Leto VIII, št. 209
Ljubljana, torek 6. septembra 1927
Cena 2 Oin
p lxH«j» ob 4. tjatraj.
Stane mesečno Din as*—i sa inozemstvo Din 40*— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica Štev. 5/L Telefon St. 307S in 2804, ponoči tudi it. >034.
Rokopisi se ne vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravniStvo: LJubljana, KreSernort ulica it. 5*. — Telefon St. «036.
ioseratnl oddelek; Ljubljana, Preiei-nova ulica St. 4. — Telefon St. «40«
Podružnici: Maribor, Aleksandrov*. St 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri postnem ček. zavoda: Ljub« lana St. 11.84« • Praha čislo 78.180. Wfen, Nr. 105^41.
LJubljana, 5. septembra
Dočim naši klerikalci tolažijo lahkoverne naivneže v svoji stranki, kako bo lepo skupaj biti z g. Vukičevičem, gredo dogodki v Beogradu svojo neizbežno pot naprej. G. Vukičevič je bolj in bolj osamljen in že se javljajo drugi, ki hočejo prevzeti njegovo mesto.
Prvj — in ta ima danes največ tal pod nogami — je vodja demokratov g. Davidovič. ki je v nedeljo ponovno napadel g. Vukičeviča kot človeka, ki mu nihče več ne zaupa. G. Davidovič napoveduje, da gre pri nedeljskih volitvah za usodo države: ali hočemo demokracijo ali pa reakcijo. Po volitvah se bosta stvorili samo dve veliki fronti, prva za demokracijo, druga za reakcijo. »Mi smo za demokracijo, Vukičevič pa je proti njej.«
Oglasila sta se tudi g. Nimčič v Beč-kereku in g. Maksimovič v Beogradu. Niti eden niti drugi ni izgubil nobene besedice v obrambo g. Vukičeviča, temveč iz obeh odgovorov zveni, da imajo radikali diruge skrbi, nego misliti na ohranitev g. Vukičeviča in njegovih paktov.
Podoba je. da je pod vtisom zadnjih dogodkov SLS sama obupala nad g. Vukičevičem, kajti svoje pristaše tolaži, da bo skušala, ako pade g. Vukičevič v vodo, pakt obnoviti s kako drugo radikalno grupo.
Medtem pa se g. Vukičevič ljuto brani proti udarcu, ki mu ga je zadal glavni odbor NRS. Zopet so njegovi listi in listi SLS na delu, da naslikajo proglas glavnega odbora kot »popolno zmago« g. Vukičeviča. A čemu potem g. Vukičevič tako besni proti glavnemu odboru? Čemu ga tako napada in mu grozi? Člani glavnega odbora so mu naenkrat ničvredni, ker niso poslanci, ne poslanski kandidati. On jih kratkomalo ne priznava. »Zmaga« g. Vukičeviča v glavnem odboru NRS izgleda zelo čudna, ko pa se zmagovalec tako znaša nad sklepi tega odbora in nad njegovimi člani.
Zelo so tudi potrti razni ministri ka. bdneta g. Vukičeviča. kojih liste so ostale nepotrjene od stranke in ki so na ta način ostali izven stranke. G. Vukičevič jih tolaži, češ, po volitvah vržemo iz stranke pašičevce, t. j. gg. Trifko-viča in tovariše, vas pa vzamemo nazaj. Na to odgovarja naša SLS, da bo potegnila s tistim delom radikalov, ki bo drugega ven vrgel. Načelna politika, kaj ne? G. Korošec se v nizu svojih zadnje mesece zelo nespametnih iz_ jav že dolgo ni iznebil tako cinične in obenem za moralo klerikalizma tako značilne izjave.
Občinske volitve v Zagrebu so pokazale sorazmerno mali interes volilcev. G. Radič je močno nazadoval. Istotako se prorokuje, da bo po Hrvatskem na deželi mala udeležba volilcev. Ta skrb napolnjuje tudi našo SLS. A zaman zbira senzacije, ki pa niti družbe pri malem omizju ne morejo vžgati.
Glavno volilno geslo SLS je te dni, da bo SLS v vladi, oziroma da je z eno nogo že notri. Uboga SLS! Včasi je vihtela zastavo avtonomije in krščanskega socijalizma, danes se le še tolaži, da gre z g. Vukičevičem. In to v Jugoslaviji, kjer je znano, da so še vse vlade, ki so zvečer šle spat še kot trdne, doživele prijetno presenečenje, da so zjutraj v listih čitale, da jim je že odklenkalo. G. Korošec pa je trden in zadovoljen že, ko je samo z eno nogo v vladi in to še v vladi g. Vukičeviča, ki že pripravlja svoj kovčeg, da ga odnese domov. Karta, na katero izključno stavi g. Korošec, je zelo slabotna in ni verjetno, da se je bo kdo ustrašil. To sta pa dr. Krek in Šusteršič že znala drugače poprijeti.
Zmedenost nasprotnika in njegovo nerodno kolebanje še bolj utrjuje napredno fronto v Sloveniji. Naslanjajoč se na svojo lastno in ujedin.ieno moč in na simpatijo vseh demokratskih in socijalno naprednih elementov v celi državi. poziva ta napredna fronta vse svoje somišljenike in prijatelje, naj do nedelje pripravijo vse moči, da se Slovenija 11. septembra ne pojavi pod črno zastavo. Volitve morajo pokazati, da Slovenec in klerikalec nista identična pojma, ampak da se hočejo Slovenci popolnoma osvoboditi tudi politične in duševno jarma klerikalizma.
Maksimovičevi shodi v Beogradu
Beograd, 5. septembra, r. Šele včeraj so imeli radikali svoje prve volilne shode v Beogradu. Na vseh je govoril bivši notranji minister Boža Maksimovič, ki velja za ene* ga najhujših nasprotnikov demokratov. Res so vsi njegovi govori izzveneli v na» padih na demokratsko stranko, kateri je predbacival, da je že v stari Srbiji vodila najostrejšo borbo proti radikalom, ter da se je zavzemala za zbližanje z Avstrijo. Posebno ji zamerja, da je baje vzela v za« ščito vodjo džemijetovcev Ferad beg Dra» go in se je družila s Stepanom Radicem(!), katerega je še le on ukrotil. Zato pa so ga hoteli deimokrati potem obtožiti.
Končne odločitve dozorevajo
Pomen najnovejših Davidovičevih in Pribičevičevih izjav. — Politične napovedi g. Korošca na celi črti demantirane. — Zadnja volilna nedelja
Beograd, 5. septembra, p. Z včerajšnjo nedeljo je nastopil teden velikih odločitev. Rezultati volilne borbe so
seveda v podrobnostih še neznani, a glavni rezultat je vendarle že tu: poraz Vukičeviča in njegove kombinacije je zapečaten, nova demokratska fronta že stoji pripravljena, da bo iztrgala reakciji krmilo države iz rok ter uvedla v Jugoslaviji novo dobo treznega dela. Ako je Pribičevič v soboto proglasil, da se demokratska fronta ustvarja sama od sebe, iz naroda, je včeraj Davidovič šel še za korak naprej ter razdelil politične sile v državi v dve veliki armadi: v armado reakcije in armado demokracije ter je slovesno proglasil, da je DS za armado demokracije. Iz fronte demokracije je na manifestanten način izključil g. Vukičeviča, kateremu je vrgel v obraz, da se nahaja v svojem političnem razvoju za 50 let nazaj. Z energičnim zamahom je tudi razdrl pravljico, da je Vukičevičeva vlada pro-tikorupcijonistična, očitajoč ministrskemu predsedniku, da ima celo v vladi okoli sebe nečastne in nepoštene ljudi.
Istočasno je bil danes znan Korošcev govor, ki ga tako izjave g. Davidoviča
I postavljajo na celi črti na laž.
1 Tudi glede radikalske stranke je včerajšnja ideja prinesla razčiščenje. Vukičevič je v Banjaluki javno priznal, da je radikalna stranka razcepljena. On sicer še kaže na shodih mnogo korajže (podobno kakor dr. Korošec), a ves svet danes govori o g. Vukičeviču samo še kot o političnem mrtvecu.
Po vsej državi se je vršilo včeraj na tisoče shodov. Potekli so večinoma mirno. Le v Senti je prišlo do krvavih pretepov med radikali, pristaši dr. Ra-donjiča in pristaši g. Vukičeviča. Inte-resanten je bil radikalski shod v Beogradu, kjer je Boža Maksimovič ljuto napadel demokrate. Mandat g. Maksi-moviča se smatra za izgubljen, ker so pašičevci sklenili, da bodo glasovali za SDS ali pa za DS.
Radič je zboroval v Dalmaciji, a ni imel mnogo sreče. Pribičevič je imel celo vrsto velikih zborov v Dalmaciji.
Z veliko napetostjo pričakujejo v Beogradu jutrišnji shod Ljube Davidoviča, ki namerava po izjavah iz vrst DS ob tej priliki napraviti svoj končni obračun z g. Vukičevičem.
Tudi Vukičevič proglaša definitivnf razkol radikalne stranke
Prva reakcija ministrskega predsednika na proglas in sklepe glavnega odbora NRS. — «Boril se bom do konca»
bomo to amputacijo tudi izvršili. Vse, kar je gnilo, mora odpasti, da ne okuži celega organizma.*
V svojem nadaljnem govoru je gosp. Vukičevič ostro napadel radikalni glavni odbor, češ, da ni upravičen sklepati o važnih strankarskih zadevah, ker ni izvoljen od naroda, marveč obstoji po milosti dveh ljudi. Kritizirajoč postopanje glavnega odbora pri sklepanju o kandidatnih listah, je naglasil, da je njemu pač. prav malo mar, kako sodi o njegovih kandidaturah ta odbor. Glavno besedo imajo volilci. <Nisem hotel,> je končal svoj govor g. Vukičevič, <da sam začnem ta boj. Toda sedaj, ko so me k temu prisilili, se bom boril do konca, ee se sploh izplača voditi borbo proti tako malim in brezpomembnim osebam. Moramo pa se boriti, da situacijo končnoveljavno razčistimo in da bo vsakdo vedel, kdo je v radikalni stranki in kdo ima v njej odločilno besedo. Radikalna stranka se mora po volitvah popolnoma reorganizirati.>
Banjaluka, 5. septembra, r. Očividno prisiljen radi odločnega nastopa pašičevcev v glavnem odboru radikalne stranke in uvidevajo?, da so izgubljene vse šanse, na katere je gradil svojo politično bodočnost, je gosp. Vukičevič na svojem včerajšnjem shodu v Banjaluki izstopil iz dosedanje rezerve in tudi s svoje strani odkrito najavil razcep radikalne stranke. Govoreč o svojem vladnem programu, je naglasil, da je naletel pri izvajanju tega programa na velika nasprot-stv v lastni stranki. To pa radi tega, ker je prišlo na dnevni red sicer postransko, vendar pa za radikalno stranko važno vprašanje razčiščevanja radikalakih vrst. cStoječ na stališču,» je nadaljeval gosp. Vukičevič, «da je radikalna stranka potrebna državi, ne morem dovoliti, da bi radi enega bolnega uda propadel cel organizem. Prej ho. čem žrtvovati roko in nogo, nego bi dopu stil, da segnije celo telo. Pri takih boleznih je cesto potrebna ampntaeija in v takem bo lezenskem stanju je sedaj tudi radikalna stranka. Da rešimo, kar je še zdravega.
Otvoritev osmega zasedanja Društva narodov
Za predsednika konlerence izvoljen uruguajski delegat Gua-
ni,_Prizadevanja za razorožitev. — Zmanjšanje zasedbenih
čet v Porenju. — Skupen nastop baltskih držav
ŽeneTa, 5. septembra, s. Osmo redno zasedanje Društva narodov je bilo danes dopoldne otvorjeno z govorom predsednika Društva narodov WiUegasa. Vse tribune so bile zasedene. Več kot 400 novinarjev iz vseh delov sveta je prisostvovalo otvoritvi. Med vodilnimi državniki in diplomati, ki so bili navzoči pri otvoritvenem zborovanju, so bili: Briand, Chamberlain, dr. Stresemann. Scialoja, Adatchi, Vandervelde, Appony, Mensdorff, Titulescu, Politis, zvezni predsednik Motta, dr. Beneš, dr. Nansen, grof Berns-torf. Pogrešali so lorda Roberta Cecila, cigar demisija se je omenila skoro v vseh govorih.
V svojem otvoritvenem govoru je pozdravil Willegas zlasti švicarskega zveznega predsednika Motto, ki se kot edini poglavar države udeležuje posvetovanj. Povdarjal je njegove velike zasluge za Društvo narodov. Willegas je nato podal pregled o plodono-snem delovanju Društva narodov v preteklem letu. Izredno mnogo konferenc in važnih komisij je sodelovalo pri mednarodnem delu Društva narodov. Pripravljalna razoro-žitvena komisija je po dolgih resnih posvetovanjih predložila načrt k mednarodnemu dogovoru za omejitev oboroževanja. Nastale težkoče nas ne smejo ustrašiti, je dejal Wil-legas, da ne bi nadaljevali svojih prizadevanj. Problem omejitve oboroževanja bo prej ali elej rešen. Pri tem se mora postopati stopnjema, prej pa se mora zajamčiti varnost držav. Društvo narodov čakajo sedaj važne naloge. Gre za to, da se izvedejo na svetovni gospodarski konferenci sprejete važne resolucije. Tudi na socijalnem polju in na higijenskem polju imamo važne naloge. Na koncu svojih izvajanj je Willegas apeliral na udeležnike konference, naj uspešno nadaljujejo veliko delo solidarnosti narodov za preprečenje vojn in za pospešitev blagostanja vseh držav.
Nato je bila izvoljena komisija za verificiranje pooblastil. Da je mogla ta komisija takoj pričeti z delom, se je zborovanje prekinilo za eno uro.
Za predsednika sedanjega zasedanja Društva narodov je bil izvoljen uruguajski delegat Guani s 24 glasovi proti 21, ki 60 bili oddani za avstrijskega delegata grofa Mens-dorffa.
Zborovanje Društva narodov se je popoldne nadaljevalo pod predsedstvom dr. Gua-nija. Najprej je bilo imenovanih šest komisij, ki so se takoj konstituirale, ko se je seja
za nekoliko časa prekinila. Nato se je vršila volitev šestih podpredsednikov. Pri prvem skrutiniju so bili izvoljeni: Scialoja, Briand, Chaimberlain, dr. Stresemann in Nemčur (Haiti). Pri drugi volitvi, pri kateri zadostuje relativna večina, je bil izvoljen še Mensdorff (Avstrija).
Francoski zunanji minister Briand je izročil danes v imenu zasedbenih držav dr. Stresemannu noto, v kateri se oficijelno no-tificira znižanje zasedbenih čet v Porenju za 10.000 mož, in sicer od 70.000 na 60.000 mož. Način izvršitve tega sklepa bo predmet nadaljnih sporočil.
Ženeva, 5. septembra, s. Baltske države Finska, Letonska in Estonska nameravajo na sedanjem zasedanju Društva narodov stopiti v tesnejšo zvezo. Kakor se govori, ne gre pri tem samo za finsko kandidaturo v Svet Društva narodov, temveč tudi za sedaj še tajna prizadevanja Anglije, da izpopolni obkrožitev Rusije. To se vidi tudi iz sodelovanja Poljske za baltsko koalicijo.
Velika tramvajska nesreča na Dunaju
62 oseb ranjenih, med njimi 9 težko
Dunaj, 5. septembra, d. Včeraj ob 8. zve« čer se je dogodila v Ottakringu velika tram vajska nesreča. Na vogalu Habichergasse in Herbststrasse je vlak cestne železnice 9. proge zavozil, ker je baje odpovedala zavora, z vso silo v priklopni voz vlaka 48. proge, ki je obstojal iz dveh vozov. Oba voza sta skočila s tira ter je enega zagnalo s tako silo v vogal bližnje hiše, da je obtičal v zidu in da se samo zaradi tega ni prevrnil. Iz voza so se začuli obup« ni klici ranjencev na pomoč. Ker je bil v tem čas" na ulicah zelo živahen promet, se je na mestu nesreče zbrala kmalu ogrom na množica ljudi ter je policijska straža le z veliko težavo priborila prosto pot zdravnikom in sanitetnemu osobju, ki so prihiteli mnogoštevilnim ranjencem na po« moč.
Kakor javlja «Polizeikorrespondenz», je bilo pri včerajšnji nesreči cestne železnice ranjenih 62 oseb, med njimi devat težko.
Davidovič napoveduje blok demokracije
..Mi smo za demokracijo, vlada je proti njej" Velik shod Ljube Davidoviča v Šabcu. — Novi vehementni napadi na g. Vukičeviča. — «Ministrski predsednik živi za pol stoletja nazaj». — Pobijanje korupcije v teoriji in praksi
no ljudje, ki so jo ugonobili.*
<Leta 1869. smo imeli kandidate, ki jih je postavljala vlada, a danes po 50. letih jih imamo zopet. Ministrski
Beograd, 5. septembra, r. Predsednik demokratske stranke g. Ljuba Davidovič je priredil včeraj volilni shod v Šabcu, da podpre kandidaturo dr. Voje Velj-koviča. Proti temu kandidira namreč v Podrinju kot demokrat tudi g. Djoka Jovanovič, ki je postavil drugo demokratsko listo in katerega baje z vsem svojim aparatom podpira tudi vlada. Davidovičev shod v Šabcu je bil eden največjih, kar se jih je sploh vršilo v sedanji volilni borbi. Ze v pristanišču, kamor sta prispela gg. Davidovič in Veljkovič iz Beograda s posebno ladjo, je pozdravilo «čika Ljubo» okrog 6000 ljudi, v mestu pa se je zbralo še več tisočev, tako da cenijo število ljudi, ki so prisostvovali shodu, na približno 10.000. Burno pozdravljen je začel govoriti g. Davidovič. ki je izvajal med drugim:
«Ko smo šli v vlado, smo zahtevali med drugim, da se korupcija izžene iz državnih uradov, da se končajo nasilja in se da svobodo vsem poštenim državljanom. Toda bridko smo se varali. G. ministrski predsednik je ob svojem nastopu govoril, da bo prečistil radikalno stranko, ubil korupcijo in končal nasilja. Istočasno pa, ko je govoril o čiščenju radikalne stranke in pobijanju korupcije, je vzel za svoje kolege v vladi ljudi, o katerih pošteni ljudje ne morejo reči, da so tudi oni taki. G. Vukičevič je govoril o pobijanju korupcije, istočasno pa je postavil za vladnega kandidata človeka, katerega smo mi utemeljeno obtožili radi zlorab v vršenju ministrske službe. (Burni klici: Doli Laza Markovič.) G. Vukičevič je govoril o svobodi, a je istočasno postavil za vladnega kandidata človeka, katerega smo mi obtožili radi nasilja. (Klici: Doli Maksimovič!) Tako vidimo, da rešujejo radikalno stranko rav-
predsednik se hvali s svojim svobodo-umjem, toda živi v času za pol stoletja nazaj. Ako bo kdo od vladnih kandidatov izvoljen, on ne bo zastopnik naroda, ampak samo zastopnik onih. ki so ga postavili, in njihov slep sluga. Ti kandidati se najraje pojavljajo v spremstvu policijskih organov. Država pa rabi res prave narodne poslance.®
G. Davidovič je nato navedel par kričečih primerov o korupciji in neznosnih razmerah v državni politični službi in dokazoval, kako poskuša ministrski predsednik razcepiti in oslabiti tudi demokratsko stranko s tem, da povsod podpira disidentske in malkontentske liste. Nato je prešel na pomen sedanjih volitev in izjavil:
«Sedanje volitve niso navadne volitve. Zdaj gre za borbo dveh velikih idej, napredne in nazadnjaške. Borita se demokracija in reakcija. Stvorili Se bosta dve veliki fronti: ena proti demokraciji, druga za demokracijo. Mi stno za demokracijo, vlada je proti njej. Prepričan sem, da ste za demokracijo tudi vi vsi.
Svoj govor je Davidovič končal s pozivom, naj vsi demokratje v Podrinju volijo listo dr. Veljkoviča. Tudi ta je v svojem govoru ostro napadel vlado in njene volilne metode. Rekel je med drugim:
«Naši nasprotniki in g. ministrski predsednik pripovedujejo, kako bodo tudi po 11. septembru ostali na vladi. Pozabljajo pa. da to prav nič ne zavisi od njihove volje, ampak od volje naroda. A ta bo takšna, da bo današnji ministrski predsednik po 11. septembr« preko glave zletel z vlade.»
Izid občinskih volitev v Zagrebu
Skrajno slaba udeležba. — Nobena stranka ni dobila večine. — Občuten poraz radičevcev in vladnih strank. — SDS je čvrsto očuvala svoje pozicije. — Komunistične mandate nameravajo razveljaviti? — Vprašanje delazmožnosti obč. sveta
Zagreb, 5. septembra r. Včeraj so se vršile v Zagrebu občinske volitve, ki so ne le- važne za Zagreb sam, marveč značilne tudi za predstoječe skupščinske volitve. Volitve same so potekle mirno in brez in_ cidentov, pokazae pa so, da sta obe današnji vladni stranki v Zagrebu brez moči ki da tudi radičevci občutno izgubljajo na terenu. Volilna udeležba je bila izredno nizka in je znašala komaj 58 %. Od 33.809 volilcev jih je glasovalo jedva 19.503. tako da je znašal količnik samo 390. Rezultati so sledeči: SDS 1531 glasov (4 mandate), komunisti 4256 (7), obrtniška lista 155 (0), socijalni blok 268 (0), Hrvatski blok 9.749 (25). Radič 2322 (6), stanovanjski najemniki 759 (2). socijallsti 397 (1), socijalna zveza 284 (0), radikali 373 (0), žldje 806 (3), davidovlčevcl 403 (2). Izmed 50 mandatov je bilo dobljenih 7 brez količnika. Količnik je doseglo samo osem list, dočim so ostale štiri liste brez mandata.
SDS je obdržala svoje štiri mandate, kj jih je imela v prejšnjem občinskem svetu. Napram zadnjim občinskim volitvam L 1925 je SDS napredovala za 136 glasov, nasprotno pa je napram oblastnim volitvam januarja meseca nazadovala številčno za 275 glasov. So to predvsem glasovi dijakov. ki se še niso vrnili v Zagreb, mnogo je bilo odsotnih iz Zagreba, delno pa gre ta izguba na račun poedinih stanovskih kandidatur, kakor obrtnikov in stanovanjskih najemnikov. Ne na vse zadnje pa Je to zasluga poslovanja »volilnega urada«, ki je bil v rokah blokašev in kj je nad sto demokratskim volilcem onemogočil izvrševanje volilne pravice. Blokašj so namreč uvedli posebne volilne legitimacije, ki v zakonu niso nikjer predpisane jm dovolili glasovanje samo s tem legitimacijami. Pri dostavi teh legitimacij pa so postopali na način, ki dopušča domnevo, da so hoteli preprečiti glasovanje demokratskim voKl-cem. Na ta način nj moglo včeraj glasovati v Zagrebu najmanj 500 pristašev SOS. Kljub temu pa je manjkalo SDS do petega mandata samo 45 glasov, dočim so davi-dovičevci dobili svoj drugi mandat z ostankom 13 in židje svni tretji mandat z ostankom 26 glasov
Glede razmerja glasov in mandatov Hrvatskega bloka ni mogoča nikaka primer, java, ker so tvorile prejšnji hrvatski blok povsem druge skupine, kakor pa sedaj. Dejstvo je. da je imel prejšnji Hrvatski hlok 33 mandatov, dočim ima sedanji le 25.	'
Najhujši poraz beležijo radidevci. dasi se je število njihovih mandatov podvojilo. V prejšnjem občinskem svetu so Imel] radi-
čevci samo tri mandate, sedaj pa jih ima. jo 6. Število njihovih volilcev pa je od zadnjih oblast.iih volitev padlo za dobro polovico Od 4.o72 glasov so nazadovali na 2.322. Ta poraz ne bo ostal brez vpliva na rezultat skupščinskih volitev.
Značilno je. da je število komunističnih glasov znatno porastlo. Od 2.030 glasov pri oblastnih volitvah so narastli pri ob_ činskih volitvah na 2.456 glasov. Število njihovih mandatov v občinskem svetu se je vsled tega pomnožilo od 3 na 7. To je deloma pripisovati tudi njihov; žilavi agitaciji in organizaciji, k, je spravila na volišče slehernega pristaša.
Radikali so popolnoma propadli in ostali brez mandata Pri oblastnih volitvah so imeli še 857 glasov, sedaj pa so ostali s 373 glasovi pod količnikom. Vredno je za. beležiti, da je v zagrebški radikalskj organizaciji včlanjenih nad 3400 »pristašev«. Tudi davidovičevcI so nazadovali v primeru z zadnjimi oblastnimi in prejšnjimi občinskimi volitvami, akoravno jim je bilo v prid dejstvo, da so na vladi in Wnajo v Zagrebu celo svojega pristaša za velikega župana.
Glede na to. da v novem občinskem svetu nobena skupina nima potrebne večine za uspešno delovanje, je postalo vprašanje delazmožnosti novega občinskega sveta zelo delikatno Ce se ne bo posrečilo Hrvat_ skemu bloku pridobiti-za sodelovanje dve ali tri skupine, ni izključeno, da bo novo izvoljeni občinski svet ponovno razpuščen. Zatrjuje se, da nameravajo blokaši povabiti na sodelovanje poleg židov še SDS in davidovičevce. Ker pa prevladujejo v Hr. vatskem bloku irankovci, je malo verjetno, da b, do tega prišlo. Da bi se zmanjšal vpliv opozicije, namerava vlada baje razveljaviti vseh sedem komunističnih mandatov!
Radi nekorektnosti, ki so se vršile, bo SDS vložila pritožbo zoper volitve
Mednarodni kongres za znanstveno organizacijo dela
Rim, 5. septembra, o. Danes ob 10. dopoldne je bil v dvorani senatorske palače na Kapitolu otvorjen tretji mednarodni kongres za znanstveno organizacijo dela. Kongresu predseduje senator Luiggi. Poleg dru gih je govoril tudi minister za narodno go spodarstvo Beluco. Kongres se je razdelil nn štiri sekcije, ki bodo proučevale znanstveno organizacijo dela v industriji, poljedelstvu, javnih obratih, v gospodinjstvu ter v orga niziciji kupčevanja z industrijskimi in polje delskimi proizvodi. Kongresa se udeležuje cikrog 1200 oeeb in je zastopanih 40 držav.
Korošcev program v besedah in dejanjih
Velike besede na volilnih shodih in klavrna dejanja v praksi
Krvavi pot dr. Korošca
Dr. Korošec hodi po shodih in se trudi voittce prepričati, da je že zopet slekel volčjo obleko, v kateri je glasoval za letošnji finančni zakon in da jo oblečen v lepo ovčjo obleko. Z ostrimi granatami podirajo demokratični elementi v vsej državi g. Vukičeviča in njegove zveze, g. Korošec pa bi v Sloveniji vsaj do volitev rad obdržal sijaj, da bo po volitvah v vladi in takrat gorje onim, ki ne bi danes šli z njim... Temu bavbavu je treba za vsako ceno do nedelje zvečer podaljšati življenje.
