauer September je res zadnji mesec poletja, ampak čebele se že pripravljajo na mrzle dni. S krmljenjem čebel za zimsko zalogo moramo v prvih dneh septembra zaključiti. Do gospojnice je cvetela ajda in tam so si včasih čebele nabrale dovolj medu za hude zimske dni. Sedaj, ko ajde več ni, jih je potrebno dokrmiti s sladkorno raztopino. Za dokrmljenje lahko uporabimo invertno raztopino že pripravljenih sladkorjev ali pa sladkor, ki ga sami zmešamo z vodo in s tako raztopino nahranimo čebeljo družino. Vsaka čebelja družina mora imeti 12 do 15 kilogramov zaloge za zimo in prihodnjo pomlad. Zaloge mora biti dovolj do aprila. Medeni viri bodo tako bogati, da bo čebelja družina lahko preživela z donosom medu iz narave, šele sredi pomladi prihodnje leto. Do takrat pa morajo imeti v zalogi dovolj sladkorne raztopine. Naša čebela kranjska sivka je po svoji naravi zelo varčna. Kadar ni donosa medičine v panj, tudi matica ne zalega. Prav tako preneha z zaleganjem, ko se zaloge medu zmanjšajo pod 5 kilogramov. Zato je za nagel razvoj čebelje družine v pomladnem času zelo pomembno, da ima dovolj hrane v rezervi. Od tega so odvisni pomladanski razvoj, moč in tudi količina nabranega medu v prihodnjem letu. Res se čebelarjevo leto prične v avgustu, ko s hranjenjem pripravimo čebeljo družino za prihodnje leto. Krmljenje čebel se opravi zvečer ob mraku, ko čebele ne izletavajo več. Takrat se nam pa rado kaj sladkorne raztopine polije, kar lahko povzroči rop v tej družini v prihodnjih dneh. V brezpašnem obdobju čebele rade stikajo okrog sosednjih panjev in iščejo vire hrane. Na vhodu v panj stojijo čebele stražarke, ki vsako tako čebelo preženejo, se z njo stepejo in jo včasih tudi umorijo. Kadar pa se nam polije sladkorna raztopina v ozadju panja in če imamo povrh še slabo, bolno čebeljo družino, druge čebele to kaj hitro odkrijejo in tako družino z vso silo napadejo. Na bradi panja pri vhodu se razvije silovit boj za preživetje, v katerem pomre ogromno čebel. Slabotna čebelja družina se težko brani pred silovitim napadom in roparice kmalu vdrejo v panj. Najprej uničijo matico in takrat se čebelja družina preneha braniti. Pot do medenih zalog je odprta in roparice poberejo vse medene zaloge in uničijo vse čebele v tistem panju. Tak silovit rop se kaj hitro prenese tudi na sosednje panje in čebelarje kaj hitro ob vse čebelje družine v čebelnjaku. Kako pomagati? Za rop je vedno kriv čebelar sam! Ali ima polito sladkorno raztopino in s tem privabi tuje čebele ali pa ima slabotne in bolne čebelje družine. Tudi čebelje družine brez matice so hitro na udaru roparic. Ob pričetku ropa, ko vidimo, da je čebelja družina že napadena, je najbolje, da tak panj zapremo in odnesemo drugam. Na to mesto pa postavimo prazen panj, ki je odprt spredaj in zadaj. Tako čebeljo družino obvezno preglejmo, da ugotovimo, če še ima matico in če je dovolj močna, da bo prezimila. Kadar pa roparice že vdrejo v panj, ni druge rešitve, kot da iz njega poberemo vse satovje in ga nekam shranimo. Panj pustimo odprt spredaj in zadaj. Tako bodo roparice letele skozi panj in ne bodo našle nobenega medu in neuspešen rop bo v četrt ure končan. Takrat tudi ni bojazni, da bi se nadaljeval v sosednjih panjih. Tak panj čez kak dan zapremo, očistimo in razkužimo, vanj pa ne naselimo kake druge družine. Počakamo na prve roje spomladi. Zato vedno zazimimo močne in zdrave čebelje družine, ki se bodo uprle vsakemu poskusu ropa in bodo lahko preživele težke zimske čase. Od leve: Damir Ocepek, Rok Barbič in Lovro Vreš S kajakom od izvira do izliva Drave Ajda Vasle Na začetku počitnic sta Mežičana Rok Barbič in Damir Ocepek na “Avanturističnem večeru ob Treski" predstavila svoje nenavadno potovanje po reki Dravi navzdol. Športnika sta pot od izvira do izliva Drave opravila že leta 2005, a sta male in velike skrivnosti potovanja v dveh čolnih preko petih držav razkrila šele zdaj. Drava izvira na Toblaškem polju v Italiji in seveda kar nekaj kilometrov začetnega toka ni plovna, nato pa do Spitala plovba brez spremstva ni dovoljena, zato sta mlada športnika ta del poti ob reki opravila s kolesi po kolesarski stezi R1, ki poteka od izvira do Dravograda. Čeprav sta bila v kajakih oba bolj kot ne začetnika, sta od Spitala do izliva Drave v Donavo pri kraju Aljmaš pot preplula z vmesnimi postanki na kopnem za počitek in izogibanje hidroelektrarnam. Kaj vse se je godilo vmes, pa so lahko slišali le obiskovalci, ki so se odzvali povabilu Društva Literarno gledališče Treska Mežica. Damir Ocepek in Rok Barbič sta pripoved o dogodivščini izdatno podprla s fotografijami, večer pa je organiziral in program povezoval Lovro Vreš. Veterina » Epilepsija Martina Sušeč Valentar, dr. vet. med, VP Slovenj Gradec Epilepsija je najpogostejša nevrološka bolezen pri psih, ki