ftCVOTUL Ustom t poatftOtk, 13« dctcntn XLD. iero. „Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v npravnlitva prejeman: xelo leto.......K 24— celo leto.......K 22*— po. leta četrt leta 1 leta trt leta na mesec 11 — 550 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, (I. nadstropje na levo), telefon št 34. Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna Številka velja 10 vinarjev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št. 85. „Slovenski Narod« velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: «* Nemčijo: celo leto.......K 25— celo leto.......K 28- pol leta četrt leta na mesec 13-6-50 2*30 za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30-- Vprašanjem glede inseratov na| se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflova ulica «t 5. (spodaj, dvorišče na levo), telefon ŠL 85. Shodv kalfzeJsKem okro]u. »Napredno politično in izobraževalno društvo za kolizejski okraj« je sklicalo v soboto zvečer javen shod v vrtni salon gostilne »pri Levu« na Marije Terezije cesti. Shod, ki je bil razmeroma prav dobro obiskan, saj je kolizejski okraj najmanjši med ljubljanskimi okraji, je otvoril predsednik g". Ivan B a j ž e 1 j , ki je pc kratkem pozdravu navzočih podal besedo dež. poslancu Franu Novaku, da poroča o delovanju deželnega zbora. G. poslanec je govoril nekako tako-le: Velecenjeni somišljeniki! Dobri znanci in prijatelji smo si; sestajamo se, ne samo takrat kadar so volitve pred durmi, ampak tudi v mirnih časih, da pregledujemo svoje vrste in da javno kritikujemo politične dogodke, ki se tičejo pred vsem nase ožje domovine. Dandanes je že tako, da človek ne more imeti brezbarvnega političnega značaja, če noče, da se mu pod vsako streho očita, da je hinavec. Svoje politično prepričanje naj vsakdo javno prizna — in ko i: odkritosrčne pristaše narodno - napredne stranke vas v imenu izvrše-valnega odbora najiskreneje pozdravljam. (»Dobro!«) Pclitikuje danes vsakdo. Frančiškanske tercijalke s tem, da vdihavajo škofu gorko sapo v lira, da ga po svojom mnenju s tem vzdržujejo pri tenkem škofovsko-po-litičnem življenju (Veselost, »dobro!«) ; klerikalci sploh s tem, do pripravljajo globoke jame, v katere hočejo kar en masse zakopati vse prijatelje naprednemu mišljenja, potem ko jih bodo z ostrino v rokah poklali. »Z ostrino nad narodno - napredne pristaše«, klical je list »Slovenec«; dr. Krek pa je zagotavljal, da ima zemlja slovenska dovolj prostora za prrobove — ne morda naših skupnih sovražnikov, temveč za nas slovenske naprednjake. (»Tako je! Sramota!«) To niso samo besede, dejanja klerikalcev se strinjajo s temi krvavimi besedami. (»Tako je!«) Nasilstvo in oholost, to je originalnost klerikalne politike v deželnem zboru. Vso dobro voljo, ki so jo imeli narodno - napredni poslanci za skupno delovanje —-so klerikalci teptali v tla, sikali so ko gadje svoj strup iz same jeze, da imajo pred sabo v deželnem zboru ludi narodno - napredne poslance. Dejansko so se lotili narodno - naprednih poslancev, kar lahko potrdi tudi tovariš poslanec Tur k, kateremu je hotel plemeniti Suklje puščati neplemenito kri. (»Sramota! Škandal!«) In če smo narodno - napredni poslanci protestirali proti nasilnemu zako-nodajstvu — so ti hinavci pokazali belo svojih očes in vzklikali proti nebu: naj nas strela udari, ker nas sami pokončati ne morejo. Neizbrisen škandal za klerikalni parlamentarizem ostane, da je nekdaj tako svobodomiselni, sedaj pa pobožni,plemenit i Šuklje pozval sluge in hlapce v zbornico, naj zneso na piano zadnjega narodno - naprednega poslanca. (»Sramota!«) Zaradi splošne učiteljske bede in sramotnega plačila učiteljsiva smo apelirali na naše klerikalce. Resnici na ljubo povem, da so možje kmečki poslanci, ki so jih Lani|>e in tovariši imenovali za klerikalne poslance, razumevali predlog tov. Oan-gla za zboljšanje učiteljskih plač. glasovali bi bili zanj. a niso smeli, ker so »gospodje« drugače ukazali. (»Tako je!«) Tako je učiteij zopet za zimo preskrbljen po blagi novokr-ščanski metodi! Klerikalci hočejo, naj učitelj kot sestradan pes primahlja z repom do njihove mogočnosti, obljubi za vse večne čase, da bo klerikalec — potem mu mor da privoščijo košček kruha. A dokler te metamorfoze učiteljskih značajev ne dožive, toliko časa, pravijo, ne dajo učiteljem zaslužene plače — pa naj ti tudi lakote poginejo! (»škandal!«) Tu pripomnim, da so klerikalci v deželnem zboru kmečke poslance, ki so temu ali onemu predlogu naših poslaneev v svoji odkritosrčnosti pritrjova'i (»za ušesa stresli!«), pozvali, da morajo iti vun iz zbornice — za kazen, kakor nespodobni otroci, toliko časa (»da dr. Tavčar neha govoriti!«), da prične zopet njihov pristaš govorit?. Znalo bi se teh ljudi kaj dobrega pri ieti. To imenujejo klerikalci disciplino, mi pa pravimo navadna dresura! (»Res je! Sleparija!«) Snovali so deželno banko in kopico služb. Ko so jim naši očitali, da preveč kažejo konjsko kopito služb, so sicer sramežljivo od jenjali na videz, ali službe so le tu, ker bodo posli opravljani »proti pogodbi«. Kontrole se boje, za to so odklonili, naj tudi zastopniki mest in trgov pri tej famozni banki vršijo kontrolo. In vendar se bo z našim denarjem špekuliralo, ker v banki sploh drugače ni mogoče. Slovenskemu narodu bo ta banka v korist, pravijo klerikalci, a pri tem prezrejo, da zoper kranjsko nemško šparkaso niso našli grajalne besede in so kot zajci pobegnili takrat, (»Istina je!«) ko smo ini začeli osvo-bojevali boj proti tej šparkasi. Banka, tako zasnovana in s takim vodstvom, kakor so jo sklenili klerikalci, je kričeča nevarnost za deželo. Pojasnilo se je to z naše strani v zbornici, na številnih shodih in v časopisih. Odvee smatram, da bi vam v tem pogledu prinašal še novih dokazov. Kako so ti gospodarji slovenskega denarja postopali napram našim denarnim zavoelom ^Kranjske nemške šparkase si niso upali se dotakniti. (»Fej, škandal!«) In kako naj mi verujemo v njihovo iskrenost, če po vsem tem prepevajo na shodih v »Unionu« himno »Lepa naša domovina«! Jaz pravim, da je ta pesem v ustih klerikacev, !e profanacija te himrRes je! T?»ko je!«) Ra*ši so nabadali našo domače slovenske zavode, kot da bi se zamerili Nemcem, ki izsesavajo našo gospodarsko kri! (»Tako je! Res je!«) Sploh žive naši pobožnjakarji z Nemci v prav tesni ljubezni, čeravno ne v smislu škofove brošure. V trgovski zbornici na primer so združeni z Nemci glasovali pri zadnjih volitvah, za nemškega kandidata, rajši kakor da bi pustili zmagati Slovenca naprednjaka. (»Tako je! Sramota!«) In to so tisti ljudje, ki hočejo na Dunaju pozobati Biener-tha. Pa, bojim se, pozabili bodo tudi Bienerthove krivice, vpraša se le, za katero ceno? Resno tem gospodom za narodnost itak nikdar ni bilo, sicer ne bi bili svoj čas pri u pel javi nove volilne pravice za državni zbor tako sramotno prodali koroških Slovencev. (»Fej! Sramota! Škandal!«) Dogodki v deželnem zboru so vam vsem dobro znani in vam jih ne bom vsled tega bolj na drobno opisa-val. Da utemeljim svojo zgorajšujo trditev: klerikalci hočejo uničiti vse. kar je narodno naprednega, moram omeniti dva zakonska klerikalna načrta, to je cestni zakon ter občinski red in občinski volilni red. To rta šele zakonska načrta in bo seveda še marši kaka klerikalna nada preje padla v grob, pred no bosta postala ta načrta tudi zakona. S cestnim zakonom hočejo klerikalci uničiti Ljubljano. Ljubljana jim je namreč nedotaknjena deklica, katere s svojo po-hotnostjo ne morejo doseči. In to jih peče! Zategadel je treba Ljubljano pritisniti k tlom, z bičem jo klestiti po hrbtu, da vidijo brizgati njeno kri in odletavati kosce mesa. Ljubljana naj za kazen, ker ni in ne bo klerikalna, plačuje nad tretjino za vse ceste po deželi. Teh cesta bo pa veliko, ker se bodo v deželne ceste spremenile vse dosedanje okrajne ceste. Za vsak most in jarek na deželi plačevalo bo ljubljansko mesto tretjino izdatkov, samo bo pa moralo poleg tega vzdrževati vse svoje cestne naprave. Ti višji izdatki za mesto ljubljansko bodo znašali več kakor znašajo vsi stroški za celo dosedanjo upravo ljubljanskega mesta. To gospoda moja ni šala. Nič nimam proti upravičeni obremenitvi mesta ljubljanskega, ali temu se upira pravni čut, da bi ljubljansko prebivalstvo moralo krvaveti srčno kri zaradi tega, ker noče prostovoljno iti v grobove, katere jim klerikalna stranka koplje. Proti temu nasilstvu in proti tej krivici pač najodločneje protestiramo! Druga kazen, s katero nam grozijo, je novi občinski in občinski volilni red. Ljubljana je dosedaj še čisto slovenska po svoji upravi in po svojem občinskem zastopu. Po predloženem zakonskem načrtu utegnejo zopet priti Nemci v občinski zastop! (»Sramota! Fej!«) To pa seve klerikalce nič ne briga! Pošteno bi bilo od njih, če že hočejo vpeljati volilno reformo v občinskem zastopu na podlagi proporcijonalnega sistema, da dosledno izvrše to načelo po celi deželi. A tega seveda ne marajo, ker bi utegnili na deželi priti v kmečkih vaseh tudi naprednjaki do zastopstva v občinskem gospodarstvu. Take hinavščine naj mi prostovoljno požiramo? (»Ne! Nikdar!«) Danes izjavljam, da se bodo na* rodno napredni poslanci v deželnem zboru z vsemi močmi uprli proti vsakterim nameravanim krivicam, pa naj si tudi pride Šuklje s turško sabljo nad naše glave. Naj klerikalci še tako besne, tega od nas nikdar ne bodo dosegli, da nas pretvorijo v klerikalce, ki bi potem morali, če tudi proti svoji volji, pošiljati knezoškofu za vsako nerodnost ki jo napravi, udanostne zaupnice in izjave. (»Tako je!«) V političnem oziru smo Sloveno v državi od nekdaj mačehovsko zapostavljeni v kot. Nemcem v deželi pade kar tako z neba nemška gimnazija, nas pa se brca kot nezakonske državljane v kot. Na nemških vseučiliščih kličejo nam Nemci, da smo tujci, in nas od tam izganjajo, lastnega vseučilišča pa nam ne dovolijo. Na Koroškem, kjer smo vendar doma, nam ne pustijo slovensko govoriti. Naši ljudje težko pridejo v višje urade. Za predsednika novoustanovljenega obtrne-ga sodišča v Ljubljani se imenuje Nemec. Brezštevilne so krivice, ki nam jih na vseh poljih prizadeva država. Jaz pa pravim: nevarno se je igrati z ognjem, in tudi v nas že pojenjava potrpežljivost, da bi nosili od nemških vlad nam pritisnjeni pečat manjvrednih državljanov. Država in nemška vlada naj nikari ne uvidita prepozno, da se znamo vzdigniti Slovenci na način, ki vladi in državi ne bo v korist in ne v prijetnost. Vsako nasilstvo se krvavo maščuje in maščevalo se bo tudi nasilstvo nemške, proti-slovanske vlade. (Živahno odobravanje!) Za dobrobit slovenskega narode je narodna-napredna stranka abso» lntno potrebna in tega prepričanja nam nihče na omaja. Da pa izvršimo svojo vlogo uspešno, treba je, da ostanemo primerno organizirani. V mestu je taka organizacija veliko lažja, posebno v Ljubljani. Ravno v političnih društvih, kakršno je naše društvo za ko- LISTEK. Uolvazor. Peter plem. Radics ima za zgodovino kranjke dežele nevenljivih zaslug. Vse svoje moči, vse svoje talente, da, celo svoje življenje je posvetil nehvaležnemu in trudapolne-mu raziskovanju kranjske preteklosti in izpod prašin v starih arhivih domačih in inozemskih izkopal toliko dragocenega gradiva, da so ž njim pojasnjene in izpopolnjene najvažnejše partije kranjske minolosti. Schonleben, Valvazor, Linhard, Hicinger, Dimitz, Radics, Vrhovec — to so oni možje, ki so razkrili preteklost kranjske dežele. Nebroj je monografij in studij, ki jih je tekom svojega dolgoletnega literarnega delov&nja obelodanil Peter plem. Radics. A središče vsega njegovega raziskovanja je bil vedno Valvazor, ta velikan med vsemi velikimi možmi kranjske dežele. Skoro pol stoletja se je Peter pl. Radics bavil z raziskavanji o življenju in delovanju Ivana Vajkarta barona Valvazorja. Že leta 1866. je Radics obelodanil prvi životopis