Dr. Korošec si piše spričevalo. V nedeljo je govoril v Kamniku, Moravčah in v Skofji Loki. Kar ]e povedat Je
govoril proti sebi
in dokazal, da je zmožen celo trditi — ako treba, da v Kamniku sploh ni bil. S smelostjo strelja spomenike morale, politične doslednosti in dostojnosti. Padel je na nivo priganjača, ki nima nobenega drugega volilnega gesla, kakor svojo ponesrečeno kupčijo z Vukičevičem.
Svoj progTam je razvijal tako-le:
«Naš pogled počiva na celi državi*
pravi danes dr. Korošec, ker smo ga h temu prisilili. Ni še dolgo tega, ko je njegov pogled z vaškega zvonika krožil samo po slovenski republiki in s »copaterji« in »ušivcl« ni hotel imeti opravka, češ da se kultura Slovencev ne more družiti z Balkanci.
«Mi hočemo javno življenje očistiti korupdje»
Ko je dr. Korošec v »Unionu« sklical pro-tikorupcijski shod in nanj povabil g. Davidoviča so klerikalci kričali To je junak. Ko pa je bilo treba korupdjoniste zapreti, je dr. Hodžar po Koroščevem nalogu rekel: ne. Tako so klerikalci korupciji zavili vrat in podpirajo boj protj njej v nekaterih krajih skupaj z Lazo Markovičem.
«Depolitizacija uprave»
je po Koroščevem mnenju nujna zahteva. Zato je i z ministrstva prosvete vrgel Slovence, ki so služili samo zakonu, niso pa bili klerikalci. Klerikalna depolitizacija uradov je v tem, da v uradih smejo sedeti samo klerikalci, ker klerikalci poznajo le klerikalne zakone. Tudi na ljubljanskem magi-
stratu »depolitizirajo«. Klerikalci, ki prihajajo sedaj v mestno službo so sami nepoli-tiki. Tudi Trg. tn obrt. zbornico so 'depolitizirali«, ko so z novim volilnim redom strokovna zastopstva Spopolnili z župniki, kaplani in cerkovniki, v volilno kofflisi]0 pa imenovali prof. Jarca.
Seveda je g. Korošec
za izenačenje davkov.
Recept je SLS že pokazala, ko je pri davku na ročno delo izenačila tiste delavce, ki ga dosedaj še niso plačevali, z onimi, ki so mu. bili že podvrženi. V ukičeviievl. radikali in Koroščevi klerikalci so najboljša kombinacija, da se to delo nadaljuje.
Enako se g. Korošec slovesno za obljublja da bo njegova stranka
zvest sotrudnik radikalov pri «razširjanju narodnih samouprav.«
Tudi tu gre za nadaljevanje započetega programa. V finančnem zakonu za 1. 1927-28 je namreč kakor znano, kleroradikalna vlada uzakonila uredbo od 17. februarja, s katero je samoupravam, predvsem oblastni samoupravi, odvzeta vsa finančna Samostojnost ter prenešena na centralistično birokracijo finančnega ministrstva. Pri tej priliki klerikalci tudi niso pozabili na ob-činsko avtonomijo, ki so jo okrnili s podobno odredbo. Izgleda, da se bodo sedaj lotili »samouprave« kakor svoj čas »avtonomije«. Tako dolgo jo bodo spopolnjevalf, dokler je popolnoma ne zapravijo.
«Kje je nasilje?«
Dr. Korošec naj si pusti predložiti samo Glasnik presv. srca Jezusovega, ki Izhaja v Mariboru, in naj čita kako se je Jezus zOpet preselil v klerikalne skrinjice. Vpraša naj delavce v Bohinju in na Bledu, Zagrebu in drugod! Vpraša naj se velekapitaliste, koliko podpisanih ln nepodpisanih ovadb SO dobili od klerikalnih agitatorjev proti naprednim volilcem. Vsemogočna SLS, ki je »strašno« protikapitalistična, kliče kapitalistične mogotce proti ubogim delavcem na pomoč. To je res skrajni »silobran«. SLS smatra, da so velepodietniške družbe dolžne storiti, kar od njih zahteva, saj jim Je s § 82. podarila toliko lepih milijonov na račun delavstva, obrtnika in kmeta.
Brezupne senzacije g. Korošca
Poskus SLS izpodbijati listo »Naprednega bloka« za občinske volitve v Ljubljani. — Kako bi brihtni g. Korošec rad spravil napredno Ljubljano v farovško bisago
Naši klerikalci neprestano tuhtajo, kako b; g. Korošcu rešili ljubljanski mandat. V to svrho si izmišljajo vse vrste laži o raz« kolu med naprednjaki, zlasti v vodstvu SDS dasi vaak poznavalec razmer prav dobro vidi, kako požrtvovalno in enotno dela celokupno vodstvo SDS skupno z vso politično organizacijo povsem enodušno v volilni borbi in za zmago bele zastave nad Ljubljano.
Smatrajoč vlado za svojo ekspozituro, velikega župana, za svojega služitelja, poli« cijo pa za laufpurša, se je v brihtnih gla. vah rodila imenitna ideja: Razveljavimo Ii« sto Naprednega bloka v Ljubljani.
2e prej so svirali v svojem časopisju, da r\a listi ne bo nekaterih uglednih na« prednjakov, bodisi da jim mandat ni bil ponuden, bodisi da ga niso sprejeli. Zdaj pa ko je lista vložena, so vložili ovadbo na velikega župana, da je cela vrsta pod« pisov na kandidatni listi SDS potvorjenih in da je torej listo treba razveljaviti. Tako n. pr. podpis g. Josipa Turka, trgovca Šter« ka, prof. Kropivnika itd. To bi bil tudi do« kaz »razkola«, in obenem velika radost v Izraelu.
Vlada mesto da bi takoj zavrnila to ne« resno igro z Ljubljano, je stopila na krivo pot. Ona je imela dolžnost pokazati, ovad« bc in zaslišati o njej prizadete zlasti pa predstavnike liste. Tega pa ni storila, mar« več je odstopila stvar policiji, kot kazen« sko zadevo. Zdaj policija oficijelno pod krinko kazenske preiskave (proti komu?) preiskuje vseh 98 podpisov kandidatov, ne bi »e ji li vendarle posrečilo najti kako pogreško, ki bi dala potem vladi povod za razveljavljenje liste. Klerikalni načrt je sa. tanski in vreden jezuita.
Včeraj je policija začela s svojim »de« lom«. Mesto da vpraša najpTej predstavni, ka liste, kaj pravi k ovadbi, je šla za hrb« tom vseh prizadetih .lovit osobje tajništva SDS, ga zadržala več ur na zaslišanju in izpraševala, kdo je podpisal, kdo je nosil podpisovat listo in ali se je kje kak nered pripetil. Zasliševanje je trajalo ves dan.
Potem je policija posebno zanimanje obrnila na podpise gg. Turka, Šterka, Kro« pivnika, češ, da so bili morda ob sestavi list odsotni. Podpisi teh gospodov, so si« cer precej znani in človek bi pričakoval, da bo policija, če o njih dvomi vprašala prizadete, ali so podpisi njihovi. Vpraše« vala je raje pomočnike tajništva SDS!
Zlobni načrt je v naprej obsojen, da pro« pade in mi se le čudimo velikemu županu, da je nasedel v zadevi, ki je tako prozorna. Mi predobro poznamo svoje nasprotnike, da bi ne Vedeli, da 90 vsega zmožni in go« spodi se ne bo posrečilo najti kako formal« no napako. A kar je pač nečuveno in se ni v Ljubljani pripetilo niti v avstrijskih časih, to se je pripetilo v Jugoslaviji, da namreč policija ex offo ISče materijal za politilen trik klerikalne stranke.
Ako bi na podlagi občih ovadb policije in glavarstva liste povsod na ta način pre« iskovala, brez konkretno dovolj utemelje* nega razloga in podatkov, m to v prid eni stranki, kast bi priSli?
Mi že danes pribijamo pred vso javnost« jo ta nečuveno topovski poskus SLS In zlot rsbo njenega vpliva na državno oblast. Ljubljanskim naprednim volilcem pa bo to le vzpodbuda; Po tej furtimaški poti se hočejo polastiti Ljubljanel Tako jo hočejo spraviti ob redne volitve. Tako bi se radi razni Korošci, Pirci, Pusti in podobni vsed« li na krmilo Ljubljane.
G. Korošec se je v nedeljo počutil že ze« Io zmagonosnega. Skrivnostno je napove« dal za Ljubljano novo »presenečenje«, mi« sleč menda, da je stvar že »perfektna«. Presenečenje je že padlo v vodo in le sra* mota SLS ostane.
Kako se klerikalci v svojih skrbeh tolažijo
Izjave dr. Žerjava.
Naš urednik se je obrnil na g. dr. Žerjava, kaj pravi k izvajanjem g. dr. Korošca, ki se je v Kamniku obširno pečal z razmerami v SDS, očividno v naivnem pričakovanju, da bo mogel kogarkoli premotiti.
G. Žerjav je odgovoril:
»G Korošec čuti, da bo v Ljubljani pro:. padel in da bo tudi na deželi vkljub vladini pomoči izgubil veliko glasov. S stvarnimi razlogi s j SLS ne nore več pomagati, kajti njeno nesrečno delo v vladi le tako sveže in v finančnem zakonu tako neizbrisno popisano, da ne pomaga nikako zavijanje. Vsi naši sloji strahovito trpe ravno na posledicah tega zakona. Kamor se hoče SLS umakniti, povsod se vjame v lastne zanke. To velja glede davkov, glede redukcij, glede delavcev, zasebnih nameščencev, drž. uslužbencev vseh vrst, železničarjev itd. Ne pomaga nič: dejstva agltlrajo sama proti SLS.
V tej stiski se je zdelo g. Korošcu najprej potrebno napasti SDS, kakor da smo v njej sami tatovi. Jaz sem že v Novem mestu označil to obrekovanje kot pobalinstvo. G. Korošec je na javnem shodu rekel, da se mi zovemo »demokrati« ker »krade-mo«. Ali je to dostojen voditelj? Ali ]e to še resno?
Kleveta se ni obnesla, treba je bilo iskati kaj novega. Človek bi vsaj od Voditelja SLS pričakoval kaj originalnejšega nego citate iz prastarih in novih »Slovencev«, da SDS »razpada« in da je akoravno nima pristašev, proti »kliki« t. j. proti voditeljem. Med tem pa vsi naši prijatelji dobro vedo, da sb ■vse naše kandidature bile sklenjene enodušno, in da se Si zgodilo kakor n. pr. pri SLS v litijskem okraju, kjer so klerikalni zaupniki postavili svoje kandidate, a jih je vodstvo SLS zavrglo. Vsi činitelji v naši stranki se složno trudijo, da osigurajo čim boljši volilni uspeh. Od osvobojenja napredna fronta še nI bila tako široka ln močna kakor je danes. To vznemitja klerikalce, zato pa upijejo, da zakrijejo lastne slabosti. Volilni manevri g. Korošca, ki loči poštene demokrate od vodstva in priporoča ljubljanskim volilcem naj cbdrže flaprčdno
prepričanje, klerikalcu pa dajo kroglco, 90 tako stari in obrabljeni, da se mi g. Korošec «mflL Očtvldno je, da je duievao ali pa llvčno globoko pretresen.
Kar govorite in pilite, gg. klerikalci in tolažite se s takimi »senzacijami«. Ta čas pa bomo samostojni demokrati s svojimi zavezniki poskrbeli, da v nedeljo dobite hladen obkladek.
Vedno živahnejši volilni pokret v Ljubljani
Trije kritni shodi Naprednega bloka.
V nedeljo popoldne se Je vršil na Barju v gostilni pri Vrbincu shod Naprednega bloka. Gostilniški prostori so bili nabito polni. Ob napeti pozornosti in neprestanem živahnem pritrjevanju sta govorila skupščin ski kandidat dr. Kramer in nosilec kandidatne liste za ljubljanske volitve dr. Dinko Puc. Oba sta drastično razložila Barjanom obljubkarsko politiko klerikalcev In razliko med njihovimi besedami ln dejanji.
Klerikalci so poslali na shod kot svojega zastopnika g. Viranta, ki je vzbudil splošno ogorčenje, ko je branil protl-socijalDo politiko SLS in zlasti razširjenje davka na ročno delo tndi na one delavce, ki ga doslej niso plačevali, Češ če morajo eni plačevati, zakaj bi ga še drugI ne.
Nastopil je tudi zastopnik SKS g. Men-cej. ki se je pridružil izvajanjem dr. Kra-merja in dr. Puca ter povdarjal, da se morajo U. septembra vsi napredni ljudje zdmžitl za zmago naprednega kandidata dr. Kramerja Žel je živahno odobravanje. Shod, ki je trajal skoraj tri ure, je bil zaključen ob navdušenem klicanju obema kandidatoma.
Snoč| se je vršil na Gradu krasno obiskan shod naprednih volilcev. Govorila sta skupščinski kandidat dr. Kramer in dr. Bohinjec Pred 60 volilci, samimi Gradčani ie dr. Kramer razvijal politične misli o nepolitičnih delih dr. Korošca, ki po smoli z g. Radl-čem grabi za drugo smolo — Za g. Vukičeviča. Dr. Bohinjec je očrtal aktualne socijalne probleme, katerih nujno rešitev pričakuje delavec, trgovec, nameščenec in obrtnik Gradčani bodo po svoji ogromni večini volili napredno.
Zvečer ob" 8. se je vršil volilni shod Naprednega bloka za dvorski okraj. Prostori »pri Mraku« že dolgo niso bili tako napolnjeni zavednih volilcev, ki so z velikim odo bravanjem sledili izvajanjem dr. Kramerja, načelnika Vargazona ln dr. Puca ter burno manifestirali svojo borbenost. Shodi kandidata dr. Kramerja dokazujejo, kako se napredna Ljubljana vedno živahnejše pripravlja za odločilni boj proti klerikalizmu, ki mu bo v nedeljo zadala smrtonosen udarec.
Združene slovenske gospodarske liste
Vabilo
na volilni shod,
ki se bo vrfil danes, v torek, dne 6. avgu. sta 1927. ob S. url zvečer v mali dvorani Celjskega doma.
Na shodu bosta poročala nosilec liste go« spod dr. Pivko in srezki kandidat g. Urek.
Kdor se ne strinja z današnjimi gospo« darskimi in javnimi političnimi razmerami, bo prišel na shod, da obsodi s svojo pri. sotnostjo kleroradikalni režim, ki nosi glavno krivdo teh žalostnih razmer. Ob. enem bo manifestiral za demokracijo v na. ši državi, ki je na zmagovitem pohodu.
krmeljski rudarji vsi obrnili hrbet SLS
Iz Št. Janža nam poročajo 4. t. m.: Klerikalci so nekaj let držali mnogo nas rudarjev v svojih vrstah. Verjeli smo vedno znova njihovim sladkim besedam, ki so bile vedno polne sočustvovanja z našo usodo in vedno znova so nas znali žejne prepeljati čez vodo. Pred vsakimi volitvami so nam dajali nove obljube, po vsakih volitvah so svojo besedo snedli. Odkar so bili letos na vladi pa so se tudi nam odprle oči. Spoznali smo, da SLS delavstvo le vara in slepi z lepimi besedami, kadar pa pride do moči, ga biča s škorpijoni. Klerikalci danes med knnetjskimi rudarji nimajo nobenega pristaša več. Izgubili so vse in rudarji smo odločeni, da vse stdrimo, da jih hinavce pomagamo upropastiti.
Danes smo jim hoteli povedati nekaj resnic. Sklican je bil volilni shod v gostilno «pri Papežu« in prišli so z gospodom kaplanom trije ali štirje gospodje. Prišli smo v precejšnjem številu tudi mi rudarji. Nismo nameravali shoda razbiti, temveč mirno smo hoteli poslušati njihove laži in obljube, potem pa jim na dostojen način izprašati vest Toda klerikalni gospodje so si premislili. Prišli so in tiho zopet odšli: napovedani shod se sploh ni vršil. Zastopniki SLS si tliso upali stopiti pred svoje prevarane voliice.
Seveda je to vzbudilo v celem revirju veliko senzacijo in reči moramo, da tudi veliko zadoščenje, ker je dokaz, da je SLS sama' uvidela, da je izgubila igro. Rudarji bodo dali svoje glasove samostojnim demokratom, nobene kroglice pa ne dajo klerikalcem.
Po vsej Sloveniji gre glas, le »Domovina" je za nas!
Napredni volilci
vsi na
VOLILNI SHOD
i • . .. .....
Naprednega bloka,
ki se bo vršil v petek, dne 9. septembra ob 8, zvečer
v Kazini.
Govorita kandidat dr. Albert Kramer in njegov namestnik Ernest Vargacon«
SLS se je že začela odmikati od Vukičeviča
«Slovenec» se tolaži, da s padcem g. Vukičeviča ne propade tudi blejski pakt« — Zopetna slaba špekulacija g. Korošca« — Klerikalci se sedaj ponujajo že grobokopom g. Vukičeviča
Nedeljski tSloveneo Je priredil svojim pristašem nemalo razočaranje. Do sedaj je dan za dnevom pisal, kako bo dr. Korošec sedel po volitvah z gosp. Vukičevičem v
vladi. Kakor Vukičevič, tudi <Slovenec, ni priznaval vodstva radikalne stranke, pač pa je vse storil, da bi postavil v slabo luč vse one radikale, ki so ostali NRS zvesti ter niso hoteli vezati svoje usode na g. Vukičeviča. V včerajšnjem uvodniku pa <Slovenec. po daljšem sramežljivem oklevanju vendarle priznava, da bo Vukiževičevega režima po volitvah konec. <Slovenec> namreč piše: <Za našo stranko je precej vseeno, katera stroja v radikalni stranki zmaga ... Z Veljo Vukičevičem imamo poseben prijateljski pakt, toda ta pakt ne pade v vodo, če bi padel — kar pa sigurno ne bo — Vukičevič. Naše načelo je: Z radikalno stranko hočemo sodelovati na dogovorjenem programu. V notranje prepire radikalne 6tranke se ne vtikamo> . . . Klerikalci »o torej na tihem če pokopali nade na gosp. Vukičeviča, s katerim je napravljen na Bledu čisto privaten pakt, o katerem radikalna stranka ve le to, kar so njeni voditelji či-tali v novinah, pakt, ki je bil napravljen v nasprotstvu in proti interesom Demokratske zajednice. Ker Siv krst v državi več ne veruje v zmago gosp. Vukičeviča, ni čudno,
če so se tudi klerikalci začeli odmikati od Vukičeviča ter tako rekoč <praesente cada-vere> ie špekulirajo na njegove grobokope. Večjega priznanja notranje slabosti in nič-vrednosti blejskega pakta <Slovene» ni mogel razodeti.
Blejska kompanija je insolventna ter se pripravlja na konkurz. Dne 11. septembra bo šla rakom žvižgat. Tolažba, da ima dr. Korošec sedaj, ko je drvel mesece čez drn in strn za g. Vukičevičem, tudi še v ostali NRS prijateljev, je še slabejša kot je bila špekulacija z gosp. Vukičevičem, ki sedaj že sam napoveduje razpad radikalne stranke, kakor tudi napoveduje razpad sedanje vladne koalicije gosp Davidoviča. Ni nobenega dvoma več, da bo 11. septembra zmagala demokracija, a da bo z gosp. Vukičevičem ter njegovim trabantom dr. Korošcem vred pokopana reakcija. Dr. Korošec se je z blejskim paktom zopet enkrat prenaglil. Ko bi počakal na izid volitev, bi ne bil na vse strani blamiran in diskreditiran, kakor je dane9. Blejski pakt je že danes za SLS drugi Markov protokol, njegove posledice pa bodo za dr. Korošca še bolj usodne kot so bile zanj usodne posledice Markovega protokola. Razočaranje nad politiko dr. Korošca mora biti v SLS popolno.
Armada volilcev, ki bo glasovala 11. septembra proti klerikalcem
Pač armada onih, katere je SLS zadnja leta, zlasti pa letos na vladi preva-rila ter jih opeharila za mnoge njihove nade v boljšo bodočnost.
To so privatni nameščenci Dr. Korošec in SLS sta jim naprtila dohodninski davek, ki presega dosedanjega za kakih 20 milijonov samo v Sloveniji. Privatnih nameščencev je v Sloveniji 8 do 10 tisoč. Ti tisoči privatnih nameščencev imajo sedaj pri skupščinskih volitvah priliko da se klerikalcem oddolžijo. če bi se uresničili klerikalni načrti, bo moral privatni nameščenec kmalu plačati četrtino svoje plače kot davek. 2 njim je seveda prizadet tudi privatni delodajalec.
Državni nameščenci, med njml še posebej zvaničniki, ki so bili prevedeni na dnevničarje, vsi oni, ki so bili brezsrčno reducirani, vsi uradniki, ki so prišli ob svoja, preje z zakoni zajamčena pokojninska prava. Vsi upokojenci, ki plačujejo po klerikalni zaslugi podeksistenčni davek.
Invalidi, ki Jih je v Sloveniji nad 15 tisoč in ki so dobili od SLS pomladno darilo v obliki posebnega davka na invalidnino, kot protluslugo pa so jim kleroradikali črtali 80 milijonov v držav-
nem proračunu.
Vs« zavedno delavstvo, kateremu je razpisala SLS letošnji davek na ročno delo. Posebej še delavstvo v državnih in samoupravnih podjetjih, na katero je bil ročni davek letos prvič razširjen. Še posebej se bo delavstvo zahvalilo dr. Korošcu, katerega listi zahtevajo ostro uporabo zakona o zaščiti države.
Gospodarski krogi, katerim je klerikalna stranka razdrla stanovsko zastopstvo, jim naložila indirektno nova bremena, zato pa zreducirala kredite ministrstva trgovine na 0.6 odst. državnih izdatkov in katerim izkazuje režim svoje polno preziranje.
Končno ne v zadnji vrsti velika masa kmečkih volilcev. ki vedno bolj prihaja do spoznanja, kako goljufiva je politika SLS. Zaveden kmet bo prepustil črnogorskim princem, da rešujejo Korošca in njegove.
Stranka, ki je letos na vladi prinesla vsem slovenskim stanovom in slojem tako gorostasne dajatve in socijalne krivice, taka stranka ne zasluži zaupanja in priznanja od strani opeharjenih volilcev.
11. september mora prinesti obračun s stranko javnega goljufanja.
Novi razpusti slovenskih kulturnih društev
v Italiji
Trst 5. septembra, 1. Tržaški preiekt je razpustil pevsko društvo »Zastava« v Lonjerju, goriški prefekt pa naslednja društva: pevsko društvo »Kobarid« v Kobaridu, pevsko društvo »Pečine« v Pečinah, Bralno in pevsko društvo v Ozeljanu, Bralno in Izobraževalno društvo v Šempasu. V Svojih odlokih navajata oba prefekta, da delovanje raz-
puščenih slovenskih društev ni bilo v skladu z nacijonalnimi interesi.
Rim, 5. septembra, 1. Agencija »Radio Nazionale« poroča, da bo generalni tajnik fašistovske stranke posl. Turatti prišel 15. oktobra v Trst, kjer bo imel važen govor o nalogah fašizma v obmejnih krajih in predvsem v Julijski Krajini.
da prepovedala letalcem polet preko Oce« ana..
Berlin, 5. septembra, (be.) Ameriška letal ca Schlee in Brock sta odletela iz Karachi« ja proti Althabadu.
Neuspehi prekooceanskih letalcev
O «Saint Raphaelu« nobenega sledu. — Trajno slabo vreme onemogoča startanje za prekooceanske polete. — «Pride of Detroit« preletel Perzijo
London, 5. septembra. (Io.) Brezžična br« zojavka parnika «Blydenik» javlja, da je opazil proti jutru v četrtek 500 milj od Newyorisa svetlobne signale, ki so trajali eno minuto in izhajali najbrže od letala »Saint Raphael«. O letalu še vedno ni ni« kakega sledu. Splošno se smatra, da so se letalci ponesrečili.
Caribou, 5. septembra, s. Letalo »Sir John Carlings« je danes ob 15.19 po londonskem času startalo k poletu v Harbour Grace v Novi Fundlandiji.
London, 5. septembra. (Io) Radi goste megle je kapetan Courtney preložil polet preko Oceana na jutri. Danes sta hotela startati kapetan Macintosh in Johnson, ven dar je slabo vreme polet preprečilo.
Pariz, 5. septembra, s. Z ozirom na slabo vreme so vsi francoski kandidati za pre« kooceanski polet sklenili, da danes in ju« tri ne bodo startali.
Berlin. 5. septembra, (be.) Da se prepr«. čijo nadaljne smrtne žrtve, bo nemika vla«
Ponesrečen krst italijanske križarke
Livarno, 5. septembra. L Včeraj bi n imela ob prisotnosti kraljeve dvojioe la vršiti gplovitev nove križarke <Trento,. Po raznih govorih in po blagoslovitvi » ladjo oprostili tramov in vrvi, pričela se Je polagoma pomikati in je zdrknila kakih 90 ■ naprej, iz neznanih vzrokov pa se js mi»-vila sredi pota. Kralj in kraljica sta <Mgo čakala, ker pa ladja nI hotela zdrknit! v vodo, sta zapustila ladjedelnico. Pod vod. stvom prometnega ministra Ciana in Ito-vilnib inženjerjev je 400 delavcev že od raj zaposlenih pri križarki, ki jo pa dMtej še niso spravili v vtfdO,
Naši Kraji in ljudje
Zadnja pot Živorada Petroviča
Krsta je bila v nedeljo mimo Ljubljane prepeljana v Novi Sad. Izpovedbe poročnika Pajeviča o katastrofi. — Častne usluge
avstrijskih oblasti
V nedeljo dopoldne ob 8.45 je z brzovlakom preko Jesenic dospel v Ljubljano vagon s testo in truplom pokojnega podpolkovnika Živorada Petroviča. Na kolodvoru se je slučajno nahajal vojni minister general Hadžič, ki je pohitel k črnemu va_ gonu in pokojniku izkazal zadnjo čast. Ob 9. je brzovlak nadaljeval pot proti Beogradu.
Pogireb podpolkovnika Živorada Petroviča se je vršil včeraj popoldne v Novem Sadu ob veliki udeležbi vojaštva in prebivalstva. Krsto so položili v grobnico Petrovičevega prednika, podpolkovnika Jugoviča. ki se je lani smrtno ponesrečil na praškem letališču.