se pojavi zaradi nepravilne dejavnosti možganskih celic (pretirana vzdraženost) in posledično se pojavijo epileptični napadi. Ti se navzven kažejo zelo različno, odvisno od tega, na katerem mestu na možganih je prišlo do napake. Če se simptom pojavi samo enkrat, še ne govorimo, da ima žival epilepsijo. Zagotovo lahko to trdimo šele, ko se napadi večkrat ponovijo. Epilepsija se lahko pojavi tako pri psih kot pri mačkah Znaki epileptičnega napada Najbolj značilen simptom epilepsije je epileptični napad. Sam napad nastane zaradi nenormalnega izbruha električnih impulzov v možganih. To se pri živali pokaže kot: - nastanek mišičnih krčev, veslanje z nogami, ležanje na boku; - izguba zavesti; - slinjenje, izbuljene oči; - stokanje; - defekacija in uriniranje. Seveda pri teh znakih ni nujno, da gre za epileptični napad, lahko gre za srčno okvaro, sladkorno bolezen, motnje v uravnavanju elektrolitov ali kaj podobnega, zato je nujen obisk pri veterinarju, ki žival pregleda in presodi, ali gre res za epileptični napad in s tem posledično za epilepsijo. Epileptični napadi so lahko zelo nepredvidljivi. Včasih se pojavljajo redno, včasih z daljšimi ali krajšimi razmiki, vzorec pojavljanja ni nujno stalen. Nekateri psi čutijo, kdaj se bo napad pojavil in to na specifičen način pokažejo. Takrat pogosto poiščejo bližino lastnika. Večina takih napadov traja 1-3 minute. Včasih napadi ne zajamejo celega telesa in jih hitro zamenjamo za druge živčne motnje. Po napadu je obnašanje živali različno. Nekateri enostavno vstanejo in ne kažejo nobene spremembe v obnašanju, nekateri pa so še več ur zmedeni, pri hoji jih zanaša, zaletavajo se ob ovire in ne vidijo predmetov pred sabo. Večina napadov se zgodi, ko živali počivajo in so sproščene. Pogosti so zvečer in ponoči, redkeje pa v fazi aktivnosti in vznemirjenja tekom dneva. Navadno se kažejo z vedno enakim specifičnim vzorcem, značilnim za posameznega psa. Poznamo dve vrsti napadov: • generalizirani: električni izbruh zajame celotno možgansko skorjo, pojavijo se mišični krči, motnje mišičnega tonusa (nenadni padci), pogosto je slinjenje, defekacija in uriniranje, žival seveda pade v nezavest; • parcialni (delni); električni izbruh je omejen le na določen del možganske skorje (ima svoje epileptično žarišče), žival je pri zavesti, lahko je zmedena, pojavijo se mišični krči in motnje čutil (tipa, voha, sluha in vida). Vzroki za nastanek epilepsije Epilepsija lahko nastane kot posledica okvare možganskega tkiva zaradi nepravilnega razvoja možganov ali zaradi vnetij možganovine, tumorjev, poškodbe možganovine ob porodu ali možganske kapi. Epilepsijo lahko sprožijo bolezni ledvic, jeter, ščitnice, nepravilnosti v ravni krvnega sladkorja ali kalcija, močnejši telesni napori in nezadostna preskrba možganov s kisikom. Pri marsikateri živali lahko vzrok za bolezen ostane nepojasnjen. Kadar s preiskavami ne ugotovimo nobenega organskega vzroka za pojav napadov, govorimo o idiopatski ali primarni epilepsiji. Primarna epilepsija je pogosto dedna. Pregled in zdravljenje Žival je treba peljati k veterinarju in jo zelo natančno fizično in predvsem nevrološko pregledati. Predvsem je pomembno, da se ugotovi, da ni vzrok organska tvorba v možganih. Preiskave so krvne, urinske, oftalmološke, tudi rentgenske in nevrološke. Praviloma so pri epilepsiji rezultati vseh teh preiskav negativni. Ker pa so včasih lahko vzrok za epileptične napade tudi možganski tumorji, te ugotavljamo s specialistično magnetnoresonančno ali CT preiskavo. Če je vzrok organska tvorba, je potrebno odstraniti morebitni tumor, če pa je vzrok kje drugje, je potrebno preprečevati epileptične napade oz. jih čim bolj zmanjšati. Zdravljenje epilepsije je nujno potrebno, kajti epileptični napadi poškodujejo možgane, poleg tega pa lahko med napadom pride do raznih nesreč (npr. če pes ravno plava v vodi, se lahko ob napadu utopi). Z zdravljenjem pričnemo, če: • napad traja dolgo in ogrozi življenje živali; • se v kratkem časovnem intervalu pojavi večje število napadov; • se pojavi več kot en napad na mesec; se število in čas trajanja napadov večata; • je pri diagnostiki odkrita kakšna progresivna poškodba, ki vodi do nastanka krčev. Žival zdravimo z zdravili za zdravljenje epilepsije ali antiepileptiki. Nadvse pomembno je, da se zdravila jemljejo redno in tako je možnost za zmanjšanje epilepsije zelo verjetna. Epilepsija pri psih redko mine sama po sebi. Z zdravili kontroliramo pojavnost epileptičnih napadov, da le-ti ne zmanjšujejo kvalitete življenja našega ljubljenčka. Psu, ki prejema zdravila, zagotovite redne preglede pri veterinarju, da pravočasno ugotovimo morebitne stranske učinke terapije. Veliko psov z epilepsijo živi polno in lepo življenje. Foto: Polonca Jakob Krejan Letni program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini Za ZZV Ravne pripravila Helena Pavlič Vlada Republike Slovenije je 22. 