PROSVETA glasilo slovenske: narodne: podporne: CHICAGO, ILL., SOBOTA «. sJEDNOTE JANUARJA (JANUARY) IflT. STEV.—NUMBER Si m namerava novo potezo za mir. bina |f še ni določena. so tri pota. — Senat se ie vedno ija glede predsednikove note. — razpravi sta imela glavno besedo roatorja Lewis in Lodge. — Po [dveurni razpravi ni bilo rezultata. D. 0., 5. januarja. —namerava poslati novo »jskujočim državam. Ne 6« bo nota le informa-'nanašajoča se na mirovne ;k strank, ali bo dodatek noti. >va mogoča akcija je tale: iaroft angleškim zavezni »mike mirovne pogoje, ki poslani njemu, z name-da se angleški zavezniki • centralnimi zavezniki )vni konferenci ali da po-detajlirano svoje zahteve. >ni apel predsednika na rjs vseh vojakupočih sil, da lajo s vojno zavoljo huma-in civilizacije, iprta ponudba za poaredo-ker je položaj sa nevtral-il nevzdržljiv, posebno za ie države, splošnem sodijo, 5e pooesre-prizadevanja za mir, potem tik Zdtaženih držav pravice napram Veliki liji in njenim zaveznikom, jo je dal sadnji kngrea ra-snja ameriških pravic, obe-pa Nemčiji pošlje noto ,vl jo posvari pred poaledi ki naotaaejo valod izgub a življenj pri operacijah a stavi demokratičnega predsednika v slabo luč. Dejal je, da predsednik ni zahteval od vojakujočih sil mirov-nib pogojev, ampak priporočil jim je, naj se med seboj združijo na točkah, ki jih smatra vaaka stranka potrebnim za mir. ^ Lodge je na to izvajal ,če je Nemčija poslala mir. pogoje predsedniku, potem ima tudi senat pravico, da izve, kakšni so ti pogoji, preden podvzame kakšno akcijo. v MODROSTI BIVŠEGA PRED-SEDNIKA. Sharon, Pa., 0. januarja. —Tukaj je govoril Taft, bivši predsednik Združenih držav in med drugim je povedal tole modrost: "Ce nadaljujemo a temi razuzdanostmi še eno leto ,ae morajo roditi alabe razmere, ki bodo povzročile težko trpljenje pri mezdnem delu, ker bo njih odpor proti nizkim plačan oalabljen, kar bo povzročilo poostren indu-atrijalni boj." Taft ni bil nikdar naklonjen delavcem. Kot predaednik ie je vedno zavedal, da zastopa kapitalizem in ne delavatvju krogih ao sliši, če priKsaki priliki po delavstvu svari podjetnike pred njim. Taf-tu ni zameriti ,da naatopa tako On pripada k imovitemu razredu in logično brani njegove interc ae. Značilno je za ameriško de lavstvo, da je pomagalo izvolit predaednikom človeka, ki odprto naatopa kot nasprptnik delav h t va. ■„ i .& M^jUUU Krojaški delavci so zmagali. 48URNI TEDENSKI DELAVNIK PRIZNAN. New York, 5. januarja. — Krol jaški delavci, organizirani v Ar malgamated Clothing Workers Union, so zmagali. Z dnem 22* januarja atopi v veljavo 48 urn| tedenski delavnik m mesda bq plačana po novi lestviei. Zmago je naznanil Sidney Hill-man, predsednik organizacije, na glavnem stanu organizaoije, 32 Union Square. To Je največja zmaga, ki jo je kedaj delavatvo v New Yorku izvojevalo v teku dveh tednov. Bitka je bila dobljena že aad njo aoboto, ko ao ae aešli na akup-ni konferenci zastopniki delavoer in tovarnarjev, ki ao organialrani v American Clothing Manufactu rera' Association. Vendar se pa zmage iz diplotnatičnih ozirov nI razbobnalo v svet. Kapitalisti so vrgU krinko r$i obraz. OROtA DELAVNIK U-ARNO MOŠNJO. WaeMngton, D. 0., — Podjetniki v Zdrufcenih državah so p^redvčerajiajim pričali boj, da se deiavoe* vzame pra vico do Štrajka, ko so bili zašli šani pred aenatnyn odaekom za meddržavno trgovino, da izreke jo avoje mnenje o priporočilu predsednika v aporu med železni-škimi uslužbenci in žolesniškimi družbami. Njih oilj je, da vzame ysem delavcem pravico do atavke Predsednik priporoča, da Železniški uslužbenci ne smejo ustaviti dela, kadar je njih volja, d« ga odlože, da si izboljšajo svoj položaj. Frank Morriaon, tajnik •'Ameriške delavske federacije" izjav da ae bodo strokovno organizirani delavei poslužili vseh sred- za mir ponesreči, da ik vao zadevo predloži da kongres stori pole korake sa obrambo ameri-»ravie In Američanov. ik je zelo naklonjen, vojskujočim državam poldruga mirovna nota, ki naj napačno tolmačenje. pr->te in izjave državnega taj-Lansinga. vsak način pa želi pred-da eenat odobri njegovo mirovno noto, ker je velike ti. ; V ae seveda, da mora podporo aenata pri prize-ju sa mir. državnem departmentu iz-jo, da je ameriški poslanik v Parian obvestil ameriško da entente v-kratkem od-na predsednikovo mirov->to. FAT ZOPET MI ODOBRIL WILSONOVE NOTE. D. O., 5. januarja, »raj ao zopet poneerečila levanja, da eenat odobri likovo mirovno noto. dveurni razpravi, pri kateri iprotniki in zagovorniki >ve akcije dobili besedo, do glasovanja."*-' senatorja Hitehcoeka, soglasno odobrenfd predre note, je ponesrečil na senatorja Brandegeeja. io besedo šta imela včeraj Lewie, ki je odobraval likovo akcijo, in aenator ki ji je nasprotoval in je če pe odobri predsednikovo da to pomeni skok v temo pogajanj, o katerih nič znanega, je odgovarjal Lodgu, da nota ugodna za Nem-Dejal je ,da je nekaj narav-ds se v takem sporu tolmači na eden ali drag način. Ven-f pa to ni pameten vsrok, da ee tako veliko akeijo. Pobijal senatorja Lodge, da od-nota pomeni, da so ee države umeftals v ev-politiko in da pri tem prt-Monroe doktrina v nevar-Očital je Lodgu, da js ne eitirsl zgodovino, da po čaa, da ao predložili pogoje eplo-šnemu stavkovnemu odboru, ki so bile potem predložene delavcem na 22 shodih v Manhattnnu, Bronx u, Broklynu in Newarkn. Delavci ao o njih razpravljali in jih soglasno sprejeli. Ko je Sidney Hillman, predaednik organizacije po vrsti obiskal vse shode, so mu delavci priredili burne ovacije. Stavka je pričela dne 13. decembra. de preden je minil teden, ao se velike neodvisne tvrd-ke pobotale a štrajkajočimi delavci. Preden eo začela pogajanja z organiziranimi podjetniki, je delalo pod unijskimi pogoji že 35,000 delavcev. Vsled sedaj izvršenega epora-zuma se vrne delavcev na delo, kf delajo podjetnike, organizirane v Vsled tega so imeli zastopniki^ stev, da odbijejo vsak napad na pravieo do Štrajka. Za Železniške kapitaliste je govoril pred aonatnim{ odaokom Faulkner, bivtii zvezni aenator iz West Virginije. Dejal je, da ae železniške družbe strinjajo a predsednikovim priporočilom, da ae železničarjem vzame pravioa do stavke, vendar pa želi, da ae ga ne zaališi, dokler rte bo zakon-aka