★
Alarmantna vest, ki se je razširila iz Beograda, da so se na podpolkovniku 2i-voradu Petroviču pojavili znaki življenja, se ni obistinila. Nasprotno, podrobna poro. čila. ki so tekom zadnjih dveh dni prispela iz Predarlskega, navajajo, da ie bila tragedija obeh letalcev še mnogo bolj žalostna, kakor se je to moglo zamisliti po prvih poročilih. Po dosedanjih podatkih preiskave, ki je v teku. smrt podpolkovnika Petroviča ni nastopila radi zmrznjenja, marveč radi hudih poškodb, ko je Petrovič po udarcu letala ob ledenik hotel na pomoč in se je skotalil preko skale 25 m globoko. Edini io verodostojni svedok drame, poškodovani poročnik Pajevič leži v bolnici v Feldkirchu. V soboto se je pri njem zgla-sil dopisnik »Politike. S solznimi očmi ln drhtečim glasom je poročnik Pajevič pripovedoval :
—	Mene ne boli toliko noga. kakor dejstvo, da le Petrovič umrl rad; mene. Ako se spomnim njegovih dveh otrok, je moja bolest najhujša. Čemu mi odslej življenje? Bolje bi bilo, ako bi tudi jaz umrl. Čemu so me reševali. Poveljnik Petrovič Je vedel, da poročnik Pajevič nikoli ni bil kukavica in da se ni bal smrti. Ako bi moj poveljnik še živel, bi Vam povedal, da jaz nisem kriv za ono, kar se je zgodilo. Vi ne veste, ne veste, kako me je ljubil . . .
Nadaljne besede poročnika Pajeviča so se izgubile v krčevitem joku. Njegovo bledo lice je hipno zardelo. Pajevič se ni mogel pomiriti. Hitro in presekano Je nadaljeval o podpolkovniku Petroviču:
—	Zakaj nj ostal pri letalu! Zdaj bi bila skupaj tu. Prosil sem ga, naj ne gre po pomoč zavoljo mene. Njemu ni bilo nič, sam sem mu otjpal noge in se prepričal, da ni poškodovan . . . Megla je vladala vse naokrog. Na povratku iz Curiha sva bila poslednja. Tovariše sva pustila naprej, oblaki so se razprostirali pod nama. Mislila sva, da se bova jadroo prevlekla skozi oblake in se rešila planin. Toda izhoda Iz megle ni bilo nikjer. Gledal sem v podpolkovnika, razumel sem vsak njegov znak. On je smatral, da sva že preko visokega pogorja ln mi je dal znak, da se spustiva k pristanku. Spuščal sem letalo, naenkrat pa sem začutil opasnost. Naglo sem okre_ nil ... To Je vse česar se spominjam. Pre-•tfudil sem se šele zjutraj. Ležal sem v snegu, tri metre stran od Petroviča. Gledala sva se, a nisva mogla govoriti. Obema je udarjala kri na usta, nos in ušesa. Proti večeru mi je pomignil, naj pristopim k njemu, da se poslužim konjaka in si rešim življenje. Nisem se mogel dvigniti in premakniti, on ravno tako ne. Padla je noč in ležala sva brez pomoči. Nisem Jasno vedel, kaj se dogaja, videl sem samo, da 1-e Petrovič mahal z rokami. Tam daleč nad planinami sta leteli dve naši letali. Od_ leteli sta — in kaj sva še hotela midva? Nikjer nikogar, da bi nama pomagal . . .
—	čutil sem strašne bolečine, posebno noge so mi zatekle in čevlji so se razpo-kali. Privalila sva se drug k drugemu, sam ne vem, kako, ter si raztrgala čevlje in ostala bosa. Ko je nastopila druga noč, sva drug drugega zavila v plašč. Nisva še mogla govoriti in vse je bilo kakor v snu. Tako sva dočakala tretje jutro. Tedaj Je podpolkovnik izpregovoril in mi dejal, da gre iskat pomoči. Jaz sel ga skušal zadrževati. toda on je krenil na pot. Preden pa je odšel, je v žepu našel dva bonbona. Dal je enega meni, enega je vzel sam, kakor da sva brata. Videl sem nato, da se je začel valiti preko leda. Nisem mu mogel skočiti na pomoč. Kaj bi, ko sem bil skoraj mrtev! In tako mi je podpolkovnik naglo Izginil izpred oči. Dolgo sem čakal, ure so minevale. Bolečine so postajale vedno hujše in meni se je neprestano zdelo, da okrog sebe čuiem neke tuleče glasove. Bil sem strašno žejen in grizel sem led. čuti! sem, da se mi lomijo zobje in sem jih po_ žiral skupaj z ledom . . . (Pajevič, ki je prej imel močne zobe, je vse sprednje polomil in jih pojedel, kočniki pa so omajani.) Nisem mogel zdržati bolečin. Pričel sem izgubljati zavest, a eni glasovi okrog mene so postajali vedno močnejši, tako silni, da so me bolela ušesa in sem pričel kričati, čim bolj sem mogel, nakar Je polagoma vse utihnilo. Naši; so me nezavest, nega. Prenos mi je povzročal strašne muke. Pravijo, da so me preko skal prenašali 11 ur . . .
Hva!a velikj negi v bolnici se stanie poročnika Pajeviča obrača na bolje. Prestal je operacijo v kolku in bolečine polagoma popuščajo. Noge so bile zmrzle do kolen in roke do laktov, a se počasi oživljajo in bo treba amputirati le nekaj prstov, ako seveda ne nastopijo komplikacije, j Srečno je Pajevič prestal tudi pljučnico, 1
med katero je bledel in se onesveščal, sedaj pa ima zopet ugodnejšo temperaturo in je pri poln; zavesti, pri tem pa silno potrt radi smrti svojega poveljnika. Ob po-ročuikovi postelji je stalno bolničar, neki Slovenec.
O smrti podpolkovnika Petroviča so ugotovljene naslednje podrobnosti: Petrovič je hotel po katastrofi na pomoč in je stopal preko ledenika. Naenkrat Je zdrsnil s skale in se kotalil 25 m navzdol. Navzlic poškodbam je menda nadaljeval s plezanjem navzdol po ledeniku, dokler se končno n; ustavil pri nekem kamnu, kjer se je ves potolčen sesedel. Kraj, kjer so ga našli. Je oddaljen poldrag kilometer od letala, 400 metrov globlje. Našel ga je v torek ob 22. zvečer nečak čuvaja Vonira, ki je rešil Pajeviča. Dočim so Pajeviča prenesl; v bolnico v Feldkirchu, so mrtvega Petroviča odpravili v Bludenz .kamor sta v soboto dospela odposlanca novosadskega letalskega poveljstva podpolkovnik Gjorgje Jo. vanovič in kapetan KamiLo Lukanovič.
Ko sta ugotovila podrobnosti o nesreči, sta prevzela krsto s truplom, da jo odpravita na pot v domovino. Sprevodu so v Bludenzu prisostvovali predstavnik pred-arlske deželne vlade dvorni svetnik Strobl, okrajni glavar in predstavniki ostalih oblasti. Polkovnik Kolb Je s častno četo planinskih lovcev spremljal krsto in Je v imenu avstrijske armade položil na krsto velik venec. Številno prebivalstvo Bludenza ln okolice, ki je bilo globoko presunjeno od tragedije naših dveh hrabrih letalcev. Je krsto obložilo z venci in cvetjem.
Naša dva delegata, katerima se Je pridružil tudj tajnik našega konzulata v Cu_ rihu, sta bila prisrčno sprejeta. Avstrijske in švicarske vojaške in civilne oblasti so jima izrazile najgloblje sožalje jn obenem z veliko pozornostjo vsestransko pomagale pri pogrebu ter so še vedno na razpolago za vsako željeno uslugo. V soboto zvečer je vagon s krsto dospel v Inomost Na postaji so bili zbrani številnj častniki in častna četa tamošnje brigade. Tudi tu Je bil na krsto položen velik venec planinske, ga cvetja, nakar je črni vagon nadaljeval pot v domovino.
Izpremembe v učiteljski službi
Mariborska oblast.
V	državno službo so sprejeti in postavljeni za učitelje: Slava Benedik v Škale, Miroslava Verčkovnik v Studenice. Ida Šu_ •mer v Št. IU pod Turjakom, Mihaela Kra_ šovic v Kapelo, Marija Mai&rhold v St Janž pri Dravogradu, Matilda Rajh v Ma-kole, Ela čonč v St. Jurij v Slov. gor.. Angela Ambražič v Veliki Poljani, Zofija Je-rele v Sv. Bolfenk na Kogu, Jožefa Luže-vič v Stoprce, Marija Majer v Pečarovce, Emilija Jurinec v Svečimi, Marija Visenjak v Odrancih, Štefanija Prešern v Beltince, Ana Kotnik v Sv. Urban. Bruna Jovčič v Sv. Tomaž, Marija Lenartič v Domovo, Marta Golobic v Šmartno pri Slovenjgrad-cu, Marija Kinčič v Prtočo, Vera Kajč ia dekliško v Sv. Juriju pri Celju, Karolina Klun v Žiče, Justina Zorjan v Loče, Lju_ boslava Grmovšek na Mrto, Fran Druško-vič v Sv. Miklavž, Milan Straus v Gornjo Lendavo, Srečko Robinščak v Šoštanj. Ivan Teueršu v Gornjo Ponikvo.
Premeščeni so: Franja Schneider v Ivan-ce, Branimir čeh v Slovensko Bistrico deška, Florentma Metlika na dekliško; v Solčavo Drago in.Marjeta Čepič, Karolina Vuk v Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Terezija Ferenčak v Zavrč, Marija Polak na Ponikvo, Drago Bitenc v Veliko Poljano. Vanda Medica v Sp. Kungoto, Miroslav Viher v Ljubno. Karolina Arnejc v Lovrenc pod Prežinom, Milica Vrečko v Fram, Pavla Grobin v Vuhred, Eraa Killer v Gotovi] e. Iva Košar v Frankolovo, Kar!a Sre-hrnič v Podgorje. Vsj s 1. septembrom 1927.
Ljubljanska oblast.
V	državno službo so sprejeti in postavljeni za učitelje: Ivan Glcbokar v Stično, Rudolf Bratok v Tunjice, Avgust Flegar v Sodražico, Kastelic Matilda v Čeplje. Jo_ sipina Velikopoljska v Kastav na osnovno šolo.
Premeščeni so: Josip Vončina v Gornje Jezero, Maira Sežun k Dev. Mariji / Polju, Martin Mencej v Zagozdac, Anton Belihar v Brežice na osn. šolo. Avguštin Clemente v Krvavo peč. Vsj s 1. septembrom 1927.
\Ta sološno željo
Madame si ne želi dece
izvrstna sa'onska fs loigra nolna ;a e in s neha od ačetka do konca V "lavnih vlogah "j epš fi mski 'i ibavni rar.
1 A R I J A
i O R O A n H A R R Y i E D r K E
>anes obi 4 , no! 6 , oi 8. 9
urni KINO « TIC l
.tiLEFO.M 2124
V glasbeni tečaj, ki se vrši v Beogradu, so sprejeti naslednji slovenski učitelji: Josip Bajde iz Maribora, Stanko Tavželj iz Hinj, Rajko Burg iz Zusma. Izidor Koch iz Starega trga pri Črnomlju, Albert Raj-čič z Jesenic, Danilo Jeletič iz Sv. Vida nad Ljubljano, Stanko Jurdana iz Kastva in Ubald Justin z gimnazije v Murski Soboti.
Janko Švajger - 70Ietnik
Danes slavi sedemdesetletnico rojstva vrli in zvesti naš somišljenik gospod Janko Švajger. Rodil se je 6. septembra leta 1857. v Črnomlju. V svojem 20. letu je vstopil v pisarno takratnega notarja g. A. Kupljena, kjer je služboval kot solicitator 17 let. Pri reorganizaciji sodišč je vstopil v sodno pisarniško službo in je nepretrgoma skozi 27 let služboval pri okrajnem sodišču v Črnomlju. Jeseni 1. 1924. je stopil kot pisarniški ravnatelj v pokoj.
Kot človek in uradnik je bil izredno priljubljen med ljudstvom, kateremu je šel v vsaki priliki z dejanjem in nasvetom na roko. Sam rojen Belokranjec, je poznal belokranjskega kmeta v drlo duše ter je s svojo izkušnjo in nasvetom izravnal marsikateri spor in preprečil sovraštvo, ki bi vsklilo iz njega, Zaradi tega in pa zaradi svojega vsikdar uljudnega, možatega in nesebičnega nastopa je ostal v Beli Krajini vsem v najboljšem spominu.
Že v mladih letih, v dobi boja med Mladoslovenci in Staroslovenci se je pridružil prvim ter ostal vedno zvest naprednim načelom. Kot navdušen Slovan je bil do svojega odhoda v Zagrebu, kamor se je po upokojitvi preselil, član vseh naprednih društev. Nad 50 let je bil član Narodne čitalnice, ki ji je bil mnogoletni odbornik in predsednik. Bil je soustanovitelj Ciril-Metodove podružnice in pozneje ustanovljene podružnice Jugoslovenske Matice in Sokola. Ni je bilo prireditve, pri kateri ne bi bil v mladih letih dejansko sodeloval, pozneje pa s svojo soudeležbo podpiral. Tudi svojo družino, štiri sinove in hčerko je vzgojil v jugosloven-skem duhu. Kot soustanovitelj požarne brambe je bil nad 40 let njen odbornik. Bil je mnogoletni odbornik mestne občine in večkratni njen župan. Nad 30 let je načeloval zdravstvenemu okrožnemu zastopu.
Ob svoji sedemdesetletnici lahko z zadovoljstvom zre na svoje plodonosno življenje in delovanje, kajti ravnal se je vedno po Gregorčičevih besedah, da: «Ne le, kar veleva mu stan, — kar mo.
re, to mož je storiti dolžan.»
«
K mnogobrojnim čestitkam se pridružujemo tudi mi z iskreno željo, da nam ostane še mnoga leta tako čil, kot ob svoji sedemdesetletnici.
Sprejem bolnikov na psihi-jatrični oddelek splošne javne bolnice v Ljubljani in slične zavode ukinjen
Navzlic ponovnim razglasom in celo popolni informiranosti o njihovi vsebini pri-važajo dan na dan sorodniki, ne strašeč se dolgega potovanja in velikih stroškov, svoje duševno obolele svojce v bolnico, kjer jih pa radi skrajne prenapokijenost; vseh zavodov ni moči sprejeti. Tudi n; nade, da se te razmere v doglednem času izpre-mene. tako da bo tudi za naprej mogoče oddajati v duševno bolnim namenjene zavode bolnike samo v najskrajnejši sili, t. j. bolnike, ki so sebi ali drugim nevarni (na. silstva, uboji, požigi, samomod in podobno).
Bolnikov, ki so samo nemirni, nečedni, zanemarjeni, razposajeni, nadležni itd., sploh nj moči več sprejemati; prve pa samo v toliko, kolikor se sproti prostorov izprazni. Zato je odslej naprej za vsakega takega bolnika, katerega želi sorodstvo od. dati v bolnico, treba vložiti prošnjo na ravnateljstvo državnih dobrodelnih zavodov v LJubljani, v kateri mora biti nujnost in sila utemeljena z navedbo dejstev, potrjenih od oblasti. (N. Dr. bolnik Je s sekiro zamahni] protj bratu, ranil očeta, skušal zažgati kozolec, včeraj skočil v vodo. se skušal obesiti i.n podobno.) Prošnje, ki temelje samo na trditvah n. pr. bolnik je va-ščanom nevaren in slično mora ravnateljstvo načelno odkloniti.
Če pride ravnateljstvo do prepričanja, da je primer uvaževanja vreden, obvesti o tem prosilca, ter ga povabi, da lahko svojega bolnika, kj pa mora imeti svoje listine, predvsem predpisano sprejemno zdravniško spričevalo v redu. pošlje v pregled posebej za to delegiranemu psihijatru. ki bo odslei naprej posloval vsak delavnik od 8. do 12. dopoldne v bolnici in ki seveda
navzlic dohodu bolnika lahko odkloni. Izven napovedanih ur in brez zahtevanih poroštev pa ods'ej naprej bolnica ne sprejema duševno bjinih pod nobenim pogojem več.
„Nibelungi"
(Prihodnji program ZKD.)
Po izredno lepo uspelem predavanju g. dr. L. Brenčiča, ki je preteklo nedeljo go voril o negovanju našega zobovja in prisotnim poslušalcem razlagal svoje izredno lepe skioptične slike, otvori ZKD sezono svojih kulturnih filmskih predstav. Kot prvi film bo predvajala historični kulturni velefilm cNibelungb, ki je brez dvoma eno najboljših del kinematografije sedanjega časa. Obravnava splošno znani narodni epos o Ni-belungih. Izredno lepe slike glavnega junaka Siegfrieda, njegov boj s pošastnim zmajem. prekrasne pokrajinske slike ob Renu, vse to ostane gledalcem neizbrisno v spominu Opozarjamo vse občinstvo, ki se zanima za lepo filme, zlasti naše dijaštvo, na ta spored.
Dasiravno se ima ZKD v letošnjem letu radi obilnih davkov, katerim so podvržene tudi vse predstave kulturnih filmov, boriti s težkimi neprilikami, je skušala kljub temu obdržati iste nizke ljudske cene, samo da omogoči vsem slojem ogled in poset teh predstav. Cene prostorom znašajo tudi letos samo 2 do 8 Din za sedež. Mnogoštevilna publika, ki je v preteklem letu z veseljem posečala zvezine predstave, bo, kakor upamo, tudi letos z isto zvestobo prihajala k njenim prireditvam, za kar obljublja ZKD, da bo vse želje in nasvete iz krogov publike točno in radevolje upoštevala.
Predstave se bodo vršile v sredo 7. t. m. ob 14.30 in na praznik dne 8. septembra ob 9.30 in 11. dopoldne.
Dve
nesreči z orožjem
Smrtna žrtev v Bitnjem pri Kranju. — Huda poškodba s flobertovko v Ljubljani.
Iz Kranja nam poročajo:
V	nedeljo v pozni nočni uri Je razburila prebivalstvo v Zgornjem Bitnjem vest o tragični nesreči nekega delavca, ki ga je zadela smrt pr; pregledovanju in uporab, ljanju orožja.
Ko so zaprli ponoči pri g. Antonu Za_ vrlu gostilno, so ostali v prostorih še go. stilničar z ženo, njena sestra in dva soseda. Zavrl je prinesel v sobo nov brovning ki si ga je nabavil z orožnim listom vred. Navzočim ie razkladal orožje in ga pre izkušal Nato je potegnil iz revolverja na boj, ter misleč, da je prazen, poskušal ustreliti. Nameril je revolver na delavca Valentina Hafnerja in sprožil. Siloviti pok je vse presenetil. Nato pa je Hafner bolestno vzkliknil: »Kaj se je zgodilo?!«
Zatem se je nezavesten zgrudil. V cevi revolverja je namreč ostala patrona, katere krogla je zadela Hafnerja naravnost v srce. Po par trenotkih je izdihnil. Vseh navzočih se ie polastila velika prepadenost. Zadevo so prijavili orožniškj postaji v Kranju. Včeraj Je izvršila sodna komisija ob.
dukcijo pokojnega delavca.
★
Slična nesreča se je v nedeljo zvečer zgodila v Ljubljani.
Mestni delavec Ivan Perkon, stanujoč v baraki poleg dolenjskega kolodvora, je razkazoval na Grajski planoti svojemu sva. ku Gregorju Bojtu nabasano flobertovko. Manipuliral pa Je z oTožjem tako neprevid. no. da se mu je izmuznila lz roke in padla na tla. Nesreča je hotela, da se je orožje sprožilo in je krogla udarila Perkonu v spodnji del života ,n obtičala v trebuhu. Perkona, čigar stanje je še vedno opas_ no, so prepeljal; z rešilnim vozom v javno bolnico.
Iz dnevne kronike
Apaška družina, tatinska Gabrijelca. — Delavski pretep s krvavo žrtvijo.
Ljubljana. 5. septembra
Gabrijelca . . Ime ima med Ljubljančani, posebno mlajšimi ljudim, ki se mnogo gibljejo na ulicah in ki v krokarskem razpoloženju obiščejo tudi kak manjši, ve-selejši lokal, poseben zvok. Vsak tak ve, kdo je Gabrijelca, kajt; vsakdo jo pozna. Ako se pomenkujejo v kotu gostilnice pri mizj o njej taki, ki niso natančni glede vesti, že zrelj ali šele dozorevajoči ljubljanski apaši in zine kdo ime Gabrijelca, vedo, kdo je to, vedo, da je to že zrelo ljubljansko sladko dekle, ki pozna vse njihove skrivnosti in ki ve še nekaj več.
Gabrijelca je že neštetokrat sedela in pozna že skoro vse policijske kakbr tudi sodnijske luknje. Komaj pa poleti kakor ptička v svobodo, že prične frfotat; po mestu. Drobi iz tega konca v drugo predmestje, zvečer pa išče prijateljev na ulici.
Gabrijelca je bila sedaj že nekaj mesecev na svobodi. Medtem je izvedela zopet mnogo skrivnosti in je pridno pomagala intimnim prijateljem, tatovom in vlomilcem pri njihovih poslih z oprezovaniem in nasveti. Stanovanje je menjala od tedna do tedna. Zadnji teden je stanovala pri nekem posestniku na Sv. Jerneja cesti. Predsnočnjim, ko si je ogledovala obleko, ie ugotovila, da so med vrstami njenih prijateljev tudi tako nerodni oboževalci, ki ne pazijo na njeno obleko. Zaželela si je zato nove, k; Jo je poiskala v neki sosednji sobi, nato pa izginila. Zdaj Gabrijelca stanuje bržkone že kje drugje in se v krogu svojih prijateljev pomenkuje o kaki nov; pustolovščini, če je ne bo preprečila
policija, ki prež; na ptičko.
•
V	nedeljo zvečer so se zbrali v gostiln! »Trnovski zvon« na Krakovskem nasipu številni gostje, po večini zidarski delavci. Kmalu je natakarica opazila, da vlada med delavci neko napeto razpoloženje. Delavci so se namreč delili v dve sovražni skupini. Okrog polnoči sta se skupini že ostro sparekli in se takoj nato tudi dejanko spopadli. V sobo je prihitel stražnik Pavle Kavšek in je delavce kmal upomiril, nakar so odšli.
Trčili pa so skupaj zopet na mostu čez Gradaščico v Trnovskem pristanu in se Ieli znova suvati. Toda i tu se je posrečilo
Samo še danes ob 4., pol 6., pol 8., 9.
Kralj pustolovcev Harry Piel v njegovem prvem filpiu sezije 1927/28.
«Dragulji maharadže iz Johore»
Pustolovina najlepših draguljev Pariza.
Telefon 2730. Kino Ljubljanski dvor. Pripravlja se preinijera križarke «EMDEN».
stražniku Antonu Legiši, pregnati jih in je že izgledaio. da ostane pretep brez zlih posledic. Fantje so odkorakali naprej in se izgubili v noč.
Ni pa še potekio pol ure. ko je prihitel na trnovsko stražnico poslovodja Ivan Kr. vina ter prijavil, da leži pred Acettovo vilo neznan, rniajšj moški, ves v krvi.
Stražniki so takoj odhiteli na lice mesta in res našil tamkaj 301etnega zidarja Alojzija Zoreta. doma iz Zg. Pimič pod Šmarno goro, z globokim vbodljajem v hrbet in velikimi ranami n.a glavi. Po kratkem zaslišanju so ranjenca prepeljali z rešilnim avtom v spiošno Dolnico. policija pa je še tekom noči aretirala šest delavcev, ki so se nahajali v Zoretovi družbi.
Tekom zaslišanja danes dopoldne je priznal zidar Janez Majcen, da je on napadel Zoreta. Obdelal ga je z nožem tako hudo. da je Zoretovo stanje kljub takojšnji operacij; še vedno smrtno nevarno. Maj cen je bil po zaslišanju predan državnemu pravdništvu.
Pripravlja se velika gala premijera za Jugoslavijo velefilma sezije 1927/28
Križ»rka
EMDEN
Zakleti Holandec Indijskega oceana Kino «LJUBLJANSKI DVOR»
Dopisi
SAVA-JAVORNIK. Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda za Savo, Javornik in Koroško Belo ima svoj redni letni občni zbor dne 8. t. m. ob 10. dopoldne v po slopju otroškega vrtca na Savi. K obi!ni udeležbi vabi odbor.
LESCE. Sestanek članov i.n somišljenikov krajevne organizacije SDS Lesce bo v četrtek, dne 8 septembra t 1. ob 10. pri g. Janku Šumiju v Lescah. Sestanek ie ob. vezen za vse člane in zaupnike.
SINKOV TURN PRI VODICAH. Prostovoljno gasilno društvo Šinkov turn priredi veselico dne 8. septembra z bogatim sporedom. Ob pol 2. popoldne blagoslovitev doma, po blagoslovitvi velika veselica v prostorih I. Letnarja. Torej 8. septem. bra na svidenje v Šinkovem turnu pri Vodicah!	1347
LJUTOMER. V Sokolskem domu začne obratovati »Kino Sokolski dom«. Prvi film se predvaja v sredo, dne 7. t. m. ob 20. in sicer znamenita »Bela sestra«. Ponovi se v četrtek dne 8. t. m. ob isti uri. 1344
ROVTE. (Beg klerikalcev pred resnico.) V nedeljo, dne 4. t. m. je priredila Združena slovenska gospodarska lista javen volilni shod v gedbenem domu v Rovtah Na shodu, ki se je vršil do deseti maši. se Je zbralo nad sto volilcev. med njimi veliko klerikalnih pristašev. Na shodu ie govori! strokovni tajnik g. Kravos ki ie obrazb-ži:l današnji politični položaj in pojasnil prave vzroke današnjega mizernega stama. Našteva! je po vrsti vse grehe SLS Klerikalni pristaši so mu dajali orav. le re. kateri so govornika motili in zahteval! besedo. Obljubilo se jim je, da dobijo besedo takoj po končanem izvaianiu govornika. Pred koncem izvajanj so io pa ti iu-naki na čelu z medklicarji Sivcem in Hodnikom ubrali iz dvorane ob splošnem sme_ hu vseh navzočih. Še celo njihovi iaMnl pristaši so smatrali za sramoto da so oo-begniL; pred resnico. Shod ie sicer poteke! prav mirno ln je bilo ob koncu mnogo navdušenji za napredno listo kandidara Ju. vana. V Rovtah smo vsi pošteni oristn^i SLS sklenili, voliti 3. skrinjico v protest, da je SLS vodila nam tako škodljivo do litiko.
VRHNIKA. Kakor že javljeno. se bo vršil v četrtek na Mali Šmaren, dne & t. m. ob 15. v »Mantovi« shod napredne 'gospodarske liste. Poročala bosta g. kandidat, posestnik Jakob Kušar iz Notranjih goric, in dr. Dinko Puc kot odposlanec centrale. Upamo, da se naši pristaši udeleže shoda polnoštevilno; istotako tudi pristaši z nami združene »Samostojne« in NSS. Vabimo IPa tudi pristaše drugih strank, posebno .pristaše črnogorskih princev ali p. d FS-ELES.