7. 2010 na 92. redni seji med drugim obravnavala tudi letni program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini za leto 2010 in poročilo o izvajanju programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini v letu 2009. Po obravnavi gradiv je s sklepom sprejela letošnji program, prav tako pa se je seznanila s poročilom o izvajanju ukrepov v lanskem letu. Predvidena sredstva za izvedbo letnega programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini so na proračunski postavki Ministrstva za okolje in prostor v višini 924.501,00 EUR, za zdravstvene ukrepe pa na postavki Ministrstva za zdravje v višini 64.050,00 EUR. Letni program ukrepov je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Občino Mežica in Občino Črna na Koroškem, njegovo pripravo pa je v skladu z 10. členom Odloka o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini (Ur. I. RS, št. 119/07) koordiniral Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem. Izhodišča za letni program ukrepov in plan za tekoče leto V preteklih letih je bilo največ ukrepov usmerjenih v zmanjšanje vsebnosti prahu v bivalnem okolju ljudi. Prav s svincem kontaminiran prah in zemlja sta faktorja, ki naj bi v največji meri prispevala k povišanim vsebnostim svinca v krvi otrok. Majhni, s svincem obremenjeni delci se lahko nahajajo v stanovanjih, na dvoriščih, igriščih, v sadju in zelenjavi, igračah ... ter vstopajo v telo preko vdihavanja in prehrane. Rezervoar teh delcev so prašne usedline in zgornja plast tal, kjer je v okolju deponiranega največ svinca. Najbolj intenzivno je dviganje prahu z nepokritih makadamskih površin, ki so obremenjene s prometom, zato je bil v preteklih letih poudarek na ustreznem prekrivanju teh površin. Na ta način je bilo asfaltiranih precej makadamskih površin in z letom 2010 so vzpostavljeni pogoji, ko je smiselno pričeti z rednim čiščenjem onesnaženega prahu, ki se na teh cestah nabira. V letu 2010 je zato predviden pričetek izvajanja sistematskega čiščenja utrjenih površin v krajih občin Mežica in Črna na Koroškem. Planiran je tudi pričetek postopkov nabave namenskih vozil za mokro čiščenje utrjenih površin, kar bo v bodoče obema občinama omogočalo ustrezno izvajanje rednega mokrega čiščenja utrjenih površin v lastni režiji ter tudi postopno prilagoditev celotnega režima vzdrževanja cest v smislu čim manjše obremenitve s prahom. Poseben poudarek ostaja tudi na objektih in območjih, kjer je večja koncentracija otrok, zato je predvidenih več ukrepov, npr. ureditev okolice osnovnih šol, sanacija fasad in ureditev otroških igrišč. Nadaljevali se bodo tudi preostali ukrepi: asfaltiranje makadamskih površin, dopolnila varovalna prehrana otrok, ureditev varnih vrtov, ureditev zelenih prevlek na golih površinah, monitoring zraka, tal in krvi ter kontinuirano informiranje izpostavljenega prebivalstva. Meritve vsebnosti svinca v krvi otrok v zadnjih dveh letih so pokazale, da se koncentracije počasi nižajo, kar pomeni, da so ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti svincu in vnosa svinca v telo uspešni. Ostaja grožnja širjenja obstoječih emisij (topilnica svinca, tovarna akumulatorskih baterij, predelava jalovine v gradbeni material), kar bi lahko znižalo učinek izvedenih ukrepov. Nadzor v tem delu je potrebno zadržati ne samo z merjenjem emisij, ampak tudi z aktivnimi ukrepi za njihovo zmanjševanje. Namen programa je znižati tveganje za zdravje otrok, indikator uspešnosti pa je koncentracija svinca v krvi otrok. Da bi govorili o uspehu, mora biti le-ta nižja od 100 g/l pri 95 % predšolskih otrok iz Zgornje Mežiške doline. Uspeh je možno doseči samo z nadaljevanjem zastavljenih ukrepov in s sočasnim preprečevanjem širjenja obstoječih emisij. Več informacij na spletni strani http://www.sanacija-svinec.si/ Mlečni izdelki kot dopolnilna dejavnost na kmetiji Kralj Danijela Zaveršnik, dipl. ing. gozd. Kmetija Kralj (Miklavc) leži na nadmorski višini 915 metrov na Janževskem Vrhu v občini Podvelka. Kmetija se nahaja pod cerkvico sv. Janeza, ki ni le turistična znamenitost, ampak je v njej in njeni okolici vir zdravilne energije. Energetsko sevanje so označili kot blagodejno in zdravilno. Učinek tega sevanja se čuti kot toplota ali kot mravljinčenje po udih oz. v predelu bolečine. Do cerkvice in kmetije Kralj se lahko pripeljete iz Podvelke ali iz Vuhreda proti Ribnici na Pohorju. Družina Miklavc: gospodar Janez, žena Majda, hčerki Alja ter Alina Na kmetiji živijo tri generacije: babica in dedek ter mladi gospodar Janez z ženo Majdo in hčerkama Aljo in Alino. Oba z ženo sta zaposlena doma na kmetiji, ukvarjata se z živinorejo in predelavo mleka, kar je za tako mlado