predloga predložena y konkretni formi. James E. Emery, zastopnik organiziranih podjetnikov v National Aeeociation of Manufacturers, je dejal, da organizacija de. Savskih izžepmlcev odobrava pro-tistavkovni zakon is vzrokov, ki jih navede kaaneje. Frank P. Whitcher, zastopnik nadaljnih 32,000 Ifcapitelietov, organiziranih v borki države Massachusetts, in Ev- ANGLIJA JE NAJBOLJŠI OD JEMALEO. Washington, D. 0., B. januarja —Trgovski biro za notranjo in zunanjo trgovino navaja v svojem poročilu, da je Anglija v le tu 1916 kupila akoraj za dve mi Ijardi dolarjev' produktov in si rov in v Združenih državah. Fran cija je kupila akoraj za eno mi ljardo dolarjev blaga, Kanada-pa 600 miljonov dolarjev. V Nemčijo so izvozili približno za en miljon dolarjev blaga, Avstrijo pa le za sto tisoč dolarjev. Ni čudo, če amerilki vele-kapitalistični listi slikajo angleške zaveznike kot vzor vseh vzo rov. Noben kramar ni tako neumen, da bi se zameril svojim naj boljšim odjemalcem in tako sam povzročil svoj bankrot. VIHAR JE PODRL ŠOLO. Muskogee, Okla., 9. Januarja.-- Silen vihar, ki je ditjal prek VI retona, trinajst milj severozapad-no od McAleeterja, je podrl šolo. Enejst otrok je mrtvih in dve-najet je ranjenih. * Viher je znšil tudi štiri far-marske htfe, kakšnih šest hiš je pa vihar dvignil od tal in jih prestavil drugam. Umirajoče in ranjene otroke eo našli dolOO jardov proč od šole. Od 28 otrok eta le dva ostala popolnoma aapolkodova. Tallahassee, Tla., 0. Sidney U. Catta, novi governor Floride, je v svojem govora pri netoličenju priporočal zakon, Id postavlja farne šole ,meniške in nunske samostane pod polica jsko nadsoretvo. Priporočal je kana-llaaeijo močvirij, glede prohibi-eije je pa dejal, da pride, ksdsr jo bo ljudstvo smatralo ta potrebno. ' t ""p r r aka zinHK«. Mirovni pogoji so sledeči: 46 urni tedenski delaynik, povišanje mezde za krojače en dolar na te den, za rezače pa dva dolarja. Stavka je končala a pridobitvi jo oaemurnega delavnika za 70,-000 do 75,000 delavcev. Razume se, da bo ta zmaga vplivala na krojaške delavce tudi v drugih mestih. Stavka ae je vršila mirno in v vrstah štrajkarjev jevladala največja disciplina, fitavkokazi ao bili tako, redke prikazni, da je bila takoj v začetku zagotovljena zmaga. NEUMESTNA SALA. Mount Vernon, Jf. T., 0. Jan.— Trije mladeniči ao imeli prepir z motornikom. Padli fo po njem, ga pretepli in vrgli z uličnega voza, ki vozi na progi Olen Island. Na to so pognali voz v dir. Motornik ae je branil, dokler je mogel, a premoč je bila prevelika.'žene na vosu ao med prete pom vpile, da jih je bilo daleč slišati .Na vozu je bilo 51 žirjev. Ko se je vos bližal nevarnemu ovinku na Pelhamovi ceeti, ae je poerečilo earžentu McGuiru iz Fort Slocuma pobiti mlade malopridneže na tla in ustaviti voz. Malopridneže so odvedli na po licajsko postajo in #p4nik je vsa kemu določil $1,000 poroštva. POLIOAJSKO NASILJE. išmkšštlmjmm V gibanju za mir ni nič pozitivnega. Diplomalfe in vladni tiholazci samo ugibafr. E^JK JtuJPllin (sm ,0 81 MORALE UMAKNITI. - I0****1 J* V NEVARNOSTI. - DOBRUDŽA JE SKORAJ POPOLNOMA OCIACENA RUSOV. — NA ZAPADNEM IN TALIJAN8KEM BOJIŠČU SE VRSE MANJ* PRASKE ZADNJE VESTI. Bern, Svloa, prek Parisa, 6. ja-nuarja. — "Bund" je priobčil no-to nemškega poslaništva, da ae razpršijo vesti, d* hoče Nemčija vdariti po Franciji in ItattJi skozi 8vico. Nota h glaai: 4(S« en-krat iajavljamo, kot je vaej 6viol mano, da ae je Nemčija zh trdno odloČila ostati popolnoma fbvtral-na napram I vid." Rim prek Pariza, e. januarja. Olinto Amalf, dvakrat regent Ban Muri na^nc j manjše republike na ■vetu, je bil aretiran. Obtožen je, da je poneveril $400,000 državnega denarja, ki ga je sapjravil v shtbih špekulacijah. Washington, D. 0., 6. januarja. Senator Hitchoock la Nebraake obtožuje republikanska aenatorje, da nafcšt zavlačujejo alpijo za o-dobrenje predsednikove note, do-kler odobritev ne postane brea vsake vrednoeti. Berlin, breažično v SejviUe, 6. jamarja. — Vojni urad namenja, da to oontralni aavaaniki vdrli v obmostje pri Brajli, ki ga brenljo make in rumunske šele. rrett P. Wheeler, zastopnik od- Sloboa^o v Valahlji, U ta jo ington. Nekateri eelo pravijo, da iatočaano ali še prej anidejo na aeetanku na Dunaju. Nemški državni zbor ee anide ? plenarnem aaeedanju v sredi januarja. Ii Rottsrdama prihaja vest, da so Nsmčijo prisilile notranje eko-nomske razmere do tega, da is ponudila mir aadnji mesee. O-menjsna veet temelji na informa-eljah ia neutralnega vira, ki pa je v zvozi a diplomatskimi krogi v Berlinu. Na nodlagi teh informacij Želijo oentralnl zavezniki mir, da ae izmotajo ia težkega gospodarskega položaja, ki js posebno kritičen v Avstriji, Turči-ji in na Dolgarakem. Zadnje tri države že dalje čaaa pritiskajo na Netjjčijo, da naj deluje aa mir. Poroča ae tudi, da je mobillaaei. ja civilistov povzročila veliko nezadovoljnost v Nemčiji. London, 5, jan. — Odgovor aa> voznikov na Wilsonovo noto je končno igpopolnjen in bo še da-nee ali afodaj jutri na potu ia Pariaa v Washington. Vse aa-vezne države ao odobrile noto kot sadovoljivo po vaebini in tonu. Washington, 5. jan. — Tukaj je izšla v set ia viaokih merodaj-nih krogov, da bo Nemčija poela-la drugo mirovno noto v Wash- 1 is jafttLrdl Jjtfrri -vojui ho v newyorškem reformatoričnem] oent^Ohr aav^ffi Ueie' oentra!T| tfojč klubii) sta izrekla, da radi tega Saa Frandaoo, OaL, 6. jaa. — Policija je že drngič vdrla v u redniške prostore "Blasta," lo kalnega anarhističnega tednika ki je odneela is njih imenih naročnikov, pisma, privatno koreepon deneo, rokopise Itd. Policija vte meljuje svoje nasilje s tem, de pravi, da išče dokaze proti Tho mas J, Mooneyju, proti kateremu je pričela obravnava v aredo. Obtožnica no očita, da ee je udeležil dinamKnega napada dne 22. junija I. L na demonetrente za vojno pripravljanje. Gdč. Eleanors Fitzgerald eon-rednica "Bleats" pravi, da eo policaji bili tri ure v uredništvu "Njih nastop," je nadaljevela souredniea, "je bil nasilen, nepo staven in odobravata, da ae železničarjem vzame pravioa do atavke in da ae te vrste neprostovoljuo tlačan-stvo razširi tudi na druge delav oi, ker je to potrebno v interesu profila kapitalistov. Whitcher jo odprto piovedel, da prihaja