Val-vazorjev in od tedaj je neprestano, s čudovito vztrajnostjo in ljubeznijo iskal in zasledoval gradivo, da bi ustvaril popolno in vsestransko jasno sliko o življenju tega izrednega moža, ki si je s svojo »Khre des Herzogtums Krain« postavil za vse čase znamenit spomenik. Sad tega polstoletnega dela Petra pl. Radicsa leži sedaj med nami: to je obsežna in temeljita bijograt'ija Ivana Vajkarta Valvazorja. Koliko truda je veljalo to delo! Kot mladenič je začel Peter pleni. Radics to delo in dokončal je je kot I 731eten, a še vedno čvrst in čil starček. Pol Evrope jo moral Radics prepotovati, pred no je zbral vse to gradivo. Preiskal je vse kranjske in štajerske arhive, iskal je na Dunaju, na Nemškem in na Italijanskem, v Parizu in v Londonu in imel od tega le eno zadoščenje, da je našel vse polno novih stvari in zanimivih detajlov iz katerih je sedaj končno mogel sestaviti jasno sliko Valvazorjevo. Radieseva knjiga podaja natančne podatke o rodbini Valvaz ">r-jevi. Ta rodovina se je priselila na kranjsko iz Lombardije — valvasso-ri so se v Lombardiji imenovali sploh nižji plemiči, ki jim njih posestev niso podeljevali deželni suvereni, nego tem podložni fevdalni velikaši. Valvazorji so bili bogati in prišli na kranjskem do velikega ugleda. Značilno je, da ie Valvazorjev oče napravil za grajščino Govnek ustanovo za vzdrževanje grajskega duhovnika, ki je moral trikrat na teden meševati in pri teh mašah brati evangelij v slovenskem jeziku. Vse veliko premoženje Valva- zorjev je šlo v nič; Ivan Vajkart baron Valvazor je pri svojih znanstvenih delih denarno izkrvavel; njegova »Khre des Herzogtums Krains« ga je toliko veljala, da je prišel v siromaštvo in svoje delu za čast in korist domovine posvečeno življenje končal v bedi; nekdanji bogataš in grajšeak je zadnja leta svojega življenja prežil v beraški koči blizu Krškega. Valvazor je bil za svoje čase nekak univerzalni ženij. Iz Radicsove knjige je razvideti, da se je za vse zanimal in na vse razumel. Na vseh poljih znanosti in umetnosti je bil doma. Ljubezen do znanosti in zlasti do zgodovine mu je pač ucepil njego v učitelj zgodovinar Schonleben v ča-s>\ ko i<» Vil v zor h' lil pii ljubljanskih jezuvitih v šolo. Na tem zavodu pridobljeno znanje si je Valvazor spopolnil na svojih potovanjih. Valvazor je bil opetovano v Bambergu in v drugih krajih na Nemškem, kier se je bavil s študijami, bil je nn Dunaju in v Benetkah, videl je Italijo, obiskal Afriko in se mudil dol-ero v Parizu. Kako malo je bilo v tistih časih ljudi, ki bi bili poznali toliko sveta! Na teh potovanjih si je Valvazor razširil obzorje in pridobil neverjetno obsežnega znanja v najrazličnejših disciplinah; seznanil se je z mnogimi možmi, ki so bili tedaj nositelji kulture in ostal z njimi v trajni zvezi, tako da je bil vedno natančno podučen o vseh znanstvenih in sploh kulturnih prizadevanjih in uspehih. Samo mož takega znanja, takega obzorja in takih zvez, je bil v stanu spisati delo, kakršno je »Die Ehre des Herzogtums Krain«. Literarna dela Valvazorjeva pričajo, da je bil ta velikan zgodovinar in antropolog, etnograf, arheolog1 in statistik in po-nizmatik, arheolog in statistik in povrh še umetniško tako izobražen, da je bil v stanu ustvariti na svojem gradu bakroreznico, kakšne ni bilo ne prej ne pozneje na Kranjskem. Iz Radicseve knjige spoznamo Valvazorja kot Človeka, kot očeta — bil je dvakrat oženjen in imel šestero sinov in čvetero hčera — kot znanstvenika in kot vojskovodjo, ki se je v bojih zoper Turke in Madžare izredno odlikoval. Iz Radicseve knjige spoznamo dobo Valvazorjevo, ljudi in razmere tistega časa, ves milje pa tudi vsa Valvazorjeva dela, vse pogoje, pod katerimi je delal, vse neskončne težave, s katerimi se je moral boriti, ter vse ogromne žrtve, ki jih je moral doprinesti in vsled katerih je naposled prišel na beraško palico. Da, Radicseva bijografija Ivana Vajkarta Valvazorja je pravo re-mek — delo, ki dela pisatelju čast in mu zagotavlja hvaležnost vse kranjske dežele, kajti b svojo bijografijo je postavil velikana Valvasorja vreden spomenik. Poroko gospodične Molči Novela. Spisal Josip P r e m k. (Dalje.) [II. Svetle solze so kapljale raz rosnt liste na belo pesknato pot ljubljanskega Tivolija, ko sta hiteli gospodični Anka in Malči proti Švicariji. Lahni, črni kolobarčki pod očmi so pričali, da sta kaj slabo prespali minulo noč in tudi v njunih obrazih je ležalo nekaj kakor skrb in — nezadovoljstvo ... Posebno Malči je bila očividno zelo razburjena: hodila je tako naglo, da jo je Anka komaj dohajala. Ko sta dospeli do konca aleje, je Anka obstala in se ozrla na Malči: »Sediva nekoliko, jaz sem resnično upehana!« Malči je prikimala in sedla po leg sestre. Lepo jutro je bilo, Čisto in di seče po sočnosti cvetov in travjsolnc* se je vozilo po nebu veliko in mogočno in sipalo svoje zlate nitke p* vrhovih košatih kostanjev. Ni bilo mnogo ljudi v parku, tu-patam bledikast študent, preparant-ka s kopo zvezkov in enake ličnosti, samo tam gori pod Švicarijo nekje je potrkavala z zvonkim jeklom od kamenite stopnice sablja in glas,ki j# moral prihajati iz mladih prsi, se j% lomil v prisiljenem smehu ... Malči je nagubančila obrvi in se a temnim pogledom ozrla proti lizejski okraj, so podani stebri organizacije naše stranke v Ljubljani. Naša stranka se organizira na gospodarskem polju in upam, da se bo že v doglednem času izkazalo, kako koristno je sodelovanje vseh moči .v narodni napredni stranki na gospodarskem polju. Vsporedno s tam gre tudi organizacija na deželi, in prav gotovo je, da bomo klerikalne ostrine uspešno odbili, za nas izkopani grobovi pa bodo prazni pričali o klerikalni domišljavosti. (Tako je!) Stari Rimljan je ponosno vsek-dar zaklicali »civis Romanus sum«. S ponosom ostanemo tudi mi napredni Ljubljančani in kažemo celemu slovenskemu svetu, da je in ostane Ljubljana narodno-napredno središče in narodno-napredna trdnjava! Dolgotrajno živahno odobravanje je sledilo izvajanjem gospoda poslanca. Konec prihodnjič.) Parlamentarni položaj. Poslanska zbornica. D n n a j , 11. decembra. Zbornica nadaljuje v današnji seji razpravo o proračunskem provizoriju. Grof Sternberg je napadal časopisje, katero terorizira javno mnenje in nemške svobodomislece. Poslanec pl. Stranskv (nem. rad.) zahteva službeno pragmatiko za drž. uradnike in uslužbence. Poslanec Mvslivec (kler. Čeh) je vehementno napadal Biencr-tovo ministrstvo. Ko je k sklepu svojega govora govornik napadel tudi Žide, mu je predsednik Pattai ploskal. Nato je stopil k predsedniku posl. Kuranda in odločno proti temu protestiral, češ, da mora predsednik biti objektiven. Predsednik zopet je dejal, da lahko dela, kar se mu zdi. Ker so v prepir posegli tudi nekateri drugi poslanci, je nastalo precej razburjeno besedičenje, ki se je šele po daljšem času poleglo. Nato je govoril posl. Licht (nem. napr.), ki je pole-miziral s fininčniin ministrom. S tem je bila debata zaključena in izvoljena sta bila generalnima govornikoma posl. Udrial (contra) in poslanec Wasilko (pro). Contra-govor-uik je omenjal predvsem volilno reformo, ki je prizadejala nemškemu šovinizmu smrtni udarec. Čehi sicer niso še popolnoma enakopravni z Nemci, vendar pa lahko upajo, da v prihodnjosti dosežejo to, kar jim gre. Vladi, ki je Slovanom tako skrajno sovražna, ni mogoče dati ničesar; le boj, tudi z najostrejšimi sredstvi jc tu na mestu. Pro-govornik se peča v začetku svojega govora z razmerami v vzhodni Galiciji in v rusinskem delu Bukovine, trdil je. da Rusi hočejo dobiti te kraje zopet v oblast. Tisoči in tisoči ruskih rubljev romajo vsako leto v vzhodno Galicijo in v Bukovino. Ruska agitacija je vedno bolj očitna in je danes že nevarna za državo. Oblasti morajo tu vendar že enkrat napraviti konec. Po nekaterih stvarnih popravkih se izroči proračunski provizorij proračunskemu odseku. Med tem so pa vložili Rusini, za katere se poljski posredovalci pri svoji posredovalni akciji niso veliko brigali, celo vrsto obstrukcijskih nujnih predlogov; preprečiti hočejo z njimi trgovsko-politični pooblastil-Tii zakon in rumunsko trgovinsko pogodbo, ker to dvoje zelo nasprotuje njih interesom. Obstrukcija je prišla popolnoma nepričakovano, v zadnjem trenotku, ko na to nikdo niti najmanj mislil ni. In tako jc prišel ]k> prvem branju proračunskega provizorija na vrsto nujni predlog poslanca Kolese glede raSOelitve g«. liškega deželnega šolskega sveta. Poslanec Kolesa je hotel imeti dolg političen govor, pa ga je predsednik Steinwender parkrat poklical k stvari. Poslanec Seitz (soc. dem.) je dejal, da sicer simpatizira s Rusini, vendar pa ne bodo soc. demokratje glasovali za noben obstrukcijski predlog. Poslanec Okuniewski (Mla-dorusin) je govoril o zatiranju Rusi-nov po Poljakih. Sklepno besedo je imel predlagatelj. Nujnost je bila odklonjena. K sklepu seje je interpe-liral poslanec Malik ministra deželne hrambe glede premeščenja častnikov v 3. trenski diviziji v letu 1908/9. Prihodnja seja zbornice bo v torek dopoldne. Trgovinsko-politične predloge. Dunaj, 11. decembra. Nemški agrarci so imeli danes sejo, na kateri so se pečali s pooblastilnim zakonom in z rumunsko pogodbo. Agrarci rn-rnunski pogodbi ne nasprotujejo preveč, pobijati pa hočejo tembolj pooblastilni zakon, ki daje državi splošno polno moč glede na druge države. Češki agrarci bodo skušali z vsemi sredstvi preprečiti trgovinsko-po-litične predloge. Za sedaj so dosegli to, da so se te predloge postavile šele na dnevni red torkove seje. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 11. decembra. Minister grof Aladar Zichy je bil danes dopoldne sprejet pri cesarju v avdijenci in je poročal o včerajšnjem ministrskemu svetu. Po avdijenci se je vrnil v Budimpešto. Čuje se, da nekateri ministri, med njimi Košut in Apponvi, hočejo zapustiti svoja mesta na vsak način že pred 1. januarjem. Nato se bo baje sestavilo brezbarvno ministrstvo, na kojega čelu bo stal prejšnji delegacijski predsednik grof Teodor Zichy. Prihodnja seja poslanske zbornico bo v četrtek. Justhova stranka napoveduje ostro opozicijo. Če izbruhne obstrukcija. bo vlada vzela v roko najstrožja sredstva hišnega reda. Proces hrv.-srftbe Koalicije proti dr. Frledjunju. Pri sobotni razpravi je Friedjun-gov zagovornik dr. Benedikt predložil fotografije zapisnika o seji »Slovenskega Juga«. Ta zapisnik je baje podpisal tajnik Milan Štefanović. S to fotografijo je hotel dokazati, da jo prevod v brošuri, ki jo je dr. Fried-jung v petek preciložil porotnikom in sodišču, pravilen. Na to je še predložil originalni koncept o neki seji »Slovenskega Juga«, ki nima s to afero sicer ničesar opraviti, a se vidi na konceptu podpis Milana Ste f a novica.« Dr. H ar pn e r: Ali veste, kdo je ta Štet'anović! Dr. Benedikt: Ne vem, kdo je, sodim pa, da eksi-slira. Tožitelj dr. Dušan P o p o v i e je z dovoljenjem predsednikovim dobil na vpogled oni originalni koncept ter konstatiral, da predloženi spis sploh ni original, nego je same prepis, nekega protokola, zakaj m« koncu sestavka so zapisane besede: »S tem overovljamo ta zapisnik.