družino občudovanja vredno. Najstarejša hči Alja obiskuje drugi razred osnovne šole, Alina pa je letos pričela obiskovati vrtec. Kmetija Kralj obsega 16 hektarjev travnate površine, v večini je to strm, hribovit teren, nekaj pa je tudi gozda. Na kmetiji so se včasih ukvarjali z oddajo mleka, imeli so 25 krav molznic, a pomanjkanje krme ter posledično kupovanje hrane za živino v dolini je vodilo do prevelikih stroškov, posledica tega pa je bilo zmanjšanje števila krav. Tako imajo sedaj 15 krav molznic, skupaj 40 glav govedi s teleti vred. Slaba odkupna cena mleka pa jih je vodila do poskusa zaslužka v domači kuhinji. Gospod Janez je pričel izdelovati jogurte, najprej za svoje potrebe, in ker so mu dobro uspevali, se je odločil, da poviša dodano vrednost mleku in odpre dopolnilno dejavnost. Tako z Majdo predelata približno 1/3 mleka mesečno za mlečne izdelke, ostalo pa oddata vsaka dva dni Kmetijski zadrugi Vuzenica, in sicer ca. 100.000 litrov mleka letno. Iz mleka izdelujeta naslednje mlečne izdelke: navadni probiotični jogurt, sadni jogurt (jagodni, borovničev in orehov), skuto, sir, sir za žar, kefir, sirotko, kislo smetano, kajmak, kislo mleko. Domači proizvodi iz mleka Z dobrim odzivom kupcev, pretežno so ti kupci tisti, ki iščejo domače izdelke brez umetnih konzervansov, si v prihodnje želita povečati proizvodnjo vseh izdelkov. Njihova vodilna izdelka sta jogurt (vseh okusov) in skuta. Trenutno proizvedejo 500 do 600 jogurtov (vseh okusov) ter 40 do 50 kg skute tedensko. Delo zahteva pridne roke. Vse se pakira ročno in velikokrat se delo zavleče v noč, saj je potrebno vsak izdelek stehtati, opremiti z etiketo oz. deklaracijo (datumom) ter pravilno nadeti pokrov na lonček. Ob povečanem naročilu priskočita na pomoč ženina mama Marjana in teta Sonja, Janezova mama Štefka pa poskrbi, da so njihovi želodci polni. Sirarna se nahaja v kletnih prostorih in je narejena po standardu Haccap, mleko pa jim pregledujejo dvakrat mesečno. Poleg sirarne se nahaja tudi mala prodajalna. Sedanje kapacitete naročil zahtevajo dva do tri dni dela, nekaj časa pa zavzame tudi razvoz naročenih izdelkov ter nabava embalaže, ki jima povzroča precej preglavic, saj je težko najti dobavitelja za tako majhno količino. In kje je možno izdelke dobiti: - na kmetiji Kralj po telefonskem naročilu - v mobilni trgovini LAS MDD - v trgovini LAS MDD v mestni pasaži v Slovenj Gradcu - vsako soboto od 8. do 11. ure na tržnici Muta (v brunarici pri gasilskem domu na Muti) Po predhodnem naročilu večjih skupin pripravijo tudi degustacijo mlečnih izdelkov. Noben turist ne gre lačen od hiše, njihovi izdelki pa so že romali tudi v Beograd, Zadar, Nemčijo ... Ob tako natempiranem urniku pa si radi privoščijo tudi kratek oddih in takrat delo prevzameta Janezova mama in nečakinja. Zanimalo meje, kdaj poleg vsega dela najdejo še čas za družino, za sebe. Gospodar Janez od novembra do marca igra košarko, žena obiskuje aerobiko, veze in zelo rada tudi bere. Pozimi pa smučajo na bližnjem smučišču v Ribnici. Kmetija Kralj je lahko lep vzgled drugim, saj se v tem kmetijstvu nenaklonjenem času zelo dobro prilagajajo trgu, kljub temu pa še vedno najdejo čas zase in za družino. Gospodu Janezu in gospe Majdi se zahvaljujem za gostoljubje in jima želim še naprej toliko pozitivne energije, predvsem pa, da jima volje in idej nikoli ne bi zmanjkalo. Cerkev sv. Janeza na Janževskem Vrhu Srečanje diplomantov prve generacije gozdarske srednje šole Diplomanti prve generacije srednje gozdarske šole se vsako leto srečujemo v Ljubljani Pri Mraku. Prva generacija seje šolala v Ljubljani od 1948. do 1952. leta, prvo leto pa del tudi v Mariboru. Generacija je bila številčna, saj je slovensko gozdarstvo po drugi svetovni vojni nujno potrebovalo izobražen kader. Diplomanti prve generacije so sčasoma zasedli vodilne položaje v slovenskem gozdarstvu. Hubert Dolinšek Diplomiralo nas je 106, od tega je slaba polovica še živih, od katerih se nas našega srečanja vsako leto udeleži vsaj pol. V našem gozdnogospodarskem območju smo iz prve Diplomanti prve generacije gozdarske srednje šole generacije delali Milan Čurin, Karel Dretnik, Jože Logar, Slavko Gros, Janko Potočnik in Hubert Dolinšek. Prvi generaciji želimo, da bi se še dolgo srečevala Pri Mraku. Miran Čurin je poskrbel, da so vsi dobili enake kose torte Zdravstvo 10. september, svetovni dan preprečevanja samomora Marijana KašnikJanet, univ. dipl. soc., Jerneja Lorber, univ. dipl. soc. ped., Nina Pogorevc, univ. dipl. soc., Branka Božank, univ. dipl. soc. del., Zavod za zdravstveno varstvo Ravne li l. iiiiimlAidj.ujjii fm Sumili:hu: jjii Oi^iiiuUii Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da zaradi samomora umre na leto približno milijon ljudi, kar pomeni skoraj 3000 ljudi dnevno ali eno smrt vsakih 40 sekund. Na vsak uspešno izveden samomor pa pride še vsaj 20 poskusov prekinitve življenja. Samomor se v starostni skupini med 15. in 44. letom uvršča med tri najpogostejše vzroke smrti. Geslo letošnjega svetovnega dneva se glasi: "Mnogo obrazov, mnogo krajev: Preprečevanje samomora po vsem svetu". Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP) in Svetovna zdravstvena organizacija zagovarjata in spodbujata preventivo samomorilnega vedenja, zagotovitev primerne obravnave in spremljajoče skrbi za ljudi, ki so poskušali storiti samomor, prav tako pa tudi odgovorno poročanje o samomorih v medijih. Ker je samomorilnost pogostejša ob socialno-ekonomskih, družinskih in osebnostnih krizah, moramo biti v današnjem času še toliko bolj pozorni. Med drugimi ukrepi je zelo pomembno, da so preventivne aktivnosti vladnih in nevladnih institucij dostopne in kakovostne. Neprecenljivi so tudi posamezniki in lokalna skupnost, ki znajo in zmorejo prepoznati stisko drugih, se nanjo odzvati in pristopiti na pomoč, pokazati razumevanje, se pogovarjati, poslušati. To je le nekaj pristopov, ki jih lahko nudi vsak od nas in s tem pripomore, da se zmanjša občutek, da za težave ni rešitve. Samomor na Koroškem V zadnjih petih letih je na Koroškem zaradi samomora umrlo 96 ljudi, od tega 84 moških in 12 žensk. Koeficient samomorilnosti (število samomorov na 100.000 prebivalcev) je bil v letih 2005, 2007 in 2008 nižji kot v prejšnjih letih in seje gibal med 19 in 25 smrti na 100.000 prebivalcev, medtem ko je leta 2006 in 2009 porasel. Podatki za leto 2009 kažejo, da je v tem letu storilo samomor 17 moških in 4 ženske, kar pomeni 29 smrti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev. Koeficient samomorilnosti v Sloveniji se je iz lanskega leta prav tako rahlo povišal, in sicer z 20 (19,8) na 22 smrti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev. Podatki kažejo, da se samomori dogajajo v vseh življenjskih obdobjih. V zadnjih petih letih je na Koroškem zaznati največ samomorov v starostni skupini od 30 do 49 let (37 oseb) in od 50 do 64 let (28 oseb), sledijo samomori v starostni skupini nad 65 let (17 oseb) in v obdobju od 20 do 29 let (10 oseb). Razmerje med moškimi in ženskami je bilo v tem obdobju 7:1. Podatki glede upravnih enot kažejo, da je bilo v zadnjem petletnem obdobju največ samomorov v upravni enoti Radlje ob Dravi (41,7 %), sledita Ravne (22,9 %) in Slovenj Gradec (20,8 %) ter Dravograd (14,6 %). V letu 2009 izrazito izstopa UE Radlje, saj smo tam zabeležili 57-odstotni delež samomorov na Koroškem. Po podatkih Policijske uprave Slovenj Gradec je v obdobju od 1. 1. do 31. 8. 2010 storilo samomor 11 oseb, od tega 9 moških in 2 ženski. Lani je v istem časovnem obdobju storilo samomor 12 oseb. Aktivnosti na Koroškem, ki jih je pripravil ZZV Ravne v sodelovanju s številnimi partnerji Ozara Slovenija in Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem sta v sredo, 8. septembra 2010, organizirala strokovno-kulturni dogodek, ki ga je popestrila gledališka skupina Kulturnega društva Pameče-Troblje s predstavo Tunel, trgovina s samomorilskimi pripomočki. Zavod za zdravstveno varstvo Ravne, Mreža nevladnih organizacij za zdrav način življenja in Društvo joga v vsakdanjem življenju so s podporo Koroške osrednje knjižnice v Grajskem parku na Ravnah organizirali sprostitvene vaje pod vodstvom usposobljenih vaditeljev. V oktobru bo organizirana delavnica o obvladovanju negativnega stresa in drugih duševnih stisk za eno od delovnih organizacij na Koroškem. Prav tako bo v oktobru potekala diskusijska in izobraževalna delavnica z nevladnimi organizacijami, ki na Koroškem delajo na področju duševnega zdravja. Premagovanje prehoda iz otroštva v odraslost je povezano z mnogimi izzivi tako za mladostnika kot tudi za njegovo bližnjo in širšo okolico še posebno v času krize. Ranljivost in moč otroka/mladostnika za premagovanje vsakdanjih sodobnih obremenitev in spremljajočih razvojnih težav sta v tesni povezavi s posameznikovim načinom odzivanja na stresne situacije. Zato bodo tudi v vzgojno-izobraževalnih institucijah potekale različne aktivnosti. V podporo tem aktivnostim bo ZZV Ravne vsem osnovnim šolam posredoval priročnik Ko učenca strese stres in kaj lahko pri tem naredi učitelj, ki ga je pripravil Inštitut za varovanje zdravja in je namenjen učiteljem in svetovalnim delavcem. Srednje šole bomo usmerili na spletni priročnik Spregovorimo o samomoru med mladimi. V predšolskem obdobju je vsak otrok zelo dovzeten za razvoj in krepitev pomembnih življenjskih veščin. S ciljem krepiti veščine samosproščanja in samoumiritve ter s spoznanjem, da sta telo in duša povezana, je ZZV Ravne v sodelovanju z Območno enoto Zavoda za šolstvo Slovenj Gradec vsem vrtcem na Koroškem poslal model didaktične igrice Naučimo se umiriti iz monografije Da sije sonce. Viri: 1. International Association for Suicide Prevention (IASP): http://www. iasp. inf o/wspd/. 