profit vse hkapitaliatov v novoangleških državah v nevarnost, če kongrea železničarjem ne vzame pravice do stavke vsaj sa devetdeset dni, dokler traja pre iskava. Wheeler je zopet dejal, da ni neprostovoljno tiačanstvo, ča se komu prepove vstaviti delo, kadar ga hoče opustiti, ker eo vsi železničarji prostovoljno prišli v Železniško službo in jih ni nihče v službo prisilil. Zadnja zastopnika kapitallatov sta jasno povedala, kaj kapital! sti hočejo in kakšen je njih cilj. Le akupen nastop vsega organiziranega delavstva lahko prepreči tlako, v katero ' hočejo pognati vae delavce . PIVOVARNA JE IZGUBILA POŠLO VNIOO. mmmmmmmm San Antonio, T n., d. januarja. —Lastnina Lone Star Brewing družbe ja bila prodana na javni dražbi. Sodišče je odločilo, da ae jI vzame pošlovnfeo, ker Je dražba prispevala za volilno kampanjo, kar Je v protislovja e dr-Javnimi zakoni Pivovarno )e kupil bankir Frans Groos za $577,500. Brookline, Mass., 0. januarja.- Nevarno obetreljena sta bila Jaa, J. Riley iz Somcrvllle In eteno> grafistka Mildred Melzien, ko sta peljala v najetem evtomobilu domov. ftofer pravi, da ee je avtomobilu približal Riley in Je vprašal stenogrsflstko, če ga poroči, nekaj minut kaeneje je pe pričel etreljetl . Policija trdi, da je Riley v bol tiišnlei priznal, da je on etreljal. Oba eta nezavestna. bo lepo kn mrzlo vreme v ; vetrovi kodo pihali od nih savsmikov eo doepeie do Odo-beštija, Id je oddaljeno pot milj od želesaiške proge, ki ao vije od Pleštija skozi Buzeu, Rimnik in Folkšani do ikrajnega severnega dela Moldavije. Fokšani ja v nevarnosti od treh strani. Severotapadno od Dvtnaka so Rusi igvršili štiri napade i velikimi silami, ki so bili odbiti. Gibanj* ma mir* Wilson bo aahteval miri — Av-atrijski oeear prosi papeža, da naj deluje aa mir. — Zavezni-• žld odgovor pride jutri.—Nemčija bo poelala drago noto t Washington. Washington, 5. jan. —• Najno vejša situacija s ozirom na mirovno agitacijo v Waahingtonu resno pokazuje, da bo predaed nik Wilson kmalu zavzel radikal? nejšs st si išče napram vojskujočim se državam v Evropi. Vladni uradniki so mnenja, da bo ameriška vlada polagoma prišla v pozicijo, ko bo naravnost zahtevala od vojskovaleev, da morajo nehati z vojno. Ta zahteva bo Vte-rneljena na dajetvu, da ao Združene države z ostalimi neutralci vred ravno tako globoko zainteresirana v vojno kakor vojsk u jo Ue ee države. Mnogi voditelj! v kongresu, ki so naklonjsnl vladi, bodo podpirali to st^liščs. Jjondon, 5. jan, — V centralnih državah ee zdaj razvTJftjo dogod ki izredne važnosti, ki so tesno f zvezi a mirovno sltuscijo. V gl* vnem ti dogodki sot Avstrijski oeear Kad poeebnega odposlanoa v oaoežu i namenom, da zadnjega ga aktivnejše delovanje. Ta veet je prišla švicarskega vira. jO podal princa Adalberts e tajno mieijo v Soft jo in Carigrad. Tako porošajo la ft mletje le vsake, kar v svod g mirovno afreljo L dalbert ee vrae naaaj ▼ Vemšijo •vet ved miro^ enem tednu. Kljib rasnim oviram, ki so se pojavila in grosijo pokopati mirovno akoljo, narašča upanje, da bo mirovna akcija v kratkem tekla gladko. Vejnl potoiaj. Solnčni vshod ob T:1S a. aehod ob 4M p. m. - ee snidejo aa 1+ v Berite« la via- Ruska armada v Moldaviji prihaja v nevarnoet. — Nemško-avatrijake šeU aa bližajo želea. nioi, ki ipaja Moldavljo g Va-lahije,—Ruai ao ujeli 600 Nem-- oev v Karpatih. Drugod M vrže lokalni boji — Uradna poročila. t Berlin, 5. Jan. — Nemške in ar-stro-ogrske čete ee bližajo želea-niški progi, ki drži ia Fokšani proti aeveru In ki je aelo važna komunikaeijska črta aa ruske armade. Nemški aavaaniki eo dosegli Odobešti, ki ae nahaja pet milj od te železnice in oeem milj severno od Fokšani. Ako Avst> ro-Nemei prasdkhjo glavno progo, ki vodi !a Fokšani, tedaj bo mesto obkoljeno od trsh atran! in padse ja nelsoglbeu. V Moldaviji ao Nemci doepeli do reke Seret, ki je glavna obrambna linija Rusov In Rumtmeev, Ako ee Jim posreči prekoračit! to rsko, bo vse južno krilo ruske armade r občutni nevarnoeti. Današnjo uradno poročilo ae glaeii V gozdnih Karpatih ee ja ruskim šotam posrsčilo okupirati nekaj osenlja severno od Me-ste-Oeaeeei. Na dragi strani eo na nemške in avatrijske šote aa-ssdls severno oitulko v dolini 8u-šiec in okupirsls več hribov po ljutem boju, ketere ao tudi obdržale spričo vrošim protinapadom. Bitka na Maekenasnovi fronti ob Hereto ee nadaljuje. Neie čete so 1 bile všeraj amagovite v okolišu reke Milkov nad msstom Odobešti eeveraosapadne od Fokšenl. Mošan oddelek rusks ksvelerije je skušsl prodirati aapadno od reke Buseo, toda bil je odbft. V Dobradž! eo Rosi povsod počišše-nI izvzemši ozkega paeo zemljs, ki leži proti Oelaco) tsrnksj ae še drže sednje straže. Severaa ruska fronta t Kom penije 2W reesrvnsga Infanterij-sksga polka ia Oldenburga ao (Nadaljevanja aa S. eteunl, U (i««4-*'W^l. seepse.>< ISIKI-VV r j PROSVETA GLASILO SLOVENSEE NARODNE PODPORNE JEDNOTE JS+ktM. UMrmiNA SUiVENltftE MAIOMI fodfoknk jsdmoti Militiristiimafo besedo Zadnje dni ae pile in govori nmogo o splošni vojaftki obvezno »ti. le Washingtona no celo poročali, da generalni štab že izdeluje načrt za splotno vojaško obveznost in da bo ie v januarju predložena tozadevna zakonska predloga kongresu. Kakšen je načrt za splošno vo-jaJško obveznost f > Ofieijelno in neofioijelno iajav-ajsjo, da po podoben argantinake| tfu. 1 1 f Argentine! se mogoče smejejo, ko so dišali, da hoče njih sester-ska republika na sever ju kopirati njih obrambni siatem. Nekateri so priporočali tudi švicarski in avstralaki sistem. In taka j f Vsi, ki zagovarjajo militarizem v Združenih državah, imajo v mislih pravi pruajaški vojaški aistem. Boje se priti % res-nioo na dan in povedati na glas, kaj ktUi v njih možganih in tako govore o raanih vojaških sistemih. Ameriški kapitalizem potrebo-je moŠno armado, ki je isvelbana pO prusjaškem sistemu, in močno -—----t__t i ■ — - - ■ ■ a t _ ž mornarico, m mora proaegati nnj večjo na svetu. Varovati mora svoje interese na zunanjih trgih in krotiti mora notranjega sovrstnika. To lahko izvršuje z armado, ki slepo oboga in je skoz-inakoz poprusjanjena. Kapitalizem se lahko sanese tudi ns srmado, ki ni prusjaška. Lahko ji je za vzor argentinaki, avstralski ali pa švicarski sistem. Nobeden teh