« Nadalje je naglasa], da je iz vsebine tega zapisnika razvidno, da ga ni pisal inteligenten človek in da ga ni pisal Srb. Ta izjava dr. Popov ićeva je bila zagovorniku Friedjungovemu dr. Be- nediktu silno neprijetna, sa to j» jei nanj Kričati, da nima pravico se mešati v raspravo, češ, da on s predloženimi dokumenti ni tangiran. Dr. Harpner: Treba bo dognati, ako ta Milan fltefanovič sploh eksistira in ako šivi v Belgradu. Dr. Benedikt je na to predložil dislokacijsko karto vstaikih čet leta 1908., ki je bila baje sestavljena v Belgradu, in neko poročilo srbskega generalnega štaba. Obenem je stavil predlog, naj se zaslišijo kot priče: urednik Rauchove »Ustavnosti« Viljem pl. Dorotka in politični uradnik baron Chlumeckv, ki bosta dokazala, da je bil Supilo plačan od avstrijske in ogrske vlade, nadalje katehet dr. Bošnjak in odvetnik dr. Horvat, ki bosta izpovedala o političnih razmerah na Hrvatskem. Predsednik dr. Waeh: Dal sem pozvati že vse te svedoke razen dr. Bošnjaka, Dr. H a r p ne r: Predlagam, da se dožene identiteta predloženih do kumentov in da se v to svrho zaslišijo strokovnjaki dr. Jagić, dr. Rešeta r in dr. V umirali. Dr. Benedikt: Predlagam, da se pozove kot vešča k k razpravi tudi profesor orientalske zgodovine dr. Uebersberger. Porotnik C o n r a d i je v imenu svojih tovarišev izjavil, da, zahtevajo, da se jim predlože ori gina Ini dokumenti in da se pokličejo k razpravi vse priče obeh strank, ker hočejo soditi nepristransko. Tožitelj dr. P o p o v i č (napram Friedjungu): Ali ste videli originalni podpis predsednika »Slovenskega Juga« dr. Markoviea? Dr. Fried-j u n g: Tega ne morem trditi, ker nisem vešč srbskega jezika. Dr. Harpner (napram dr. Funderju): Ali imate za svoje trdit ve še nadaljne fotografije in originalne dokumente/ Dr F u n d e r: Za sedaj jih nimam. Dr. Harpner: Kako veste, da je Pribičevič dobii 12.000 dinarjev? Dr. Funder: To sklepam iz Spalajkovičevega poročila. Dr. Harpner : Ali ste Vi vsaj videli original svojih dokumentov? Dr. Funder: Nisem. Dobil sem samo prevode na merodajnem mestu. Dr. Harpner: Ali je vam znano, da je Supilo svoječasno tožil ^Hrvatsko Pravo« radi sličnih obrekovanj in da je ta list moral svoja obrekovanja preklicati i Zagovornik dr. Kienbock: O tem je dr. Funder že včeraj govoril. Dr. Harpner: Ali veste, da ni v Avstriji naroda, ki bi se mu ne bilo še očitalo, da je veleizdajniški? Dr. Funder: To je politično vprašanje. Na to je predsednik odredil kratek odmor. Po odmoru je naznanil, da je senat sklenil pozvati kot strokovnjake dr. Valroslava J a g i ć a in privatnega docenta dr. Uebersbergerja. Nadalje je naznanil, da se imajo takoj za-slišati priče baron Chlumeckv, Dorotka in dr. H o r v a t. Tožitelj dr. P o povi ć. (napram dr. Funder): Ali veste, kdaj so bile 1. 1908. saborske volitve na Hrvatskem ? Dr. F u n d e r: Mislim koncem meseca marca. Dr. Popov i e: Iz datuma dr. Spalajkovičevega poročila, ki ga je predložil Friedjung, je razvidno, da je to poročilo falsificirano. V tem dokumentu se govori o sklepu seje ^Slovenskega Juga« dne 10. marca 1908., da je treba podpreti Supila pri bodočih volitvah proti Rauchu. Torej ta seja je bila 10. marca, volitve pa so se izvršile že 27. februarja. ur. harpiMf: *i#a*om obravnave bomo dokazali, da je ta falsifi-kator računal na zelo neumne ljudi. Predsednik: Cene vemo, kdaj so se vršile saborske volitve, ne moremo dalje o stvari razpravljati. Dr. Harpner: Gospodje, ki tam sede, morajo to vendar vedeti, saj so bili izvoljeni. Vas, g. dr. Friedjung, pa vprašam, ali ste originale preizkušali glede njih pristnosti, kakor je dolžnost zgodovinarja? A sedaj vas vpraša dr. Popovič, kako je to, da se je 10. marca sklepalo o podporah za bodoče volitve, ki so v resnici že bile zdavna končane. Dr. Friedjung: Ker sem vedel, da so bile volitve spomladi, si nisem, kar odkrito priznavam, pobližje pogledal datuma. Dr. Harpner: Torej vi priznavate, da ste se semtertja motili V Dr. Friedjung (patetično): O, jaz sem se često motil! Neprestano, da, ne morem niti povedati kolikokrat. — Na to je bil zaslišan baron Leopold Chlumeckv. Priča je obširno pripovedoval o svojem službovanju kot vladni koncipist pri okrajnem glavarstvu v Dubrovniku in kako se je po lastnem opazovanju prepričal o veliki nevarnosti srbske ga gibanja. Tu sc je seznanil s sedanjim hrvatskim poslancem Supilom, ki je bil takrat urednik »Crvene Hrvatske« v Dubrovniku. Takrat je Supilo zastopal se protisrbsko stališče in priča ve, da je takrat dobil podpore od privatne avstrijske strani. Sicer niso bile to znatne podpore, vender so bile take, da so bile Supilu dobrodošle, ker se jo takrat nahaja! v jako slabih gmotnih razmerah. Tudi konfident bivšega skupnega finančnega ministra Kallava je pripovedoval, da je Supilo tudi od te strani dobival podpore. Predsednik : Ali morete z gotovostjo trditi, da je Supilo dobil podporo od privatne strani? Chlu-in e c k y : Da. Koliko je Supilo dobil z bosanske strani, ne vem, morda 20 ali 30 kron. Vsota, za katero gre, /naša 200 kron. Dr. Harpner: Kdo je tisti, ki je dal denar? C h 1 u m e c k y : Na to vprašanje odklanjam dati odgovor. Supilo : Izjavljam slovesno, da sem bil do 1. 1903. sovražnik Srbov. Predsednik : Vprašam vas, ali je res, da ste, dobili podporo, ker ste vodili Avstriji prijazno politiko? Supilo: Izjavljam, da še v svojem življenju nisem od nikogar sprejel niti vinarja ne za svojo politiko, ne za spremembo te politike Dr. Harpner: Vi ste iorej pripravljeni potrditi s častno besedo in s prisego, da niste nikdar srejeli denarja? Supilo: Da. Predsednik : Potemtakem mora lagati g. svedok. G. baron, pozivam vas sedaj, da poveste osebo, ki je dala Supilu onih 200 K. Chlumeckv : Če mora biti. dobro: Jaz sam sein mu jih dal. Predsednik : Pravkar smo slišali, da je g. Supilo prelomil svojo častno besedo; sedaj lx>do si gospodje pač morali premisliti, ake hočejo Še nadalje občevati s takšnim človekom. Dr. H a r p n e r : G. Supilo, kaj pravite vi k temu? Supilo : Ne morem najti besed. Na to se je razvila burna kontroverza med Chlumeckim,. Supilom in predsednikom. Med drugim je Supilo izjavil: Zadnje tedne, ko sem bil v Dubrovniku, sem se seznanil z baronom Chlumeckim. Pozimi 1. 1899. sem se tisti strani . . . Anka jo je pogledavala od strani in ni vedela, kako bi pričela i>ogovor. »Vidiš, Anka,« je spregovorila tiaposled Malči, »nikdar nisem mislila pred tremi leti, da bom prišla kdaj po takem potu v Ljubljano. Pa vse je na svetu mogoče in to še menda ni najhuje, samo, oh, kako grozno ?e bom ponižala.« »Pa povej mi vendar vse od začetka, Malči,« jo je poprosila Anka in nervozno brcnila z ljubkim čeveljčkom po belem pesku. In Malči je pričela s tihim glasom: »Ti veš, da sem šla pred tremi leti v Ljubljano — po kaj, še danes ne vem, saj naučila se nisem drugega kot par nej)otrcbnih neumnosti ... Najprvo sem stanovala pri nekem gostilničarju ... Lepo je bilo tam in jaz sem vedno komaj čakala večera, da pridejo tisti običajni gosti, ki so mi znali povedati toliko zanimivega. Bili so večinoma mladi ljudje, veseli, razposajeni, samo eden med njimi je bil izjema in za tega sem se najbolj zanimala, Pra-šati vendar nisem hotela nikogar, kdo da je in s čim so bavi, dasi sem slutila sama, kaj bi zamogel biti — pa saj bi mi menda niti ne mogli določenega povedati, ker občeval je z vsakim zelo hladno, govoril malo, prihajal in odhajal navadno sam, samo kadar se je napil, je metal v gra- mofon desetico za desetico in vedno samo ze enoinisto pesem, namreč: »Sveta noč, blažena noč .. .« Ko ga je nekoč eden izmed gostov prašal, zakaj mu ravno ta pesem tako ugaja, je dejal, da je v njej več poezije kot v vseh polkah in enakih »direndajih«, ki jih najbolj ljubijo vojaki in natakarice. Skratka, bil je malce čuden človek, a mene je vendar zanimal bolj ko vsi drugi. In tudi on se je oziral včasih za menoj tako nekako skrivnostno, da sem se naposled že umikala njegovim pogledom. Imel je tisti človek čudovito temen pogled, nekaj groznega mu je zasijalo iz oči kadar je stisnil obrvi in se ozrl po gostih, a jaz — veš — jaz som mislila nanj tako mnogokrat tn-di ako ga nisem videla. Prav v istem času pa sem dobila nebroj anonimnih razglednic in sodila sem, da mi pisari on. Nekega večera — bili smo ravno prav vesele volje — vetopi nemado-ma v gostilno, ko ga še nikdar ni bilo tja — kaj misliš — kdo t« Anka je odkimala in se ozrla vanjo radovedno. »Kdo?« »Slikar Maks!« je dejala Malči in nadaljevala. — »Videla ga že nisem kakih pet let. a vendar sem ga takoj spoznala. Po kratkem razgovoru, ki se je tikal večina tebe, je prisedel k tistemu mladeniču, sa katerega sem se jaz tako zanimala, Spoznala sem takoj, da si morata biti dobra prijatelja, ker govorila sta kakor dva najintimnejša. In ko je odšel h gramofonu v drugo sobo, sem naglo prašala. Maksa kdo da je. »Eh«, je dejal — »saj bi ga morali že spoznati! Nekdaj je samo pišate 1 je val, zdaj pa je tudi v nekem uredništvu — torej sourednik in pisatelj! Kaj, Malči — brhek ženin!« In kako mu je ime?« sem prašala dalje. »Ivan,« je odgovoril, a tedaj se je Ivan že tudi vrnil in moje radovednosti je moralo biti konec. Ker pa sem ostala še dalje pri mizi, naju je Maks seznanil — tako sem prvič govorila z njim. Anka se je malce nasmehnila, a Malči je zrla zamišljeno v tla in pol-tiho nadaljevala: »Od tistega večera sta prihajala redno oba: Maks in Ivan. Maks je govoril največ o tebi, Ivan je navadno molčal, ako pa je spregovoril je povedal prav gotovo kako nesmisel — sploh je bil, ako sem bila jas pri misi, vedno nekako v zadregi in potem sem tndi sodila, da mora biti še zelo nepokvarjen, o čemer se tndi nisem varala. In v moje srce se je prikradlo nekaj, česar do takrat še nisem poznala, dasi sem že mnogo občevala z moškimi — a tisto je bilo vse tamo radi sabave — tega človeka pa mm resnično vzljubila. In čudno! Saj lep ven^dar tako ni bil, poleg tega je bil nekako slaboten, a jaz sem si predstavljala mojega ljubčka močnega in krepkega, pravega junaka — zato so se mi oficirji tako dopadli. O, kako je bila v tistem času moja pamet potresena z otrobi! Niti toliko pre-mišljenosti nisem imela, da bi vsaj nekoliko presodila vsak korak, ki sem ga napravila. Morda sem bila že od nekdaj tako na napačni poti, a s časom sem zašla še bolj in pomisli — zasmehovala sem celo njega, ki me je ljubil pošteno — samo zaradi tega, ker se mi je zdel neznaten slabič — ker ni imel na suknji svetlih gumbov in ob pasu svetle sabljice. Ko me je prosil pismeno, kjer mi je tudi priznal svojo ljubezen, na prvi sestanek, sem prišla in revež je bil zaradi tega nverjen, da ga ljubim zvesto in iskreno tudi jaz. Sama ne vem, ali je bilo tisto čuvstvo v mojem aren ljubezen ali samo nekako skrivnostno nagnenje — bogve, a ko sva se sestala drugič, sem govorila pač, kakor sem misilila takrat ... a na nadaljne sestanke me sploh ni bilo. O, da bi ti čitala tista njegova pisma! Včasih, ko sem se prebudila v noči, sem jih brala zopet in zopet... ker nekaj je dihalo iz njih, kar mi je delo tako dobro in kar je bilo vzrok, da.ga nisem mogla sovražiti niti potem, ko se je is mene samo le — norčeval. (Dalja prihodnji** preselil na rfcefco, ager sem prevze* uredništvo »Novega lista«. Na Sušaku sva se nekoč srečala. Govorila sva o politiki. Par mesecev kasneje sem moral na Dunaj v privatnih poslih, da sem stopil v zvezo z raznimi anončnimi biroji. Baron Chlnmeckv je bil takrat že na Dunaju. Obrnil sem se nanj, ker eem vedel, da je njegov oče predsednik južne železnice, ter ga prosil, naj mi izposluje prosto vozno karto. Predsednik: Za to se ne gre. Gre se za onih 200 kron. Ali ste jih dobili? Supilo: Ne. Predsednik: Morda pa vendar? Supilo: Ne, nikdar. G. baron mi je na to poslal to-le prosto vozno karto. Chlumeckv: Se ne spominjam. Morda je res. Supilo : Baron Chlumecky mi je na to izposloval stalno prosto vozno karto, ki jo še sedaj imam. C h 1 u me c k y : Na te stvari se ne spominjam tako dobro, pač pa na političen razgovor. Predsednik : Torej povejto ali ste sprejeli oni denar ali ne? Supilo : Ne. Predsednik (napram Chlumeckemu): Ponovite mu še enkrat Vaše očitanje v obraz! Chlumecky : Dal sem Vam 200 kron na ulici v Dubrovniku neposredno po najinem razgovoru na stanovanju konfidenta Perkakauskega. Supilo: Nikdar nisem bil na sta novanju tega človeka. Predsednik: G. Supilo, bolje bi bilo, ako bi povedali resnico. Supilo: Baron Chlumecky je že pet let naročen na moj list, a vkljub opominom še dosedaj ni plačal naročnine. Predsednik : Kaj ima -vedok od tega, nekaj trditi, kar ni res, in zagrešiti krivo prisego? (Vihar med poslanci-tožitelji in ogorčeni klici: Kriva prisega iz ijolitičnib motivov, da bi Supila politično uni čili!) Predsednik : Mir. Mi sme •aa Dunaju, takšno postopanje je tu izključeno, takšna očitanja zavra C-a m. Dr. Harpner: Nimam ničesar več vprašati. Sicer pa se bode že se dognalo, ako je Supilo govoril res uieo ali ne. Na to je bil zaslišan urednik Rauchove »Ustavnosti« Dorotka. Pripovedoval je, da je v Pešti slišal, da se je I. 1903. reški guverner grof Szapary izrazil, da je prihajal Supilo k njemu z vprašanjem: »Eksce-lenca kaj ukazujete, da pišem t« Szapary mu je na to dal potrebne informacije in vsakokrat 10 kron- Supilo : Izjavljam slovesno, da do danes še nisem nikoli govoril 2 grofom Ladislavom Szaparvjem. Obravnava se je na to preložila na danes dopoldne. * m m Poslanec Supilo je takoj pt razpravi pisal dve pismi: eno dr. Harpnerju, eno pa predsedniku hrvatsko - srbske koalicije Grgi Tu-škami. V pismu dr. Harmierju se mu zahvaljuje za njegovo dosedanjo zastopstvo, in mu naznaja, da izločuje svojo stvar od stvari hrv.