2. Policijska uprava Slovenj Gradec. 3. Podatkovne zbirke Inštituta za varovanje zdravja. Intervju Novi predsednik Koroške kmetijsko- gozdarske zadruge Stane Koprivnikar Mirko Tovšak V začetku letošnjega leta je dosedanjim organom upravljanja v Koroški kmetijsko-gozdarski zadrugi potekel štiriletni mandat. Na občnih zborih so tako kmetje izvolili nove predstavnike v organe upravljanja, izvoljeni pa so bili tudi novi predsedniki področnih zadrug. Na novo je bil imenovan tudi predsednik združene zadruge. Po sprejetih pravilih ob združitvi vseh zadrug na Koroškem je tokratni mandat pripadel predstavniku področne zadruge Slovenj Gradec. Za to pomembno funkcijo je bil tako izvoljen in imenovan Stane Koprivnikar, kmet iz Mislinje, sicer dolgoletni član te zadruge. Katere cilje ste si zastavili ob izvolitvi in kako gledate na zadružništvo v sedanjih časih globalnih gibanj na področju kmetijstva? Funkcijo predsednika jemljem predvsem kot veliko odgovornost. Glede na to, da sem bil dva mandata član upravnega odbora, se mi zdi, da delo zadruge kar dobro poznam. Moj cilj ni avtoritativno vodenje, temveč povezovanje vseh področnih zadrug pri uresničevanju njihovih interesov. Želim, da bi postala zadruga organizacija kmetov, v kateri bi lahko našel svoj interes sleherni kmet. V sedanjem času globalizacije, klientelizma in korupcije je kmetom zadruga še bolj potrebna. Mislim, da se preko nje lažje zaščitijo pred "zakoni džungle", ki vladajo v novodobni ekonomiji. Žal o ceni naših proizvodov in našem delu odločajo drugje, naš manevrski prostorje zelo omejen. Tudi to je za slovenskega oziroma koroškega kmeta krivično, saj se premalo upošteva težnje in dražje pridelovanje, cene kmetijskih proizvodov pa so na svetovnem trgu praktično enake. Mislim, da bomo samo združeni in povezani lažje nastopali, da se nas bo bolje slišalo in upoštevalo. Naš skupni, končni cilj pa je boljši zaslužek kmetov, ki bo omogočal preživetje tistim, ki ostajajo na kmetijah. S tem pa bi se najbolj približali cilju, da naše kmetije ne bi propadle, da se mladi ne bi odseljevali in da bi bila naša pokrajina še naprej poseljena in urejena tudi v hribovskem svetu. Kmečko zadružništvo ima v Sloveniji bogato zgodovino. Velikokrat je pomagalo reševati kmečki živelj in s tem je ohranjalo poseljenost tudi na najbolj odročnih predelih naše domovine. Vi izhajate iz mislinjskega okoliša, ki je imel tudi na področju hranilništva bogato tradicijo. Sedaj je vlogo hranilnic pretežno prevzela Deželna banka Slovenije. Kako gledate na sedanje razmere v bančništvu in hranilništvu? Občutek imam, da je v delovanje bank začela posegati politika. S tem je dosegla, da so se morali HKS-ji združevati in se vključevati v banke samo zato, da bi lažje prevzeli nadzor nad finančnim sektorjem. Banke pa so se oddaljile od potreb malih kmetov in služijo predvsem velikim proizvajalcem. Včasih so imele zadruge preko HKS-i možnost dajati kredite svojim članom pod ugodnejšimi pogoji kot sedaj banke. Sedaj preko Deželne banke praktično ni mogoče dobiti bolj ugodnih kreditov kot na kateri koli drugi banki. Mislim pa tudi, da je velika škoda, da so se kmetijsko svetovalne službe ločile od zadrug. Sistem, ko so v okviru zadrug delovale hranilno kreditne službe, svetovalna služba, nabava materialov in odkup pridelkov, je deloval integralno in je bil boljši. Zavedati se moramo, da so načrtovanje proizvodnje, financiranje in odkup zaključena celota. Ste s sedanjimi razmerami v kmetijstvu zadovoljni? Kaj mislite, da bi morali storiti, da bi se kmetijstvo hitreje razvijalo in šlo v korak z razvojem ostalih gospodarskih panog? S sedanjim razmerami nikakor nisem zadovoljen. Morda sem funkcijo predsednika KKGZ prevzel tudi zato, da bi po svojih močeh prispeval k izboljšanju. Veliko vprašanje pa je, kaj lahko naredi posameznik. Kaj bi bilo potrebno spremeniti? Kot prvo je narobe to, da se od sedmih parlamentarnih strank samo ena zavzema za kmetijstvo, vsem ostalim pa je to "španska vas". Za ohranjanje kmetijske zemlje se zavzemajo samo kmetje, kot da za vse ostale raste hrana kar v supermarketih. Spoštovanje kmeta, proizvajalca hrane, je na tako nizki ravni, da beseda kmet pomeni že skoraj žaljivko. V sosednji Avstriji je kmetijski poklic glede na cenjenost med vsemi poklici celo na drugem mestu, takoj za zdravniki. Iz tega izhaja tudi to, da avstrijski potrošniki zelo cenijo doma pridelano hrano in so pripravljeni zanjo odšteti 10 do 20 % višjo ceno kot za uvoženo. Pri nas pa je bilo do nedavnega ravno obratno. V zadnjem času se sicer začenja promovirati domača hrana, vendar bo verjetno minilo še veliko časa, da