sistemov ni ljudski. Kako daleč je švicarski siatem demokratičen, govori dejstvo, da je neki Aviearaki poveljnik odredil tri črkoatavce, ds so morsli ntavkokaziti. Mobiliziral jtti je in ko so Imeli uniformo na sebi, jim je poveljnik ukazal, naj o-previjajo stavkekaftko delo v ti-akarni, v kateri ao stavkali črko-•tavei in ki je tiskala uradne vo-jsike tiskovine. ^ V dobi volilne norbe so milita-Hali molčali. Vedeli ao, da Američani v splošnem niso naklonjeni nobenu prisilnemu vojaškemu ai- • stemu. Takrat je bil čaa, da se govori in razpravlja o obvezni vojaški dolžnosti na široko in temeljito. To se ni zgodilo, ker ameriško ljudstvo slepo verjame, kar mu natveaijo profesijonalni poli- \ tičarji Volilei ao mislili, da glasove jo proti prisilnemu vojsike-i mu eiatemu, saj so glavno ulogo v volilni borbi igrale beaede "obvaroval nas ja vojne," pa so glaso "'vali za militarizem. In tudi sedsj, ko je volilna bilka končana, ne prihajajo milita-rmti na dan s barvo, daairavno i-maje prvo besedo^ Od strani namigujejo, kakšna ho obvezna vojaška dolšnoat. z detajli ps ne pridejo na dan. Podrobnosti na šrta bo«lo predložene kongresu, ko bo ca ljudstvo prepor.no, ds proteatira proti vojaškemu siste-mu. ki ga no^e. Jfrav lahko rečeno, da je pre-potno, da razpravljamo o prisilni vojaftki doltnoipti. Načrt je isde lan. izdelali so ga med Štirimi stenami in mogoče ga še tukaj in tam malo opilijo, da čvrsteje hra • ni interese ameriškega kspitaliz ms Ko ho predložen kongresu, bo maši ne storila svojo dolimnil Vendar ne smemo odnehsti od avoje zahteve, da ae sa obrambo kapitalističnih interesov ne dovoli centa in ne vojakov. Naš eilj ni armada, ki osvojuje tuje trge in pod jarmi ju je tuje narode in drži doma ljudstvo k tlom. Taka armada ni demokratična, ampak je sredstvo, s katerim kapitalizem doma in na tujem utrjuje svojo moč. Lahko smo pa za' pravo ljudako vojsko, ki nima za vzor argentinskega, švicarskega, pruskega ali katerega druzega sedaj uveljav-Ijenea militariatičnega sistema, ki ima edino nalogo m je tudi iz-vežbana v duhu, da varuje deželo pred sovražnim upadom. Načrt za tako ljudsko vojsko so sprejeli mednarodni socialistični kongresi, ki pa do danea še ni uveljavljen v nobeni državi, ker naaprotuje imperialističnim osvojevalnim interesom. l*rave ljudske vojske se qe more izrabiti v imperialistične namene, pa tudi ne proti ljudstvu, ker ljudstvo je vojska. Povečan militarizem dobimo v Ameriki zanesljivo v eni ali drugi formi. Ali radi tega nam ni treba obupavati. Kakor se borimo proti kapitalizmu, ravnotako bomo nadaljevali boj proti militarizmu in vsem drugim kapita-liatičnim napravam, dokler ne zmagamo. ^ ' Kedaj napoči čas zmage, je pa odvisno od ljudske zavednosti in prosvete. Zavednost m proaveto med ljudstvom širi socialistična stranka, hi kdor želi, da čimprej napoči dan zmage, n*j pristopi danes vanjo in naj nikar ne odlaša do jutri. ti DOPISI. Hfrminie, Pa. — Krist se je rodil, staro leto je vzelo stovo. Pri tej priliki se Človek zamisli in se vpraša za koliko smo.na boljšem od lanskega leta. Koliko smo napredovali v našem delavskem položaju f Aiko.hijKriat v resnici pri šel, zakril svoje oči ter zapla-kal, kakor zaplaka dete, kteremu ugrabijo mater. Minilo je blizu dva tiaoč let, a še sedaj ni prišel njegov vivišeni nauk do vrhunca in do veljave. Se vedno živijo trinogi, izkoriščevalci ia ekrut-neži. Vedno še imajo oblast nad ubogimi narodi. Kdaj bode prišla proatost in svoboda in nas rešila jarma trinogov T Kdo je kriv, da ni med nami sloga, na bom opi soval, ker as dosti piše o tem in veak lahko čita v naprednih listih. — Ako bežijo naše misli ss eno leto nsssj, kaj nam je princ slo rainolo leto dobrega f Morda ti je trinoštvo ugrabilo prijatelja, morda celo brats, očeta, sina ali mator. Na delo si šel dan ia dnem v rov, v tovarno in kaj knaš od tegaf Napolnil si bisage svojih izkorttčevaleev. Za to leto imajo pripravljene nove, mi pa garaj mo, da tudi te napolnimo.- Ob koncu leta bodo te biaage polne, naši žepi pa prasni, kot po navadi. Pa ne le to. Marsikteri je agu-bil roko, nogo, vid ali aploh zdravje in adsj sdihuje bolan v postelji. Nekaj nas pa še čaka na take dobrote. Omeniti moram, da so nam P° višali plačo pri toni nskopsnegs premoga tri cente za strojem in pet centov "sa pikom". Pa kaj nam pomaga, ko ima drušba take hlapce, da jI od našega prislu-šenega denarja po drugi strani več nazaj dajo, kot nam je druš-ba primaknila. Kje je vsrok, ne vem. Ko na avojem prostoru nakladam premog, se mi zdi zelo težek, ko pa po delu pogledam na številke, so iste tako čudno lahke, kot da sem cel dan nakladal slamo. Po glavnih rovih js preeej dober p rop Si in se premog morda tam posuši. * \ , I Zdaj gradijo nov "dipel", ne vem pa, če ee bodo domislili, da je treba nabaviti tudi novo tehtnico. Rt ara je že popolnoma zarjavela in ne vem če je aploh zmožna pra vilno kazati. Gospod tehtničar menda tudi ne gleda doeti nanjo, ampak samo poaluše, kafro bo sa-ropotalo na mrell. — Naplaal bi labko cel roman, lie bi hotel po pisati tukajšne razmere, pa treba bo končati, ds ae mi dopia preveč* ne raategne. Rojaki, od starega vteli slovo in prišel i smo s vim. Veemimo alovo tudi od Baše dosedanje hrertirižnosti ia trn dimo se v tem letu ,da ai abslj-šamo svoj badni položaj a iaobraa-ho, sdruisnjssi in orgsnisaeijo I>e«i malo pesno, želim veeelo ki srečno Novo leto vsem rojskom UPPER- RECORD OF VOICES. TOR TO BOTTOM. CARUSO'S. TtTRAZZiNI'3, fiMRTO LOWER- RMRTOtTETRRZ2.tNt%CRRUSO ' «*f> Ma temni tablici vidimo kako fonodsik sprejema glasove sa fonografake plošče. Na vrhu je začrtan glas Caruea, potem ja glas operne pevkeTetrazsini, zadnji Je pa glaa Amata. Slike od leva na deano: Amato, Tetrazzini, Caruso. širom Združenih držav, Prosveti pa mnogo naročnikov in tako čti-vo, kot dozdaj. 