-srbske koalicije in da bo se odslej brani L sam. V drugem pismu pa naznanja Tuškann, da izstopa iz hrvateko-srb-ske koalicije in sicer radi afere s Chlumeckim, ki sicer s procesom iu s stvarmi, zaradi katere se vodi pro-ce«, ni v nobeni zvezi, vendar pa je taka. da vzbuja, ako tudi samo za kratek čas, dvome o njegovi pošte ni besedi. Kakor piše »Novi List«, bo poslanec Supilo spravil sam na čisto afero z baronom Chlumeckim in se bo pred svojimi volilci opravičil v posebnem odprtem pismu. Vest, da bi bil takozvani »neodvisni klub«, v katerem so združeni poslanci grof Pejačevič, dr. pl. Niko-lie, grof Kulmer in general Tomi-čić, radi Su pil ove afere s Chlumeckim, izstopil iz hrv.-srbske koalicije, označa sama »Neue Frei«* Presse« kot izmišljeno. Dnevne vesti. + Grof Sternberg, »Neue freif Presse« in dr. Šusteršič. Pri razpravi o proračunskem provizoriju je v soboto govoril tudi grof Sternberg, ostro in agresivno, kakor je že njegova navada. Spravil se je tudi nad politično vlačugo »N. Fr. Prese«, ta najbolj korumpirani avstrijski list ter ji čital zaslužene levite. Za nas je v tem govoru le eno zanimivo. Grof Sternberg je očital »N. Fr. Presse«, da je skoro zamolčala za javnost važni govor dr. Adlerja, »wahrend die Rede des der »Neuen freien Presse« freundlicb gesinnten Abg. Dr. SuŠterŠič w6rtlleh gegeben wor-den ist,« Dr. Šusteršič je torej židovski, velekapltalistični, slovanošrski protislovenski, protiagrarni in proti-katoliški »Neue freie Presse« — frenndlieh geslnnt, tako freondliek gesinnt, da je prinesla njegov nič posebnega obsegajoči govor dobesedno, dočim ja govor nemškega Zida Adlerja in celo svojega somišljenika Nemca Pergata močno črtala. To je vse nekaj posebnega in nehote se vsiljuje Človeku vprašanje, is česa je nastalo in na čem pa sloni to presrčno prijateljstvo med dr. Su-steršičem in med »N. frele Presse«. ^— Slovensko deželno gledališče v Ljubljani. Jutri, v torek se poje za par-abonemente premiera »Logarjeva Krista«. — Med sijajno uspelimi operetami poslednjih let je Jurije Jarna »Logarjeva Krista«, opereta v treh dejanjih. Besedilo Bernarda Buchbiuderja je, kar je pri operetah zelo redko — pametno, smiselno ter pripoveduje anekdoto iz življenja demokratskega in svo!»odo-Ijubnega cesarja Jožefa II. Dejanje se vrši 1. 1764 deloma ob logarjev i hiši v šumi na ogrski meji, doloma na dunajskem dvom. Krista je bči logarja Lange; izredno resolutna in pogumna je, a Madjarov ne trpi. Usoda pa hoče, da jo ljubi madjar->ki oskrbnik grofa Sternfelda, lepi Franc Foldessv; a ljubi jo tudi dvorni krojač Peter Walperl. Ljubosumni Walperl izzda Foldessvja. ki je vojaški begunec; zapro ga. A Krista ure k cesarju v avdijenco ter izprosi za Foldessvja pomiloščenje. Cesar pa posreduje za Foldessvja pri Kristi, ki itak na tihem ljubi Madjara. — Tesarja Jožefa II. je spravil na slovenski oder prvi naš skladatelj Viktor Parma s svojimi dražestnimi >Amaconkami«; zdaj pride v Kristi • Irugič. Glavno ulogo Kriste poje jrdč. Haderbolčeva, konteso Jožefi-no gdč. Lvova, Foldessvja gosp. lli-čic, Walperla gosp. Bohuslav, dvornega maršala Leobna gosp. Povhe in logarja gosp. Verovšek. — Slovensko gledališče. V soboto je drugič gostovala gospa Polako-va, in sicer v melodiozni, pristno 'nnajski opereti »Umetniška kri«. Izvedla je svojo partijo sijajuo. Vsa njena igra je sveža in naravna, popolnoma neprisiljena in dasi ne rabi ikdar kričečih sredstev, vendar čudovito temperamentna in graciozna. — Poleg tega je pevka, ki »azpolaga z blestečim in polnim, v vseh legah gladko egalizovanim gladin, ki je poln simpatičnih akcen-:ov ter zna peti veselo in razposajeno, pa zopet mehko, čustveno in gin-Ijivo. kakor zahteva situvacija. Gospa Polakova obvladuje pač gledališko umetnost v polnem obsegu in se je v svoji stroki povzpela do one vine, kjer je nemogoče želeti večje 'iovršenosti. Njen partner je bi! g, Povhe. Uloga Tonellija je spisana ;dašč za Girardija. Ta uloga ni lahka; zanjo treba velikih sposobnosti, dasti dramatične sile in zmožnosti plastičnega predstavljanja. Pri sobotni predstavi je bil gosp. Povhe v ej ulogi znatno boljši, kakor pri i redidočih predstavah in je vsekako r*o kazal, da je lep talent. Ostalo so-: lujoče osobje, zlasti gosp. Bohuslav zasluži tist«") priznanje, ki mu je bilo izrečeno že v prejšnjih poročilih. V nedeljo popoldne so igrali barko »Poredni paž«, pri kateri je melo občinstvo mnogo veselja in zabave, zvečer pa so uprizorili — »Ro-kovnjače«, ki bi pač lahko ostali re-^rvirani za popoldanske predstave. h za predstave izven abonementa. — Notarska zbornica kranjska. Na včerajšnjem zborovanju so bili izvoljeni za predsednika notar gosp. han P 1 a n t a n, za člane notarji trg. Anton K o m a t a r, Niko Len-rek, Emil Orožen, Janko Rah-. Luka S v c t e e in dr. Alojzij Žnidaršič; za namestnike notarji gg. Karel P 1 e i w e i s, Jožef R o h r m a n n in dr. Konrad Stocklinger. — Kapelnik H. O. Vogrič, znan kot izvrsten pevovodja pri različnih pevskih društvih na Primorskem in posebno v Trstu, ki je svoje lepe kompozicijske talento že pokazal z raznimi skladbami, izmed katerih naj bodeta omenjeni le občeznana 1 esem »Lahko noč« in opereta »Moč 'iniforme«, se je zdaj nastanil v Ljubljani. Priporočamo ga potopio zlasti pevskim društvom. — Slovenske slavnosti v Plznji co končale s predavanjem gosp. pilil, dr. iur. in dr. Viktorja Dvorskega, i -istenta geograf, instituta čoške univerze, ki je predaval »O krasotah lovenskih pokrajin.« — Dvorana plzenjske »Meščanske besede« je bila polna uajodličnejšega občinstva, ki je z zanimanjem poslušalo govornika. Projicirale so se krasne skiop-tične pokrajinske slike, katere je deloma posodil popolnoma brezplačno jrosp. Rožun, fotograf v Litiji. Pri tej priliki omenjamo, da je popolnoma brezplačno posodil za slovensko pokrajinsko razstavo večje število svojih visoko-umetniških fotografij gosp. A. Berthold, fotograf v Ljubljani. Gospa dr. Tavčarjeva je z redko požrtvovalnostjo posodila za veselico v Plznji češkim narodnim damam več krasnih slovenskih narod- 'ih krojev. Sramujejo se. »Slovenec« je m*ed nekaj dnevi prinesel vest o novorojenem Čuku v Domžalah. Da se izio volitev kolikor mogoče po receptu dr. Lažiljuba plem. Izvijače-vega skuje, s tem prepreči presenečenje javnosti, je morala priti v »Slovenca« tiskovna pomota. Pisali so, da je izvoljen predsednikom čukov sin veletrsea Josipa Mullerja. Res pa je izvoljen sin trgovca s vinom Antona Mullerja, Josip Miiller je do danes v Domžalah nepoznan. No, zakaj so to napako v tisk porinili I Sram jih je, da niso mogli drugega predsednika dobiti, kakor mladeniča, kateri Šteje jedva 18 let. — Zdaj poglejmo dalje izvoljenega načelnika čukov učitelja Kuharja. Kdo je ta Ruhar T Ta Ruhar je v resnici učitelj Kuhar Kaka čast! No, Kuhar je s tem pokazal posebni značaj. Napram svojim kolegom se je vedno delal naprednjaka, a sedaj je postal »oberčuk« Ruhar. Kako more to veseliti njegovo bolno gospo, katera je odločna napredna — Slovenka, še bolj pa mora razveseljevati kako ko-leginjo Ruharjevo. — Kuhar je bil tudi »Sokol«, o tem prihodnjič. V Zatični bo v nedeljo, dne 10. decembra t. 1. v gostilni pri kolodvoru pri gosp. Hrastu ob pol 4. popoldne občni zbor podružnico družbe sv. Cirila in Metoda za Zatično, Višnjo goro in Krko Vabljeni so vsi udje in prijatelji naše šolske družbe. Nagrada. Francu Jordanu iz Kostanjevice se je priznala nagrada v znesku 52 K 50 h, ker je, tvegajoča lastno življenje, rešil iz vode svojo sestro Marijo. ZimskoŠportni vlaki v Bohinj in na Bled. Krasota zimskega športa in velikanski njegov vpliv na človeško zdravje se obče priznavajo. Najboljši dokaz za to nam nudi Švica s svojim Engadinom, v katerem se blestita svetovnoznana St. Moric in Davos. Tudi Dunaj je že dobil svoj Engadin. namreč Semmering in tam vlada pozimi najživahnejše življenje. Pa tudi pri nas na jugu hitimo z velikimi koraki naprej, ustvarja se nam centru m zimskega škorta v Bohinju, ki vsled svoje naravne lege in izbornih razmer obeta postati za Trst in Primorsko to, kav Semmering za Dunaj. Zimski šport v Bohinju se dviga od leta do leta, zanimanje raste in poklicani faktorji so investirali zlasti letos velik kapital, da se zamore zimski šport v Bohinju moderno razviti. Vsi hoteli in gostilne ostanejo odprti. Že lam>ko leto je obiskalo Bohinj nad 2000 prijateljev zimskega športa, upamo pa, da se to število letos podvoji, če ne i>otroji, kajti Bohinj bode letos res pravo, središče zimskih zabav. Tržaška direkcija državnih železnic je namreč pokazala svoj razum in svojo naklonjenost zimskemu športu v Bohinju in na Bledu s tem, da vpelje v času od 19. decembra do 1. marca ob nedeljah in praznikih poseben športni vlak iz Trsta za jako znižane cene. Dalje je dovolila tudi članom športnih društev jako znižane vozne cene 7el vse vlake v te kraje, in sicer iz Gorice, Ljubljane in Trsta, S tem se številnejši poset omogoči. Pod robna tozadevna poročila priobčimo pravočasno. Iz Čateža ob Savi. V nedeljo, 12. decembra t. 1. je umrl pri nas B91etni vpokojeni učitelj Ivan Teršelič. ^!už-l>oval je najprej na Čatežu, potem v Dolini, v Čatežu (novomeški okraj), v Beli cerkvi, kjer je bil leta H94 vpokojen z letnimi 700 K pokojnine. Kako se je mogel ta mož z 58 K mesečno preživljati, je pač teško nmlji-vo — toda ne za učitelje. Pri nas na Čatežu je bil gospod pokojnik 3 leta tudi župan ter prvi učitelj na tej šoli. Novi občinski odbor v Brežicah ie po zadnjih volitvah dne 7. decembra t. 1. zopet popolnoma nemčursk. Slovenci se volitev niso udeležili. — Med odborniki 1. vol. razreda figurira tudi nadinženir Radovan Scr-nec iz znane ugledne slovenske obitelji. Po zatrdlin graške tetke »Ta-gespošte« je tudi on — »deutsch-freundlich«. Je - li to mogoče? Požar v božji hiši. V St. Pavlu pri Preboldu na Štajerskem je nastal minuli praznik med župnikovo pridigo v zagradu ogenj, ki jc uničil dve shrambi in vso cerkveno obleko. — Škode je okrog 4000 K. Na vislice je obsodilo mariborsko porotno sodišče dne 10. t. m. 25-letnega Antona Neubaura iz Zagor-cev, ujegovega IBietnega brata Franceta pa na 20 let teške ječe. Na-vedenca sta, kakor znano dne 7. oktobra t. 1. umorila in oropala razna-šalca kruha Franceta Ploja iz Ka-pelskega vrha. Obsodbo sta poslušala poi>olnoma mirno. Iz ljubosumnosti. Ko je bil meseca julija t. 1. kompanijski tambnr 5. poljske kompanije v Pulju, Franc Mir, doma v Krabonošu na dopustu, se je zaljubil v posestnikovo hčer Ro-? al i jo Pelcel iz Ivanjcev na Štajerskem. Tudi Rozaliji je Mir ugajal tako, da je zapustila svojega prejšnjega izvoljenca 21 letnega Alojzija Mlinarica ter se raje oklenila Mira. V noči 14. julija je Mlinaric čakal * zaljubljencev, ker