LAŠKO. V soboto dopoldne ie doletela naše mesto prvič izredna čast obiska dr. Štefanoviča iz Maribora. G doktor ie na agitacijskem potovanju ter posnema gospoda ministrskega predsednika. Vrgel se je namreč na uradništvo. Ker pa ve. da bi se uradništvo ae odzvalo njegovemu klicu na sestanek, se on. dr. Štefanovič, sam potrudi k njemu. Toda ne na njih stanovanja ali privatno kje v gostilni, na ce_ sti in drugod. Ne. on je drzen dovolj, da gre med uradnimi uram; v urade kjer mo-lestira uradništvo in ga poskuša terorizirati. Kaj takšnega v Sloveniji do sedaj še nismo videli in tudi nismo b:li vajeni. Gospod Štefanovič je prišel na sodišče in poglavarstvo ter nagovarjal uradništvo. naj voli njega in njegovega radikalskega svaka dr. Ravnika. Ker zlepa ni nič opravil je_ pričel groziti, češ. da vodijo radikali točno evidenco onih ki ne bodo radkzl. sko volili in da bodo take uradnike, ki ne bi pokorili po volitvah takoj pognali! G. Štefanovič je dobil primerne odgovore Ker vemo. da taka agitacija ni dopustna da ie celo strogo kazniva, iznašamo t' javno da najde dr. Štefanovič priliko s opravičiti, ali pa državno pravdništvo po vod Za postopanje. Nedvomno Je dr. Šte fanovič na enak nedopusten način posku. šal vplivati še drugod na naše uradništvo kateremu toplo priporočamo, da požene teza vsiljivega agitatorja skozi uradna vrata.
Domače vesti
*	Vojni minister na Bledo. V nedeljo ob 8.08 je prišel z monakovsklm breovlakom iz Beograda v Ljubljano in je nato r istim vlakom nadaljeval pot na Bled, odkoder se ie vrnil v nedeljo ob 19.45 v Ljubljano ter ob 20. nadaljeval pot v Beograd. Kakor poročamo na drugem mestu, Je naneslo naključje, da je vojni minister izkazal poslednjo čast podpolkovniku Petroviču, čigar krsta se je istočasno vozila mimo Ljubljane. Zal o prevozu nihče v Ljubljani ni bil obveščen, ker bi se siceT bila gotovo vsa Ljubljana poklonila prahu ponesrečenega heroja 2ivorada Petroviča.
♦	Osebna vest. Sodnik g. Leon Štukelj naš olimpijski prvak, je premeščen od Sv. Lenarta y Slov. goricah k okrajnemu sodišču v Ljubljano, sodnik g. Potrato pa iz Ljubljane k okrajnemu sodišču na Vransko.
♦	V državljanstvo naše kraljevine je po-predlogu ministrstva za notranje zadeve sprejeta Hilda Lang, učiteljica v Brežicah, rodom iz Brežic in doslej državljanka Češkoslovaške republike.
♦	Maksimiranje honorarnih ur. Kakor doznava »'Pravda«, je minister prosvete dr. Ninko Perič odredil, da se v bodoče nadure profesorjev srednjih šol preko normiranega maksima. ne bodo priznavale, ker se smatra, da ie prevelika obremenjenost profesorjev škodljiva ne samo pouku, nego tudi za državno blagajno.
*	Prj upravnem sodišču za Slovenijo s Prekmurjem v Celju je zasesti mesto pisarja (jurista). Prosilci, ki morajo imeti dovršeno pravno fakulteto, naj vlože svoje s 5 Din kolekovane in z vsemi potrebnimi dokumenti opremljene prošnje (čl. 12 čin. zak.) pri predsedstvu upravnega sodišča v Celju najkasneje do 15. septembra t. 1. Prosilci, ki so že v državni službi, imajo vložiti prošnje službenim potom.
♦	Oblastni urad za posredovanje nameščanja priv. nam. v Ljubljani, Gledalikša ulica št. 8. ima v svoji evidenci: 12 trgovskih pomočnikov in prodajalk raznih strok, 3 blagajničarke, 2 laboranta za proizvajanje špirita, 10 knjigovodij pomožnih in bi-lancistov, 15 korespondentov v raznih jezikih, 6 poslovodij, 8 uradnikov in uradnic, 3 obratovodje za kemična podjetja, 6 rudarskih tehničnih uradnikov, 5 pomožnih carinskih posrednikov, 3 praktikante za urade, 9 kontoristinj, 18 skladiščnikov, 2 izložbena aTanžerja, 3 trgovske potnike, 5 stenografinj, 3 rudarske geometre in 2 drogista.
♦	Iz uradnega lista. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 92. le tošnjj številki pravilnik o delovanju, redu in pouku na državnih trgovinskih akademijah ter razpis pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, s katerim se razpisuje služba za stenografinjo in strojepisko s službenim; prejemki po dogovoru. Prošnje se morajo vložiti najkasneje do 15. septembra 1927 pri ravnateljstvu zavoda v LJubljani, Gledališka ulica 8.
*	Atentat na dr. Spaha. Iz Sarajeva poročajo: V soboto so na volilnem shodu dr. Spaha na Vratniku trije član; srnaovske družine »Osmark Djikič ter neki Alajbegovič straljali na dr. Spaha, a ga v metežu ki je nastal koj po prvem strelu, niso zadeli. Pač pa sta bila težko ranjena dva muslimana ter pripeljana v bolnico. Atentatorji so omenjeni Alajbegovič, ki je prvi streljal, dva brata Zalihiča in še neki Ah-med Kapura, uradnik sarajevske mestne
hranilnice. Oba brata Zalihiča sta bila takoj aretirana, dočim sta Alajbegovič in Kapura sicer pobegnila a sta bila pozneje tudi aretirana. Ko je nastal zopet red in mir, je dr. Spaho nadaljeval svoj govor, Atentat je izzval veliko ogorčenje.
*	Smrtna kosa. V bolnici v Kandiji pri Novem mestu je včeraj umrl g. dr. Leopold Žužek, vladni svetnik in srezkl poglavar v Celju. S pokojnikom izgubljamo odličnega upravnega uradnika, vestnega, marljivega in vsestransko korektnega moža. Na vseh svojih službenih mestih, posebno pa v Celju, si je znal jx>kojnik z omenjenimi vrlinami pridobiti splošen ugled. Pogreb se bo vršil jutri ob 15. na pokopališče v Novem mestu. V Ljubljani je v nedeljo po daljšem bolefaanju umrla gospa Terezija Kernc, vdova po nadučitelju Ivanu Kern-cu iz Gor. Logatca. Dosegla ie lepo starost 67 let. Pogreli se bo vršil danes ob 16. iz državne bolnici na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnima blag soomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Ruska cerkvica pod Vršičem. Poldugo uro od Kranjske gore po cesti proti Vršiču stoji malo odmaknjena od ceste, kakih 20 minut oddaljena od koče na Gozdu, lepa kapelica. Ta kapelica je bila I. 1915. zgrajena po ruskih vojnih ujetnikih, kj so v času vojne na povelje avstrijske vojne komande grodili omenjeno cesto. V serpetinah se vije cesta od Kranjske gore mimo tudi po Rusih zgrajene koče na Gozdu in Erjavčeve koče do sedanje italijanske meje in preko meje dalje v Trento. Okoli 1000 ruskih vojakov se je trudilo pri gradnji te v skale izsekane ceste. Veliko jih je našlo tam svojo prezgodnjo smrt (samo en plaz jih ie zasul okoli 200). V spomin na njihovo trplie nje v tem sedaj tako mirnem romantičnem kraju zedinjene Jugoslavije stoji od smrek in hribov obdana cerkvica. Zraven se nahaja siromašna pozabljena gomila z majhnim lesenim križem, na katerega ie neka usmiljena slovenska roka zapisala »Nepoznani ruski vojak«. Cerkvica ni samo zgodovinski spomin na preteklo vojno. Ona je po svoji lepoti tudi priprosta, a vendar umetna tvorba. Toda zgrajena ie iz lesa in žali-bog razpada. Vredna Je pa, da se popravi in restavrira. Radi tega Je pričela Ruska Matica v Ljubljani (Jurčičev trg 3) nabirati prispevke za pojavilo te pozabljene ruske cerkvice. Vabi brate Ruse, da prispevajo po svojih močeh. Prosi tudi Slovensko planinsko društvo to kranjskogorsko obči-
no, da jo podpreta v njenem stremljenju. A tudi Spomeniški urad. Svojo globoko zahvalo izraža unlv. prof. dr. Stanku La-pajnetu, od katerega le nedavno prejela 100 dinarjev. — Odbor Ruske Matice.
* Nova pot na Črno prst. Ker se Sirjjo v planinskih krogih vesti, da je Črna prst radi obmejnih razmer napram Italiji nedostopna, naznanjamo, da je vrh Črne prsti še na našem ozemlju ta da se turisti se daj lahko poelužijo nove poti, ki vodi izključno po našem ozemlju prav do vrha. Pot je nova in bret nevarnosti, je pa veliko bolj interesantna kakor pot na oni strani državne meje. črna prst je radi svoje lepe lege in srednje višine prav priporočljiva jesenska tura. Malnerjeva koča je, kakor smo že poročali, popolnoma prenovljena in udobno urejena za prenočevanje. Tudi Orož-nova koča ne zaostaa za Malnerjevo.
Sokol Polje vab! na < tvoritev
Sokolskega doma
dtie 8. septembra 1927.
Sprejem gostov z godbo na postaji D. M. v Polju ob 14 20. Sp evod sokolske konjenice in sokolskih čet, naro-onih noš pes, na konjih in vozovih. — Javna telovaaba, veselica, godba, pleš.
Izvrstna pijača — izborna jedila. Vsi no praziik v Polje!
*	Cvetje v jeseni. Iz Gomirja v Gorskem kotaru nam ie poslal šef žel. stanice g. Ivan Jeli krasno vejico z velikim cvetom jablane, ki se je v bližini stanice odela z jesenskim cvetjem. Cvete več jablan, kar je za tamošnji hladni kraj pač velika redkost.
*	Že osem mesecev išče zaslužka. Na cesti, ki vodi iz Klisa v Sini je te dni žandar-merija aretirala 40 let starega Franca Dro-fer.ika, rodom iz Sv. Flori.iana pri Ptuju ker se ji je zdel sumljiv. Izročen je bi! policiji v Splitu, kjer je izpovedal, da že osem mesecev peš potuje po naši državi, da bi našel zaslužek. Prepotoval je Banat, Srbijo, Črno goro in Dalmacijo. Ker ni našel dela, se vrača v domači kraj. Policija ga je izpustila iz zapon in Drofenik je na potu v Slovenijo.
*	Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, VVolfova 12, so darovali: Uradniki Zadružne gospodarske banke mesto venca na krsto pok. TrČku Din 110, uprava tvrdke Alko mesto venca na krsto pokoj. gosp. Zelinka Din 250, gosp. dr. J. Oražen, Kamnik, mesto venca na krsto pokoj. Kunej Din 150, uslužbenci kavarne in restvracije »Zvezda« povodom godu gospe Roze Kra-peš Din 370, g. dr. Karlovšek Josip Celje iz kazenske poravnave Din 150. Neimenovana 17. Viča Din 150. Vsem plemenitim darovalcem najsrčnejša hvala. — Odbor
+ Pri revmatizmu v glavi, ledjih ln ra menih, živčnih bolečinah, bolečinah v kolkih. vdoru se grenčica »Franz-Josef« rabi z velikim uspehom za vsakdanje izplako-vanje prebavilnega kanala. Vseučiliške klinike potrjujejo, da je voda »Franz-Josef« zlasti v srednji in poznejši starosti irborno čistilo za želodec in črevo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgov! nah.
KUŠAKOV1ČA KALODONT
najboljša pasta za zobe.
*	Tkanina »Eternum, glavna zaloga za
Jugoslavijo "pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7.	95
ITO — zobna pasta najboljša!
♦	Volno, bombaž za strojno pletenje ln ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU. Ljubllana. Stari tre 12 in Židovska ulica 4	93
čanstva prestolonaslednika Petra — 6 sept. ob 10. Pravoslavna slovesna služba božja se bo vršila danes (A 9. v kapeli vojašnice Vojvode Mišiča in ji morajo prisostvovati vsi rezervni častniki pravoslavne vere.
u— Keramiška šola. Meščanske, trgovske in srednie šole so prenapolnjene. Skoro nobenega zanimanja pa nI za strokovno šolo za keramiko (umetno lončarstvo, modeliranje in slikanje) vseh vrst keramiških izdelkov) ki je bila na Tehnični srednji šoli v Ljubljani pred dvema letoma ustanovljena. Šola traja tri leta. Sprejemajo se učen. ci in učenke, ki so stari najmanj 14. let Redni pouk se prične v pondeljek 12. sept. ob 8. uri. Vpisovanje se vrši pri ravnateljstvu Tehnične srednje šole v Ljubljani. Istotam se sprejemajo tudi še učenci in učenke za Pletarsko šolo.
t— Šola Glasbene Matice v Ljubljani sprejema še gojence za vse predmete. Re-flektanti naj se prijavijo v pisarni Glasbene Matice od 9. do 12. dop. in od 3.-5. pop. Redni pouk v vseh oddelkih in razredih prične v sredo 7. t. m. — Redni pouk na državnem konservatoriju v Ljubljani prične v sredo dne 7. t. m. Prijave gojencev sprejema ravnateljstvo zavoda od 9. do 12. in od 15. do 17. Posebno se opozarja na pouk v raznih instrumentih čelo, kontrabas, flavta. klarinet, fagot, rog, trobenta, pozavna, orgle. Absolventi teh instrumentov dobijo v s&anjih razmerah takoj Tazmeroma dobro situirano službeno mesto.
—n Sokolsko društvo v štepanji vasi naznanja svojemu članstvu, da se bo vršil v četrtek (na praznik) dne 8. t. m. peš-izlet skozi Hrušico, Bizovik, Dobrunje, kratek odmor pri Mihi Anžiču, nato Čez Vevče v D. M. v Polje k otvoritvi sokolske dvorane. Zbirališče ob pol 1. pred društveno sobo. Člani v kroju. Zdravo! — Odbor.
Iz Maribora
n
99
najpopolnejše čistilno i a polirno sredstvo za nanje, pobiitvo, avtomobile in steklenice.
Iz Ljubljane
u— Politično gospodarsko in izobraževalno društvo za šentpeterskj okraj priredi skupno z vodmatskim društvom volilni sestanek 6. t. m. ob 20. uri v gostilni g. Zupančiča na Ahaclievl cesti. Somišljeniki vabljeni Govorita: odposlanec centrale in namestnik kandidata g. Vargazon.
u— Imenovanja v šolski službi. Na ženski realni gimnaziji v Ljubljani so imenovani za stalne profesorje dr. Tone Balec, doslej suplent na kočevski gimnaziji; dr. Mir-jam Zalaznikova, doslej suplentka v Ptuju, in Ivan Polzelnik, suplent v LJubljani. — Gospodična dr. Vera Vablčeva iz Maribora je iz Sr. Karlcrvcev premeščena na I. drž. gimnazijo v Ljubljani.
u— Mestna elektrarna ljubljanska naznanja svojim konzumentom, da bo morala na praznik 8. t. m. ustaviti na vrtilni strani električni tok od 8. zjutraj do 14., ker bo prečistila vse transformatorske postaje.
o— Društvo za vzgojo p za varstvo Ptic pevk vafci na svoj redni letni občni zbor, ki se bo z običafeiim dnevnim redom vršil v soboto dne 10. t. m. ob pol 20. zvečer pri Mraku na Rhnskj cesti. Pridite vsi! — Odbor.
n— Rezervnim častnikoml Komanda mesta Ljubljane razglaša: Vsi rezervni častniki se morajo udeležiti slovesne službe božje v stolni cerkvi sv. Nikolaja na današnji državni praznik — rojstni dan Nj. Kr. Viso-
m mi rezervni
zato ni potreboval „propisne* uniforme. Našim rezervnim oficirjem in dijakom pa priporočamo, da si naročilo uniformo pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana, ki izgotovt uniformo že za ceno od Din _b50 do 1200
u— Orient kino na Glincah-Vič: danes in jutri elegantna veseloigra z Lee Parry v glavni vlogi.	201
u_ »Edinost« (Dramska sekcija). Danes
6. septembra ob 20. vaja. — Odbor.
u— Razstava umetniške šole »Probu-da«, na tehniški srednji šol; bo odprta vsak dan od 9.—12. ure in tudi popoldne od 15. do 17. Zaključi sc na praznik popoldne.
u— Trgatev grozdja priredi Urduženje vojnih invalidov v Ljubljani dne 8. sept. tembra ti. in sicer v renoviranih prostorih gostilne pri »Jerneju« na Sv. Petra cesti št. 85. Začetek ob 5. uri popoldne. Pri prireditvi igra prvovrsten orkester. Za dobro pijačo in izvrstno kuhinjo je poskrbljeno, za kar jamči že sloves gostilne. Vabimo k največji udeležbi.	1345
u— Z gobami zastrupljena rodbina. Kakor smo poročali je bilo v soboto zvečer prepeljanih v ljubljansko bolnico 6 članov Jakobove družine v D. M. v Polju. Njihovo stanje je bilo obupno, vendar se ie zdravnikom posrečilo, da so vse ohranili pri življenju. Kakor smo se snoči informirali, je položaj zastrupljencev sicer še vedno dovolj kritičen, vendar pa je upati, da se bo vsem obrnilo na bolje.
u— Drobna policijska kronika. V nedeljo, oziroma v pondeljek ponoči je bilo areto-vanih 5 oseb radi tepeža in telesne poškodbe. Radi suma tatvine je morala v zapor neka Anica, enako tudi nek> že dalje časa zasledovani France dočim se je posrečilo znani tiči Gabrijeli V. odnesti pete. Prijavljeni so bili dalje še naslednji dogodki: 1 poneverba, 1 telesna poškodba, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 2 prestopka trpinčenja živali, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 nezgoda, 2 prestopka obrtnega reda in 6 prestopkov cestnega policijskega reda.
u-— Prebrisan slepar. V Lupšetovo trgovino na Karlovski cesti 30 je stopil pred par dnevi kmetiško oblečen okrog 30 leten moški, se predstavil za posestnika Franca Štediča z Iga, obenem pa omenil, da je začasno zaposlen kot mestni delavec v Ljubljani. Nato je zaprosil trgovko, naj mu kreditira nekaj raznega blaga za obleko v skupni vrednosti 324 Din, češ da prinese denar čez par dni, ko dobi plačo. Trgovka mu je ugodila, vendar sleparju to še ni bilo dovolj. Takoj naslednjega dne se je dotični moški spet pojavil v trgovini in zaprosil Lupšetovo, da mu posodi 100 Din gotovine, ki jo nujno potrebuje. Ker je trgovka »Šte-diču« verjela se ni dolgo pomišljala in mu takoj vročila .denar. Odtlej pa se poštenja-kcvič ni več pojavil v trgovini. Informacije, ki jih je uvedla trgovka so pokazale, da med mestnimi delavci sploh ni nobenega Štediča, še manj pa eksistira posestnik enakega imena na Igu. Prebrisanega sleparja, ki ima na vesti bržkone več sličnih goljufij, zasleduje sedaj policija.
u— Kopališče Tabor pristopno javnosti vsako sredo ln soboto ob 8. do 9. ob nede. Uah od 8. do 12« Vhod nasproti vojašnice.
u— Opozarjamo! Manuiakturna trgovina A. Potokar se nahaja sedaj samo na Vodnikovem trgu (živilskem trgu). Radi opustitve podružnice pri Zmajskfem mostu veliko ostankov oblačilnega blaga po polovični ceni.	1329 u— Našla se je knjiga »Zgodbe sv. pisma«. Dijak, ki jo je izgubil, io dobi v našem uredništvu.
a_Volilno gibanje. Zadnje poročilo o ma
riborskem volilnem gibanju je treba še spo-polniti v toliko, da so imeli v petek veliko manifestačno volilno zborovanje socijalisti pri G6tzu, kjer so govorili urednik Eržen, oblastni poslanec Viktor Grčar in nosilec liste Petejan ter srezki kandidat Petrovič iz Dolnje Lendave. Zborovanje je bilo bolje obiskano kakor zadnji dr. Koroščev shod tako, da je nedvomno, da so socijalisti popolnoma odvzeli klerikalne volilce iz delavskih vrst. Za ta teden so napovedali javni shod tudi mariborski invalidi. Širiti so se začeli tudi manjši agitacijski lepaki posameznih strank. Vso okolico so preplavili s svojimi lepaki tudi Nemci, ki sedaj razen s svojo slovensko-nemško brošuro vabijo tudi z lepaki »Nemcem prijazne volilce«, da volijo nemško skrinjico. Nedeljski »Slovenec« sam konstatira ves presenečen in ogorčen to nemško ofenzivo in pravi, da so si upali to pot Nemci prvič po prevratu v vsenemškem duhu agitiratj za svojo lastno listo. Kakor že rečeno, so te nemške korajže krivi edino klerikalci, ki so zadnji da bi se smeli nad tem zgražati ali čuditi. Edino SLS zveze z Nemci v Mariboru, Celju in Ptuju so Nemcem zlasti dr. Miihlelsnu ugladile pot v zopetno germanizacijo po Mariboru in okolici.
a— Imenovanje v državnem pravdništvu. Našo tozadevno notico v nedeljski številki popravljamo v toliko, da sta gg. dr. Hojnik in dr. Zorjan imenovana za -državnega pravdnika in ne za namestnika, kakor je bilo napačno poročano.
a— VVestfalski Slovenci v Mariboru. Na povratku v domovino so prispeli včeraj zvečer v Maribor westfalski Slovenci. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki mesta in oblasti. Po sprejemu se je vršil obhod skozi mesto na Slomškov grob in v posamezne cerkve, zvečer pa se je vršil pri Gotzu komerz, za katerega je dala mestna občina v smislu zadnjega sklepa obč. sveta 10.000 Din. To prireditev so si okupirali klerikalci ln ji dalj popolnoma strankarski značaj. Na ta način bi naši klerikalci že kazali svojo ljubezen do bratov in vršili gostoljubje in še povrh tega uganjali stran-karstvo, kar je v interesu našega ugleda le obžalovati.
h- Nov odvetnik. Pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani je napravil z dobrim uspehom odvetniški izpit g. dr. Mihajlo Stajnko, brat odvetnika dr. Marka Stajnka v Ljutomeru. Naselil se bo v Mariboru.
i— Na humanistični gimnaziji v Mariboru je letos vpisanih 649 učencev. Od tega v prvi razred 138. Gimnazija ima skupno 16 razredov.
i— Esperantski sestanki se vrše vsako sredo ob 20. zvečer v gimnaziji. 1349 a_ Telovadba za dame se vrši ob torkih in petkih od 18. do 19. ure v Cankarjevi telovadnici in istotam je tudi tečaj za deco ob torkih in sobotah od 15. do 16. Lavren-čič. tel. učitelj.	1350
a— Realka v novem letu. Preteklo šolsko leto je bilo na mariborski državni realki, ki je v prvih štirih razredih realna gimnazija, vpisanih 454 učencev in 65 učenk. Uspešno je dovršilo v tem letu študij 399 učencev in 53 učenk, to je 87%- Leta 1927-28 pa se je vpisalo 470 učencev in 76 učenk med temi v prvi razred 96 učencev. Vseh razredov s paralelkami bo v tem letu 14, poučevalo pa bo na zavodu 26 učiteljskih moči, med njimi dve ženski.
Sokol
Najcenejše
ni najboljše modroce, spalne divane, otomane žimo dobite pri tvrdki
FRAN JAGER, tapetnik,
Ljubljana, Sr Petra nasip s*. 29 pii
Zmajskem mostu.
Iz Celja
e—. VVestfalski Slovenci v Celju. Na povratku iz Slovenije v Nemčijo in na Ho-landsko so prišli westfalski Slovenci včeraj dne 5. t. m. s posebnim popoldanskim vlakom v Celje, kjer so ostali dobri dve uri. Na kolodvoru so jih svečano sprejeli.
e— Na državni realni gimnaziji v Celju je imelo koncem šolskega leta 1926-27 raz redni izpit 84 učencev. Od teh ga je na pravilo 54, to je (A%. Po izvršenih raz rednih in naknadnih izpitih je bilo v prete-čenem šolskem letu reprobiranih na zavodu 12% učencev in učenk. Z novim šolskim letom 1927-28, šteje gimnazija 401 učenca in 90 učenk in sicer 1. razred 114 (med temi 26 učenk), II. razred 82 (14 učenk), III. raz. 111 (23 učenk), IV. raz. 65 (10 učenk), V. razred 51 (6 učenk), VI. raz. 23 (1 učenka) VII. raz. 20 (2 učenki) in VIII. raz. 28 (8 učenk). Prejšnje šolsko leto je sedelo v nekaterih razredih od 55 do 60 učencev, kar ne odgovarja zakonitim predpisom. V pre natrpanih in nehigijeničnlh razredih se mučijo učitelji, še bolj pa trpijo učenci, zlasti so pa udarjeni starši, ker učni uspeh ne more biti povoljen. Za to prizadeti starši nujno prosijo ravnateljstvo pnirosvetni od delek v Mariboru, da izposlujeta z vso odločnostjo pri ministrstvu prosvete spo-rednlce k vsem onim razredom, ki štejejo nad 50 učencev. Ako so na razpolago tozadevni krediti za srednje šole v Srbiji, morajo biti tudi za zavode v Sloveniji. Zahtevamo enako mero za vse.
e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrl dne 3. t. m. g. Ivan Walland, knjigovodja v Celju v 68 letu starosti. — V Gaberju pri Celju ie umrl dne 4. t. m. v 35 letu starosti strojni mojster g. Anton Peer. — V sredo, 31. avgusta se je peljal z avtomobilom po poslovnih poslih v Savinjsko do lino upokojeni ravnatelj trg. šole In hišni posestnik v Benjamin Ipavčevi nlici g. Sti. Kovačevič. V bližini Letuša je počila pnevmatika, ko je vozil avto s precejšnjo brzino. Močan sunek je vrgel gosp. Stj. Kovačevida iz avtomobila. Prepeljali so ga na dom v Celje, kjer zdravnik ni mogel koestatirati kake vidne poškodbe. Ponesrečeni Kovačevič se je počutil prihodnje dni že bolje, v nedeljo dne 4. t. m. se je pa naenkrat njegovo stanje poslabšalo, na kar je kmalu izdihnil. Pokojnik je bil star 60 let. je prišel kot upokojenec iz Hrvatske ter je nekaj časa poučeval na celjski trgovski šoli. Naj počivajo v miru!