1 ♦ Naročnik. spravljajo te "velikanske'? pri-boljške, posebno tam, kjer je dežela "auha." Po zaalugi hinavskih J prohibicijoniatov je že skoro po- Riverside, HI — Prav gotov aem, da še ni bilo dopiaa iz tega prijaznega Rivertude. To meet o leži zahodno od svetovnoznane Chi-oddaljeno kakih dvanajst' žmi onega kraja, o kterem je pred par tedni pisala ena "ljubljanskih kuharic" iz Pennsylvania, da je tam poznani Terbovčev Tone, oziroma Oajžla sušil nekake "pild-ke" na Martinovem "fencu." Radoveden aem, če je bila omenjena "kuharica" takrat srsven, da vse tako dobro ve. Čudnega bi ne/ bilo nič, ker mi je znano, da se Mr. Oajžla zelo rad suče m «nu-če okoli kuharic. Jas sem bil takrat tudi navzoč na pikniku, ali tega pa nisem videl, kako je Tone sušil bankovce na "feneu". Videl aem pa, kako je aušil srajco na avojem laatnem "feneu", to je na svojem hrbtu. — Tako, sdsj veste kje je Riverside. Na prijssni Riverside ni kako Induatrijalno mesto. Tovarne ni nobene in vae kar imamo podobnega je ena mala brivnica. Poleg drugih športov, je tu zelo priljubljeno drsanje. Led na Dea Plames reki je že dovolj močan in mladij na se drvi po ledu, da je veselje. V poletnem čssu pa je ta kraj se k) pripraven sa veaelice in piknike ia vrši ee neštevilno piknikov v seaoni v naši okolici. Tudi cbicaškrm Slovencem je ta kraj dobro posnan. Da pa ns boste mislili, ds js mesto Riverside kakšna velika alovenaka naaeHrina. moram povedati, da biva —■ vsaj kar je meni znano — tukaj le en Slovenec pečlar in to je moja malenkost. Meato šteje okoli tri tiaoč prebivalcev, pa ao v*inoma Američani, ftvedi itd. Cehov je aamo par družin. Ako živi rasen mene še kak drug Slovenec v Riverside, ga poaMjsm, nsj ae oglasi v Prosveti. Dopisnika ae marljivo oglašajo v Prosveti in akoro vai mlatijo po današnji draginji. Tudi meni ni vleč, pa kaj ai morem pomagati. Plačati moramo, kolikor ae ss to ali ono stvar sahteva, ako jo ho-čsmo imeti ki ako imamo a čim, ali pa ae skušam n privaditi strada nje. Ha veda ga maraikteri dopisnik pohvali tudi, da ao knmpanije povišale plače, ponekod celo do pet odstotkov. Sam radoveden, kam riea Zed, držav suhih in druga polovica ae menda tudi v kratkem posuši. Navaditi se bomo pač morali na vodo in pozabiti na pivo, vinoc in menda celo na kislo mleko. Saono, da bi nam le še vo- mSf Nahaja se v neposredni bK-Jde ne prepovedali. Hudo bi bilo tudi če bi jo monopoliziral Hooke feller, Morgan ali kteri drug naših finančnih kraljev. Potem bo treba celo vodo plačevati ali jo pa kradnma piti. V tem slučaju jo jaz potegnem takoj k ciganom aaj blizu sem itak že. ' No jaz enkrat šeniaem tako pri konou. Piva, vina in drugih pija-čic je še dovolj na razpolago, če Že ne v Riverside, pa v Lyons, Ci-ecro in posebno mnogo v Chica-gi. Zlasti je za take stvari dobro poskrbljeno na mnogih slovenskih veselic^ ki se vršijo v Chicagu. Izjeme ne bo delalo tudi društvo Slovenski Dom, štev. 86 S. N. P. J., ki bo priredilo veselioo zvečer 20. januarja na Northside. Preskrbljeno bo za vse: za lačne in žejne, za pleea željne itd. Priča kujemo torej, da se bodo rojaki iz Chicage in okolice v obilnem številn udeležili naše veaelice, ker nismo priredili že dve leti nobe-" ne. IViporočamo cenj. slovenskim društvom, da naa na omenjeni večer ne posabijo. Člani našega dru štva nišo nikok med zadnjimi, kadar kako bratako ali aestersko društvo priredi veeelico, zato u parno, da bodo društva to upoštevala. Pomagajmo drug drugemu pri vseh takih aH sličnah prireditvah, pa nam je uspeh za go tov ljen. Da ne boste pozabili: veae Uea ae vrši 20. januarja zvečer ('to je v soboto zvečer) v "Best" dvorani na Southport za Clyborn Ave. Člane društva Slov. Dom, štev. 86 S. N. P. J. pa vabim, da ae pol-noštevilno vdeleže društvene seje, ki se vrši dne 14. januarja na 2171 Clyboni Ave. Pogovoriti se moramo radi vstopnic; morda bo treba naročiti druge. Tem potom vabim seveda tudi Mr. Oajžlo, naj poaeU našo veselico a "luMifom" ki "štemkn-karjem " seveda. Saj nima daleč) Na vcaelioo pridejo sale, rdečeltt ne gospodične, punce, dekleta, evetks in huriake in svetujem mu prijateljako, naj sa sulo bolj po-žuri v tem letu, kot v pretočenem prestopnem, čaa mu je še, kakor menit Če pa zopet slayno skozi pade, naj pride na pepebiično sredo v Riverside, bova skupaj vlekla nloh. Poedrav vsem prijateljem in naročnikom Prosvete! — Frank Margolle, sedemletni član društva Slov. Dom, štev. 86 S. N. P. J. Olencoe, 0. — Odkar' je list Pirosveta zagledal bela dan, ae še nisem oglasil. Razume se torej, da aom navajen le krampa in lopate. Delavske razmere ao take, ka-koršne zahteva druga demokratska proaperiteta sa nadaljna štiri leta. Saj so nam tako prerokovali pred Volitvami, da se bo naiii delavcem cedil med m mleko iz ust, ako izvolimo Mr. Wilsona. Ampak vsemu temu ni tako, ka-koT govore preroki, zagovorniki kapitalizma. Pred Božičem smo delali le šeat dni, to je za polovico meseca, potem se lahko razume, kako ae preživi v tej neznosni draginji. Nekako pred enim mceecem jebil en dopis iz naše naselbine, oziroma svarilo slovenskim delavcem v Ohio in drugod naj ne hodijo v Penna. v Westmoreland in Payette County za* delom. Seveda aem se tega svarila držal tudi jaz, ker ao mi snane delovne razmere in nizke plače v Westmoreland Gouty, kjer sem jih že skušal. Vseeno sem se napotil pred nedolgim časom v Westmoreland, na Herminie, Pa., kjer imam eno društvo m nekaj prijateljev. Toraj vse je bilo v redu in odpeljem se ia Wheeling, W. Va. proti Herminie, Pa. Ko se peljem po Westmorelsndn, žalost in gross I Sveta jesa obide človeka, ko vidi toliko želesraftkih voz napolnjenih s presejanim premogom. Skoro polovica teh vozov stoji napolnjena a presejanim^ polovica s debelim premagom. Tako je pri vsakem premogovem rovu v westmorelandskem okraju. Vem, da je skoro vsem znano, da tarfkkajfeije družbe ne plačajo za preeejan premog nič. Delavci ga morajo nakladati zastonj. Saj ao mi že eni pravili, da ao štrajkarji lea 1910 in 1911 aposnali Westmoreland Co. ss nekako rusko Sibirijo, in iagleda v resniei tako. Ko pridem tje, aem aeveda opravil pri društvu, U avoje, nakar se hitro s par mojimi prijatelji snidemo in gremo is sosedne naselbine na Kewstone Shosft. Seveda je tam vse ssatraženo s šerifi in de-putiji, povrh tags,pa šs napis: "No trespassing." Ker je bilo sls bo vreme, snežilo in burja pihala, ni bilo čuvajev zunaj in prepove di nisenuvidel. Odkurili smo jo to raj v koanpaniako hišo, namreč jaz in moja dva prijatelja. Ore je mo ae vai trije pri peči kakšne pol ure, kar potrka na duri mož postave, stopi v hiao, me zakHče po imenu in pravi, da moram .m-njim Kaj pa vraga, saj