je vedel, da se morata vrniti od soseda domov. Ko ju je okrog 11. ure zapazil, je skočil na Mira ter ga tako sunil s škarjami v oko, da mu je izteklo. Radi tega je bil dne 11. t. m. Mlinaric obsojen pred mariborskim porotnim sodi-, scem na 13 mesecev teške ječe, v plačilo stroškov za zdravljenje, 100 kron bolestnine in 1000 K za izgubljeno oko. Razstava v Odesi. V času od 15. aprila do 15. maja 1910 se bo vršila v Odesi razstava za industrijo, obrt, umetnost in kmetijstvo. Ta razstava bo najbrž izključno le lokalnega pomena. Tvrdke, ki se zanimajo za to razstavo, te nujno poživljajo, da pri trgovski in obrtniški zbornici poiščejo informacij. Amerikanske novice. Franu Ce-rarju v New Torka je na ponirznjeni cesti spodrsnilo tako, da je padel, ter si zlomil levo roko. — Poročil se je v Readingu, Pa. Ivan Košmerl z Ano Barantiu iz šmihelske fare in Josip Penič iz Dalmacije s Terezijo Grebene iz Mokronoga. Mednarodna rok obor ba. Pri sobotni borbi je premagal G a m h i -e r FritP.conija v 17 min., W i n t e r je premagal Ireneja v 19 min. 45 sek., dalje S u l m a n o v Siogfrieda II.v 19 min.Borba med Raičevićem in Felgenhauerjem pa je ostala neodločena. Lep prizor sta nudila občinstvu Sulmanov in Siegfried, ker sta oba teška, močna in izurjena boril-ca. Tudi Felgenhauer je bil v borbi z Rajčevieem veliko previdnejši in sc boril sicer silno a korektno. V nedeljo je premagal Siegfried Ireneja v 8 minut ali, Felgenhauer Winterja v 19 min., Sulmanov Franeonija v 20 min. in Rajčevič Gambiera v 25 min. — Danes se vrši med drugim odločilna borba med Felgenhauerjem in Rajcevičem. Božično razstavo pri O. Berna-tovteu je obiskalo do 5000 ljudi. Razstav a je bila jako okusno aranžirana po pravljici o trnjulčici in sijajno razsvetljena ter je vzbujala splošno zanimanje in žela mnogo pohvale. Za nakup božičnih daril priporočamo najtopleje »Narodno knjigarno«. Zflra^stveno stanje mestne občine ijuoljanske. Od 21. novembra do 4. decembra t. 1. se je rodilo 40 otrok, umrlo pa je 50 oseb in sicer 9 za jetiko (med njimi 4 tujci) 1 vsled nezgode in 40 za različnimi boleznimi. Zaradi ljubice. Danes jhj 12. uri po polnoči se je skril v hiši št. 2 na Radeckega cesti nek ključavničar, z namenom, da gre posetit svojo ljubico. Ko ga je opazil v hiši stanujoči krojaški pomočnik Sekula in še nek drug njegov znanec, je nastal ogenj v strehi. Začela sta kričati, da jf* tat ter ga prijela. Ta je sieer povedal, čemu je prišel, a vse zaman. Poklicali m-> stražnika, ki je zaljubljenca odpeljal na urad, spremila pa sta ga tudi oba preje omenjena. Pri policiji so mu odvzeli samokres, kater ega je bil pokazal v veži, potem pa ga, ko sta odšla hišna stanovalca domov, izpustili. Fantu pa zaljubljena kri ni dala miru in šel je zopet nazaj ter bil v veai znova zasačen Začela se je zopet rabuka. Hišna stanovalca, sta ga r*vstavila, pod kap, na to pa je prišla na pomoč še ključa vri- ar jeva ljubica in direndaj je vedno naraščal. Pri tem je ključavničar z nožem sunil Sekulo v levo roko ter mu prerezal žilo. Cela klopa je na to prišla v osrednjo stražnico, kjer je zadr>bil Sekula prvo pomoč. T>otem so ga pa prepeljali z rešilnim vorom v deželno bolnišnico, ključavničarja so pridržali v zaporu, nje/rova ljubica pa je odšla sama domov. Za-dnjo besedo bode imelo sodišče. ArHovan je bil v soboto 431etni že predkaznovani vagant Ivan Vrhovnik iz Tnnjie v kamniškem okraju, kateri je pri neki priliki še meseca septembra izmaknil delavsko kniižico Aloiziin Skrliu iz Most, v kateri je bil bankovec za 20 K. Možakar se ie varno isagibal, vodne, da i<» zasledovan tako zaradi te, kakor tudi zaradi drufrih tatvin; varnostnim organom je prišel slednjič na Rimski cesti vondnr v roko pravice. Oddali so ca sod'«ču. A redovan iroJiuf. Pred par me-cuvn ie t***M k nekemu vn<*hamku na AfnrMe Terov.M« CCpfi °Plef»ii v»*alo- P^nrlni potnik Fr^n TCu^era iz K^n>. n^ka ter izvi Hi' od n^eera za 24 K vrrpmofonskib r»h»*r\ Pfi tem n*» BTB ie še pricrovovil. češ. dR. ;ir tudi ziv^- ro\^plr»i not** i k. do se je dal mehanik nH nioni zavprovati, za fcnr mu ie ^•1 K p*v»rhnemr>. Po ^vrtdbi ie bi! T^nčer« aretovnn in izročen »odišeu. Ker yp h**'** tudi dstranke na ta r»li or»i t»**čmi OSfoT^ofel, na i se nr?za- rV*: pr^jo sgla*S r*ri mestni po- ,. ... lieifr Tat*ai aVefi ''Vfrfffrat ofv«». Ko V S*T»r>^i x- r»pVi (T^tTlni 'i** T^HnncVi r»r»ctf n*l^ ^r^«5t.'»k non?J rf^*n t fđflfca n*vh. VfltPTth ni tm^*^' tvrod orl^oi-lrin-) r»1nr»f»i». mu je fr"»*t*ln'e*r v*<*» h.->r*r»- priskočila gostiInfčnrjev sin in še nek drugi gost, ter začeia vojaka pretopavati. Ta se je začel braniti z nožem, a ni nič pomagalo. Ko jih je nekaj skupil, sta ga navedenca vrgla iz gostilne v blato in tudi tam z njim brezobzirno ravnala, dokler ni ves blaten ušel. Bodalo in čepico jc gostilničar na to oddal v vojašnici. škornje ukradel je v soboto do-sedaj še neznan tat hlapcu Ignaciju Kolarju iz hleva na Poljanski cesti št. 26. Škornji so vredni 30 K.. Priporočljiv prenočevalec. V soboto zvečer je prišel v Gartnerjevo pekarijo 491etni delavec Gašper Svetlin iz Studonega ter hotel po vsi sili tam prenočiti. Ker mu pa tega niso dovolili, je iz maščevanja polil 5 1 mleka ter razbil pri vratih 5 K vredno, šipo. Poklicani stražnik je na to prenočevalca od vedel v zapor. Perilo pokradel je dne 30. m m. dosedaj še neznan tat neki stranki v Litiji, ko se je sušilo na prostem. Pe-rio je različno zaznamovano, deloma s črko J., deloma z J. A. in M. J. ter je bilo vredno 48 K. Pred nakupom se svari. Izgubljeno iti najdeno. Dimnikarski mojster Ivan Blažič je izgubil mošnjiček, v katerem jc imel do 6 K denarja. — Delavčeva žena Marija Vrstovškova je izgubila torbico s 5 K. — Šivilja Marija Rihteršičeva je izgubila črn predpasnik. — Posestnikov sin Martin Štrukelj je iztrubil denarnico, v kateri je imel 26 K de narja. — Ga. Terezija Sattlerjeva je izgubila črno ročno torbico, v kateri je imela denarnico s 3 K in zlat šči-palnik. Uradne vesti. Dne 13. decembra t. 1. se bo prodajala ob 9. dopoldne na Dunajski cesti št. 29 in pozneje na Sv. Petra cesti št. 30 hišna oprava, žensko in moško obuvalo, različno usnje in šiv al u i stroji. Telefonsko in Srzoiauna poročilu. Shod za zluznsko iole. Trstf 13. decembra. Veliki mani-festacijski shod za slovenske šole, ki je bil sklican v Trstu za nedeljo, dne 5. t. m., a ga je tržaška policija prepovedala, se je vršil včeraj v gleda-lišeni dvorani „Narodnega doma" v Trstu. Vziic slabemu vremenu — pihala je silna burja in naletaval je dež — prihitelo na ta shod toliko občinstva, da sta bili velika dvorana in nje galerija prenatlačeno polni, in da je bilo polno ljudi tudi v veži „Narodnega doma". — Shod je v imenu političnega društva „Edinost* otvoril dr. Ed. SI a vi k. Govorili so na shodu: drž. posl. dr. O. Rybaf, akademik Dobrila in dr. Josip Mandić. Govor drja. Rvbafa je trajal nad eno uro. Občinstvo je pazno sledilo izvajanjem govornikov ter jim burno aplav-diralo. Pred zaključkom shoda je dr. Siavik prečital došle brzojavke: bilo jih je kakih sto — 94 jih je bilo došlo še pred začetkom shoda, a nekaj jih je došlo tekom shoda. — Ko se je v ^Narodnem domu*4 vršil shod, so se pa laški otročaji zbirali pred znano kavarno „Ai Portici di Chioz-zau. Da bi se jim nič hudega ne pripetilo, jih je policija zastra-žila. Močni oddelki redarjev so hili razpostavljeni po raznih stranskih ulicah ; tako jc bil t::di v ulici del Lo-vatio, v bližini „Narodnega doma", skrit oddelek kakih 80 redarjev, ki so prežah, kdaj pridejo Slovenci s shoda. In res, ko je shod končal, ter je hotelo nekaj Slovencev pevaje narodne himne po ulici Carducci proti kavarni Chiozza, jim je imenovani oddelek redarjev iz ulice del Lavatoio zabranil pot. Večina Slovencev se je že tam razkropila in se razgubila. Nekaterim se je pa vendar posrečilo, da so po drugih ulicah prišli onkraj kordona redarjev in jo potem vdrli proti imenovani kavarni. A zopet jim je drugi kordon redarjev zabranil do kavarne, na kar je šla peščica Slovencev po ulici Coroneo in potem od druge strani, namreč po ulici Stadion skušala priti do kavarne. No, tudi tod ni bilo mogoče, kajti prišel jim je nasproti kordon redarjev, na kar so se ljudje popolnoma mirno razšli. Čtiki agrarci. Dunaj 13. decembra. Danes popoldne ima češka agrarna stranka plenarno sejo, na kateri bo sklepala o svojem stališču napram pooblastilnemu zakonu. „glovanaka Enota11. Dunaf 13. decembra. Danes po-oolene ima sejo predsedstvo, jutri pa parlamentarna komisija „ Slovanske £note. Na tej seji se bo definitivno sklepalo o tem, da-li se ima opustiti obstrukcija v odseku in pri 2. čitanju proti proračunskemu provizoriju. Vrti razputam paalamaka zbornic«. Dunaj 13* decembra. Potrjuje se vest, da bo vlada predlagala vladarju razpust poslanske zoorntce, cim ie-ta ne resi proračunskega provizotija do konca me seca deembra. drof Jas Harrach umrL Umna] 13. decembra. Danes oh 2. zjutraj je po daljšem bolehanju umrl eden najuglednejših čeških rodoljubov grof Jan Harrach. Pokojnik je dosegel visoko starost 82 let. Grof Harrach je bil častni občan ljubljanski, častni član „Slovenske Matice", za časa potresne katastrofe v Ljubljani pa je bil predsednik pomožnega odbora na Dunaju. Kot tak si je pridobil nevenljivih zaslug za Ljubljano in njeno prebivalstvo. Interpelacija radi Frledjnngovega procesa. Praga 13. decembra. „Narodni Listy* poročajo, da bodo slovanski poslanci spravili nekatere dogodke na Friedjungovem procesu v razgovor v jutrišnji seji poslanske zbornice. Bolezen dr. Franka. Zagreb, 13. decembra. Dr. Josifk Frank, vodja čiste stranke prava, umira. Bolezen se mu je danes zopet poslabšala, da se je bati najhujšega. Z Dunaja prihajajo brzojavna vprašanja o Fran k o vem zdravstvenem stanju, tudi slovenska klerikalna stranka v Ljubljani si je danes dala poročati o bolezni dr. Franka. — Dr. Frank je rodom Žid, potem je postal brez konfesije, prišedši na Hrvatsko pa je prestopil v katolicizem, da jc mogel potem igrati za Hrvatsko toli pogubno svojo politiko. Friedjungov proces. Dunaj, 13. decembra. Poslanec Supilo je izbral za svojega zastopnika znanega dunajskega odvetnika dr. Hofmokla, Supilo je prišel k današnji razpravi ter izjavil, da se bo tekom obravnave dognala resnica starega pregovora,ki pravi: »Kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje.« Zastopnik tošiteljev, dr. Harpner, je izjavil, da so po dr. Friedjungu predloženi »dokumenti« tako nerodni falsifikati, da jih mora kot take spoznati na prvi pogled. Nadalje je nagla-šal, da bo nepobitno dokazal, da so vsi ti »dokumenti« od prvega do zadnjega falsificirani. Kakor se govori, ima dr. Harpner v rokah vse oriiri-nalne zapisnike o sejah »Slovenskega. Juga«, iz katerih bo jasno razvidno, da so zapisniki, o katerih ima fotografije dr. Friedjung, ponarejeni. Nadaije bo dr. Harpner dokazal, da osebe, ki so navedene v Friedjungo-vih »dokumenti«, v kritičnih dneh sploh niso bile v Belgradu. Novi člani gosposke zbornice. Dunaj, 13. decembra. V kratkem bo imenovanih 15 novih članov gosposke zbornice. Med temi bo baje tudi pisatelj Kossegger. Slovanska priredite*. Belgrad, 13. decembra. Dne 22. januarja prirede tu slovanski večer. Protektorat te prireditve so prevzele te le dame: Aleksandra Hartvigova, soproga ruskega poslanika, Gjur-gjina Pašieeva, soproga ministrskega predsednika, Marija Milovanovi-čeva, soproga ministra zunanjih de1 in Katuša Toševa, soproga bolga* skega poslanika. Belgijski kralj. Bruselj, 13. decembra. Kralja Leopolda so danes prevideli s zakramenti. Koj na to pa se je bolezeu pre-okrenila na bolje, da je sedaj že izven posebne nevarnosti. Italijanski parlament Rim, 13. decembra. Parlamem je sklican na 18. t. m. in sicer v svr-ho, da razvije nova vlada pred njnr svoj program. Razne sM. * Odneseno hrodovje. V Sibiriji je zadnje dni zavladalo južno vreme ter povzročilo, da se je jel led po rekah tajati. Na reki Jenisej je bilo usidrano rusko trgovsko bi-odovje. Ker je reka silno narasla, je brodovje dvignila in odnesla. O usodi brodov-ja in moštva na njem se ne vo ničesar. * Lepa nagrada. V New Yorku je razsodišče za podeljevanje nagrad za junaške čine priznalo Johnu Kel-lyju tedensko nagrado v znesku pet dolarjev, to je okrog 125 K za celo njegovo življenje. Kelly je zaslužil nagrado s tem, da je v največji ne-varsnotei za lastno življenje rešil iz valov nekega delaven in njegovega otroka, . w. . _ A. * Srečni dedlM. Pred vecimi leti je umrl general Muenis, ki je zapustil nad 10 milijonov rubljev premoženja. Ta svota je tekom let narasla na 100 milijonov. Sedaj sta se prijavila kmeta Karel in Ivan Muenis v Odesi ter dokazala, da sta v so-rodn s pokojnim generalom. V kratkem bo zapuščinska obravnava, v kateri se bo ogromna dedščina prisodila imenovanima kmetoma. * O škodljivosti kajenja aa žen* ski spol, so francoski raziskovalci napravili že neštevilo opazovanj. Zi- vali, morski prašički, zagoiu ita., ki so bili postavljeni v tobakov Ing ali tobačni dim, so rodili navadno mrtve mladiče. Pri delavkah v tobačnih tovarnah so prezgodnji porodi dogajajo zalo pogosto; a živorojeni otroci so zelo slabotni in umirajo navadno prav zgodaj. Dokazi so to, da je vedno bolje če se ženska vzdržuje tobaka. • Dr. Cook in severni tečaj. Ne\v-vbrški listi so prinesli izjavo kapitana Loosa in zavarovalnega uradnika Dnnkeja, glasom katere je njima dr. Cook obljubi)) 4000 dolarjev hono-l-arja za pomoč pri spisovanju poročila o vožnji na severni tečaj. Dr. Cook pa je nenadoma odpotoval, ne da bi izpolnil pogodbo. Loose in Duu-ke nameravata sedaj razkriti Cooko-ve sleparije glede severnega tečaja. Pravita, da je dr Cook napravil pot na severni tečaj — na papirju v svoji pisarni. : Radi kihanja — obsojen. Najmodernejša policija je pruska. Med tem, ko dovoljuje, da smejo pijani študentje kolovrat iti in kričati ob poznih nočnih urah, je te dni aretirala nekega potnika v Dreisenu, ker je krog polnoči na cesti bolj močno Pihnil. Na policiji so nesrečnega pot-uika obsodili radi kaljenja nočnega miru v denarno globo petih mark. Potnik s tako razsodbo ni bil zadovoljen, zato se je pritožil. Tozadevna prizivna oblast je pa policijsko razsodbo razveljavila z razlogom, da se kihanje v Prusiji Še ne more smatrati za kaljenje nočnega miru. • Oživljanje mrtvih bitij z elektriko. Mlada ruski zdravnica, dr. Lu-iza Robinovič vzbuja v učen jaških krogih v Njujorku veliko pozornost s trditvijo, da je iznašla aparat, s katerim bo možno z elektriko umorjena bitja zopet oživljati. V Edisonovem laboratoriju je svojo metodo tudi realizirala. Dali so ji po običajnem načinu z elektriko umorjenega zajčka. Položila ga je na svoj električni aparat in ž njim eksperimentirala. Res se je kmalu pokazalo, da je pričelo zajčkovo sree iznova utripati in čez par hipov je bil zajček zopet tako živahen in tekal semintja. kakor pred ubitjem. Gdč. dr. Robinovič meni, da bi sc jej tak eksperiment bržkone posrečil tudi pri človeku. Krščansko usmiljenje. Leta 1860. je sezidal neki katoliški r^d na Dunaju ogromno hišo. takozvani >Melkerhof«. V hiši je 155 stanovanj, ki so vedno vsa oddana, dasi niso posebno pripravna. Krščanski gospodje sc torej valjajo v milijonih, dasi njihova usta proslavljajo uboštvo. (Glej proslavljanje uboštva Italijana Kiančiška in po frančiškanskih samo ^tanih nakopičenv milijone!) Tem dunajskim pobožnim bratom pa gori navedena hiša še ne donasa dovolj. V sedanjih groznih časih, ko vse stoka radi draginje, provzročene po bedasti avstrijski 7*>]itiki, so usmiljeni bratje pokazali svoje krščansko usmiljenje do stradajočih ljudi s tem. da so podražili v>eh 155 stanovanj za de-et odstotkov. Lepo je res govoriti o uboštvu govorniku, ki se valja v milijonih, še lepše pa je, ako siti »usmiljeni bratje - odirajo stradajoče reveže. Srečna Bosna. Listi iz Bo-,ne poročajo, da so bili sarajevski trgovci pozvani na deželno vlado, kjer so jih uradniki izprane val i kje naročajo blago za svoje trgovine. Večina trgovcev je izjavila, da naročajo v Avstriji. Na to so začeli uradniki trgovce obdelavati ter jim prigovarjati, da morajo polovico blaga naročati na Ogrskem. Krasna svoboda, zares! Narod v Herceg-Bosni je lahko vesel. Pride pa še lepše. Ko so začeli listi udrihati po vladi radi takega nasilstva, je skupno finančno ministrstvo začelo hitro demontirati neprijetne, po časnikih krožeče vesti. »Hrvatski Dnevnik«: je označil vladen dementi za lažnjivega ter obljubil, da priobči v prihodnji številki imena onih trgovcev, ki so bili poklicani k vladi. Vlada je zamašila usta listu s tem, da ga je konfiscira. • Radi dote. Upniki vojvode Bra-ganškega so svoječasno ustanovili sindikat, ki si je nadel nalogo vojvodi preskrbeti bogato nevesto. Posodili so mu 500.000 kron pod pogojeni, da dobe petino od dote, ki jo bo imela njegova nevesta. Vojvoda je poročil mis Ainito Steward, ki je imela dote 25 milijonov. Ker se vojvoda protivi izplačati pogojeno svoto pet milijonov, so bivši njegovi upniki vložili proti njemu tožbo. • Za bran ju j te mladini kaditi. Neki zdravnik je preiskal 37 učencev v starosti 9 do 14 let, ki so se navadili kaditi. Nasledki kajenji so bili pri 27 učencih jako žalostni: trpeli so na slabi prebavi, bitju srca, njih intelekt je mnogo izgubil, bili so nagnjeni k pitju alkoholnih pijač in njih krvni obtok je bil nepravilen; 12 učencem je mnogokrat tekla kri iz nosa, 12 učencev ni moglo redno spati, eden je postal tuberkulozen. V krvi pušečih otrok se je našlo mnogo manj rdečih telesc nego pri drugih otrokih. \ojae ladje ta staro ieleaje. Turška vlada proda nekaj stari* vojnih ladij, ki Še niso sa drugo ra* bo — kakor sa staro ielesje. Pismene ponudbe je vložiti do 11. t. m. na turško finančno ministrstvo. Turške vojne ladje so vse ie tako stare, da bi Turki najbolje storili, ako bi vse prodali. Sicer pa militarizem že skrbi, da se take prodaje večkrat vrše. Posebno v Španiji in na Angleškem pridejo stare vojne »škatlje« večkrat na javno dražbo. Tehnični napredek v industriji inorilnih pripomočkov je tako nagel, d& so že v nekaterih letih proč vrženi ogromni milijoni, ki so se izdali za morilne naprave. Tudi najnovejše vojne ladje, imenovane »dreadnoughts«, bodo najbrž že v nekaterih letih zastarane, nerabne. Francoski listi namreč poročajo, da so se strokovnjaki pri francoski vojni mornarici povodom poskusnega streljanja v oklopnico »Je-no« prepričali, da bo treba že v nekaterih letih zgraditi še mnogo dražje vojne ladje, kakor so sedanji »dreadnoughts«. Tak vojni velikan stane okroglo 48 milijonov kron, francoski strokovnjaki pa zahtevajo, da se za vsako tako ladjo dovoli še 17 milijonov, da Ml zamore zadostno zavarovati pred sovražnimi kroglja-mi. Tako bi torej stala taka vojna ladja 65 milijonov kron. V slučaju IKunorske bitke pride torej lahko v sovražnikove roke z zavzetjem ene same take ladje 65 milijonov. Zgodi se pa tudi lahko, da se ti milijoni po-greznejo — v morje. Če je pa več let brez vojne, potem pridejo ogromni milijoni med — staro železje. * O ranjki španski kraljici Izabeli prinaša »Deutsche Revne« sledeči dogodek: Potujoč po deželi, je prišla kraljica Izabela nekega dne v malo mesto. S svojim spremstvom se ie ustavila v občinski palači, kjer se je pripravilo kosilo za sto oseb. Dopoldne je šla kraljica s svojim spremstvom, kakor se spodobi za »verne« aristokrate, v cerkev, kjer se je pel Tedeum. Med pevci se je. posebno odlikoval močan basist, ki je bil kraljico popolnoma zmešal. Ko je po končani cerkveni ceremoniji po-izvedela, da je pel njej tako ugaja-joči bas mlad duhovnik, ga je pustila takoj poklicati k sebi. Njegova velika, močna postava je napravila, na kraljico še večji utis, nego njegov bas. Takoj je ukazala, da je bil tudi on j>ovahljen na kosilo, kar je pro-vzročilo pri njenih dvorjan i k ih nemalo začudenje. Ob 4. bi imela kraljica nadaljevati svoje potovanje. Zato se je spremljajoči jo minister silno čudil, ko je kraljica po bogatem in razkošnem kosilu ukazala, da se prinese v njeno sobo klavir. Strme so potem poslušali dvorjaniki in njihove visokorodne gospe, kako je zaljubljena kraljica spremljala na klavirju petje mladoga in raz vnetega pevca - duhovnika. Ura, ki je bila določena za odhod, je že davno potekla. Pred hišo so čakali vozovi in konji. Minister je bil v silni zadregi. Kraljica se je s pevcem zaklenila v svojo sobo. Bila je ura pet, bila je saloni, prišla je tudi že deveta, a zaljubljena kraljica se ni prikazala. Zdelo se je, kakor da je pozabila na vse na svetu. Ob 10. zvečer Šele je prišla iz svoje sobe ter povedala, da s** vožnja nadaljuje šele df;gi član ob 10. dopoldne. Duhovnik in Izabela sta osala skupaj celo noč. Drugo jutro je prišlo iz glavnega mesta nekaj stvari, ki jih je morala kraljica podpisati. Med podpisovanjem vpraša ministra, če ni morda v To-ledu izpraznjeno kako mesto kanonika. »Kolikor je meni znano, ne,« odgovori minister. »Potem se mora ustanoviti novo,« odvrne kraljica, t«»r takoj podpiše dekret, s katerim se imenuje mladi duhovnik za kanonika v Toledu. Za ta čin je bil mladi kanonik kraljici še večkrat hvaležen. Takrat je bila Izabela še mlada. Ostala je pa do svoje starosti strastna in ljubezni željna ženska. — Na kraljici Izabeli je rimska kurija pokazala, kako zna ona obračati plašč po vetru. Kdo bi bil mislil, da bo papež tej kraljici, ki je živela tako nemoralno, podelil najvišje cerkveno odlikovanje za moralno življenje, takozvano »zlato rožo?« In vendar je Pij IX. sam najbolj vneto zagovarjal pri i>osvetovanju kurije predlog, da se prizna naj čast ne j še odlikovanje za čednostno življenje kraljici Izabeli za njeno več kot nemoralno življenje. »Ne kaže,« rekel je Pij IX., da bi obsojali kraljico radi njenega pohujšljivega življenja, kajti s tem bi cerkvi na Španskem mnogo škodovali. Ne smemo zaliti Spancev v njihovih patrijotičnih čutilih sedaj, ko so v nevarnosti katoliški interesi. Sicer ne moremo tajiti, da bi ne bila živela kraljica razuzdano, toda pomisliti je treba, da ni živela tako iz nagnenja do greha, marveč zato, ker je bila zelo bolna in je bilo vsled tega njeno meso podvrženo raznim vplivom. Radi tega moramo kraljičine prestopke pokriti s plaščem krščanske ljubezni. Književnost* — Ilustrovani narodni koledar 1910. Uredil profesor dr. Anton Dolar. Last, tisk in zaloga »Zvezne tiskarne« v Celju. Tega priljubljenega koledarja je izšel sedaj 21. letnik. Lična elegantno vezana in lepo ilustrirana knjiga obsega poleg bogate koledarske vsebine tudi zelo raznovrsten zabavni del, ki so ga poleg Ivana Cankarja spisali najbolj nadarjeni izmed mlajših pesnikov in pisateljev. Koledar, ki ga lahko toplo priporočamo, stane vezan 1 K 70 vin., s pošto 20 vin. več. — La Bosnie et V Herzegovine. Podpredsednik srbske organizacije za Bosno in Hercegovino Dušan Va-siljcvič je imel 12. aprila 1909 na shodu Siavjanskega blagotvoritelj-nega obščestva v Petrogradu predavanje o političnih, narodnih, kulturnih in gospodarskih razmerah v anektiranih deželah. Vsebina tega predavanja je rekapitulirana v pričujoči brošuri, izdani v založbi tiskarne Davidovič v Belgradu. Razkritja te brošure so v nekaterih ozi-rih vprav senzacijonalna. Kdor zna francoski, temu odpira ta brošura vpogled v resnične, a vse prej kot vesele razmere v Bosni in v Hercegovini. — Etat economique de la Serbie dcpuis T oceupation de la Bosnie Herzegovine jusciu' a V annexion (de 1878 a 1908) par Kosta Stojano-vič. Belgrad. Tiskarna Davidovič. Eden najkompetentnejših mož, bivši trgovski in poljedelski minister Sto-janovič je v knjigi podal jasno sliko razvoja gospodarskih razmer v Srbiji od okupacije pa do aneksije Bosne in Hercegovine. To je resno, znanstveno delo, sestavljeno na podlagi avstrijskih uradnih izkazov in spisano v informacijo evropskih velesil. Pretresljiva je slika, ki jo podaja ta knjiga. Spoznati je iz nje, da vodi avstro-ogrska politika od okupaeije leta 1878. nepretrgoma uničevalno gospodarsko vojno zoper Srbijo, ho-teč jo s tem materijalno in v svojih konsekveneah tudi politično oslabiti in ugonobiti, ter jo s tem prisiliti, da se odpove svoji državni samostalnosti. Za slovanske politike, k: hočejo spoznati gospodarsko vojno, ki iraja že toliko let m?d Avstro - Ogrsko in med Srbijo in ki ni v bistvu nie drugega, kakor borba zoper oziroma za neodvisnost Srbije, je to delo neprecenljivega informativnega pomena. — Slovenski kmečki koledar 7i\ leto 1910. Izdal-i in založila Narodna založba v Celju. Uredil Vekoslav Spindler. Cena 1 K, s pošto 1 K 20 v. Poleg koledarski!'