Javni nastop Sokola II, v Ljubljani
Včeraj je imelo sokolsko društvo Ljubljana II. svoj dan. Na svojem letnem telo-vadižou na Prulah, ki si ga je z velikimi žrtvami prav lepo uredilo, je polagal društveni prednjački zbor ter vse kategorije račun svojega dela. Resnica je, da je bil Sokol II. vedno požrtvovalen sosed drugih sokolskih društev, pokazal pa je. da tudi doma, iz lastnih moči priredi prav uspel javni telovadni nastop, kar priča o stalnem delu. Število nastopajočih ni bilo povsem zadovoljivo, toda ako vodimo računa o sedanjem splošnem nerazpoloženju nase mladine za vsako resno društveno delo, moramo reči, da je Sokol II. osobito glede naraščaja zaenkrat zadovoljil. Potek cele prireditve, posebno pa telovadnega nastopa je gladek, brez presledkov in program lepo razdeljen. Udeležba občinstva je bila pnlicna, boljša kakor lani, nekaj posetnikov pa je gotovo odvrnilo pripravljajoče se deževje. Pri nastopu in veselici je sodelovat godba
Sokola I.	,
Točno ob 3. popoldne je krenil sprevod članstva Sokola II. z naraščajem in deco iz realke na telovadiče na Prule. Z godbo pokola I. na čelu je šla povorka mimo magistrata Starega trga, St. Jakoba po Krakovskem 'nasipu na Prule. Po koncertu sokolske godbe, pri kateri opažamo zadovoljiv napredek, je pričela javna telovadba z nastopom moške in ženske dece z dvema prostima vajama, ki so bile dobro naučene in tudi izvajane. Sledil je moški naraščaj s prostimi vajami. Število naraščaja ni veliko, toda ako ostanejo vsi zvesti društvu, se bo kader te-lovadcev kvalitativno zelo ojačal. Vaje so bile izvedene prav dobro. Ravno tako je bil prav ljubek nastop ženskega naraščaja s pro stimi vajami. Orodna telovadba je pokazala, da ima Sokol II. nekaj prav dobrih telovadcev. Nastopili so hkratno vsi oddelki na raznem orodju in pokazali dobro izvežbanost. Po orodni telovadbi so izvajale članice lepe in efektne vaje s palicami lepo skladno in vrav nano, žele so vsestransko odobravanje. Nastop z igrami dece in naraščaja nam je pokazal, da 6e da vse naučiti in izve6ti v okviru sokolskega telovadnega sestava. Posebno ljubko je bilo valičkanje dece z bučami in hoja po visokih hodilkah. Deca je izvajala na njih redovne vaje v pohodu in hojo na hitrost. Predzadnja točka je bil nastop članov s preskoki na visokem konju, M so bili zelo lepi, telovadbo pa je zaključila velika skupina vseh telovadečih, ki se je posrečila.
Sokol II. je lahko zadovoljen z lepo uspelo svojo prireditvijo, želimo mu, da bi z resnim delom kmalu dosegel to, česar si najbolj želi: neodvisnosti v pogledu društvenih prostorov, osobito pa telovadnice. Prvi korak je storjen, letno vežbališče je prav lepo in lastnina društva. Pomagajmo društvu do lastne strehe!
Lepa sokolska nedelja v Kamniku
V nedeljo 4. septembra je vršil kamniški Sokol svoj javni letni nastop. Povorka od kolodvora na letno telovadišče je bila od občinstva toplo pozdravljana. Vidi se, da večina Kamničanov simpatično motri sokolsko delo. — Pri telovadbi je nastopilo — vštevši deco in oba naraščaja — skupaj 131 članstva.
Nastopi so bili deloma prav dobri, deloma šibkejši, to pa radi tega, ker se je vadilo brez godbe. Imponirala je vzorna vrsta na bradlji (bratje iz Kranja, Ljubljane I. in šiške). Po telovadbi je br. starosta dr. Kar. ba pozdravil odposlance, goste in občinstvo, ki je v impozantnem številu posetilo prireditev in s tem manifestiralo za sokolsko idejo. Nedeljska prireditev je pokazala, da je Kamnik mogočna sokolska postojanka, kljub vsem neprilikam, ki se v Kamniku tako rade porode. Veliko število telovadečih in sijajna udeležba občinstva, ki je vsako izvedbo telovadnih točk z izrednim zanimanjem odobravalo, daje jamstvo za močnejši razvoj Sokolstva v Kamniku.
Bratje in sestre! Malenkosti, malodušnost in v prvi vrsti tudi sladko brezdelje na stran ter se bratsko in prijateljsko strnite, da ne bo nihče stal ob strani, pa bo drugo leto nastop še sijajnejši in impozantnejši, Vaš ugled večji in Vaše delo uspešnejše. — Prireditev sta poeetila tudi gosp. upravnik smodiiišnice in gosp. srezki poglavar. Zabava po telovadbi je bila zelo animirana in o svoji dostojnosti vredna sokolskega naziva.
Sokol SIot. Bistrica priredi dne 8. septembra svoj javni nastop v prostorih- hotela Beograd. Sodeluje mariborska sokolska godba. Preizkušnje za proste vaje ob 1. popoldne, povorka ob p>ol 3., nastop ob 3. popoldne. Bratje in sestre, pohitite ta dan vsi v Slov. Bistrico v krojih! Zdravo!	1346
Sokol na Polzeli vab na svojo letno telovadbo z veselico, ki se bo vršila v nedeljo 18. t. m. na društvenem prostoru na Polzeli.	1318
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je naša srčno ljubljena sestra, svakinja, teta, stara teta, gospa
Josipina Tavčar
roj. Zagorc
v nedeljo dne 4. septembra previdena s sv. zakramenti v 83. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice bo v torek 6. septembra ob 3. uri popoldne na tukajšnje farno pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi.
Št. Jernej, 4. septembra 1927.
Žalujoči ostali.
Iz Trbovelj
t— Stiridesetletnica trškega gasilskega društva. V nedeljo je praznovalo gasilsko društvo Trbovlje H. zelo svečano 401etni« co svojega obstanka. Vos trg je bil slav« nostno razpoložen. Prebivalstvo je pakaza« lo, da visoko ceni trudapolno in požrtvo« valno delo naših vrlih gasilcev. Gasilstvo je v Sloveniji na višku. Med najboljšimi društvi je gotovo naše. Da je tako, je naj« večja zasluga vodilnih osebnosti in pa di« scipliniranost članov, ki so gasilci z dušo in telesom in se ne boje ne truda na žrtev. Proslave so se udeležila tudi društva iz drugih krajev. V povorki, ki se je razvila od gasilskega doma I. do gasilskega doma IL je bilo šest zastav. Novost za Trbovlje je bila gasilska konjiča. Na trgu v Trbov« ljah H. je pozdravil gasilce g. župan Sitar, na kar so govorili še savezni podpredsednik g. Pristovšek in savezni tajnik g. Hojan, pred gasilskim domom je govoril ravnatelj in podžupan g. Vodušek. Popoldne je bila simbolična gasilska vaja, pri kateri je so« deloval oddelek iz Kleka. Po vaji se je raz« vila na gasilskem prostoru živahna veseli« ca, ki je bila prav dobro obiskana.
t—• Piknik rezervnih oficirjev na griču Dunaj je izborno uspel. Udeležba je bila dobra. Vladialo je ves čas veselo razpolo« ženje in neprisiljena zabava. Ob zvokih šraimla se je tudi rajalo. Proti večeru je cela družba posetila še gasilsko veselico.
t— Volilni sestanki v Trbovljah. Prej« Snji teden je bilo pri nas več volilnih se« Stankov. V petek so imeli sestanek ber« notovci, na katerem je prišlo do hudega prepira med g. Pencljem in Makucem iz Ljubljane. Radikali so imeli svoj sestanek pri Ranzingerju. Na tem sestanku je govo. ril g. dr. Stefanovič, ki namerava ostati v Trbovljah prav do volitev, ker še vedno upa, da bo dosegel kak uspeh. Ker pa Tr« boveljčani g. dr. Stefanoviča prav dobro poznamo, imamo za vse njegove napore sa« mo pomilovalen posmeh. 8. t. m. namera« va prirediti g. dr. Stefanovič celo javen shod pri Pravdiču. Bomo videli. Že na tem sestanku se je dr. Stefanovič lahko prepri« čaj, kak ugled uživa med delavstvom, ki mu je svetovalo, da je najbolje, da kar gre iz Trbovelj. Radi prerekanja je moral pred sednik shod zaključiti.
Iz Kranja
r— Kino v Nerodnem domu proizvaja v torek, sredo in četrtek I. del velefilma »Carjev sel» z Možuhinom in Kovanjkovo, v petek, soboto in nedeljo pa II. del. Pri predstavah ob 11. dopoldne, ob 15. in 17. pop. veljajo znižane cene, ob 19. in 21. pa navadne cene.
r— Zaklan v roko. Pretočeno nedeljo so imeli v Spodnjih Bitnjah cerkveno prošče« nje. Da se je zaključilo v gostilnah, je raz« umljivo z ozirom na razpasle razvade. V gostilni Ivane Eržen je prišlo med tamkaj« šnjimi fanti do spora. Ko so v pozni uri zapuščali gostilno, je skočil delavec Evgen Jeraj z nožem v roki nad 321etnega delavca Janeza Zamljca, doma iz Dorfanij in ga dvakrat zabodel v levo roko. Prerezana je bila tudi žila odvodnica. Prvo pomoč je nudila orožniška patrulja iz Kranja, nakar jc- ranjenca preiskal in obvezal v Kranju zdravnik dr. Globočnik. Napadalec je po .izvršenem zločinu zbežal.
r— V volilni agitaciji... V zadnjih dneh je le opaziti znatnejša mTzličnost v atmo« sferi volilne agitacije; pričakovati je, da bo v preostalih dneh še večja, ker vlada med naprednimi volilci zlasti na deželi bor« benost, med klerikalci pa pasivna resisten« ca. V Kranju vlada veliko zanimanje za javni shod nosilca napredne liste g. dr. 2er» java, ki bo v sredo ob pol 21. v Narodnem domu. Za shod kažejo vnemo tudi okolica« ni. Združeni socialisti so sklicali preteklo nedeljo javen shod, ki je ponovno dokazal, da zanje ni ugodnih tal med tukajšnjim delavstvom. Komaj štiri male gostilniške mize so bile zasedene, in še te od rado« vednežev. Včerajšnji prvomesečni sejem v Kranju je izrabil poslanec Pucelj, da je napravil «Pri Peterčku« svoj običajni shod. Topot so delali bivšemu ministru nekateri mlečnozobi klerikalčki malo opozicije, da je bil bolj «špasj>. Povsod so prireditelji naperili glavno ost na SLS. V mestu pa klerikalci ne nameravajo nastopiti z jav« nim shodom. Povsod jim slaba prede ...
r— Gasilsko slavlje v Kokrici. Preteče« no nedeljo je praznovalo Prostovoljno ga« silno društvo v Kokrici nad Kranjem slo« vesno blagoslovitev motorne brizgalne, ki je že sedma nabava v okolišu kranjske žu« pe v letošnjem letu. V navzočnosti nad 200 gasilcev v krojih zlasti iz Kranja, Naklega, Predoselj, Preddvora, Priroskovega, Sen« čurja, Tržiča. Podbrezja je opravil cerkve« na opravila duhovni svetnik g. Zupane, na kar so govorili k pomembnemu dogodku kumica gospa štefetova, soproga tukajšnje« ga uglednega trgovca, načelnik domačega društva Ciril Mrak, župan g. Jenko iz Pre« doseli, župni načelnik g. Janko Sajovic iz Kranja. Slavlje je poteklo v najlepšem raz« položenju in je znova potrdilo odlično ini« cijativnost in globoko usidrano zavest or« ganizacije gasilskega pokreta v okolišu kranjske gasilske župe.
r— Obrtno gibanje. G. Anton Jezeršek je o tvoril mestno mesarijo na Podrtini.
r— Statistika dijaštva. V tukajšnjo re« alno gimnazijo se je vpisalo 266 dijakov in 105 dijakinj, skupaj 371. Značilno je zla« sti visoko število deklic. V splošnem je ce« lekupno število nekoliko manjše od lansko« letnega. Najmočnejši razred je drugi, ki šteje 90 učencev, najmanjši pa osmi, ki šteje le 17 učencev.
Nogomet v Ljubljani
Slovan : Rapdd (Celovec) 5 : 1 (1 ; 1) —
Ilirija : Krakovo 3 : 0 (3 : 0) Preteklo nedeljo je porabil SK Slovan za odigran je prve jesenske mednarodne tekme s celovškim Rapidom. Moštvi sta v splošnem predvedli precej primitiven no« gomet, ki je bil razve® tega tudi mnogo preoster. V tem oziru so bolj grešili doma« čini; kažejo pa, da so v zadnjih dneh ab« solvirali par resnih tekem in dobili nekaj rutine. Odlično moč so si pridobili z bra« nilcem Flakom. V krilski vrsti je zopet nastopil Volkar, ki se je znašel šele v dru« gi polovicL Napad je od časa do časa po« kazal smiselne akcije proti golu; streljati pa ne zna nihče. V startu so vsi hitri, pri Čemer pa ne pazijo na pozicijo soigralca. Nujno potrebno je, da moštvo prične s tehničnim delom treninga, ker je sicer v nevarnosti, da se ne bo moglo dvigniti pre« ko doseženega nivoja.
Gostje so še mlado in nevigrano mo« Stvo, ki Slovanu ni moglo nuditi resnega odpora. Ker so bili tudi telesno šibkejši, so kmalu podlegli ostremu startu domačih. Odgovarjali pa so pozneje tudi le še s te« lesnim odporom. Tehnično prav dober je bil srednji napadalec, ki pa v ostalih ni imel prave podpore. Obrambne vrste so se borile na žive in mrtve. Vratar je pO« kazal par lepih parad. Skupnih potez v moštvu ni bilo videti mnogo.
Tekma je ostala v prvem polčasu neod« ločna z 1 : 1, v drugem polčasu so nato Slovanovci zabili štiri gole. Na vsaki stra« ni je nadel en gol iz enajstmetrovk, izmed katerih je bila kazen proti gostom pre* ostra. Tudi sicer je sodnik g. Vodišek na« pravil zelo slab vtis. *Uradoval» je skraj« no ležerno, tako da se je zdelo, da je ho« tel bagatelizirati igro, moštvi in žal tudi
—	maloštevilno publiko. Apeliramo na»ek« cijo, naj skrbi, da se slični nastopi ne bo« do ponavljali, keir so našemu nogometne« mu športu zelo v kvar!
Kot predtekma se je vršila semlfinalna tekma za poškodbeni fond, in sicer med Ilirijo in Krakovom, ki je končala s šibko zmago Ilirije. Prvak Je nastopil z nekako ojačeno rezervo — ker je 5 Igralcev igra« lo v podsaveznem moštvu v Beogradu — in predvedel zelo slabo igro. Krakovčani so se mnogo trudili, toda niso mogli niti do častnega gola. S to zmago se je Ilirija kvalificirala za finale z moštvom Primor« ja. Sodil je g. Ahčan Zadovoljivo.
Mars : Jadran 4 : 2. Mladinska tekma za pokal Ilirije.
Nogomet v Mariboru
Rapid : Hakoah (Gradec) 5 : 2 (1 : 1) V nedeljo je v Mariboru gostovalo proti Rapidu graiko moštvo Hakoah, ki je pro« ti pričakovanju zapustilo najneugodnejši vtis. Radi popustljivosti sodnika g. Neme« ca se je v drugem poJifiasu razvila jako ostra igra, ki je končala i neljubim inci« dentom. V prvem polčasu so gostje zado« voljili, v drugem polčasu pa so neodloč« nost napada hoteli podkrepiti z ostrostjo v igri, k»r je izzvalo obojestransko ostro igro. Končno je desni krilec Hakoah od« govoril na slučajen »foul« levega krila na« sprotnikov s pestjo, kar je izzvalo splo« šno ogorčenje, vendar je razsodnosti ne« katerih športnikov uspelo, da so pomirili razburjenje ln preprečili še večje.
Športnim instancam priporočamo, da slučaj preiščejo in ukrenejo vse potrebno, da se slični pojavi, ki so se v športnem svetu zadnje dni večkrat ponovil^ prepri čijo, kajti taki incidenti škodujejo ne sa* mo ugledu športa, temveč tudi prijatelj« skim odnošajem med tukajšnjimi in ino» zemskimi športnimi krogi. Sodil je g. Ne« mec.
Svoboda : Merkur 2 : 1 (1 : 0) Prvo kolo pokalnih tekem za poškodbeni fond je Svoboda odločila v svojo korist. Merkur je torej izpadel Iz nadaljnega tek« movanja, dočim bo Svoboda odigrala pri« hodnjo tekmo 11. t m. proti Mariboru. Za« služen poraz Merkurja priča, da je mo« štvo Svobode znatno pridobilo na rutini, dočim je nasprotnik predvedel slabo igro. Sodil je g. Franki dobro.
Semiiinale saveznih pokalnih tekem
V	finale prideta — Beograd in Subotica Preteklo nedeljo ata se vršili v Beogradu
ozir. Zagrebu semifinalni tekmi za zlati savezni pokal med reprezentancama BLP in LNP ozir. SuNP in ZNP. Dočim je re« zultat v Beogradu več ali manj redu«, je poraz zagrebškega moštva presenetil Subotica si je v trdem boju Izvojeval* do« stop v finale in dokazala, da njena forma
—	o kateri vedo kaj povedati le madžarski in rumunski sosedje — ni papirnata. Ti lekcija pa tudi Zagrebu ne bo Škodovala.
V	nastopnem par podrobnosti:
Beograd : Ljubljana 5 : 0 (3 : 0) Moštvi sta nastopm v javi j enih postavali razen Gafoeta, ki ga je nadomestil Ve«OT« šek. Beograjčani so zmago le deloma za« služili; Ljubljana pa bi z malo večjo pro«
Šport
je poka zalo Beogradu kot povprečen, to« de vztrajen nasprotnik. Izrazitega sloga v igri ni bilo; v drugi polovici je Ljubljana vendar nekoliko izboljšal« svojo igro. Od« dajanje je bilo netočno in preveč — po
Vremensko poročilo
Meteorološki tav„d , i^hljan. 5. septembra 1927.	ViSlns barometra 80S.8 m
Kraj
Ca s
■pazovanj-
e
s
L.
3>
03
Ljubljana (dvorec) , , .
Maribor , , , Zagreb . , , , Beograd i i fc Sarajevo , , , Skoplje , . i i Dubrovnik . , Split .... Praha
7
14. 21.
7.
63 9 1764 0 1764 5 17651 1764-5 764-3 7630 /638 '61 v 761-9 7f-4-2
u a
G
u f-
16?-182 16-6
15-0
16-0 180 170 /90 2i 0 11 0 140
■SČ
fc7 80 8rS 91 81 62 89 61 15 93
Smel ««rtra ir brzine » metrih
mirno W 4 W 2 NW 2 E 2 ESE 5 ESE 2 SW 1 mimo NE 1 ESE 3
b
io 10 10 10 10
3 9 9 6
4 7
Padavine
Vrsta
dež

1.0
Solnce vzhaja ob 5.25, zahaja ob 1831, luna vzhaja ob 14.10, zahaja ob 231 C
Najvišja temperatura danes • Lluhltam 18.4 C, najnižja 15.8 C. Dunajska vremenska napoved za torek: Izpremenljivo, po nekaterih krajih dež. Tržaška vremenska napoved za torek: Lahni vzhodni vetrovi; nebo izpremenljivo, deloma oblačno, dež: temDeratura od 17 do 22 stopini: morie nekoliko razburkano
zraku. Erman v golu je držal zelo težke žoge, dočim je pri zapuščanju svetišča po« kazal slabo taktiko. Najboljši mož enajsto« rice je bil mali Pleš. Slamič je koristil Ie z glavo. Med krilci je ugajal Dekleva po« sebno v igri z glavo, dočim sta ostala dva ostala v povprečni formi. V napadu sta bili najnevarnejši obe krili Šiška in Dober« let. Trio je pokazal zvezo šele v drugi po« lovici. Beograd si je zagotovil zmago v prvih 45 minutah. Zavedal se je, da nima nasprotnika, ki bi se ga bilo treba bati. Obramba je delovala sigurno. Med krilci je bil najboljši neutrudljivi Marjanovič; mnogo tudi ni zaostajal Popovič. V napa« du je šlo komaj v redu. O skupni igri in dovršenih akcijah skoraj ne more biti go« vora. Gole so zabili: Stojanovič 2, Beck 1, Marjanovič 1 in Najdanovič 1. Sodil je g. Jelačič (Osijek) dobro. Publike manj kot običajno.
«Politika» piše o naši enajstorici: «Res je škoda, da hitro in požrtvovalno moštvo Ljubljane s točnimi kombinacijami v po« lju nima realizatorja. Nikdo iz napadalne vrste ne daje strela. Sicer je njihova igra lepa in fair in zasluži boljše kronanje lepo izvedenih akcij, Doberlet v napadu je bil inicijator in nosilec napada in se je tudi uspešno boril z Ivkovičem, vendar ni imel za koga delati. Borbeni krilci so imeli v Deklevi najboljšega moža. ki lepo sprem« lja igro in se odlikuje v udarcih z glavo. Stranska krilca sta dobra. Toda najboljši mož v moštvu in izmed najboljših na po= lju je mali Pleš. Njegova mirnost v težlčih situacijah, hladnokrvnost in odlično rav« nanje z žogo so izzvali večkrat pri gledal« cih tople aplavze. Erman v golu se ni po« kazal kot vratar velike «k!ase». Prva žo» ga ga je zmotila in mu ušla preko glave v kot. Za druge gole ni kriv, toda s svojo nesmotrenostjo je ustvaril za svoja vrata nekoliko neprijetnih situacij.«
Subotica : Zagreb 5 : 4 (2 : 3)
Za Subotico je igral kompletni Sand ra« zen Varge na desnem krilu iz ŽAK«a. Za« greb je postavil precej bujno moštvo, iz» med katerega sta Babič I. kot branilec in Martinovid kot srednji napadalec popolno« ma odpovedala, tako da nosita velik dei težke odgovornosti. Zagreb je že vodil s 3 : 1, nakar so padali goli izmenoma, tako da je ostala končno Subotica z enim go« lom na boljšem. Moštvo je igralo s silno voljo in elanom ter je zmago zaslužilo. Tekmo je dobro sodil g. Nedoklan iz Splita.
c,	———————
Ostale nogometne tekme
NOVO MESTO: Ilirija jun. (Ljubljana) : Elan 4:3.
DUNAJ: Admira : Wacker 0 : 0, Raipid : BAC 5 : 1 (2 : 1), Hakoah : Simmering 2 : 1 (0 : 0), Sportklub : Hertha 4 : 2 (2:1). Austria vodi v prvenstvu!
BUDIMPEŠTA: Sparta : Hungaria 2 : 2 (1 : 1). Tekma za srednjeevropski pokal.
STOCKHOLM: Švedska .- Belgija 7 : 0 (2:0). _
Državno prvenstvo v damski lahki atletiki
SK Ilirija — prvak države.
Po nalogu JLAS»a se je v nedeljo vrši« lo na igrišču ASK Primorja tekmovanje za državno prvenstvo v damski lahki atle« tlki. Iz nerazumljivih vzrokov se savez za to prireditev zadnje dni pred terminom ni več brigal, tako, da do zadnjega ni bilo znano, kdo je prijavljen, kdo starte, kdo zastopa savez, kakšno bo razsodišče itd Neverjetno je, da se vrhovna instanca lah« ke atletike ne zmeni za letno državno pr« venstveno tekmovanje. Pripravam primer« na je bila tudi udeležba. Nastopilo je sa« mo 7 atletinj Ilirije, ki seveda brez prave konkurence niso pokazale mnogo.
Doseženi rezultati so sledeči:
60 m: Bernik 8.4; krogla 4 kg Bernik 9.315 m (nov jugosl. rekord!); skok v dat tjavo: 1. Tratnik 4.285 m; 200 m: 1. Jer« mol M 31.2; 100 m: Bernik 14.2; disk 1 kg: 1. Tratnik 28.23 m; skok v višino: 1. Trat« nik 135 cm; kopje 600 g: Bernik 21.77; staj feta 4 X 60 m: 1. Ilirija 34.4.
Apeliramo na savez ozir. podsavez, da podvz&meta solidarno in nujno vse mere, <k si naša lahka atletika, Id letos uničujo« če propada, zopet opomore!
58 in pol : 57 m pol j c zmagala Ce« škoslovaSka nad Italijo v lahki atletiki. Miting »e je vršil v Brnu pred 6000 gle« dalcL Lep rezultat je 4:01.4 na 1500 m. (Ceh Sindler).
Družina Concordije je v nedeljo z zmago nad Askom osvojila prvenstvo ZHP Po lepi in napeti igri je zmagala z 8 : 7 <7 : 3).
ASK Primorje igra danes nog. tekmo z beograjskim Sokolom.
Službeno iz LNP. Jutri, v sredo ob 20. uri seja poslovnega odbora v posebni sobi kavarne Evropa. Prosim točno in polno« številno! — Tajnik D.
SK IUrtfa, nogometna sekcija. Danes, v torek trening I. skupine. Potrebna polno« številna udeležba točno ob 18. uri! — Tre« r.hig n. skupine v sredo in petek ob 17.30. Seniorji sodelujejo na praznik 8. t. m. na Rakeku pri športnem dnevu SK Javornika. Sestava moštva in podrobnosti glede odpo« tavanja v članski knjigi v »Evropi«. — Ju« niorji igrajo v nedeljo 11. t. m. pokalni finale z SSK Mariborom. — I. moštvo igra na praznik pokalno tekmo z ASK Primor« j«m ter v soboto in nedeljo s splitskim Borcem. — Načelnik.
SK Svoboda, LJubljana. Na praznik 8. t. m. igramo proti SK Edinosti, Jesenice. V nedeljo 11. t. m. proti SK Svobodi, Je« senfee. V garderobi na deski objavljena postava se izpremeni v toliko, da nastopi 8 septembra naslednje moštvo: Papier, No vak, SuSn&, Potrato, Gaberšek, Boncelj, SJcapin, Jesenko, Kovač R., Seme, Breznik, rez. Baggia, dne 11. septembra pa: Starč« nik, Ratovec, Germek, Kozamemik, Tas« sottf. Sušteršič. Kovač Slavko. Baggia. Ka. večič, Seme, Bonceli, rez. Novak. Vodja pota obakrat Novak. Ostale podrobnosti so razvidne Iz deske v garderobi. — Na« čelnik nog. sekcije.
Plenarna seja odbore SK Ilirije se vt» ši danes, v torek ob 20.30 v klubski sobi kav. «Evropa». — Tajnik.
Violončello
poučuje zopet prof. Fpršnte č^an opere. Pojasnila od 1 — 3 Rimska c. 18/11.