nisem nič nkra del, sem si mislil. Stopiva par korakov s čuvajem, tam na cesti pa čaka konatabler, nakar gremo v koinpanijako pisarno. Supermten dent hitro napravi sodbo: $100.00 globe ln 30 dni zapora zasluži tak človek, kateri agitira in pobira delavce tu od te družbe za v O hio. Povrh tega je pa še "uni on man*' in nima vstopa na kom panijsko zemljo. SeVeda vseeno nima superintendent pravice človeka obsoditi. Odšli smo k mirovnemu sodniku, najprvo seveda v celico, čez par ur, aeveda ponoči, nekako ob 10. uri zvečer ae je vršila obravnava. S pomočjo ču vaja in konstablerja, obsodil me je gospod mirovni sodnik na $8.50 in hiter odhod nazaj v Ohio. Seveda, proti vsemu temu niso pomagali nobeni izgovori. Pokazal sejn' jim knjižico od društva, da sem prišel plačat aseement in o-biakati moje prijatelje, toda nič ni pomagalo. "Plačaj, ab te pa odženemo v zapor," t^ko ao se glasile besede sodnika. Naj še pripomnim, da sodnik ne zna pisati, ne.čitati, pa vseeno so ga izvolili delavci sodnikom. Toraj se Westmoreland ne kliče Sibirija zastonj. Vprašal sem ae, kje smo delavci danes v dvajstem artotlet-ju, kako in kdo nas vlada danes. V srcu mi je odmevalo: kapitalizem na« Wada po svoje, ker so delavci brezbrižni in ni jim za organizacijo, v kateri bi lahko skup ivo nastopili proti molohu kapitalizmu, da nam tako odpadejo o-kovi/ K sklepu tega dopisa naj še toliko povem, kar se tiče moje aretacije kolikor mi je povedal čuvaj (deputij), da sem bil namreč zatožen od neke rojakinje, ktere mož seveda dela pri tisti kompani-ji. Zahvalam se tudi tistim mojim prijateljem, ki so me tako na var-n*> pripeljali. Saj jim ne bi zameril, ako bi ne bili taki petoli* a, da spravljajo človeka v paat, *!i zanjko: Poadray vnem zavednim delavcem, tebi list Prosita pa obilo novih narofoilkov, da boš še naprej oznanjal resnico nezavednim. Anton Mihalič. Loraln, O. — Kar ae tiče delavskih razmer v naši naselbini niso ravno preslabe. Dela ae v tovar noh s polno paro. Tudi delo se dobi na proatem, vendar pa rojakom ne svetujem hoditi sem za delom. Nedavno sem čital v Prosveti, da se ftamerava zgraditi Slovenski dom v naši naselbini. To bi bil lep napredek za nas, kterega moremo doseči le s požrtvovalnostjo in združeni. Torej rojaki, aložno stopimo skupaj, če hočemo imeti vspeh. Dobro in lepo bi bilo, če bi se ustanovil slovenski socialistični klub v tako veliki naselbini, kot je naša. Podpornih društfev imamo dovolj, tor?j ustanovimo Še 8oc. klub. Zapustimo temo in pojdimo za svetlobo, sicer ostanemo večni sužnji kapitalizma. Torej naprej za izobrazbo, naprej ss politično delavsko organizacijo 1 V slogi je moči Pozdrav vsem rojakom 1 — Jakob Skerl. SLOVENSKE VESTI. Van Voorhia, Pa. — V tukaj« nem rudniku Youhiogheny - Pittsburg Coal družbe je ponesrečil član naše jednote Pavel Dolisu, ko je jemal proč podporo. Kamenje ga je potolklo po obeh nogah. Washington, D. 0., 0. januarja. Mornariški tajnik Dainels pripo ročs, ds brezžični brzojav poeta ne zvezni monopol. Madffl, Okla., 5. januarja. -Zupan Marsh je zaplenil vos pre moga na železniškem kolodvoru in ga raodelil med prebivalce, tu pan se je odločil sa ta korak, ker ni bilo v mestu dobiti premogs. —-z— » Vrhunee močL Sin: "Ali as nič ne veseliš, ker sem postal danea podčastnik t" Dtd: "Oh, dragi moj, jas mis lim na Napoleona L, tudi on je stal na vrhu moči, pa je vseeno padel." ropska vojna in ve sti iz Inozemstva. Naahville, Tenn., 0. januarja. — SBleaniški druibi Louisville tuul aahville in Naahville, Chattanooga 4*te ao imtavili delo, ker jrm drufrba noče povišati meaile. umioNzsTTo "pnoavm*', mm—aa a* uvaaaie avs oueaga, am* ru ununrxixa iTVAM, aaromtaa, oglasi aa pellllnJe aa aaftevi »*p»AVWiiTVo "reoaviTi", mer—or go. Uwim Ave* OMoaga, n ▼ k or—pood tool • Ujatatvom 8. V. V. sndalUvm la ipntgUlM "Proo^ooo" ao rabtte baoa uradnikov, ume aevtftto ■!<>?, ka Jo la mm d oko iottte. do bo vsaka sirov httta roAsaa Sojo flooaofo oproroovo odbora so rrlQo rooko prro erode la IrelJI lotrtok v Moooou. Zoiotok ok oal art popoldoo. xjb JE Joe Kalan doma ia Škofje Loke na Oorenjskem. Za njegov naslov bi rad avedel njegov avak Peter Bernik, R. No. 6, Pittaburg, Kaa., (Jan 3, 4, 5, 6, 8, 9.) Priporočam svojo gostilno v obisk v som Hle veupoiu -in Hrvatom « okolio. Youngstowu, O. Kadar po tuje U skoai mesto aii po opravku. ee o glasite pri mani. Imam raanovr stne dobra pijače, eveše pivo brtn jevae, alivovee, viaky, smotke itd Jošef Otgola, I. 897 PederaJ St Youngatown. O KADAR SE ZGODI »M Ibi I kar Ima,** II. II. von Sliiku, izdelovalcu Bolgarskega krvnega čaja, katerega edravilo sto in ato tisoči 1m»I-nikov hvali. Rojaki, goap. Joaip Orloff to njegova soproga Fanika, P. 0. Box 512, (Jremiville, Pa., piaala sta sledeče s' 44že večkrat sva bila opeharjena valed oglauov a rasnimi na-ročbasni, ki jih oglašajo v rasnih listih, še sva se odločila, da naju nibče več ne ujame in da ne bova več naročala potom oglaaov. Ole-de Bolgamkoga Krvnega Čaja ava ae odloČila kot aa aadnji poiakus ter ava ga naročila, in glejte U objava Je bila reanična vae kar ava od nje pričakovala ava dobila. Od kar všivava Bolgamkl Krvni Čaj ae kakor novim poču-tiva, valed tega smatrava aa doli-nost, da ga vsem našim prijateljem priporočava." Eno veliko MutJjo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja pet »nese-cev, pošljmno aa en dolar kamor koli. V Canada pa r.a $1.20. Marvel Products Co.f I Marvel Bid«.. Htl«ber»k, P«. Pripomba: Ako hočete pošilja-tev oaiirurati pošljite 10 več. ARCHITECT 118 N. U Salli St, Cblcaio, Idje tadelal načrt sa gl. urad 8. N. P. J. ee priporoča Slo-vencem ta izdelovanje gtavblnakih načrtov, o Tel. Franklin M01 . TEL. NA DOMU AUSTIN MOM •trokavnjabih »■ vi M vam |m padli, ko I v Sonarju oN M—t NORTH SIDE STATE BANK nock. snu/ros. wxo. | HA KAPITALA IN REZERVE >100,000.00 '4 ae išče. I«VMU*IJ«m lo onim. ki pose <1 u Jo Jo Uutno jo noofcbodoo po •trobaa mojo knjigo: KAJ IZUMETI? ki obo*o tloo# oovik Idej le pojoonil o patoatlraaja Isamov t«r oboogo 100 STRANI podijo« jo vookoMO oootooi. oko ]TmkUy Dojo« »oJoooUo lo »oovoto, H« fmMio tmm, *o ga jo oiogodo polootiroti Prav Zaatoqj io hitro, kor »ojo pkwroo jo v Wmobioftooo, kjor jo orod so pa* Uotlroojo. IIMto do doooo v ovojooi »o-toriookooi joolfce. A. M. WILSON 200 Victor Bldjf. Washington, D. C. denarlaf ■ D...r M ta • Mti.M «Hk »MU« IMMM(* I* i*mude . Wa^ae» ae aaawra poslati le okrogle sneaka pa sae, aa primer* 100, 100, §00. 