. podatkov obsega ta z mnogimi ilustracijami okrašeni koledar tudi znatno število zabavnih in |k>učnih sestavkov, zlasti kmetij skega značaja, ki jih bo kmetsko ljudstvo s pridom prebiralo. Za nizko ceno 1 a je knjiga izreono oosežna m jo prav toplo priporočamo. Vas ta naznanjene knjige so dobivajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7. Izpred sodlS&L Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. V temnico ni maral iti. Prisilje-nec Valentin Pirnat je pobegnil iz tukajšnje prisilne delavnice. Za kazen bi bil moral iti štiri tedne v zapor. Med tem, ko ga je paznik gnal v zapor se mu je Pirnat uprl, ga suval in tolkel in ga tudi opraskal. Tu je pa zopet tako razgrajal in razbijal, da je moral priti svojemu tovarišu na pomoč paznik Kornatar. Pirnat je zdaj še bolj divjal, raztrgal Koina-tarju bluzo in ga vgriznil v palec desne roke. Pirnat se zagovarja, da je bil tako razburjen, da mu je stopila kri v glavo in se prav nič ne spominja, kaj j© takrat delal. Sodišče njegovemu zagovoru ni verjelo. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe. Površnik odnesel. Jožef Thli-mer iz Sternberga, kuhar brez Stalnega bivališča, je iz predsobe krojača Ivana Perneta izmaknil površnik, vreden 40 K. Bil je zasačen, ko ga je hotel starinarju prodati. Ker je bil Thlimer že sedemkrat zaradi tatvine kaznovan, ga je sodišče obsodilo na 13 mesecev težke ječe. Zaradi žaljenja cesarja se je moral zagovarjati delavec Radovan Boco. Pri gradbi deželne ceste iz Polhovega gradca proti Urzdencu je delalo več hrvatskih in srbskih delavcev. Boco se je razjezil, ker mu je Hrvat Luka Vladič nehote vrgel lopato pod noge. Ta mu odvrne, da če bi bil on avstrijski cesar, bi ne pustil nobenemu Srbu delati v Avstriji. Na to je izusti! Boco cesarja žaljive besede. Obtoženec neče dejanja priznati in pravi, da so si vse to priče izmislile. Obsojen je bil na 3 mesece teške ječe. Tatinski hlapec. Ko je gospodinja Frančiška Mazek v Kamniku dne 21. oktobra t. 1. zvečer utrujena na stolu zadremala, prisedel je k nji domači hlapec Martin Kladnik, privi7 luč nazaj, 1er deklo in domačo hčerko Angelo odpravil iz kuhinje. Ko se je slednja čez nekaj ča^a vrnila, je videla, kako je Klad:* i k roko iz materinega žepa potegnil. T^koj na to je nocrrešila gospodinja 13 K, katere je imela v predpnsnikovem žepu. Obdolženec je bil obsojen na mesec teške ječe. Usna — Uzorni obrsl za kolarstvo. Predsedstvo c. kr~ obrtnega pospeševalnega urada na I>unaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava v pričetku leta xVj.U prireoin uzorni oerat z*, kolarstvo. Prva perijoda vaj se prične 17. januarja 1010. V tem obratu bo obrt izvršujočim rokodelcem (mojstrom, pomagalcem, pomočnikom) dana prilika si v tehniki izdelovanja vozov izpopolniti strokovno znanje in se seznaniti s trgovskim in drugim poslovanjem, ki je združeno s samostojnim obratom njih obrta, Za sedaj bode pouk obsegal izdelovanje voznih postavcev (Kastenbau) in kolarsko ključavničarstvo, a se bo pozneje razširil tudi na opremna dela. Udeležba na teh vajah je brezplačna in udeležniki dobe risarske in pisalne potrebščine brezplačno. Ne-premožnim rokodelcem se moro udeležba olajšati z ustanovami, ki znašajo na teden 20 za mojstre in 17 K za pomočnike; vrhutega se zunanjim udeležnikorn povrnejo vozni stroški za III. razred na Dunaj in nazaj. Prošnje za vsprejem k vajam in za podelitev ustanov se morajo lastnoročno pisati in r.a c. kr. obrtni pospeševalni urad na Dunaj (k. k. Ge-werbeforderungsamt Wien Et/2, Severingasse 9) najkasneje do 1. januarja 1910 poslati. Predmetni program, ki vsebuje vaje, dobo vaj, določila in pogoje za vsprejem, obliko prošenj itd. je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Umrli so v Ljubljani: Dne 7. decembra: Milan Felc, mizarjev sin, 2 mes.. Strelišča ulica 2; — Josip Drachsler, delavec, 81 let; R ideckega cesta 11. Dne 8. decetrbra: Franja Kristan, agentova žena, 46 let, Sodnijska ul 9; — C ril Košir, kurilčev sin, 9 mes., sv. Petra cesta lOl. Dne 9. decembra: Jakob Lekaii, kamnospk, 50 let, R^deckega cesta 11; — Iran Petan, trgovski sotrudnik, 65 let. Radeckega cesta 11. V deželni bolnici: Dne 5. decembra: Vid Raj kovic, de« lavec, 20 let. Dne 6. decembra: Marija Novak delavčeva žena, 38 let. Dne 7 decembra: Gregor Rihar, dninar, 70 let; — Marija Kosanc, po-sestnikova ženn, 62 let. Heteorolosično poročilo. Višina rad morjem 3062. Srtdnji zrifnl tlak 738*0 mm, I V m«, A S O •o I Nebo 11 12. 2 pop. j 737 3 1 5 ! brezvetr. 9. zv i 735 9 j 0 6 [ sr. sever 7. zj. 732 8 0 9 slab jug oblačno dež , 12. pop. 733 2 „ i 9. zv. , 735 6 13. 7. zj. I 7080 4 5 sr. jvzhod1 " oblačno 40 19 slab iug Srednja predvčerajšnja temperatura 1*0*, norm. —11° in včerajšnja 31°, norm —1*3*. Padavina v 24 urah 82 mm in 28 mm. • ' . - . ... v • . i 4 . ^t* -'-Vi*' Notar Detiček naznanja v svojem in v imenu cele rodbine tužno vest, da je njegov nepozabni, ljubi sin - Pavel Detiček danes, v tobot) dne 11. decembra ob Četrt na 12. uro ponoči, po dolgi in mučni bolezni, t 29. letu tvoje starosti, previden s svetimi zakrament?, mirno in lahko Zaspal. Pogreb dragega pokojnika bode v torek, dne 14. decembra 1909. ob polu 3. ari popoldne iz bile žalosti v Rovski ulici št. 10 na okoliško pokopališče. Sv. mala zadušnica se bode brala dne 15. t. m, ob 9. uri v farni cerkvi. V Celju, dne 11. decembra 1909. >-^tr. ■«"»*-' •V"^ ■ * v .•■»■t*-* ■ * i - ' i.*, i!* v ■ .v.. m ■ v: /„' Božično danio. Že je prišel čas, ko si ljudje belijo glave, kaj naj svojim ljubim podarijo za božič, s cim da bi jim mi-ravili največje veselje. Božična darila so kaj različna r>o svojem značaju. Starši gledajo v prvi vrsti na to, da darujejo otrokom kaj praktičnega, kaj takejri, kar potrebujejo in kar bi jim hak morali kupiti. Splob igrajo praktično stvari pri božičnih darilih veliko vlogo. Vendar pa imajo ljudje nekako ustinktivno občutek, da praktično darilo le ni pravo božično darilo, rudi najrevnejša mamica, ki daruje svojemu fantičku čevlje ali kapico rd božič, ga bo obdarovala vsaj še z orehi in z jabolki in s pomarančami, čuteč, da se gre za to, napraviti ob-narovancu posebno veselje. Teška je izbira božičnih daril. Kdor količkaj more, ta daruje poleg saj praktičnoporabnega tudi še kaj ;akcga, kar daje obdarovanju nekak »Iovesen, poetičen značaj. Kdor kup«, svoji iz vol jenki boo, ji bo gotovo tuji dal lepo bonboniero; kdor kupi tvojemu sinu ali tvoji hčeri kaj posebnega, bo gotovo dodal kij Irugega. Najprimernejše praktično in vendar nekako nepraktično darilo je nekako lepa knjiga. Na Angleškem in med Nemci je nekaj samo ob sebi uniljivega, da dobi vsak obdarova-uec kako lepo knjigo. Med Angleži i med Nemci porabijo vsako leto na milijone knjig za božična darila. Nastala je cela literarna in kujigo-reška industrija, ki skrbi za knjige, primerne za božična darila. Knjiga je dutna hrana. Potrebna, neizogibno potrebna, kakor so klobuki in čevlji, dežniki in robci, rokovice ali ovratniki pač ni, in žaro je ni prišteti med darila absolutno praktičnega značaja. A koristna in lomembna darila so vendar. Kar so maranče in jabolka, pozlačeni irehi in slaščice za telo, to je lepa knjiga za dušo in za srce. Razloček jo le ta, da sadje in slaščice izginejo, iga pa ostane; da ima človek od a in slaščic le enkrat užitek, od ;ige pa še dostikrat. Pri nas Slovencih je še tako i izobraženega občinstvu, da izdaja posebno lepih knjig za boiLč-darila še dolgo ne bo nikomur iz-čala. Par* pa imamo že lepo v^sto vr:isno vezanih in razmeroma jako >nih knjig, ki so jako primerne za žična darila. Na te knjige naj bo -iovensko občinstvo opozorjeno. Knjige za otroke bomo posebno 'uvedli. Za mladino v starosti nad * priporočamo najtopleje n;i-:*lednja dela: rsnik rinnko: Zbrani spisi. Vez. izdaja. V platno vez. po (5 K. v lini polfranc. vezbi po 7 K. I. zv.: < Vklmnen in agitator. II. zv.: Na Žerinjah. Lutrski ljudje in Testament. III. zv.; Rožiin in Vrjanko, Jara gospoda in očetov greh. IV. zv.: Gospod Janez, Kmetske slike, Humoi ke, Povesti za ljudstvo. Levstikovi zbrani spisi. Uredil Pran Leveč, o zvezkov broširani 21 K. v platno vezani 27 K, v polirane. i*ezbi 29 K, v najfinejši vezbi 31 !:mn. — I. in II. zvezek: Poezije, III., IV. in V. zvezek Proza. Stritar Josip: Zbrani spisi. Sedem zvezkov poezij, pripovednih, este-tirmih spisov. Broširani 30 K, v platno vezani 38 K 60 v, v polirane, vezbi 43 K 40 v. I. zvezek Poezije (razprodan), II. in III. zv. Pripovedni spisi; IV. zv. Pri-zorni spisi; V. zv. Poučni spi.^i; VI. Razni spisi; Dodatni spisi, broš. a 5 K, vez. a 6 K 40 v. Tavčar Ivan. Povesti. Pet zvezkov po 2 K 40 v, v platno vez. 3 K, v polfranc. vezbi po 4 K 20 v. I. zv.: Ivan Slavelj, Povest. Aotonio Gledjevič. Zgodovinska podoba. Bolna ljubezen. Nove leta v pismih. — Gospa Amalij«. No vejeta. — Mlada leta. Noveleta. — -Med gorami. Slike iz L*o-škega pogorja. II. zv.: Otok in Struga. Novela. — V Karlovcu. Novela. —-Valovi življenja. — In vendar. Noveleta v pi.-.mih. — Pat. Podoba iz življenja. — Gospod Ciril. Čez osem let. — Soror Pia. III. zv.: Ivan Solnce. Zgodovinska novela, — Grajski pifiar. Zgodovinska podoba. IV. zv.: Tiberi us Pannonicus. — Kurnovei. Slika iz naroda. — Vita vitae ineal. Zgodovinska podoba. — V Zali. V. zv.: Mrtva srca. Povest. - 4000. Času primerna povest iz prihodnjih dob. Jnrčic Josip. Zbrani spisi. 1. zv.. T)e-soti brat. Roman. 2. zv.: I. Jurij Kozjak, slovenski janicar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. •— III. Jesenska noč med slovenskimi polharji Črtice iz življenja slovenskega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. iveaek: L Domen. Povest — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov hitro vske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Snmko-va ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Go-lida. Povest po resnični dagodbi. — VI. Kozlovska sodba v Višnji gori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zv.: I. Tihotapec. Pove3t iz domačega življenja kraujskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zv.: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Po-vest. — VI. V vojni krajini. Povest. G. zv.: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako ?e Kotlarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črta iz življenja političnega agitatorja. 0. zvezek: I. Doktor Zober. iz.vi-ren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. — 11. zv.: 1. Tugomer. Tragedija. — II. Be rite Novice! Vesela igra. — III. Veronika Deseniška. Tragedija. IV. Pripovedne pesmi. Cena broš. a 1 K 20 v. elegantno vezano a 2 K. Turgenjev, Stupni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi, 1 K 20 v, vez. 2 K 20 v. Dostojevski j. Ponižani in razžaljeni. Roman. Broširan 3 K, vez. 4 K 20 v. Sevčenko-A brani. Kobzar. Izbra ae lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim uvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Broš. 2 K 40 v, vez. 3 K 60 v. Chain pol-Levstik. Mož Simone. Bros. 1 K ViO v, vez. 3 K. Sevčenko-A brani. Kobzar. II. del Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom r. Hajmašcini. Brrš. 1 K 50 v. Sienkievficz. Potop. Zgodovinski roman. I. in II. del. Broš. G K 40 v, vez. 0 K 20 v. — Križarji. Z^ro dovinski roman v štirih delih. Broš. 5 K 20 v, vez. 7 K 30 v. — Z ognjem in mečem. Historičen roman. 