5. septembra °,wori ,e nSija traovina
nasproti zmajskega mos>u Šolski drevored štev. 8 (tam kjer je bila prej trgovina A. POTOKARi v LjuDljani. Trgovina pri ^Florjanu11 založens je z novimi jesenskim in zimsk rn blagom. Velika izbira sukna za gospode m dame. Cene brezkonkurenčne. Priporoča se trgovina pri
„Florjanu" Šolski drevored štev. 8.
Gospodarstvo
362.5, kasa po 362, za oktober pa po 367 do 367.5. Agrarne obveznice 60 bile zaključene po 51 in 51.25. Tudi v bančnih papirjih je bil promet pri nespremenjenih tečajih nekoliko živahnejši. Ljubljanska kreditna je bila zaključena po 140. Med industrijskimi papirji je bila čvrstejša Šečerana. ki se je v tečaju dvignila za 10 Din na 525.
Jutri jugoslovenske borze zaradi proslavo prestolonaslednikovega rojstnega dne ne bodo poslovale.
Devite in valute. Ljubljana. Berlin 13.51 _ 13.54 (13.525), Budimpešta 0 — 9.95, Curih 1094 — 1007 (1095.5), Dunaj 7.9925 — 8.0225 (8.0075;, London 275.85 — 276.65 (276.25), Newyork 56.65 — 56.85, Pariz 0 — 223.25, Praga 168.05 — 168.85 (168.45) Trst 307.45—309.45 (308.5, 308.375).
Zagreb. Amsterdam 22.76 — 22.82, Dunaj 7.992 _ 8.022, Berlin 18.515 — 13.545, Budimpešta 9.95 — 9.985, Milan 307.75—309.75, London 275.85 - 270.05, Newyork 56.634 do 56.834, Pariz 222 — 224, Praga 168.05 do 168.85, Curih 1094 — 1097; ameriški dolar 56.175 - 56.875.
Beograd. Pariz 221.9 — 223.9, London 275.85 - 276.65, Newyork 56.63 - 56.83, Italija 308 — 310, Praga 168.02 - 168.82, Dunaj 799.25 — 802.25, Budimpešta 994.5 do 997.5, Berlin 13.51 — 13.54, Švica 1094 do 1097, Bruselj 790.5 — 793.5, Amsterdam 22.80 — 22.80, Bukarešta 34.75 _ 35.25, Atene 75.25 - 75.75, Sofija 40.75 — 41.25.
Trst. Beograd 82.20 — 82.70, Dunaj 254.50 do 264.50, Praga 54.35 — 54.84, Pariz 72 do 72.50, London 89.6750 — 89.7750, Newyork 18.3650 - 18.4650, Curih 353 — 357,"Budimpešta 817 — 327, Bukarešta 11.0750 do 11.5750.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.40, London 25.21 in ena osminka, Newyork 518.70, Pariz 20.33, Milan 28.125, Praga 15.37, Bu-(Jimpešta 90.775, Bukarešta 3.20, Dunaj 73.15.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 140 — 0, Merkantilna 20 — 75, Prt»-štediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135 — 0, Ruše 260 — 270, Kranjska industrijska 340 — 0, Stavbna 56 — 0, Sešir 104 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko 86.— 87, Vojna škoda promptna 862.5 do 863, kasa 362.5 — 863, za september 864 do 366, za oktober 307 — 307.5, agrarne 51.25 do 51.50, tobačne srečke 70 — 80; bančne vrednote: Esikomptna 91 — 92, Poljo 15.5 do 16.5, Kreditna 91—92, Hipo 56-0, Jugo 91 — 92, Ljubljanska kreditna 140 — 144. Narodna 4800 — 0, Obrtna 40 — 42, Praštediona 850 — 855, Srp6ka 130 — 131; industrijske vrednote: Našlce Union 1750 — 0, Gutmann 245 — 255, Slaveks 100 — 117, Slavonija 14.5 — 15.5, Drava 505 — 570, Šečerana 515 — 522.5, Mlinska 15 — 16. Vagon 32.5 — 40, Union mlin 290 — 300. Vevče 135 — 140, Dubrovačka 378 — 380, Trbovlje 405 — 470, Danica 156 — 165.
Naša zunanja trgovina v I. polletju 1927.
Deficit v juniju 64.9 milijona Din. t I. po-loviei t. 1. pa 370 milijonov Din.
Direkcija carin je objavila podatke o našem uvozu za mesec junij, tako da nam je mogoče pregledati razvoj naše zunanje trgovine v prvi polovici tekočega leta.
V juniju smo uvozili 117.956 ton v vrednosti 535.897.461 Din. Napram povprečnemu avozu v II. četrtletju 1926 (107.914 ton v vrednosti 646,374.247 Din) je bil naš uvoz v juniju t. 1. po teži za 9.3 ji> večji, po vrednosti pa za 16.9 % manjši. Ker je znašala vrednost našega izvoza v juniju 471,040.230 Din, je torej naša trgovinska bilanca v tem mesecu pasivna za 64.857.231 Din.
Največ smo v juniju uvozili bombažnih tkanin (za 56.9 milijona Din), strojev in apa ratov (37.7), raznih predmetov iz železa (24.3), prevoznih sredstev (23.4), bombažnega prediva (22.6), volnenih tkanin (19.8), premoga (19.3), ovčje volne (18.7), sirove kave (15.6), sirovih kož (14.8), kuhinjske soli (11.2). oluščenega riža (10.8), elektrotehničnih predmetov (10.8), sirove nafte (9.7), sirovega bombaža (9.3), železa in polfabrika-tov iz železa (7) in drugega.
Nastopna tabela nam kaže razvoj naše zunanje trgovine v prvi polovici t. 1. (v milijonih Din):
Izvoz Uvoe I. četrti. 1926 povpr. 589.3 614.3 — 25.0 II. četrti. 1926 povpr. 723.6 646.4 + 77.2
483.8	546.3	— 62.5 455.4	521.2	_ 65.8 608.3	597.2	+ 11.2
467.9	597.5	— 129.6 519.3	577.6	— 58.3
januar 1927 februar „ m are „ april „ maj
junij' „	471.0 535.9 — 64.9
V prvi polovici tekočega leta je znašal naš izvoz 3005.8 milijona Din, naš uvoz pa 8375.7 milijona Din. Naša trgovinska bilan ca je bila torej v prvem polletju pasitna za 369.9 milijona Din.
Stanje naše zunanje trgovine je v splošnem nepovoljno. Napram prvemu polletju 1926 je vrednost našega uvoza nazadovala za 406.4 milijona Din ali 10.6 %, vendar je vrednost našega izvoza nazadovala r še večji meri, in sicer za 932.5 milijona Din ali 23.6 %. V prvem četrtletju je znašal primanjkljaj zunanje trgovine 117.1 milijona Din (napram deficitu od 75 milijonov Din v I. četrtletju 1926), v drugem četrtletju pa 252.8 milijona Din (napram suficitu od 231.6 milijona Din v II. četrtletju 1926). Ker je naša zunanja trgovina v III. četrtletju običajno pasivna (lani je znašal deficit z III. četrtletje 245 milijonov Din), nam more edino še zadnje četrtletje prinesti aktivno bilanco. Če še upoštevamo, da je naša letošnja letina slabša od lanske in da bo pritok kapitala iz inozemstva povzročil relativno povečanje uvoza, tedaj je že danes sigurno, da bo naša trgovinska bilanca za celo leto 1927. pasivna.
— Imenovanje osobja za podruinici Dr. Javne hipotekarne banke v Ljubljani in v Zagreba. Iz Beograda poročajo, da je ministrski svet osvojil predlog uprave Državne hipoteikame banke glede imenovanja osobja za podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani in v Zagrebu. Uradniki bodo neikaj dni zaposleni v beograjski centrali, da se priučijo delu, nakar jih bodo poslali v podružnici, kjer bodo v početku vrSili posle pod vodstvom višjega uradnika centrale. Za ravnatelja zagrebške podružnice je imenovan bivši sodnik gosp. dr. Novak. Predlog glede imenovanja gosp. prof. Modleca, za ravnatelja ljubljanske podružnice, ni bil sprejet, zato bo uprava predložila drugega kandidata.
= Hmelj. Na nttrnberškem hmeljeikem tržišču je znašal pretekli teden dovoz pri-bližno 1300 bal; prodanih pa Je bilo 700 bal. Trgovina s starim hmeljem je popolnoma prenehala. Razvoj cen je nesiguren. Tendenca za prvovrstni hmelj je mirna, za srednje in slabejše vrste pa mlačnejša. Cene se po kakovosti gibljejo med 150 do 250 mark za 50 kg (posamezne bale izredno lepega hallertauškega hmelja so dosegle ceno 295 mark).
= Vprašanje prepovedi carinjenja inozemskega hmelja v Češkoslovaški. Kakor smo že poročali, so nedavno stavili češkoslovaški hmeljarji predlog, da se prepove carinjenje inozemskega hmelja v češkoslovaških tranzitnih skladiščih, kar bi onemogočilo uvot inozemskega hmelja v Češkoslovaško in obvarovalo češkoslovaški hmelj pred inozemsko konkurenco. 0 tem vprašanju se je v petek vršilo v praSki Trgovski zbornici posvetovanje interesentov, na katerem je bilo sklenjeno, da se ima predlog hmeljarjev predložiti pristojnim oblastveni, s priporočilom, da se istemu ugodi, v kolikor prepoved ne bo neugodno vplivala na razvoj cen. S tem seveda vprašanje še ni končno-veljavno reSeno in je treba počakati, kakšno stališče bo v tem vprašanju zavzela Češkoslovaška vlada.
Borze
6. septembra.
Promet na deviznem tržišču je bil danes prilično živahen. Na ljubljanski devizni borzi je bila privatna ponudba znatnejša, zato je Narodna banka intervenirala le v devizi na Curih in deloma v devizi na Dunaj, ki je bila danes čvrstejša.
Na ljubljanski efektni borzi se je pojavila znatna dispariteta v denarnem in blagovnem tečaju delnic Merkantilne banke. Blagovni tečaj Je znašal 75, denarni pa je p«, del na 20. Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v državnih papirjih dalje zelo čvrsta. Pri razmeroma majhnem prometu ao se tečaji vsem državnim papirjem dvignili. Vojna Skoda promptna se je trgovala po
Blagovna
Ljnbljanfeka blagovna bona (5. t. m )
Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni, in to 1 vagon bukovih drv, metrskih, fco vagon meja po 22 in 2 vagona tramov po kupčevi noti od 16/19 do 24/29, fco vagon meja po 300. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 344.5 — 352, za september 347 — 349; sremska, promptna po 837 — 339; slavonska, promptna pa po 334 — 338; turščica, promptna, plač. 30 dni, slovenska postaja, navadna tarifa po 250 do 255, mlevska tarifa pa po 245 — 250; moka «0», fco Ljubljana, plač. po prejemu po 500.
Novosadska blagovna borza (5. t. m.)
Pšenica: baška, 75 — 80 kg 297.50—300; sremska in banatska, 78—79 kg 292.50 do 297.50. Rž: baška 280 — 285. Ječmen: baški in sremski 65—66 kg 260—205. Turščica: 197.50 — 200. Moka: baška, <0. 430 — 440; baška, c2, 415 — 425; baška, <5> 385 — 395; baška, <6» 335 — 345; baška, <7» 275 — 280; baška: c8> 210 — 220. Otrobi: baški in sremski 180 — 185; slavonski 177.50 _ 182.50.
V »Jutru« z dne 1. t. m. sem priobčila pod zgornjim naslovom pojasnjenje, kako je bil moj sin Ciril po nedolžnem ovaden tatvine neke čepice. V tem pojasnjenju sem prezrla navesti važen moment, ki ravno zanimivo ilustrira to za policijskega nad« zornika neverjetno in nevredno ovadbo.
Ko je odšel gospod policijski nadzornik Vogrič iz trgovine Felber se je prišedši do znamenja spomnil, da nima čepice. Sel je nazaj v trgovino, da bi našel čepico. V tr« govlnl ni dobil čepice, a se tudi ni spomnil, da bi si s svetilko iskal čepico na poti do znamenja. Ko je v mojem stanovanju za« hteval od Cirila, izgubljeno čepico (on je seveda rekel: »ukradeno« čepico), se Je Ci« ril spomnil, da je bila tudi Marija Petrič tisti čas v tTgovini, zato sem podala po njo, ta je gospodu nadzorniku natančno pokazala, kako si je naložil blago v roke, njegova hčerka pa mu je položila čepico na roko. Ko se mu je začelo v glavi j&snlti je vzkliknil: »Oh, kaj sem bil pijan?« Cepiča pa je mirno prenočila pod snegom, kjer so jo drugi dan našli.
Po vseh teh dokazih je imel gospod nad. zornik še toliko drznosti, da je, hoteč nam škodovati na ugledu, vložil dne 24. januar« ja policijski direkciji ovadbo, medtem, ko jc moj mož že 8. januarja vložil tožbo zo* per gospoda Vogriča.
Javnost sf sedaj lahko sama ustvari sod. bo o tej neverjetni ova<ft>i. 1343
Iz življenja in sveta
Nov mednarodni potni list
Iz Ženeve poročajo, da je prometna konferenca po daljši debati sprejela memorandum, ki bo dostavljen raznim evropskim vladam. Spomenica obsega zahtevo po uvedbi nove vrste izkazila, ki naj nadomešča potni list, in katerega naj bi uporabljali predvsem tisti ljudje, ki niso podaniki nobene države. Ta potni list bi bil podvržen zahtevam viri Lranja kakor vsi drugi potni dokumenti. Izstavila bi ga prosilcu oblast dežele, v kateri živi in kjer se nahaja že delj časa. Dokument bi se izdajal samo v primerih, ko se ne more prosilcem dostaviti Nansenov potni list, ki ostane še nadalje v veljavi. Ta listina pa se ne bi izdajala osebam, ki so iz političnih ozirov ostavile svojo državo in katerim je država odvzela državljanstvo.
Tiskovni dvoboj med dvema ženskama
Poročali smo že pred tednom, da je začela Nelly Grosavescova, vdova ustreljenega tenorista dunajske državne opere, objavljati svoje spomine. Zapiski pa so tako enostranski, da se je sedaj odločila za sličen korak tudi pokojnikova sestra in svakinja Nelly Grosavescova, gospodična Olga Grosaves-oova, ki je slušateljica filozofske fakultete na dunajski univerzi. Medtem ko objavlja Nelly Grosavescova svoje spomine v listu «Wiener Sonn- und Mon-tagszeitung», izhajajo zapiski njene nasprotnice v listu «Montag mit dem Sportmontag». Olga Grosavescova jih objavlja pod naslovom «Resnica o tragediji Trajana Grosavesca* Pokojnikovi sestri pomaga tudi njena mati Er-nestina, ki obeta obilna in senzacijo-nalna, javnosti doslej še neznana razkritja.
Usoda „Saint Raphaela" zapečatena?
Sodeč po zadnjih poročilih iz Evrope in Amerike je letalo «Saint Raphael» doživelo usodo nesrečne ekspedicije francoske <Bele ptice*. V Londonu že sigurno računajo z dejstvom, da sta se morala letalca Minchin in Hamilton spustiti na morje, kjer sta najbrže poginila.
Po drugih, nepotrjenih vesteh je dospelo letalo baje na Noto Fundiandijo, oziroma na Labrador. Zašlo pa je v zapuščene pokrajine, kjer ni ljudi. Ker je imela trojica s seboj le pičlo odmerjeno hrano Gedva za dva dni), je verjetno, da je ekspedicija umrla od lakote. Vendar je domneva, da je «Saint Ra-phael» dosegel ameriško zemljo, malo verjetna.
Z ozirom na vesti o poletu kapitana Courtneya se je tudi v nemškem Dessauu pojavila nervoznost za vzlet. Junkersove tvornice so vprašale starega profesorja za njegovo sodbo v tej
HinchcliHe,
angleški letalski kapetaii in «do nadaljne« ga» Levinov pilot za transoceanski polet.
zadevi in so dobile odgovor iz Varne-mundeja, da je sodba prof. Junkersa o jesenskih poletih čez Atlantik zelo neugodna. Prof. Junkers prav nič ne prikriva svojih skrbi, če bi <Bremen» in «Evropa» ponovno startali, vendar Pa prepušča pilotom samim inicijativo in odgovornost v tem pogledu. Smatra se torej, da Junkersova letala po tej izjavi definitivno odgode poskus trans-oceanskega poleta vsaj do prihodnjega poletja.
*
Društvo najznamenitejših ameriških juristov je te dni zborovalo v Buffalu ter je izdelalo spomenico, katera je namenjena ameriškemu kongresu in ki poziva washingtonsko vlado, naj pravočasno poskrbi za kontrolo oceanskih letalcev. Zbornica naj sprejme zakon, ki bo ščitil v prvi vrsti življenje letalcev ter zahteval od podjetnikov, da preskrbe aeropilotom popolnoma zanesljive stroje. Tovarna Stinson v De-troitu je že izjavila, da se bo držala vseh tozadevnih sklepov in da bo izvajala potrebne konsekvence.
Ribery,
vlakovodja vzpenjače na Chamonix. ki je s svojo hladnokrvnostjo in duhaprisotnost« jo obvaroval 60 potnikov v drugem vagonu padca v prepad in sigurne smrti.
Courtneyev polet v Ameriko
Skoro ne mine teden, da ne bi star-tal kak nov evropski letalec ter poskušal svojo srečo s poletom proti Ameriki. Neuspehi dosedanjih letalskih poskusov niso vzeli poguma aeronavtom na našem kontinentu. Po tragičnem koncu Nungesserja in Colija, po neiz-vestni usodi angleškega «Saint Raphaela«, po jalovih poskusih Nemcev in Francozov je poskusil v soboto 3. septembra svojo srečo tudi Anglež kapitan Courtney. Ob 6.26 je njegov hidroplan gladko vzletel v Plymouthu in po dosedanjih poročilih je srečno preletel pot do Azorov.
Kapitan Courtney leti z aparatom tipa Dormer-Napier «Whalle» ter ima s seboj tri sopotnike. Prvi je letalski častnik Downur, drugi Courtneyev mehanik, tretji pa sin kanadskega milijonarja Togierija, ravnatelja največje banke v Montrealu. Ponudil je Court-neyu zato, da ga je vzel s seboj, 1500 funtov.
Kapetan Courtney ima namen prekiniti svojo vožnjo dvakrat; prvič na Azorih, drugič pa v St. Johnu na Novi Fundlandiji. Pot od Plymoutha do Horte na Azorih je dolga 3100 km. Druga etapa Courtneyevega poleta je že krajša in meri 2270 km. Cilj te etape je Trepasey na Novi Fundlandiji. Tretja etapa obsega zračno črto od Trepa-seya do Newyorka in je 1800 km dolga.
Letalec Courtney je poleg znanega pilota Allana Cobhana najboljši letalec na Angleškem. Star je 33 let, ima slabe oči in se je zavoljo tega nedostatka le z največjo težavo preril v aeronav-tiko. Njegove dosedanje zračne zmage so izredno pomembne. Njegov aparat, s katerim leti v Ameriko, je 22 m širok,
16 m dolg in prenese 4000 kg težine. Njegova brzina znaša 150—160 km na uro. Opremljen je seveda tudi z aparatom za brezžično brzojavljenje.
Lecijan,
vojaški dezerter, tat, izsiljevalec, goljuf in morilec, je bil, kakor smo že v nedeljo po» ročali, pred olomuškim vojnim sodiščem obsojen na smrt na vešalih.
Kino
«Emden»
<Potemkin> je nagnil Nemce, da so prebrskali slavne liste svoje zgodovine: vfilmili so <Emden>.
Nekateri naših čitateljev se bodo še spominjali avanturističnih križarenj nemške bojne ladje <Emden>, ki je v prvih mesecih svetovne vojne vzbujala pozornost vsega sveta. Dokler ni seveda doživela tragičnega konca, ki ji je bil namenjen že od vsega početka.
To zgodbo so torej Nemci vfilmili. Kakor čitamo v serijoznih nemških kritikah, ee je naloga, ki si jo je zadal režišer Louis Ralph, dobro posrečila. Nekateri bolj navdušeni ocenjevalci primerjajo delo celo z >Nibelun-gi>. Zanimivo je, da igra v filmu le ena^ ženska, Maria Minzenti, in tudi med moškimi interpreti so poklicni igralci v manjšini napram nekdanjim astnikcm, ki so se udeleževali križarenj cEmden«. Impozantno je baje realizirana pomorska bitka, ona poslednja v Emdeninem življenju.
cKrižarka Emden> ni vsakdanja banalna drama, filmska zgodba brez vsakršnih am bicij. Nego je povsem drugega kova. Plastično v filmu prikazana epizioda iz svetovne vojne. Morda suhoparna za tega ali oaeg% nemara premrtva v preobilici vojne — ali vsekakor zanimiva.
Svetlimi patent ..ZEPHiR"
Lesna trajno gore.'a peč z zračno kurjavo
Traja večno — V člet^a gatanciia!
Kurava z lesom ie naioriietnejša in najcenejša s .ZEPHIR'
z 10 kg drv ogreva sobo skozi 24 ur
najštedl ve;še in najbolj zlravo izdeluje: . ZEPHIR ' tvornica peči
BARZEL d. d., Subotica 33.
Zahtevajte cenike! Zastopstva v vseh večiih mestih!
Zagrebžki zbor
paviiion B, XIII. oddelek it. ii. ko je 186
V. kongres gospodarskih zbornic in organizacij
Frigid:
Straža
v noči
Stari Vehar, nočni čuvaj, kuri ogenj, v plamenu si mane vele roke in se smehlja v sivo brado. Globoko pod njim, nad Dolino, visi svetloba kakor težka bela megla, ki zaman hoče kvišku. Prijetno je, takole z visokega,, skozi ko-preno slutiti in sanjati stvari... Tam doli so ljudje, luči gorijo ob cestah. V krčmi še pije pozen rudar, mlada natakarica je z njim. Doma, v koloniji je zajokal otrok. Mati ga je vzela v naročje, vzela je prsi iz jope in ga doji: majcen, drobcen, lačen mrliček. Fant in dekle gresta v noč, tesno drug z drugim. Nečesa ni in iščeta, pa le ni in ni...
Pozno je in človeku se dremlje, če je brez dela in sam; kakor onemu rimskemu vojaku nad velikonočnim grobom; in Kristus je na tihem vstal in šel. Za Veharjevo stražo pa ni strahu. Etaže so mrtve. Ogenj? Kako neki! In kateri zlo-dej bi nosil škodo strojem in vodom? Le zima je in malo gorkote je v starem životu; samo malo mraza je še treba za smrt. Človeku ni dobro spati.
Takole čepi človek sredi noči in je sam. Pa ni sam: kako bo če je šest kri-žev življenja za njim in z njim. Ha, ha, kako moder red je pod solnem! Mla-
dim vina, postelj in dekle, starcu stražo na etažah. Ni po srcu ta pravica, a po pameti je. Zakaj težko je mlademu, biti sam. Življenje ni še ničesar položilo vanj, ničesar nima razen golega kopr-nenja. Starec pa ima leta in spomine, sence ima, da se pomenkuje z njimi.
Pa te sence niso dobre. Smehlja se človek ob njih, v srcu mu je pa le grenko.
Da, ranjki Vrabič. Daleč, daleč — štirideset let in še čez. Pet se jih je tiščalo v ozki, nizki izbi, da ni ostalo prostora za peč; saj pet ljudi si lahko s sapo greje kvartir, ha. ha. V pozni jeseni je prišel Vehar v Dolino in pred božičem ni bilo denarja, da bi se peljal domov. Trije so odhajali praznično oblečeni, v lepih zelenih zavojčkih so nesli daril za mater in za male. Gospodinja — dobra, sitna, nespametna ženska — je stopila v izbo in je z rokami klatila v zrak: »Kakšen bog je to v ljudeh, da se na sveti večer kar prisli-nijo tujim in se jim ne da domov! Kakšna otroška ljubezen je to!« Čudna ženska je bila: ni imela poguma, da te ogovori iz oči v oči, a imela je pogum, da se na pragu obrne od tebe, da z rokami izklati najtrše besede nate in gre. Težko je bilo Veharju takrat, tiho se je razpravil in legel. — Proti jutru ga
je nekdo zbudil. Ob postelji se je zibal dolgi Vrabič, ki je tudi ostal, pijan je bil, glava mu je trudna visela na prsi, črni kolobarji okoli oči, čudno spremenjen obraz, oster smrdljiv dah iz ust. Z nerodnima rokama je silil vanj in je ves čas brez moči šepetal: »Nocoj — nocoj — nocoj —Kakor da se je nekaj strašnega zgodilo, ali kakor da se bo. Vehar je vstal, povedel ga je k njegovi postelji in ga je položil nanjo oblečenega in obutega. Komaj ga je položil, je zaspal. — Danilo se je že in Vehar se je jel počasi oblačiti. Vlekel je tesne čevlje na noge, klel je potihem, oni na postelji pa je naenkrat zahropel, odprl je usta in oči, kakor pribit je bil njegov bledi obraz obrnjen v strop in prsi so se mu naglo vzdigovale. Vehar je pustil čevelj, planil je k postelji in za je stresel za roko: »Vrabič!« Oni pa se ni zmenil, prsi so pojenjavale, telo je v pražnji obleki nepremično ležalo, odprte mrtve oči, odprta usta in zobje, razprte nozdrvi. blatni podplati. — Kdo ve. kod je Vrabič pobral to blato nocoj. kdo ve, katera strast je še nocoj širila te nozdrvi, kdo ve, kaj se je zgodilo z njim.
Zjutraj je gospodinja klatila v zrak. O. nesrečnica! Sam vrag ji nosi take ljudi na vrat! Kar eden za drugim. Ne-
V	soboto in nedeljo so se v Beogradu sestali predstavniki vseh gospodarskih zbornic in organizacij ter izvoz-niških udruženj, da obdržijo svoj peti kongres, ki se vsako leto vrši pred pričetkom izvozne sezije. Ti kongresi, ki bi s svojimi inicijativami in resolucijami morali dati smer naši gospodarski politiki, so velik dogodek v gospodarskem življenju naše države. Na tih kongresih se sestavljajo vsako leto zanesljive cenitve o našem izvozu, o naši žetvi, se razpravljajo in proučavajo naša najaktualnejša gospodarska vprašanja ter sestavljajo resolucije, ki bi morale biti vladi in političnim krogom program in osnova vseh ukrepov, ki se nanašajo na gospodarstvo. Posebna važnost pa gre letošnjemu kongresu.