400. 100, 000 ta lake daljo do deast ttood kron. la strodke J. aajWUM, ^N^ ^fljff koj prevod ell premalo, bomo poelall nasaj, oslromo pleaU aa prtmaaJkljaJ O oslrom na sedaaje romaere, ker ee veljava denerjo ^rajmk dna froionl nom Je aemegode sa oddaljene kraje prtobdorotl notaadae eeae tir bodomo od sdoj aoproj do prokHco radaooll krooe po ecal, baker ^ notion Jona v I«f "Otoo Ner^" Ml dan, ka nam 4~mvilaka daaar, Ooverner Brumbaugh je v ovoji poalaniei na legtalaturo priporo čil fenako volilna pravico. Springfield, Mam., I. januarja U Tukaj ja zastavkalo do tri ato meaarakib pomočnikov, ker delo-dajalci notejo akrajUti t^idao-skega delavnika od <0 na 80 dr. c dumi uMomjrssi. Berlin, 5. jan. — (Breašično). Prekomoraka agetrtnra javljp: . Joloa, vpliven poalanee v ruti doma, je nedolgo tega iaginil pr08veta yinimiiiiiiiinfintf"'......»■■«■—ii«—»—ii——«nmM— ISTAROCORSKI: i Junaki Svobode: i povesti iv Četice a balkama fiMaMftMisHHiiiiimnifliMMiuiHiiiiiiiifiififiiMMiiiMiMamiiai« (NMMrt oojka klice... : Ilijs m j« pogledil po glavi, oglodal a« na *e at rani in aa naslonil ob skalo. Tiho, kakor šumljanje Bojana, je začel: - "Bilo je davno, davno . . .••) Živeli ao tedaj bratje, knezi Mrnjavčeviči. Trije ao bili in bi-li ao mogočni. Živeli ao srsčno in narod jih je ljubit Bili ao to VtJcsšin, kralj, oče kraljeviča Marka, Uglješa, vodja in tretji, najmlajši Goj ko., Vaak je imel leno, lepo ženo, a najlepša je bila Gojkova. 0 Ej bili ao to trije junaki. Ako ae niao voj-skovaii in pobijali sovražnika, ao hodili na lov. žene p* ao jim zibale deeo, predle in f«*>o- dinjile. ' ■ f Nekega dne pa ao rekli, stoječ ob zeleni Boječi, gledajo« njene valove, kako hitijo M jezera, ki je naetalo it vilinih aolz, tja v morje Ja-dranako: ''Evo brda. Tu bi bilo meato, pcestolico dr-žove arbake m ključ vaemu dobremu in slov-nema." Bratje knezi ao ae zainialiii, nato pa pokimali a glavami. ''Tu bodi mesto ob Bojani." In kakor ao sklettfli, tako ao tudi etorili Tri-ato zidarjev je delak> in zidalo. Tri leta ao le zidali. A čudo, niti temelja le niao postavili. Vae kar ao namreč naredili čet dan, *e to je vila Po-gorka razrušila čez noč. Ko pa je napočilo četrto leto zidanja, pa zakliče vila a planine kralju Vukašhm: "Na trudi ae, kralj Vukašin in ne troši denarja. Na boš preje poafcavil temelja, a kaj še le zgradil meato, dokler ne najdeš dva otroka z imenom Stoja in Stojan. Biti pa morata brat in aaatra. Ko ju najdeš, todaj ju zaakloj v temelj in temelj bo d rial. Na tak način zgradiš moito.'' Ko je ališal kralj Vukašin glaa vile, pokliče tvojega zveatega slugo Deaimlra in mu pravi: "Desimir! Dober aluga si bU in zvsat. Vzemi folije bi voeove in naloži zlata šaat tovorov. In »di po svetu ter mi poišči brata in seatro, ki se imenujeta Stoja bi Stojan. Odkupi ju s denar-j*n, a če ju ne dobiš, Ju pa ugrabi in pripelji sem, da bodeta zazidana v temelj meeta ob Bojani." T Ke ja ališal to zvesti aluga, je vael1 konje in vozove in naloiil zlata šeat tovorov. Sel je po svetu in iekal Stojo in Stojana, ki ata brat In ssa~ tre. In zvesti sluga je hodil po avetu bi iskal trt loka in tri dni, a ni našel, kar je leloi: Vsa ftelosten ae vrne h kralju V ukašinu. T^fBvo, kralj, konje in vozove in zlata šest feUrftt. Prehodil sem vea svet, a niaem nikjer njkl Stojo in Stojana." Ko je ališal kralj Vukašin to, poldiša «1-darje. "Dajte, zidajte zopet, da vidimo, ali se da zgraditi meato." j AM ▼m. kar ao aeoidili čez dan, ja raorušila * \ Ijfrila eo-pct zakliče a planine t "Vukašin, kralji ... Ne muči aa in ne troši si ata, lakaj nikdo ne postavi temelja." Vukašin pa odvrne: "Ali ni nobene pomoči, o vila!" "Jo." "fcfrvej nam, vUa, tieto pomoč." In vila je govorila: ,"»vo vas, trije bratje ste in vsak itna »ve-leno, katero ljubi. Katera pride jutri zjutraj i aa Bojano in prineee zidarjem sajutrk, t leto Jte * temelj in videli bodete, da bo temelj __ , Tako zgodite meato." « Spogledali ao ae bratje - knezi in al obljubili, da nobeden ničeaar ne pove svoji leni. Naj uapds sama določi ono leno. V tem ae je naredila noč in odšli ao v bele d<*novs večerjat Večerjali ao kneljo večerjo, na-to, pa odšli spst. A glsj čudo. Kralj Vuksšin je praj[omil besedo in govoril svoji leni: Crtfa hodi, ljuba lens, jutri zjutraj na Bo-lu ne neei zidarjem zajuterka, zakaj po-zgubiš glavo. Zazidajo te v temelj." ?a tudi Ugljeia, vojvoda, je poteptal dano bee do in govoril leni: "Ne pozabi, ljuba lena in ne hodi jutri v jut, o na Bojano In ne neei zajutroka zidarjem. M 141a ti in poginiti bi morala, zakaj zazidali bi tsTtenialj." J Mladi Gojko pa nI prelomil dane beaede, on ni fovedal avoji mili leni ničesar. , -I Ko je napoličo jutro, vstanejo trije Mrnjav-čeviŠi zgodaj in odidejo na Bojano. Solnee vsha-ja In as koplje v vslovih Bojane in spreminjs roans kapljico v bi Učeče bleere. Koe zapoje ju-tranjleo. Ob Bojenl pa se giblje mnoliea rok, ds zgradi meato. *£ride čaa aajutreka in danea je vrsta na kra-Ijlei, da ga ponese. A kraljica gre k svakinji, lani Ug 1 Ješinovl, pa jo prosi: "Čnj me, draga avakinjo. Glava me boli ki komaj hodim. Ti ei zdrava, poneai zidarjem tajil trek." . A lene l^ljcšova odgovori» "O kraljioa, o svakinja 1 Nekaj ae mi je na-redflo na roki 1» telko bi naeilaS Reel mladi GoikftvML" " tn kraljica odide k mlajši avaklnji in jo okopala in belo pletoiole ni i ten 'Svakinja, lena Qojkovs. Glava me boli in hom*S hodim. Ti al adrava, poneai zidarjem u Jutrsk." • ^ • N - A flsna Oojka odgovorit^ 'Reda, gospa kraljic*. svakinja moja, & ~ >Po arbaki narodni paoml glje, otrok še izprano." Pa ji pravi goapa kraljica: "Neei, svakinja, za jut rek zidarjem. Jaa bom izprala tvoje platno in okopala otroka."'