4 deli. Broš. 4 K 50 v, vez. G K 50 v. Rodbina Pola-ueških. Roman. 3 zvezki. Broš. 10 K, vez. v dveh zvezkih 12 K 00 v. — Mali vitez. Pau Volodi-jevski. Zgodovinski roman. 3 zv. Broš. 7 K, vez. 8 K 40 v. Prešerna Franceta, Poezije. Uredil L. Pintar. Broš. 1 K, vez 1 K 40 v. MeškoFr. X., Mil Božji, 2 K 50 v, vez. 3 K 50 v. Maister Rudolf, Poezije, 2 K, vezane 3 K, po pošti 10 v več. Aškerc A., Primož Trubar, 2 K, elegantno vezan 3 K, po pošti 10 v več. Aškerc A., Balade in romance, 2 K G0 v. elegantno vezane 4 K. no pošti 20 v več. Aškerc A., Lirske in epske poezije, 2 K G0 v. elegantno vezane 4 K, po pošti 20 v več. Aškerc A., Nove poezije, 3 K, ele-gantno vezane 4 K, po pošti 20 v več. Aškerc A., Četrti zbornik poezij, 3 krone 50 v, lično vezana knjiga 4 K 50 v, po pošti 20 v več. Cankar Ivan, Ob zori, 3 K, po posti L0 v več. Schcinigg, Narodiie pesmi koroških Slovencev, 2 K, elegantno vezane 3 K 30 v, po pošti 20 v več. Baumbaea, Zlatorog, poslovenil A. Fitnlc-k, elegantno vezan 4 K, po pošti 10 v več. Fumek, Godec, I K 50 v, elegantno vezan 2 K 50 v, po pošti 20 v več. Majar, Odkritje Amerike, 2 K, po pošti 20 v več. Brezovnik, Šaljivi Slovenec, 2. za polovico poni nože na izdaja 1 K 50 v, po pošti 20 v več. Zupančič Oton, Sam ogovori, br. 2 K, vezan 4 K. Meško: Ob tihih večerih. Povesti. Cena 3 K 50, vez. 5 K, s pošto 40 vin. več. Remec: Zadnji rodov ine Benalja. Zgodovinska povest. Cena 1 K 50 v, s pošto l K 70 v. Milčinski: Igračke. Črtice in podlistki. Cena 2 K, vez. 1 K, s pošto 20 v več. Cankar: Za križem. Cena 3 K, vez. 4 K 50 v, s pošto 20 v več. Oblak: Stara devica. Povest. Cena 60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 21 v več. M urnik: Jarl junaki. Humoristične povesti. Cena 1 K 50 v, vez. 3 K 50 v, s pošto 20 v več. Mumik: Najhujši sovražniki. Cena 60 v, s pošto 70 v. Čajkovski j: K i nižali. Cena 1 K 00 v. ve«. 2 K 20 va e pošto 20 v več, Lah: Vaška kronika. Zgodovinske povesti. Cena 1 K 70 v, ves. 2 K 70 v, a posto 20 v več. Da u det: Taatarla Iz TaraakoMu Humorističan roman. Cena 1 K 20 v, vez. 1 K 80 v, ■ pošto 20 v več. Lipič: Strahovale i dveh kron. Zgodo-vinska povest. Cena 2 K, vez. 4 kroni, s pošto 40 v več. Senčar: Cez trnje do sreče. Cena 1 K 3 K, s pošto 20 v več. Levstik: Obsojenci. Cena 2 K 50 v, vez. 3 K 50 v, s pošto 20 v več. Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica. Cena 1 K 40 v, vez. 2 K 40 v, s pošto 20 v več. Remec: Preniaganei. Povest. Cena (50 v, vez. 1 K 00 v, s poŠto 20 v več. D u mas: Trije mušketirji. Zgodo vinski roman. Cena 5 K, vez. G K 80 v, s pasto 40 v več. Čehov: Momenti. Cena 3 K, res S K, s pošto 20 v več. Senčar: Čez trnje do sveče. Cena 1 K 20 v, vez 2 K 20 v, s pošto 20 v več. Andrejev - Levstik: Rdeči siueJt. Cena 1 K 40 v, vez. 2 K 40 v. s pošto 20 v več. Beneš - Suinovskv: Brodkov^ki od- vefeatk. Roman. Cena 1 K 50 v, vez. 2 K 50 vT s pošto 20 v vee. Sieiikieulez: RoJbina Polaneskjk. Zgodovinski roman. Cena 10 K, vez. 16 K. s pešto 40 v več. Bnrnett: BfaJU lord. Cena 1 K 60 v, vez. 2 K G0 v, s pošto 20 v več. Dumas: Grof Moate Kristo. Roman. Cena 8 K, ve?. 12 K. s pošto 40 v več. Erjavec • Sajovie: V naravi. Cena 1 krono 20 v, ve?.. 2 K 20 v. Ta izbera primernih knjig obsega dela najrazličnejših cen, tako da se bo vsak mogel ravnati po svojih denarnih razmerah. Za naročila a a vsa ta del» se priv.oraZa »Narodna knjigama« t Ljubljani. Ssbro ohranjen V oP se ceno proda. Vpraša s* na Dunajski CSSti št. 69v I. nadstropje. 4531 Sprejmem v Lartoaaino tvornico Iv. Benač v Ll&bliani. HO. Cjabijana, Sodna ulica 4, H. naSstr. Podučuje klavir domu in stanovanjih 0:pehnje se ne bodo vpo*tevale, IVI e si ni magistra! v Ljubljani da*. 10. decembra 1909. Župan: It. Hribar. T BAR Krasna umetniška reprodukcija v več barvah ,-. znamenite Groharjeve slike ■-■ mm ustanovitelja slovenske književnosti visoka 66 cm in široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske f hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar 'ih imamo Slovenci. Cena s pošto K 3-20. Dobiva se v mm. IMIgorni v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7. E 3I=!l£li Zaloga moke Vinko Peter » Uljani: Enaka rasla l i M: Jeraisva ulita 231. Naročila se sprejemajo v ob*»h skladiščih in tudi v Ljubljani, Dunajska cesta 32. — Telefon it. 165. Karel Meglic lastnik tvrdke Lavrenčić & Domicel). 4452 Žitna trgovina. itsll um Josip Arko v Ribnici, ocetUeazki Instalater. Prva vrsta karbid se prodala 100 kf Iranka K 25. ifl gospoUa zadrnaa v Dornlergi u Goriškem — ima naprodaj — mnogo tisoč hektolitrov nafizbornelsega vina med tem tudi nekaj sladkega a la i.prOSekar". Na zahtevo se j.o>Ijrjo vzorci. ********* *** ji* 91 * * * ■ ■ umetniške.'. in pokrajinske se dobe vedno v veliki izbiri v I Hi Prešernova ulica 7. a a V % a k 51 ■ Razpis. Mestna hranilnica v Kamniku razpihuje z nastopom takoj ali vsaj 1. ,anuarja 1910 službo uradnika z skupnimi letnimi dohodki 1540 K. Po enoletnem zadovoljnem službovanju se namesti stalno. Strokovno izobraženi prosilci imajo prednost. Prošnje opremljene z dokazili o dosedanjem službovanju vlagati je dO 20. decembra t. 1. pri •i • • 4541 Ravnateljstvo. 0 dostojnosti Sestavil Edvln Rozman, konces. učitelj plesa. Cesa 70 vin, a pošto 80 Tin. Ta knjižica obsega vsa potrebna navodila, kako se je vesti v spodobni družbi. Brez dobrih manir ni nikomur mogoče izhajati ; človek je smešen in preziran. Obleka sama ne stori človeka, treba se je tudi obnašati, kakor je navada med olikanimi ljudmi. Iz knjige „0 dostojnosti" posname lahko vsakdo polrebnih naukov za primerno vedenje v vseh slučajih življenja. Knjiga se dobiva v „Narodni knjigarni" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7. C, kr avstrijske jjfr državne železnice. Izvleček iz voznega reda. We»lfsmveMa *»e* a« oktobra 1909. la L|eel|aa\e (|aa, zaL) 7*08 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tiiič, Jesenice, Trbil, Beljak, jui žel.. Gorico, dri. šel.. Trst, c. kr. dri. Iel., Beljak (čes Podroščico), Celovec. f*9a zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo. Stralo-Toplice, Kočevje. ••2© dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čes Podroščico), Celovec, Prago, Oraidane, Berlin l"*0 aopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbil, Beljak, juž. žel , Gorico, dri iel.. Trst. c. kr. dri žel., Beljak, (čes Podroščico), Celovec. I 82 popoldne Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straia-Toplice, Kočevje. 8*38 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž žel., Gorico, dri. iel, Trst, c kr dri. iel., Beljak, (čex Podroiico), Celovec. S 23 zveoer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podroščico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin r-40 zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo. Straia-Toplice, Kočevje. 10 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. ur. drž. iel., Beljak, juž. žel., (čes Podre ščico) Prago, Draidane, Berlin. tdn+d iz L celi.«*e (državne železnic s) t F"2 4 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 105 popoldne: Osebni vlak v Kamnik. '■IO zveoer: Osebni vlak v Kamnik. Prihod ¥ LJubljano (Inzno ieloinioe 7- 12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draidao Prage, Beljaka, juž. iel, Trbiža, Jesenic Gorice, Trsta, Tržiča. 8- 52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlin*, Draidan, Prage, Celovca, Beljaka, jui. iel, čez Podroščico in Trbiž, Gorice, dti. iel Jesenic, Triiča 2*09 popo>dne: Osebni vlak iz Kočevje Straie-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4*15 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, jui iel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podro žico), Gorice, dri. žel., Trsta c. kr. dri iel., Jesenic, Triiča. 6-49 zveoer: Osebni vlak iz Berlina, Draidan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podro ščico), Jesenic. 8*4-2 zveoer: Osebni vlak iz Beljaka, jni iel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podroščico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, dri žel., Jesenic, Triiča. 9"07 zve6er: Osebni vlak iz Kočevja, Straže* Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. II"G8 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovcz Beljaka (čez Podrošč;co), Trsta, c kr. drf, žel, Gorice, drž. žel.. Jesenic. Prihod v LJubljano (državne Islesaic«; e'<*6 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. IOC9 dopoldne: Osebni vlak iz Kamniku 6MO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. Časi prihoda in odhoda so navedeni v sred evropejskem času. C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu Št. 17996 449? Za zgradilo okrajnih cest Šiittžfc cesta na Žuleii iovK-deželna cesta na liieci in Zičelaia v žužemberškem cestnem okraju na 16.500, 53 400 in 71.000 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddal« %9 potom jamo ponndfee&e ohrmmmi Pismene, v-a dela obsegajoče ponudbe, z naporedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali tudi pavšalne vsote naj se predlože do 18. decembra t. I. ob 12ih opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolko^ane s kolkom za eno krono, dopo- slati je zapečatene z nadnisom: f, Ponudba za prevzetje cestnih gfradb v žužemberškem cestnem okraju11. Ponudb« m«ra biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni. Razven tega je dodati kot vadij se 5% stavbnih stroškov v gotovim ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. D* želni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede ni vi.*ino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponud beno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnerr uradu ob navadnih uradnih urah. Deželni odSisor kranjska v Ljubljani, dne 30 novembra 1909. Št. 38214 L?«bi!e. 4527 Že mnogo let se oproŠčajo blagotvoritelji cejtitanjo ©b net^st) leta s tem, da si iemijo oprostilne listke na korist mestnemu utežnemu zakladu. Na to hvalevredno navado usoja se mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom. da so ra^nečavanje oprostilnih listkov drage volje prevzeti gg trgovri Jernej Bahovec na Sv. Petra cesti št. 2; J. C. Hamann na Mestnem trgu št. 8; Vaso Petri-čič na Mestnem trgu št. 21 m Lavosiav Schwentner v Pre-] šernovi ulici št. 3. Vrhu tega bode v smislu obstoječega ukrepa občinskega sveta, raznašal mestni uradni sluga tudi letos oprostilne listke po hišah. Za vsak oprostilni listek, bodisi za novo leto ali za god, je kakor doslej položit' eno krono in na vpisni poli poleg imena pristaviti tudi število vzet'h listkov. Velikodušnosti niso stavljene meje Pismenim pošiljatvam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah. Ji[e$tn\ megi$tret ljubljanski, mmm dne 10. decembra 1909. H župan: Ivan Hribar. Razne prevode Iz nemščino v slovenščino cirkularjcv, pizem in dragih asfeovu oskrbi oeno ▼ t«j stroki izveibai ■radnik. Naslov ▼ upravnietvu »Slo* ilarodm4* IV mm Rezervni fond 350.000 kron. i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Delniška glavnica K 3,00O.0OO. Stritarjeva ulica štev. 2. Podružnice v Spljetn, Celovca, Trata Id Sarajevo. Sprejema vloge u kipce ii u tekočI racu ter JOt Mk ,4 obresrajc od one vloge po Bitih o o Kupuje in prodaja sreclce in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem knrzn. I Izdajatel.i in odgovorni urednik Baito Pa.to.l.mi.k. bmtomm in tuk »Narodne ti.k.me«. C6C 669556 46 A56.3C 63 6684