Naša letina ne kaže baš dobro, naš izvoz nazaduje, naši gospodarski krogi pa so v velikih skrbeh za bodočnost. Pričakovati bi bilo torej, da tudi naša vlada, ki vedno povdarja gospodarsko stran svojega programa, izkaže temu kongresu vso svojo pozornost. Toda zastopniki gospodarskih krogov so morali na svoje veliko začudenje ugotoviti, da je vlada ta kongres enostavno ignorirala. Svojemu ogorčenju nad tem ignoriranjem je moral dati duška celo predsednik kongresa, ki je v svojem otvoritvenem govoru s povdarkom konstatiral, da je to prvi kongres, na katerem ni prisoten niti eden minister. Na vseh prejšnjih štirih kongresih je bila vsakokratna vlada zastopana po svojih članih, samo na letošnjem kongresu ni bilo nikogar, čeprav je trenutni gospodarski položaj skrajno resen. Odsotnost vlade pri kongresu se je v krogu delegatov upravičeno obsojala, kajti ta odsotnost pomeni ignoriranje zahtev in stremljenj naših gospodarskih krogov, kj v spoznanju resnosti položaja napenjajo vse sile, da obvarujejo naše gospodarstvo pred katastrofo.
V	soboto ob 10. uri dopoldne je otvo-ril kongres predsednik beograjske trgovske zbornice g. Djordje Radojlovič. Poleg številnih predstavnikov gospodarskih zbornic, gospodarskih korpora-cij in udruženj je bilo navzočih nekaj zastopnikov poedinih ministrstev.
G. Radojlovič v svojem govoru povdarja, da so kongresi gospodarskih zbornic in korporacij na podlagi stvarnosti in konkretnih podatkov redno opozarjali merodajne kroge na nevarne posledice nezadostnega upoštevanja potreb našega narodnega gospodarstva. Žal naši merodajni krogi niso upoštevali nasvetov in želja in tako se je moralo uresničiti, kar je bilo predvideno. Naše gospodarstvo in naš narod preživljata danes težke dni. V zvezi s tem je treba opozoriti na drugi pojav. Volilna borba je tako absorbirala naše politike, da prvič v teh 5. letih kongresu ne prisostvuje niti eden minister. Na drugi strani pa vsi kandidati in politiki na svojih agitacijskih shodih povdar-jajo posebno važnost gospodarskih vprašanj. Oni torej priznavajo, da so gospodarska vprašanja življenska vprašanja, vendar se z besedami ne moremo zadovoljiti. Gospodarstvo ne zahteva od merodajnih politikov besed, temveč dejanj.
Pred prehodom na dnevni red je nato čestital predsedniku zagrebške zbornice g. Arku ob priliki 75 letnice zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice. Končno je predlagal, da se pošlje pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju na Bled, kar je bilo soglasno in z burnim odobravanjem sprejeto.
Podpredsednik beograjske trgovske zbornice je nato poročal, da so bile lanske resolucije pravočasno predložene pristojnim ministrstvom, vendar je ostalo vse pri starem. Kako vlada upošteva življensko važne probleme našega gospodarstva je razvidno iz dejstva, da je stavila v državni proračun za regulacijo Save od Krškega do Rugvice, ki bi stala 130 milijonov Din, vsoto 2 milijona Din. Ce se bo tako nadaljevalo. bo to delo izvršeno v najboljšem primeru v 90 letih.
V	svojem referatu je ugotovil, da je bilo v dobi od 1. septembra 1926. do 31. avgusta 1927. izvoženo za 6.860 milijonov Din, dočim je bilo na lanskem kongresu predvideno, da bomo v tem razdobju izvozili za 8200 milijonov Din. Ostalo je torej neizvoženega blaga za
1340 milijonov Din. Največji je primanjkljaj pri izvozu turščice. tobaka, jajc, hmelja in cementa.
Od leta 1924. nazaduje vrednost našega izvoza. V 1. 1924. smo izvozili za 9539 milijonov Din, v 1. 1925. za 8905 milijonov Din. v 1. 1926. za 7818 milijonov Din in v gospodarskem letu 1926.-27. za 6850 milijonov Din. Potrebno bi bilo, da se proučijo vzroki tega nazadovanja in da se ukrene vse potrebno za povečanje produkcije in za izboljšanje kakovosti. Veliko število naših gimnazij je treba pretvoriti v šole za kmetijstvo, obrt, trgovino in industrijo.
Nato sta sledila referata o produkciji in o izvozu tobaka. Referent skoplian-ske zbornice je opisal stanje naše produkcije tobaka v Južni Srbiji ter glede na prvovrstno kvaliteto tobaka iz južne Srbije izrazil naziranje, da bi bilo treba omejiti produkcijo tobaka na Južno Srbijo. Referent splitske zbornice je v svojem referatu ugotovil, da se v Dalmaciji neupravičeno omejuje produkcija tobaka in da monopol plačuje sadilcem tobak po izredno slabih cenah. Produkcija tobaka je za siromašno Dalmacijo izredne važnosti, zato predlaga zbornica, da se dovoli prosta produkcija m prost izvoz tobaka.
O vprašanju mletja pšenice je refe-riral tajnik Centrale industrijskih korporacij g. dr. Gregorič, ki je povdarjal, da obstojajo omejitve glede mletja moke v nekaterih inozemskih državah, kakor n. pr. v Italiji, Franciji in Grčiji. Toda te države so bile k temu prisiljene, ker morajo uvažati pšenico.
Predsednik industrijske zbornice je nato prečital resolucijo predstavnikov mlinske industrije, ki zahtevajo, da se uvede kot stalna ustanova mlevski promet s pšenico, ki bi omogočal carine prost uvoz pšenice iz inozemstva v svrho mletja. Ker naši mlini izvažajo predvsem belo moko, bi uvedba mlev-skega prometa s pšenico povzročila, da bi ostale v naši državi velike količine krušne moke in da bi cena krušni moki znatno nazadovala.
Mlevski promet s pšenico ne sme biti dovoljen samo začasno, kajti mlinska industrija nima nikakih koristi, če se mlevski promet dovoli v času, ko je ugodna situacija za tak promet že prenehala. Razpis finančnega ministrstva od 2. maja 1923. C št. 25.710 nai se za neomejen čas podaljša.
Včeraj je kongres nadaljeval delo. Na dnevnem redu je bilo vprašanje enotnega rudarskega zakona. Referirali so dr. Niko Ljubič za splitsko, dr. S revo Popovič za beograjsko, dr. Josip Pretnar za ljubljansko in dr. Jelavič za sarajevsko zbornico. Stališče ministrstva za šume in rude je obrazložil ravnatelj direkcije rudnikov g. Ivan Veljkovič, ki je izjavil, da soglaša z vsemi zahtevami zbornic in da bo tem zahtevam skušal ugoditi v mejah možnosti. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je v 1. 1926. znašala vrednost produkcije v vseh rudnikih naše države 1228 milijonov Din. Pri tem je bilo zaposlenih 37.199 delavcev. O možnosti izvoza rud je poročal predsednik kongresa g. Radojlovič. Ob sklepu plenarne seje kongresa je bila prečitana brzojavka Nj. Vel. kralja, ki želi kongresu k važnemu delu za pospeševanje gospodarstva najboljši uspeh.
O resolucijah kongresa bomo še poročali.
Napisi na ploščah
prevlečeni z radio=tinkturo, morejo se citati tudi ponoči — En primer.
	m
ii	II
__|
IINOCAVICE,, K LI V t".
kdo je pobegnil in ji je bil še za cel mesec dolžan. Po drugega je prišla žan-darmerija. Ta Vrabič pa, ta Vrabič je nad vsemi: na sveti dan tako ostudna smrt.
Daven, pa tako živ spomin. Blagor Vrabiču, da je tam. Človek pa živi, živi in kar ne pridejo ponj. Kakor da so pozabili nani. Staremu človeku je malo do življenja. Otrok ljubi sebe — prav sebe: svojo kožo, svoja lička, materine prsi, svojo zibelko. Dorasel fant in mož ljubi dekle in ženo. Star človek pa čaka samo na smrt Kako bi sebe ljubil — saj ga skoro ni več. Šestdeset let je človek živel, mnogo ljudi je segalo na njegov^ pot, mnogo krajev in reči In so ga čisto iztisnili in so vsega navdali seboj: to ni več Vehar, to je teh šestdeset let, spomin na Vrabiča in gospodinjo, jame, premog, vozovi, žena, krčme, vino, vojaščina ljudje — Veharja ni več. Kako bi človek še s srcem visel na življenju? Smrt je dobra. Stare res ne bi rad same puščal, potem pa je smrt samo še vprašanje htšnega gospodarstva — da, gospodarstva, ha, ha Še je drv v bar raki, še je arnike za to zimo — kaj hi umiral.
Tu na etažah je umrl že marsikdo. Tisoči. Saj človek ne umre šele s poslednjim dahom. Najprej malo raste, po-
tem pa počasi umira. Koplješ. koplješ, kuriš in voziš lokomotivo, paznik si, zmerjaš lenuhe in pišeš kazen, inženjer si in daješ dela ljudem in jim ga jemlješ, vrtaš, stražiš — in umiraš. Kar sproti umiraš, na tihem, pa tudi na glas. Morda si ves umrl kakor Vrabič. morda samo malo.
Da, plaz. Tod je mnogo plazov. Ona-le bajtica globoko tam doli — to bajtico kar nosi in nosi navzdol. Vso noč imajo luč nocoj, menda imajo god ali kaj; morda jedo kolač, na steni visi križ. za pečjo prede muca. In jih nosi vse skupaj: kolač, muco in križ in vso to njihovo veselico, ha, ha —
Onstran etaže vriska mladi Flisk. kurjač na bagerju. Mlad je in vriska Siva glava pa sama smrt ia plaz. Ogenj je že čisto proč in kava — glej ga. kdaj je že spraznil steklenico? Kaj je dala stara tako slabo mero nocoj?
Pogledat pojde Vehar k Flisku. kaj počne. Morda ima fant kapljo žganega — mraz je in do jutra je še daleč.
Kako se naučim fotografirati
je ravnokar izšla v drugi popravljeni izdaji. — Dobi se v vsaki knjigami. Ona Din 10"—
Naročila, in, osa, dopisa,. ILiootsjt, tnalih, oglasa*>, ja,poslab, na,Oglasnj,od
ctalck -Jutra,'* Pr*JtrnovaTa2
st. 2492
Ust, 1
li obrncni z n/zročtitm,,sw wst, oglasi,**. pnobaiar. čekovni, račun, parbu■ Juti' nilnioa£pMar.&,Jt. hfjl.
Opremljeno sobo
* eno, o lir. dvama posteljam* oddam T Cegnarjevi ulici 6/1.	25405
sobico
oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25520
JLalL oglasi, hi, služijo u pasr-vcLcmalnjt- in, sodjaL nA. ncunan*. občinstva,- vsaka, bisada, ^opar--—Najmanjši zn*sak Vin, 5*-. Pristojbina, za, šifro Vui.3-.
__<Lojnsor>an^a, uu oglasi
raklamMga, značaja, : vsaka. b *S* manjši zMStk Via, to--. "Pristojbina,
Sostanovalca
Sprejmem v Hrenovi ulici It. 18/1, leTO.	25499
Snežne čevlje
spr*.-j*-nia v popravilo radi bližajoča sezone že tedaj Ivr.ltiS M. Trebar, Sv. Petra cesti 6 in Preešrnova ul. 30 24528
Vulkaniziram
fle vr.fcr .vtogume kakol
tali
Kainše in snežne gumijeve čevlje
Puf-r.vtj.ai Kolesa IS mo turi- H Sn»f»r L)uM1«na. P,l*> k. -.-it« U	12
Snažne čevlje
in .raiuše popravlja Avgust škof. Borštnikov trg St. 1.
£5424
Avtomobili
B S \ motofikU. sv«f
tuvuu znam e» ture TA TKA AVTOMOBILI za V kv.lit.-ti u u »Lat* hfpJ*iitlkur<-o6fti VSI REZERVNI DELI ta zgurajšnj* volila aa ta-
DELAVNICE ta vsa motoma vozila. strokov-□j.škc delo tn solidne ■' n*
UARA2E redno na razlogu
BENCIN iz tesalke, tudi punufti po koukurepčni taevni ceni JUOO AVTO 4. I o. »., Ljubljana.
Dunajska C. 36.
Telefon 2236. 178
HarIey-Davidson
1200 m3 s prikolico, v najboljšem Etanju proda Fr. Čuden, Prešernova ulica 1.
25387
Auto
štirisedežen, malo rabljen, ' upim. Ponudbe t navedbo znamke in cene pod Iifro .J V.» na oglasni oddelek .Jutra.,	»47«
Dvosedežnl avto
poltovorni, poceni proda radi pomanjkanja prostor* Alojzij Pretnar, Jesenice.
25492
Učenko
sprejmem v trgovino s papirjem in pisar, potrebščinami. Pogoj stanovanje v Ljubljani. Ponudbe na ogl. tddelak »Juti. pod šifro
»Učenka 075».
25496
Abiturijent
želi v zameno za inštrukcije manjšo službo, poceni hrano in stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek ■Jutra«.	25458
Učenko
za strojno pletenje sprejmem od 15—16 let staro. Naslov v oglasnem oddelku .Jtttra..	25500
Šoferja
za tovorni avto, samo treznega. dobrega mehanika in vozača sprejmem za izven Ljubljane. Lušin, lesna industrija in trgovina v Ljubljani.	25523
2 krojaška
pomočnika
za boljše stalno delo sprejme takoj z všo oskrbo v hiši Ivan Stupica, krojaški mojster, Dob pri Domžalah — Oglasite se osebno.
25512
Stanovanje
in službo
V pisarni aU delavnici dobi kavcije zmožna oseba. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod .Lahko delo..
25508
Gosli poučuje
bivši učitelj konsevatorija po znižanih cenah v Stu-dentovski ulici štev. 9/1.
24705

Izurjena šivilja
gre šivat na dom — tudi na deželo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra, pod šifro Izurjena 56».	25256
Zastopnike (ce)
krajevne, s fiksno plačo in provizijo sprejmem za prodajo privatnim strankam v Ljubljani, Trbovljah, Kranju in Novem mestu. Zastopniki morajo poloiiti malo kavcijo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 25494
Potnike
zanesljve in poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvorniea pijač. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod .Zanesljiv 28».	25550
Plačil, natakarico
sprejme vinska klet na St. Petra cesti 43.	25553
Trg. pomočnika
mladega in agilnega, mešane stroke, verzir&nega tudi v manufakturi. sprejme takoj firma J. Kušlan, Kranj (Gorenjsko).	25538
Postrežnlco
ki zna kuhati, sprejmem za dopoldne na Starem trgu St. 24/H.	25538
Kuharico
>erfektno kuharico, zdravo n lepega obnašanja, sprejme s 1. septembrom zdravnikov* rodite* t* Beograd Ponudbe n* oglas, oddelek .Jutra, pod »Bled 180».
Indijska grobnica
se imenuje izvanredno in-fresantan roman, ki ga naše dame čitajo v svoj i ljubljeni reviji 2eMki Ust ra modo, zabavo In gospodinjstvo. Izila Je 5 It., ki zopet prinaia bogato ilu-srovan modni del s 50 kroji za obleke, ogrtače, perilo in dečjo toaleto. Novi-t»te »Moda Srno-bela». — Prekrasni vzorci za ročna dola. Zabavni del nudl_ vsaki ioni pravo zadovoljstvo. — Donosi stalne rubrike: Mali Zeno (kozerija), Kra-ljiaa mode, Kozmetika, Od-goj djeteta, Kuharicaj Gra-folog, Kučni liječnik ln drugo. V »Ženskem List«, brez razlike vsaka lena Tiajde kar jo zanima in leU Onim ženam in devojkam, ki še niso predplačale, javljamo, da to lahko store na naslov: Zagreb, Samostanska ulica broj 211. — Četrtletno 40 Din. 24889
Blagajničarko
izučeno prodajalko, samo dobro, sprejme takoj Marko Rosenberg, Ljutomer.
25471
' ' J'j
'i '1
Prešivalko
dobro izurjeno, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutri..	25145
Knjigovodjo
perfektnega. agilnega izterjevalca sprejmem v trgovino z leleznino. Lastnoročno pisane ponudbe z referencami pod »Samostojen 29» na oglasni oddelek »Jutra«.
25129
Natakarico
• SOO Din kaviije, pridno In polteno, ki zna tudi »e-kolko kuhati, sprejmem takoj v gostilno na deželi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	25404
Modistko
bo'jSo. sprejmem takoj. —
Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Mo-distka 98».	25398
Gostil, poslovodjo
sprejmem za dobro vpeljano gostilno s sobami v Novem mestu. Prednost imajo kavcije zmožni prosilci, katerih Soproge so vajene gost iiničnrske obrti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Gostilna v Novem mestu«.	25379
Natakarico
vsestransko pošteno, veščo nemščina, sprejme takoj bolel »Triglav, na Jesenicah.
25247
Trgovski pomočnik
manufakturist. dober prodajalec ia izložbeni *r*n-Jer dobi službo. Ponudbe ra og'asni oddelek »Jutra, pod šifro »Zanesljivo dobra moč..	25238
Natakarico
z večletno prakso in blagajničarko. pošteni, z viSjo šolsko izobrazbo, sprejmem za boljšo restavracijo v Ljubljani. — Ponudbe pod »Fink natakarica in bla-gajničarka. na ogl. Odd. »Jutri..	25554
Damsko frizerko
(poslOVOdk&jo) pvovrstno sprejme E. Navinšek v LjubljanL	25469
Čevljar, pomočnike
sprejmem za stalno delo. Istotako tudi dobre teksar-, e. Ponudbe je poslati na: i F. RatbOTlek, Šmartno pri Litiji.	25476
Delovodjo
za mehanične In električne delavnice, z najmanj dvoletno prakso in dobrimi spričevali srednje delovod-ike Sole sprejme Sent-janiki premogovnik And. Jakil, Krmelj-Dolenjsko.
25460
Kuharico
staro od 25 do 30 let, sprejmem kot samostojno gospodinjo k štirimi uradniki v Srbijo. Ponudbe s sliko prosim na oglasni oddelek »Jutra, pod »Kuharica 25».	25509
Kuharico
■perfektno, samostojno sprejme oficirski dom v Banja-luki, Bosna. Plač* po dogovoru. Ponudbe na oficirski dom Banjaluka.
25403
Čevljar, pomočnika
za boljša močna dela in
pridnega vajenca
sprejme takoj Franc Sifrer, splošno čevljarstvo, SkOfja Loka.	25486
Lecons de francais
Krile Lemaire Frančiškanska ulica 6.	25384
Nemščino poučuje
temeljito učiteljica. Doma ■ e od 1.—4. ure. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
24502
Učne tečaje
francoščine, nemščine, an gleščine in ruščine otvori-mo e 15. t. m. v poslopju 8. drž. realne gmnazlje v Bethovnovi ulici. Vpisovanje, pojaenila Itd. v knjigarni Kleinmavr & Bam-berg, Miklošičeva cesta 15.
25490
Mladenič
zdrav in krepak, z dvema kmetijskima šolama, bi rad sprejel službo oskrbnika na posestvu. Event. tudi vzame posestvo v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	25477
n
Krompirja
ima na razpolago več vagonov Adoli Kern, Kranj^
Krompirja
več vagonov zdravega in lepega dobavim. Kupci ponudite ceno na oglasni oddelek »Jutra, pod značko Gorenjski krompir.. 25483
Strojepisna dela
sprejmem iia dom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Točno..
OK^KK
Drva
hrastova, parketne odpadke od žage ter mehka drva po nizki ceni dostavlja na dom
>arna žaga V. Scagnetti — ..jubljana, za gorenjskim kolodvorom.
25455
Agilne zastopnike
sprejme v vseh krajih Slovenije svetovna zavarovalnica. Dopise na tvrdko I. Knez v Ljubljani, Gospo-svetska cesta 3. 25480
Sfašktice
Prodajalka
špecerijske stroke želi pre-meniti službo v mestu ali na deželi. Dopise na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro »Dobra moS 10». 25410
Urarski pomočnik
mlad, želi službe v boljši delavnici, v svrho nadaljhe izobrazbe. Ima svoje orodje Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	25358
Prodajalka
mešane trgovine, z dveletno prakso tudi v pisarni, vajena vseh pisarn, dri. Strojepisja in knjigovodstva ter zmožna slovenskega in nemškega jezika, želi primerne službe v mestu ali na deželi. Dopise na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro »Vestna in poštena 19».
25488
Trg. sotrudnik
mlad železninar, želi 6lužbe v kaki trgovini ali skladišču. Gre tudi za slugo ali kaj sličnega. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Priden 66».
25334
Reduciran
železničar
želi stalne slube. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..
25307
Prodajalka
z dobrimi spričevali EeU slubo za takoj ali s 1. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 25350
Mlajša natakarica
izučena tudi v šivanju, želi službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 25536
Učenka
bi se rada učil* v trgovini mešanega- blaga. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..
25542
Prodajalka
želi službe za takoj ali pozneje — v Ljubljani ali izven. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Dobra moč.. 25172 ___š*----
Kot natakarica
želi službe v bližini Jesenu) tdravo in poSteno 19-letno dekle » 21etno prakso
Event. bi opravljala tudi druga hišna dela. Plača postranska stvar. Nastopi lahko takoj. Naslov pove Oglasni oddelek »Jutra..
25465
Nemščino
prav poceni odrasle in dečo poučuje tudi v skupinah, preizkušena učiteljica. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra..	25373
Mlada gospa
poučuje klavir, angleščino in nemščino po 10 Din. — Vprašati med 11. in % 2. uro na Poljanski cesti 13, II. nadstr., levo. 25498
Z osebno pravico
gre starejša prodajalka h gospodarju, ki ima na prometnem kraju trgovski lokal, ki pa ne more dobiti na svoje ime koncesije. — Potrebno blago za prodajo bi preskrboval sam. Prodajalki bi dajal samo stanovanje z vso oskrbo in mesečno plačo, aU provizijo po dogovoru. Naslov na oglasni oddelek »Jutra, pod »Osebna pravica«.
25461
Balet
ritmično gimnastiko poučujem po uspešnih metodah. Začetek 10. sept. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek »Jutra, pod Šifro »Balet..
25548
Kyffhauser-Tehnika
Frankenhausen
(Nemčija)
Inž. šola za strojno in
avtomobilsko gradnjo — poseben elektrotehnični oddelek za polzedelstvo in >erot«hniko 56
Avba
naprodaj za 1200 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra..	25585
Otroški voziček
športni in malo železno peč prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 25450
KupUm
Vsakovrstno zlato
kupuje po najviljlh eenab
Cerne — fuvellr
Ljubljana. Woltov* oL 1
Otresena jabolka
za mošt dobavlja na vagone Franc Štojs, trg., Studenec pri Sevnici. 25152
Vj+oiUim
Razno
2 konja, kočijo, sedlo, nekaj paradne oficirske obleke, Srne hlače, čevlje, daljnogled in oficir, drobnarije prodam. Videti od 11—16 na Bleivreisovi cesti št. l/m, desno. 25412
Lepo spalnico
rožnati jesen — politirano, proda Bergant Fr., mizar, Dravlje.	25327
Pisalne mize
in več lesenih posteljnjakov proda Fr Stupica, Gospo-svetska cesta 1. 25472
8 oleandrov
rdeče in bele, stare po leta, prodam. — Kupci naj pišejo s ponujeno ceno na oglasni oddelek »Jutia. pod šifro »Oleandri.. 25466
Pohištvo
svetlo, za spalnico in kuhinjo ter otroški voziček proda Siard. Linhartova ul. 8/p.	25527
Steklena omara
ripravna za izložbo za trgovino ali obrt, po nizki ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra..
Moško kolo
po ugounl ceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.
25518
Knjižno omaro
novo, trodelno, temno, s steklom, poceni prodam. — Na ogled in pojasnila v pisarni tvrdke Schneider & Verovšek.	25312
Prodajalniško mizo
(pudel) s predali poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 25544
Dve peči
lončeni in šivalni stroj za krojača, fin, nov, poceni naprodaj na Mestnem tr| št. 13/D, J. C.
Spalnice
in jedilnice sprejmem v komisijonalno prodajo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Uspeh 31».
Radioaparat
nov, osemcevni z zvočnikom, baterijami, telefonom in okvirno anteno prodam. Ljubljana, Gradišče ll-vrata 10.	~J
Pohištvo
v veliki izberi po najugodnejših cenah, tudi na obroke nudi in vabi na ogled Matija Andlovic, zaloga pohištva, Vidovdanska c. 2.
25540
Štedilnik
za 100 oseb kuhati, dobro ohranjen in
tehtnico
za živino tehtati (za 1500 kg) proda Andrej Kovač Reber, Domžale. 25482
Bukovih hlodov
250 m» prodam najvišjemu ponudniku. — Prodam tudi 200 m» smrekovih desk 25 mm ter raznovrsten drugi les. Vprašanja z navedbo cene pod »Lepo blago, na oglasni oddelek »Jutra«.
24922
Radio
kompleten, štiricevni, z 2 slušalkama in najfinejšim Merzovim zvočnikom (Laut-sprechcr) radi smrti po zelo nizki ceni (2200 Din) naprodaj na Pogačarjevem trgu S/n, II. st. 25475
Za sabljaški šport
4 sabljaške krinke. 2 flo-
ret krinki. 3 sabljaške fo-kavice, 1 plastron, 2 Flo-ret. 10 sabelj, 2 otroški sablji in 4 rezila, vse sku-naj p-odam za 700 Din. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra.	25187
'isarniške prostore
lepe in zračne takoj oddam na Krekovem trgu stev. 16.
»5«
Lokal
primeren za delikateso in mlekarno želim, ali prevzamem kaj sličnega. Dopise na oglasili oddelek »Jntra. pod (Položim tudi kavcijo« 25454
Srebrne krotte
Kupuje In plača dobro t. Ouden. Ljubljana. Prešer. nova ulica L	238
Stare obleke
moške čevlje, pohištvo itd. kupujem. Dopisnica Zadostuje, da pridem na dom. A. Drame, Gallusovo nabrežje St. 29.	25300
Peč za oblate
dobro ohranjeno kupim. — Cenj. ponudbe pod št. 333 na oglasni oddelek »Jutra.
2514»
Lokal
ulični ali dvoriSSnl, tudi lahko v prtem nadstropju, v sredini Ljubljane, za tiho obrt, iščem za takoj ali po dogovoru. — Ponudbe na: Ivan Kokalj, Bled, Kiben-ška cesta 76.	24704
fUHtevanja
Stanovanje
2—3 sob s pritiklinami želim v Mariboru, okolici ali Oh ieiem. progi Maribor— Pragersko—St. IIj—Bistrica. Vzamem tudi v najem enodružinsko hišico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra. pod »Železniški uradnik v pokoju..	25130
Mlekarska zadruga v Novi vasi pri Kakeku kupi večje število rabljenih
kant za mleko
po 25 n 30 1. Prodajalci naj jih ponudijo mlekarski zadrugi.	25468
Stare kovine
baker, med, svinec, cink. iverje od medi, aluminij, nikelj, ploče akumulatorja, svinčeni pepel, stare sifonske glave, črke kupuje vsako koleno in plača najbolje .Calln« K. d., Zagreb, Mandaličina 1
Parcelo
v velikosti od 450—700 m5 kupim. Ponudbe * navedbo kraja in cene na oglasni oddelek <Jutr*> pod SifrO »Parcela K 11». 25006
Gostilno
dobro idočo, na zelo prometni točki, s krasnim posestvom z vsem živim in mrtvim inventarjem radi bolezni prodam. Naslov V oglasnem oddelku »Jutra..