bo prišlo med ljudi spoznanje, da je domača hrana boljša. Tudi politika subvencij in podpor v kmetijstvu ni prilagojena našim razmeram, kjer prevladujejo male kmetije. Krivično je, da so malemu kmetu evropska sredstva za vlaganja v kmetijstvu praktično nedostopna, čeprav bi jih ravno ta najbolj potreboval. Skregano z logiko je to, da so subvencije za sovlaganja v kmetijstvo zaradi tega, ker je vlaganje v to Nadaljevanje na str. 18 proizvodnjo v povprečju nerentabilno, dobijo jih pa lahko le tisti, ki na podlagi elaboratov dokažejo, da je njihova investicija rentabilna. Za kmete je pomembno tudi solastništvo v živilsko-predelovalni industriji. Mesnina, ki je bila na Koroškem v pretežni zadružni lasti, je neslavno propadla. Veliko je bilo polemik, zakaj je do stečaja te firme sploh prišlo. Sami ste nekaj časa delovali tudi v organih upravljanja te firme, zato vas sprašujem, kaj menite, zakaj je prišlo do stečaja te organizacije? V Mlekarni Celeia ima vaša zadruga največji lastniški delež, imate dovolj možnosti, da lahko vplivate na njeno poslovanje? Lastništvo, oziroma solastništvo živilsko-predelovalne industrije je nedvomno pomembno zaradi tega, da lahko vplivamo na način poslovanja, ki je v korist zadrugam in kmetom. V današnjem času, ko je pridelke vse težje prodati, je zelo pomembno, da imaš zagotovljen odkup. V zadnjem času potekajo intenzivne aktivnosti glede nakupa deleža v Ljubljanskih mlekarnah. Dokončne odločitve še trenutno ne poznamo, osebno pa se bojim, da jo bo kupil tuji lastnik, kupnino pa iztržil preko odkupnih cen mleka od kmetov ali pa si bo s tem kupil le trg za svoje proizvode. V Mlekarni Celeia, kjer imamo pomemben lastniški delež, imamo možnost soodločanja v nadzornem odboru. Resje, da tam ne dosegamo višjih odkupnih cen mleka, vzrok pa ni v lastništvu, temveč v asortimanu izdelkov, ki jih mlekarna izdeluje. Proizvajajo namreč veliko sira, katerega cena pa je trenutno zelo nizka. Če bi zadrugam uspelo pridobiti večinski delež v Ljubljanskih mlekarnah, bi se dalo več narediti pri sodelovanju med mlekarnami, tako da si vsaj domače mlekarne med seboj ne bi konkurirale. Kar se tiče klavnice v Otiškem Vrhu, je zgodba že dolgo zaključena. V vseh letih obstoja klavnica ni niti eno leto poslovala pozitivno. Bila je veliko predimenzionirana, slaba izkoriščenost kapacitet pa ni mogla pokriti vseh stroškov. V letih 1994 in 95 je bila izkoriščenost le 25 %. Dokler so izgubo pokrivale občine iz sredstev takratnih kmetijskih skladov, je še šlo. Občine so se zaradi tega z lahkoto odrekle solastništvu klavnice, s tem pa je postala tudi zadruga večinski lastnik. Zaradi velikih izgub je bil propad klavnice Mesnina Otiški Vrh neizbežen. Sedaj se zaradi prepovedi klanja na domu še bolj čuti potreba po klavnici. Zaradi grenkih izkušenj iz preteklosti se bo zadruga zelo težko odločila za gradnjo kakšne klavnice na Koroškem. Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga je nastala z združitvijo področnih zadrug na Koroškem. V zadnjem času je med kmeti ponovno čutiti tendence po večji samostojnosti in suverenosti odločanja področnih zadrug. Menite, da bi se na ta način upravljanje in gospodarjenje zadrug izboljšalo? Od same združitve pred več kot osmimi leti se spremlja poslovanje vsake področne zadruge posebej. Na področju vsake zadruge se vlaga toliko, kolikor se na teh področjih tudi ustvari. Mislim, daje učinek enotne zadruge zelo velik, kaže se v skupni nabavi, skupni prodaji in kvalitetnejšem vodenju. Pri tem dosežemo veliko racionalizacijo, te učinke pa je seveda težko izmeriti. Osebno mislim, da ne obstajajo posebne težnje po razdružitvi, morda le pri posameznikih. Vaša kmetija šteje med ekološke kmetije. Menite, da dajemo tem kmetijam dovolj možnosti za njihov razvoj in ali jih država dovolj podpira kot alternativo intenzivnemu kmetovanju? Ja, res je čudno, da je predsednik tako velike zadruge ekološki kmet. Še bolj čudno pa je morda to, da sem kmetijo predal sinu že pred dvema letoma, pa so me kljub temu predlagali za predsednika. Rekli so mi: "Ti imaš sedaj več časa, zadrugo dobro poznaš, pripadnost zadrugi in zadružništvu je tako zakoreninjena v tebi, da ne odloži vsega dela, posveti se zadrugi." Na Koroškem je večina ekoloških kmetov živinorejcev, po ekološkem mesu pa je žal malo povpraševanja. Tisti, ki pridelujejo še kaj drugega, sami iščejo tržne poti, da bi zaslužili nekaj več, saj so pri ekološki pridelavi tudi večji stroški. Če se bo pokazal interes, da se preko zadruge prodajajo tudi ekološko pridelani proizvodi, bom seveda prvi za to in bomo skupaj proučili možnosti sodelovanja. Ekološki kmetje imamo včasih res morda drugačno razmišljanje. Veliko prej pomislimo tudi na negativne posledice intenzivnega kmetovanja. Predvsem pa se bolj zavedamo stranskih