* Vzela je mlada Gojka zajutrek in ga neela. Zagleda jo Mrnjavčevič Gojko in junaku ae raz-žalosti sree. Žal mu je zveete lene, lal otroka v zib&ki, starega komaj mesec dni in solzs mu po-teko po junaškem beu. Ko ga zagleda lena, gre k njemu in tiho govori t "Kaj ti je, dobri moj gospodar, da točiš solze f" v Gojko Mrnjavčevič odgovori: "Hudo mi je, ljuba lena! Imel sem zlato jabolko, pa mi ja danea padlo v Bojano. Tako hudo mi je za njo, da ml teko aolze." Ne spominja ae lena, da bi imel njen mol njen gospodar zlato jabolko,, vendar ga tolaži: "Prosi Boga za svoje zdravje in dobil boš tudi boljše jsbolko." Tedaj je postalo junaku še huje. Ni mogel več gledati svoje mlade žene in obrnii ae je v etran. Pristopila ata njena avaka, jo prijela za bele roke, ter jo odpeljala, da jo zazidajo. Zazidava!i ao jo, trieto zidarjev jo ja videvalo, a ona ae je smejala. Mielila je, da je vse to šala. Ko ao jo zazidali do kolen, se je še vedno smejala, še vedno je mislila, da je šsis. A ko ao jo zaaidali le do pssa, tedaj spozna resnico. Strašno zavpije in zaprosi svoja svaka: "Ne zazidajte me, tako mlada aem le in otroci so Jus majhni." Ali svaka je nista slišala. Pa zaprosi svojega moža: "Ns pusti, mili, dobri moj gospodar, zazidajo tako mlado. Spremi me k moji materi. Ona ima denarja mnogo. Nej tu k upi sužnja ali sužnjo in to zazidajte." Tako proei mlada žena, milo prosi, a vse nič ne pomaga. Ko vidi, da je vae zaman, zaprosi zidarja. "Puati mi odprtine za pnrf. Bezkrij moje bele prsi, da se moj mali Jovo, ko pride, lahko napije mleka."« Usmilil ae je zidar prošnje nearečne matere in pustil odprtino za nj-rte bele prsi. In zopet zeproei Gojka. "Puati mi odprtini za oči, da gledam, kedaj mi bodo prinašali sinka, da ae nafKje mleko, in ga spet odnašali." In zidar aa je »milil Gojke in ji pustil odprtini za oči, da lahko gleda za sinkom, ko ji ga bodo odnašali ... Tako so zgradili meato, beli Skader na Bojani. Srbkinja je zasrfdana v njegove temelje in zato nae vleče tja, ker nas kliče ona, naša mati. Dolgo so gradili mesto, velike ao bile žrtve . . . Dolgo ae bijemo zanj, velike ao žrtve in trud, a imeti ga moramo ..." • Skončal je Ilija. ZamiaUl ae je, zamfclili se tovariši ki njih mtali so ae spenjale v Skader. Bojana je šumela. Zamaknjeno je gledala Vida proti mestu, pokrito s črnim plaščem noči, kakor da glada v duhu tragedijo arbske matere, akrtoče le v zadnji 'uri sa svojo deeo. Roko Je neela k ustom ki jo stegnila proti me-. atu, kot bi pošiljala poljub materi, ki željno čaka prihoda avojih sinov. Tedaj pa se je tam na utrdbi taavetilo sunkoma v rdečem, krvavem svitu. Zagrmel je strel in sikajoč je letela kroglja po sroku. Tovariša sta planila po konou, Ilija pa je potegnil hčerko k ssbi, kot bi jo hotel čuvati. Tam na drugem koncu pa se je odzval drugi strel, oglasile ao se tudi puške in zakrohotale mitral jeze. Bojana pa je tekla mimo naprej in šumljala... bumtum ... — — — bummm , . . bumrn . . . bum, bum . * — — — — —■ ozračja ss potresa, divji bojni rik gluši rik topov. Človeške mase, razpeljane od beenoeti, krvave rije jo naprej, se pehaja in koljejo. Kri brizga in teče v potokih. Jatagani ae krhajo ob ljudskih kosteh... in vae to traja dolge, dolge ure . . . bombe bi šrapneli pa treekajo in trgajo ljudi, a vae je, kakor da ni konca, kakor, da ia padlih, raztrganih junakov vdajajo novi. A Bojana teče naprej, tiho in šumljaje, kakor vedno. Vajena je enakih prizorov, stoletja in stoletja jih je gledala. A vendar ... Tu in Um se zasveti val, zoiekri ... AH se je na dnu Bojsne hladnih valov zganilo nekaj, kakor da ss js obudilo vsled grmenja in trušča in pogledalo na planf ... Tam na istoku rdi zarja . . . Kakor krvavo morje vstaja na horieontu. A sa trenutek asmo. Krvavo-rdeča barva ae raalije v joano, svstlo luč . . . solnee prihaja . . . Tedaj pa zoplopoU na ©baidju belega Ska-dra zastava, rdeČe-modro-bela sestava. Zmagoslavno, veličastno plapola in prvi larkl mladega aolnea jo poadravljo, poljubijo . . . Aleluja . . . Se zagrmi top, enkrat, dvakrat, a U grom ni kakor zlovralen, pogibeln grom, U grom je, kakor mogočen krik junaka, votalega ia groba, oana-njujoč vsem poveličanje naroda, doaedaj zatiranega in tepUnega. . . Nato pa utihne pod veličino trenutka vae ... Raz obzidja pa se začutfe-jo svoki godbe, toko mile in jaane, tako aladke in evete, da zadrhti sleherno sree junaka in duša jim, kakor v sladkih sanjah, aapoje i godbo: On smo, on smo 1 . . . sa razvalin dvorova carskih, vragu ču reč: "8 og j niš ta milo« bjeU mi kugo I Za j am ti moram vračati več! 8 svečano reanobo, s hvalelnoetjo v srcu ao pokopali junaki mrtve junake ... Oni ao deli ftajvet na Irtvsnik domovine, dali so vas: IHrlje-nje svoje I i_____ (»«»«Blodnji«). __ Knez Semberijski. Zgodovinski prizor. Srbski spisal Branislav Ruši*. Osebe: tyo Kneževič, knez Semberij ski.l) Petronije ftišo, slugs Iwv. Milič, pand ur Ivov. Kulin, kapetan. . Boja, mati Ivova. Stanka, zarobljena Jadranke. Prvi kmet. Drugi kmet. Tretji kmet. ^ Prvi otarec. Drugi starec. Kmetje, Turki, Kulmovi pandu ri, aluge, robovi. Vrši se v začetku XDL stoletja v selu ^ppovo v bjelmeki nahiji, kneževini Sem beriji. Dvorišče kneza Ivana, v ozad ju veliki m lepi konaki, do katerih vodijo široke, kamenite stopnice. Na levi atrani vodovd (čea-ma), na desni velika vrata. Prvi prizor. Boja in deset do dvajset kme tov. (Boja etoji kraj hišnih stop- 1) "Kneževic" Ivan, "knez Semberijc," se je porodil v vaai Dvorovi, a poeneje je bival v vaai Popovo v bjelinski nahiji. Ivan je bil rano na glasu v svoji o-kolici, zato je tudi postal knez Semberijc, ko m smo ostudna laž, on pa da je storil tženi grozno krivico, ko je. le količkaj dvomil o njeni zveatobi. "Ji seveda verjameš---" Nasmejala ae mu je tako ljffo-ko in odkritosrčno, da bi ae bil mehki adjunkt ekoro zjokal. --in kaj miališ ukreniti!" "Sedaj nič več; prepričan aem, da ni rea. Vendar aem pa gospodu Trnu sporočil, naj ne zahaja več v našo hišo, da k« bo povoda praznim govoricam —" Gospe adjnnktovi se je lepo čelo nekoliko zmračilo. "Ti hočeš torej na avoji ženi pustiti aramoto, ti si odredil, kakor da pismu verjameš, ti boš dopustil pismu uspeh. Dobro. Ce tebi ni nič za čast svoje žene, meni tudi ne."— Gospa adjunktova je moža docela zmedlai in pol ure pozneje je stopal ubogi adjunkt k prak-tikantu Trnu prosit ga oprošče-nja... In gospa adjunktova in gospod Trn še kolesarita skupaj — zdaj pa nalašč, ker se ljudje tako hudobni !.. VILLA BO PROGLASIL WOVO REPUBLIKO. El Paso, T«., 5. jan. — Tukaj govorijo, da je 4 fjut