24923
Hišo
novozidano, 2 sobi, kuhinja, spodaj 2 kleti, dvorišče in vrt, še ne rabljeno, primerno za vEakega rokodelca, v trgu, blizu kolodvora postaje Rogatec št. 150, ugodno proda Avgust Su-benreich, Rogatec. 24884
Enonadstr. hiša
s staroznano gostilno, gOBp. poslopjem, ledenico, kovač-nico, velikim sadnim In ze-lenjadnim vrtom, ob državni cesti na prometni točki ugodno naprodaj. Pojasnila daje Majzrij, St. Jernej — Dolenjsko.	24878
Hišo v Ljubljani
pripravno za vinsko trgovino, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brez posredovalca«.
25487
Hišo
novozidano, 2 sobi, kuhinja, spodaj 2 kleti in dto-rišče, vrt, novo ter Se nerabljeno — primerno za vsakega rokodelca, v trgu blizu kolodvora postaje Rogatec št. 150, po ugodni ceni proda Avgust Suben-reicb, Rogatec. 24864
Lokal za mesarijo
in prekajevslnlco, po mo-
fročnosti s stanovanjem Se-im v prometnem Industrijskem kraju. Event. vzamem tudi gostilno « mesarijo In stanovanjem v najem. Fo-nudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod značko »Prometna točka«.	24682
V na.'iem
vzamem na Gorenjskem hišo z gospodarskim poslopjem, blizu kolodvora ali pa štulni mlin. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Elektrika, vodovod.. 25336
Gostilno ali buffet
prevzamem na račun z osebno pravico in kavcijo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	25253
2 kleti
svetli in prostorni, oddam skupaj ali posamezno za zalogo vina. skladišče ali delavnico. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.. 25507
Lokal za mesarijo
in prekajevalnico, po mogočnosti s stanovanjem želim v prometnem industrijskem kraju, event. vzamem gostilno zmesarijo in stanovanjem v najem. Ponudbe pod značko »Prometna tdčka. na oglasni oddelek »Jutri..	21S82
Zakonski par
želi za takoj opremljeno snažno sobo z električno razsvetljavo v sredini mesta za 3—I tedne. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra. pod Šifro »Inženjer 26». " -	25541
Stanovanje
i—4 sob, v stari ali novi hiši želim s L novembrom v mestu aU na periferiji. Plačam visoko najemnino. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Neprevelika družina..	24916
»Posest"
Reaiitetna pisarna
družba z o. z.
Ljubljana
Miklošičeva cesta 4
sprejema prijave la p osrednje pri oddaji stanovanj,
trgovskih, obrtnih lokalov ia oddajalo* brezplačno.
Nadi prevzemnikom veliko Izbiro stanovanj, sob, trgovskih in obrtnih lokalov, po nizkih pristojbinah. Za od-dajalce najboljša prilika oddaje stanovanj — ker brez Vseh stroškov.	195
Konfortno
stanovanje
najptikladnejše za zoboteh-nika, zdravnika ali advokata, zamenjam. Ponudbe pod »Zamenjava« n* oglas, oddrie »Jutra..	25428
Kuhinjo in sobo
oddam v Zeleni jami št. 220 25489
Stanovanje
sobe, kuhinje in shrambe, opremljeno takoj oddam na Krekovem trgu štev. 10/11.
25545
po. hir
Stanovanje
d Rožnikom, 1 sobo, ku-injo in predsobo, oddam s 1. novembrom za 500 Din mesečno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Zarja..	25478
«PoSredovalec»
Ljubljana, Sv. Petra c. 18
oddaja stanovanja, lokale, obrti, gostilne, trgovine itd.
najhitreje In za od' dajalca brezplačno
Prijavljajte vsako oddajo!
25481
Stanovanje
najraje v Bilki želi s 1. oktobrom mirna stranka, ld plač* z* eno leto naprej Dopise na oglasni oddelek »Jntra« pod »Ne predrago 140».	25453

Lepo sobo s kuhinjo
d * v n * i e m pol ure od Grosuplja Anton Pavčič, Sp. Duplice, p. Grosuplje.
Gospoda
sprejmem na stanovanje kot sostanovalca v sredini mesta. Naslov r Oglasnem oddelku »Jutra«.	25505
Sostanovalca
sprejmem takoj na vso oskrbo z dobro nrano za 650 Din n* Sv. Jakoba trgu it. 6.	24742
Soliden gospod
v centru želi .s 15. septembrom elegantno sobo. Dopise pod »Tujeo 313» na oglasni oddelek »Jutra«.
25313
Opremljeno sobo
lepo, solnčno In zfftčno oddam takoj boljiemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 25484
Sobo
elegantno opremljeno, i posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo oddam na Čopovi cesti 21, pritličje 2.
25530
Sobico
z vso oskrbo oddam v bližini kavarne Evropa. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra..	25516
Lepo sobo
s parke t i, elektr. razsvetljavo in lepim razgledom, posebnim vhodom, oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	25532
Mlajio dijakinjo
sprejmem v dobro oskrbo v bližini glavne pošt*. Naslov v o i? lasnem oddelku Jutra.
25514
Dijakinjo
sprejmem v popolno dobro oskrbo. Zračno stanovanje, cena nizka. Naslov v ogL oddelku »Jntra«. 25451
Zidarja tn mizarja
sprejmem kot sostanovalca s svojo posteljo brezplačno, če sta pripravljena v prostem času pomagati pri hišnih popravilih. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra..
25543
Opremljeno sobo
išče starejši soUden gospod Ponudbe na oglas, oddriek »Jutra, pod »Zasebnik..
Veliko zračno sobo
z 2 posteljama oddam zakonskemu paru brez otrok ali 2 gospodoma. Naslov V oglasnem oddelku »Jutra«.
2p478
Lepo sobo
želi za takoj sodnik Leon Štrukelj. Plača do 500 Din. Ponudbe na Resljevo e. 15 25479
Opremljeno sobico
v predmestju, 9 hrano ali brez želi drž. vpokojenec s 1. oktobrom. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod •Predmestje«.	25474
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam takoj ali s 15. septembrom v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelka »Jatra«.
25449
Sobo
z električno razsvetljavo in po motnosti e posebnim vhodom želi v bližini evangelijske cerkve drž. uradnik (akademik). — Cenjene ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Glasbenik«. 25511
Stanovanje
z vso oskrbo, za 161etno hčerko edinko iščem pri prvovrstni družini Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prima«.	25502
Opremljeno sobo
z vhodom iz stopnio in elektr. razsvetljavo, v sredini mesta, s hrano in vso oskrbo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra..	25506
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo oddam s 15. septembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	25517
Uradnik
želi opremljeno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Mariborčan.. 25495
Opremljeno sobo
S strogo separiranim vhodom in električno razsvetljavo oddam takoj gospo-lični za 300 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
25457
Dijaška stanovanja
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje z zajtrkom v neposredni bližini srednje tehnične in obrtne šole. Naslov v ogl. oddelku »Jutra.. 25311
2 gdčni ali dijakinj
sprejmem v vso oskrbo na Domobranski cesti — Anlo-
Dijaka
trg. akademije ali srednje tehnične Sole sprejmem v bližini Sole. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra..
25491
Dva dijaka
Ornem v vso oskrbo. — »v pove oglas, oddelek »Jutra..	25497
Dijakinjo
sprejmem v bližini učiteljišč* in gimnazije. Naslov i oglasnem oddelku »Jntra..
25529
Sobo
oddam 2 dijakoma ali gospodičnama v sredi mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	25456
Dijaka
sprejmem kot sostanovalca na Rimski cesti 24, pritlčje
— desno, druga vrat*.
25425
Dijaka
sprejme vestna družina v popolno oskrbo. Nasov pove oglasni oddelek »Jutra«.
25522
•i
K ' 'Jlhiii
Za dijake
nudi po izredno nizki ceni dobro hrano brezalkoholna jedilnica Marije Peveo v bližini gorenjskega kolodvora — Medvedova csst* — Šiška.	24952
l'L
Družabnika
80—100.000 Din kapitala, za vagonske pošilj&tve deželnih pridelkov v inozemstvo in u komisijsko zalogo vina sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Deželni pridelki., 25186
Filmska igralka
Seli nujno 4000 Din posojila proti dobrim obrestim in sigurni garanciji. Ponudbe prosi pod šifro »Za bodočnost* na oglasni oddelek »Jutra>.	25257
100 do 500.000 Din
iščem proti dobremu obre-stovanju in amortizaoiji. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Amortizacijsko posojilo».	25524
Privatni denar
od 20—150.000 Din iščem proti ugodni obrestni metL Ponudbe na oglas, oddriek »Jutra« pod »Privatni denar«.	25525
10 do 50.000 Din
Selim za takoj. Ponudbe na oglasni oddriek »Jutra, pod šifro »Ugodne obresti 26».
25526
Mlad gospod
želi znanja z mlado, elegantno in lepo damo. Dopise s polnim naslovom in sliko na oglasni oddelek «Jntra» pod «Emancipirana» Dlskrecija zajamčena.
25501
Darling!
Nestrpna. Kdaj svidenje? sporoči. Čakala zaman.
25439
Očarana
Sem bila pri pogledu n* nekega gospoda v drap obleki, ki je bil dne 21. p. m. na Brezjah, kateremu oSiljam prisrčen pozdrav, ada iz Litije. 25462
Gospodična
v drž. službi se žeU poročiti z resnim in skromnim gospodom. Vešča gospodinjstva. Le resne ponudbe, po možnosti > sliko n* oglas, oddelek »Jutra, pod iifro »Tiha sreča 21». 25621
Kratek klavir
svetovnoznane tvrdke, skoraj nov, takoj naprodaj. Naslov v oglasnem Oddelku »Jatra«.	25552
Trgovec
▼ 84 letu, z denarjem, se Seli seznaniti z gospodično. U bi imela trgovino ali gostilno. Mlade vdove brez otrok niso Izključene. Resne ponudbe s sliko in polnim naslovom n* oglasni Oddriek »Jutra» pod iifro »Trgovina 34».	25459
Drž. upokojenka
uradnica bi se poročila z dobrosrčnim uradnikom. — Vzorna gospodinja, pokojnina stalna. Reene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Pokojnin* 46».
25510
GUis4>€M,
Klavir
(StuUCugul) dobro ohranjen poceni prodam. Naslov v
oglasnem oddelku »Jntra>.
25273
Pianino
električen, krasen, igra tudi čelo in violino, v prvovrstnem stanjn, proda tvrdka Peter Setina, Radeče, Zidani most.	24346
Klavir
dobro ohranjen, posodim, event. prodam. Cenj. ponudbe pod »Dober klavir, na oglasni oddriek »Jutra.
25553/a
Koncertni klavir
močnega in selo lepega glasu (Fldgel) ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	25531

PtiČarje
kratkodlake, 6 mesecev stare proda Ing. O. Miklau. Slov. Bistrica.	25331
Kurnike
1 velikega in 1 malega z
omrežjem (Drahtvoliere) ter
50 glav perutnine
in sicer gosi, race in kokoši takoj prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
25515
IzguMjtnv
Žepno uro
moško, z zlato verižico, z monogramom A M sem iz-gubU v petek popoldne na glavnem kolodvoru pri dolenjskem vlaku. — Pošten najditelj naj jo proti dobri nagradi vrne na naslov: Martin Markič, Glince VII/3 — Vič pri Ljubljani. 25551
Sto nagrad
po 1000 Din. Kdor pošlje 20 Din, dobi franko 1 fini parfem, zobno pasto in žrebno štev. R. Cotič, kozmetični laboratorij, Vrhnika 25128
.Ha m	r nu ti ir,wc in t >r
L. Mikuš
Mestni trg Stev. 15
Tvorniea dežnikov, zaloga sprehajalnih palic	tu«/
Resnega znanja
z značajnim in inteligentnim gospodom želi 221etna
:čna iz boljše družbe Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Meri*.
25513
3 gospodične
Bimpatične, žele znanja z enako simpatičnimi gospodi
eim] 0'
z dežele. Dopise, če mogoče s slikami na oglasni oddelek »Juta* pod iifro «V*nda, Vera in Duiica*.
25463
jtajboljša
svinjska mast
znamke — I. P.
znamke
lastni izdelek tvrdke E. POPOVIČ - LJUBLJANA
se razpošilja v ročkah po 20 in 50 kg ter sodih po 50. 100 !n 200 kg.
fočna postrežba! Cene nainižje!
Korespondent
za slovenski, smohrvatski, italijanski, angleški, nemški in fran:oski itzik vešč istih tudi v govoru, s splošno in trgovsko izobrazbo ter z večletne prakso v tu- in inozemstvu, *erziran knjigovodja, izkušen tudi v zunan i službi, predvsem v mednarodni špediciji, piekomorskem izvozu ter v lesni stroki želi piemeniti službo kot vodja pisarne, tajnik ali v sličnem svojstvu. — Ponudbe pod .Mnogovrstna praksa štev. 3^77" na oglasni oddelek .Jutra".
Veliko izbiro
MODNIH LISTOV
za jesen in zimo 1927/28
ima v ialogi
Knjigarna Tiskovne zadruge
V LJUBLJANI
Prešernova ut. 54 (nasproti glavne pošte)
Dijaka
sprejmem na hrano in stanovanje z vso oskrbo. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnel oddelku »Jutra..
25448
Dijaka aH dijakinjo
sprejmem v dobro oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	25549
Mlajšega dijaka
sprejmem na hrano in stanovanje v bližini srednje tehnike. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra.. 25519
Dijakinjo
mlajšo, sprejme v dobro oskrbo in strogo nadzorstvo profesorjeva drulina. — Priložnost, da se priuči nemščine in klavirja. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra..	25452
2 mlajša dijaka
sprejmem na stanovanje s hrano ali brez. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra..
Zahoala.
V naši težki bolesti vsled nenadne izgube naše l,ube mame
Adele Šušteršičeve
in stare mama
Ane Hvalove
smo preieli mnogo dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša našo neizmerno žalost.
Zato tolažbo iztekamo naše iskreno globoko zahvalo \sem, ki so jo spremili na njeni zadnji po1i.
Ljubljana, dne 6. septembra 1927.
Rodbina Bušteršlčeva
3. O. Curwood:
53
preganjana žena
Roman.'
»Vesel sem, da je prišlo do tega,« je nadaljeval Aldous z nekoliko mehkejšim glasom. »Ona me ljubi, Mac. Ko sva bila tam in sva mislila, da nama je umreti, sva si povedala vse. Deset minut še ni, kar je bil tu svečenik in naju je storil moža in ženo.«
Besede radosti, ki so bile staremu može na jeziku, so zamrle pred čudnim, hladnim in napetim izrazom Aldousovih črt.
»Toda v poslednjih petih minutah,« je nadaljeval Aldous prav tako mirno kakor preje, »sem ugotovil, da Mortimer Fitz Hugh, njen soprog, ni mrtev. Ali je po takem čudno, da me ne vidite srečnega, Mac? Da ste prišli nekaj minut prej--«
»Bože moj, Johnny — Johnny!«
Mac Donald je udaril s čelom ob mizo. Naslonil je mogočno kosmato glavo v roke in mršava ramena so mu drgetala, ko je izpregovoril pretrgano, daveč se z vsako besedo:
»Storil sem to, Johnny; storil sem to za vas in zanjo. Ko sem videl, kaj bi to pomenilo zanjo — nisem mogel, Johnny; nisem bil zmožen, da bi ji bil povedal resnico, zakaj vedel sem, da vas ima rada in da jo vi ljubite in da bi ji počilo srce. Mislil sem, da bo tako najbolje, da skupaj odideta drugam, da nikoli nihče ničesar ne zve in da bosta srečna. Zlagal se nisem — saj nisem rekel ničesar. Toda, Johnny — Johnny, v grobu ni bilo kosti!«
»Bože moj!« je vzdihnil Aldous.
»Bila je tam nekakšna obleka,« je zmedeno nadaljeval Mac Donald, »in na vrhu sta ležala ura in prstan. Nihče, Johnny, nikoli nihče ni bil tam pokopan — samo jaz sem zaslužil, da me obesijo. Zaslužil sem, da me obesijo!«
»Kar ste storili, ste storili za naju!« je vzkliknil Aldous, ki se je
naglo sklonil ter prijel starega Donalda za roke. »To ni bila pomota, Mac. Bog bodi zahvaljen, da ste molčali; ako bi ji bili povedali, da je bil grob prazen in da je bila vse to prevara, ne vem, kaj bi se bilo zgodilo. Zdaj pa — je moja! Ako bi bila videla Culver Ranna in bi se bila uverila, da je ta propalica, ta lopov in morilec Mortimer Fitz Hugh, njen soprog —«
»Johnny! John Aldous!«
Glas Donalda Mac Donalda je zdaj zvenel kakor globoko rjovenje medvedke; ko je vzkliknil tovariševo ime, je planil na noge in oči so mu vzplamenele v jamicah kakor dva besna kresova.
»Johnny!«
Aldous se je nasmehnil in vstal. Prikimal je.
»Da, da,« je rekel. »Tako je. Mortimer Fitz Hugh ie Culver Rann!«
»In vi — ali ste uverjeni o tem?«
»Menda! Jana mi je dala sliko Mortimerja Fitz Hugha, da bi ja uničil. Žal mi je, da sem jo že sežgal in vam je ne morem pokazati. A dvoma ni. Mortimer Fitz Hugh in Culver Rann sta ista oseba.«
Stari goreč se je počasi obrnil k vratom. Aldous je stopil predenj in je položil roko na kljuko.
»Prosim vas, Mac, da ostanete. Ne hodite zdaj nikamor.«
»Jaz — saj — kmalu se spet vidiva,« je nerodno zamrmral Mac Donald.
»Donald!«
»Johnny!«
Celih trideset sekund sta si strmo gledala v očL
»Samo teden dni, Johnny,» se je izgovarjal Donald. »Čez teden dni se vrnem.«
»Ali hočete s tem reči, da ga ubijete?«
»Nikoli več ga ne bo nazaj. Prisežem, Johnny!<
Tako nežno, kakor bi bil peljal Jano, je posadil Aldous starega lovca spet v naslanjač.
»To bi bil hladnokrven umor,« je rekel, »in jaz bi bil morilec. Ne morem vas poslati, Mac, da bi ubijali namestu mene; to bi bilo
prav tako, kakor če bi poslal najetega zavratnega morilca. Ali ne izprevidite, da ne morem storiti tega? Bog nebeški, pri kaki priliki — prav kmalu — vam razpovem,-kako je ta pes, Mortimer Fitz Hugh, otroval Janino življenje in kako je storil vse, kar je mogel najhujšega, da bi jo uničil. Jaz sem zdaj tisti, ki mu bo odgovarjal za vse to. In odgovarjal bo, Donald! Moj trdni namen je, da ga ubijem. A to ne bo umor. Še preden ste stopili v to sobo, sem si bil zasnoval načrt; po tem načrtu se hočem hladno in premišljeno ravnati do konca. To bo slavna igra Mac, in tudi poštena igra; igral jo bom srečno, zakaj Jana ne bo slutila ničesar in njena ljubezen me bo krepila.
Ouade hlepi po moji krvi in je že v Miette izkušal podkupiti Ste-vensa, da bi me ubil. Culver Rann mi streže po življenju; še malo ln voboe ne bo poznal koprnenja mimo tega, da bi bil jaz mrtev in spravljen s poti. Ponudim mu priliko, da ustreže tej tvoji želji, Mac. Ponudim mu krasno priliko in vem, da jo pograbi brez oklevanja. Morda bo ugodnost na njegovi strani — a to, da ga ubijem, je zame prav tako gotovo kakor to, da zahaja solnce za onimle hribom. Ako se vmešajo v najino pravdo drugi ljudje in se mi bo treba boriti z več nasprotniki, ne samo s Culver Rannom — kaj to de, Donald, saj vem, da se tudi vi postavite zame. Najin boj bo lepši, veliko lepši od boja moža proti možu.«
»Bo!« je vzkliknil Mac Donald. »Davi sem dognal še marsikaj novega, Johnny. Ouade ni ostal tu. Odšel je z Rannom. De Bar in tista ženska sta z njima in še dva druga moža. Odšli so čez prelaz Lone Cache in hite v tem trenutku naravnost h gornjemu toku Par-snipa. Vsega jih je pet — pet moških.«
»In midva sva dva,« se je zasmejal Aldous. »To se pravi, da imajo vse ugodnosti, jelite, Mac? Igra bo po tem takem poštena, da bolj ni moči, mar ne?«
»Johnny, dovolj naju je za teh pet!« je vzkliknil stari Donald s pridušenim, a živahnim glasom. »Ako se zdajle odpraviva —«
»Ali lahko prigotovite vse za jutri?«
»Karavana čaka. Vse je pripravljeno, Johnny.«
moderni suet Lfubljane zahteva modernih oblačil.
Ker hočemo tej upravičeni zahtevi popolnoma vstreči, smo preselili svojo trgovino damske konfekcije ter konfekcije za gospode
o Stritarjevo ulico šteo. 9 (vogal pri frančiškanskem mostu) kjer
2015
otvarjamo novo trgovino najmodernejše konfekcije ter modnih potrebščin za gospode in dame.
O fmem okusu; izdelku, kakovosti ter o naših nizkih cenah, prosimo cenjeno občinstvo, da se osebno prepriča v novih naših trgovskih lokalih in izložbah.
Pri nas je odslej najugodnejši nakup najmodernejših in najelegantnejšth oblačil ter modnih potrebščin za gospode in dame.
Vabimo!
Fran Lukic. Stritarjeva ulica štev. 9.
Vabimo!
20 zelezoiskih voz ^^■■■■■■B 40 transportnih voz
| Cirkus C Rebernigg r
~ otvoritvena predstava 6. septembra ob 9. uri zvečer I
rt
4> S
O
E
ra
t/5
Direktor C. Rebernigg, velike dresure s sloni, kamelami in konji
Kapetan Roman Proske s svojimi divje vjetimi levi, medvedi in tigri
Ob nedeljah in prazn'kih dve predstave: /24. in V?9- zvečer Vsak dan ob 9. uri dopoldne ogled zverin in skušnje. 120 oseb ^■mHI 160 živali
o. a
I
J
6 sedežni ;n več tovornih avtomobilov
iz druge roke ugodno naprodaj.
Informacije: V. & M. Barešlč & Co., Dunajska cesta 12.
FIAT
Prodamo večjo množino
irneoa gani
kilogram 4'— Din.
Več se izve v upravi .JUTRA".
Najmodernejši
se dobijo pri
Z. Mahnič-Gorjanc
Sv. Petra cesta 19. 9700
3C3QQ[I1QQQQQQQQQQ
OIC3IOIC3BOIC3aOIOIC3aC3
lil dobi tesarjev
sprejme takoj
za daljše delo gradbeno podjetje Ing. Josip Dedek, 9707
Ljubljana VII, Žibertova ulica 7.
C3BC3IOIC3BOBC3BOIOICDIC3
ALI SO MUHE PRIJATELJICEVAŠIH JEDIL?
NE POZABITE: Muhe so več kot nadležne. Prihajajo z nesnage na jedila. Uničujte jih s FLIT-om.
FLIT očisti Vašo hišo v nekoliko minutah od muh in mos-kitov ki nosijo bolezen. FLIT je čist in se sigurno in lako vpotreblja.
Uničile vse hišne insekte
FLIT uničuje stenice, ščurke in mravlje. On prodre v odprtine in razpoke kjer se mrčes skriva in redi, in uničuje insekte i njihova jajca. Poškro-
pite s FLIT-om Vašo obleko. FLIT ubija mole, ki razjedajo obleke. Mnogi poskusi so pokazali, da FLIT ne zapušča niti na najnežnejšem blagunikakih madežev.
Znanstveno preizkušeno sredstvo za pobijanje insektov
FLIT je rezultat mnogoletnih poskusov znanih raziskovalcev žuželk in kemikov. On človeškemu zdraviti nikakor ne škoduje. FLIT je izpodrinil stare metode, ker uničuje vse insekte in sicer zelo hitro.
Kupite ie danes en zavoj FLIT-a in prskalico. Dobiva se povsod.
Prodaje ▼ Jugoslaviji jedino:
Standard Oil Company of Jugoslavia
aniioj*
•.lunaara,
mrarje, stenic«, ihirkt
r a c«.
Pozor!	9705	Pozor I
Cenjenemu občinstvu sporočam, da sem otvorii
novo mesarsko stojnico
nasproti semenišču. Nudil bom prvovrstno blago, pred vsem teletino in svinjino in sicer po konkurenčnih cenah,
Franc Ocvirk, mesar, Poljanska cesta 53.
ZA DAME!
Vaši stari že neporabni plašči in kostumi bodo izgledali kakor novi, ako jih pustite predelati po naimoderaejšem kroju, — Cene priznano nizke. Izvršitev solidna in točna ter se s tem priporoča
Damski modni atelje Josip Bajde,
Ljub jana, Šelenburgova ulica 7/L
u**
Mercedes Benz
danes nespon.o m daieko najekonomičnejši in v ceni najpovoljnejši
avtomobili na svetu.
Najnovejši tipi 8/38 in 55 HP.
Karoserije za vse svrhe in v vseh oblicah.
Za Jugoslavijo se bodo naročili vozovi z večjim odmikom od tal nego so običajni vozovi.
Veliki kompresorji od 100 in 140 HP po znatno znižani ceni.
Daimler Benz
I tovorni vozovi za vse svrhe, po kakovosti nedosežen. ♦	Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
\ Chriftian Nusser, Beograd
I	Knez Mihajlova 52.
i
Iščemo žanesljive strokovne zastopnike.
V	globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da nas je naša dobra mati, gospa
Terezija Kernc
nadučiteijeva vdova
v nedeljo dne 4. t. m. po mučni bolezni, v 67. letu starosti za vedno zapustila.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v torek, 6. septembra ob 4. pop. iz državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 5. septembra 1927.
Janko, Leopold, Alfonz Kernc, sinovi; Mid in Anica Kernc, sinahi in ostali sorodniki.
t
Umrl je preljubljeni sin, soprog in oče, gospod
dr. Leopold Žužek
vladni svetnik in srezki poglavar v Celju
Pogreb dragega pokojni«a se bo vršil v sredo, dne 7. septembra 1927 ob 3. un popoldne, iz bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji na ponopališče v No^o mesto.
Novo mesto, dne 6. septembra 1927.
Martina Žužek,
soproga
Pius in Matija, otroka.
Leopold in Marija Žužek,
starši
Oskar Žužek, brat.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Urejuje dr. Josip Biisa. Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikai. Z« Narod«} tiskarno dd. kot tiskarnaria Fran Jezeršek. Za inseratai del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi * Ljubljani.