učinkov kmetovanja, kot so oblikovanje kulturne krajine, ohranjanje biotske raznolikosti, poseljenosti, ohranjanje naravne in kulturne dediščine, naravnega ravnovesja itd. Zame so tudi to kmetijski proizvodi, pomembni za vse človeštvo, ne le hrana. Ko se bomo vsi teh učinkov še bolj zavedali, bo tudi ekološko kmetovanje pridobilo na veljavi. Humanitarna akcija Lions kluba Slovenj Gradec Ob stečaju Preventa in veliki stiski zaposlenih se je tudi Lions klub Slovenj Gradec odzval s humanitarno pomočjo brezposelnim. Podjetje Zepter, ki ga vodi naš član Andrej Horvat, je prispevalo svoje izdelke v vrednosti 10.000 evrov. Člani kluba so nato v začetku septembra pripravili 500 paketov za pomoči potrebne in jih razdelili preko Rdečega križa in Karitasa. Lions klub Slovenj Gradec se zahvaljuje Andreju Horvatu in podjetju Zepter za velikodušno donacijo. Zahvaljujemo se tudi našim članom, ki so nesebično priskočili na pomoč pri pripravi paketov. Spominska obeležja Franc Areh Policijsko veteransko društvo Sever za Koroško, pododbor Slovenj Gradec, in Mestna občina Slovenj Gradec sta v mesecu juniju na domačijah in objektih na območju Mislinjske doline, kjer so v letih 1990 in 1991 tajno skladiščili orožje in strelivo za vojne enote milice ter manevrsko strukturo narodne zaščite, odkrila spominske plošče. Spominsko obeležje pri Sulerju na Selah \ S i f HEr t5 f .'J? f ffjLi ki ■ ^ i ' II i pl Pri Ribiču na Brdih Spominske plošče so bile odkrite na kmetiji Brložnik, p. d. Šuler, na Selah 38, na kmetiji Strmčnik, p. d. Brdnik, v Starem trgu 217, pri Osnovni šoli Šmiklavž, na kmetiji Merač, p. d. Ribič, na Brdah 7, na kmetiji Černič v Mislinjski Dobravi 36, na kmetiji Vranjek v Šmartnem 136, na kmetiji Priteržnik, p. d. Šurc, v Šmartnem 126 in na kmetiji Nabernik, p. d. Vinišnikar, na Legnu 113. S temi dejanji so izrazili nenadomestljivo zgodovinsko vlogo pri nastajanju nove države Slovenije. Na proslavah so bili prisotni vidni predstavniki Mestne občine Slovenj Gradec, predstavniki policije, člani veteranskega društva Sever ter predstavniki Teritorialne obrambe in Slovenske vojske. V kulturnem programu so sodelovali pevci moškega pevskega zbora Šmartno in del policijskega orkestra. Zaključna prireditev je potekala na domačiji Vinišnikar na Legnu. Zaključek na Vinišnikarjevi kmetiji Ljudje in dogodki Goriška brda -prelepa pokrajina, krasni ljudje Milena J. Cigler Letos sem imela kar dvakrat srečo, da sem se lahko udeležila dveh čudovitih izletov. Ker sem se obakrat potepala po JZ delu naše državice, bom opisala kar oba izleta hkrati. Upam, da mi tega ne bodo zamerili ne delavci Upravne enote Dravograd ne Literarno kulturno društvo Beseda Dravograd. Razmik med izletoma je le dva tedna in na obeh se je pilo kvalitetno vino, tako da sedaj znam strogo ločiti briška in vipavska vina ter sežanska in kraška vina. Središčna točka prvega izleta je bilo naselje Vipava, imenovano tudi Slovenske Benetke, s čudovitimi mostički nad reko Vipavo in z neštetimi izviri. Naselje samo je ohranilo mnogo značilnosti okolja in stavb, ki sojih dale zgraditi in urediti plemiške družine, in sicer so se mi najbolj vtisnili v spomin kamniti dečki vzdolž glavnega parka, drevo ginko v parku in eden od izvirov reke Vipave neposredno za dvorcem plemiške družine. Na starem pokopališču sta me najbolj prevzela dva sarkofaga iz Egipta, ki ju je sem pripeljal domačin, generalni konzul, egiptolog in raziskovalec, Anton Lavrin (1789-1869). Vsakega očarata samostan in cerkev na Sveti gori nad Novo Gorico. V samostanu grobnica s sarkofagi članov rodbine enega od francoskih kraljev, Karla X., in vrt z vrtnicami burbonkami, ki so tedaj ravno odcvetale, le nekaj krasote je še ostalo. V samostanu navduši knjižnica Stanislava Škrabca z največjo in najmanjšo knjigo in potem še cerkev, ki je bila obnovljena in je posvečena Materi božji. Zaključek tega izleta je bil na vinogradniški kmetiji Martina Krapeža, o katerem smo nekaj izvedeli že v vinoteki v Vipavi. Prideluje avtohtono trto in rdeča vina, ki smo jih dobili po zelo ugodni ceni, in sicer po zaslugi našega agronoma Avguština, Martinovega sošolca. Mislim, da smo se k Martinu peljali mimo Vrhpolja, v bližini katerega je obeležje opis znamenite bitke rimske vojske, ki jo v teh krajih vsakoletno uprizarjajo, da se ne bi pozabila. Bitka je bila med cesarjema Teodozijem in Evgenijem leta 394. Prav tako smo uživali lep sončen dan 29. junija, ko nas je manjši avtobus popeljal proti Trstu. Nadaljevanje na str. 20 HhH KD50VEL KARMELA zb-k-im + mii-bot ANTONIJA KOSOVEL RAVBAR a b-vu-ib« i B-unas KD5DVEL ANICA PR0FE5DRICA » avn.nra+ ziv.ibbi RAVBAR BOJAN . * zz-vh-ib^ + i-Vim^b K050VEL KATARINA roj 5TRES ra-a-iatz +12-»™ KOSOVEL ANTON NADUČITELJ zb-i-beo + ‘•-»•1™ KOSOVEL SREČKO PESNIK STUD.PHIL