Txlìojn: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo franke vati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & 'V e 1 j a : za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu. Denar naj se pošilja pod napisom: Upravništvu v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. & Leto XVII. V Celovcu, 10. julija 1898. Štev. 19. Naročnikom! _ 'Vse •žS.fjrg. naročnike, ki doslej še niso storili svoje'dolžnosti, opozarjamo, da smo nastopili že drugo polletje. Prosimo, da vsi zaostali pošljejo čim preje vso zaostalo naročnino. Trudimo se in delamo, da vstre-žemo naročnikom, zatd naj tudi oni ne pozabijo na svoje dolžnosti do lista. Le če vsakdo stori svojo dolžnost, more list redno in brez škode izhajati ! Torej prosimo, da se vsi kmalu odzovejo temu pozivu. Dalje tudi iskreno prosimo svoje prijatelje, naj razširjajo naš list in mu pridobijo prav mnogo novih naročnikov. Naročnina naj se pošilja za naprej, kakor je navada pri vseh listih. Naročnina za celo leto je 2 gld., za pol leta 1 gld.; naj vsak še dostavi, ali je star, ali nov naročnik. TJpravništvo Vabilo. Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem napravi ¥ nedeljo dne 17. julija 1898, ob 724. uri popoludne, SHOD v gostilni pri Likebu v Št. Štefanu pri Velikovcu po sledečem vsporedu: 1. Poročilo drž. poslanca Lambert Einspielerja o državnem zboru. — 2. Poročilo gg. dež. poslancev Gregor Einspielerja in Franca Grafenauerja o delovanju deželnega zbora. — 3. Slučajni govori in nasveti. Ob ugodnem vremenu se vrši shod na prostem. Po shodu prosta zabava s petjem. K obilni udeležbi vabi vse zavedne Slovence odbor. Davkoplačevalci pozor! Kakor znano, mora plačati osobni dohodninski davek vsak, ki ima na leto čistega dohodka nad 600 gld. Do konca meseca junija t. 1. zvršile bodo komisije cenitve za odmerjenje tega davka. Po izvršitvi te cenitve bode vsak obdačeni prejel plačilni nalog, iz katerega pa najbrž ne bodo razvidni posamezni zneski dohodkov, od katerih se je davek odmeril, ampak napisan bo le skupni dohodek v j e dni svoti in z j e dni m zneskom. Proti izračunanju tega dohodka, oziroma proti odmerjenju davka sme davkoplačevalec vložiti pritožbo, ako meni, da se mu godi krivica, na primer, če se je dohodek višje cenil, kakor ga je izračunal dotični davkoplačevalec, in če se ni dovolj ozira jemalo na odbitne stroške za obdelovanje zemljišč, za popravo poslopij, na vse stroške pri obrtu, potem za davke, za zavarovalnice (asekurance), obresti od dolgov itd., to je vse stroške, katere je dotični imel, da je dosegel dohodke. Davkoplačevalec naj v takem slučaju vloži pritožbo v teku 30 dnij pri tisti oblasti, ki bode napisana v plačilnem nalogu. Da pa dotični zamore dobro podpreti svojo pritožbo, mora prej vedeti razloge, po katerih se mu je odmeril davek; torej naj takoj, ko je prejel plačilni nalog, v posebni vlogi prosi dotično oblast, da se mu naznanijo razlogi (podatki) odmerjenja davka, oziroma zneski od posameznih dohodkov 1. iz hiš (poslopij), 2. iz zemljišč (kmetij), 3. iz obrtnije, 4. od službenih plač, 5. od odbresti ka-pitalov, izposojenih ali v hranilnici naloženih, ali od drugih dohodkov: potem kateri zneski so se mu odštevali za davke, za obresti od dolgov, za zavarovanje proti ognju, nezgodam itd., za posle, delavce, pa tudi za domače ljudi (otroke, stariše), ki trajno pomagajo doma pri gospodarstvu, katere je odračunati od dohodka pri zemljiščih in obrtih. V pritožbi mora dotični davkoplačevalec seveda razložiti, koliko domačih pripomagalo je trajno pri kmetovanju, pri obrtu itd., in koliko bi znašala hrana, obleka in plača za imenovane osebe, ako bi namesto teh trebalo najeti ali pa imeti posle. Obrok, vložiti pritožbo — znaša 30 dnij od dneva prejetja plačilnega naloga ; ta SOdnevni obrok pa pretrga prej navedena prošnja, s katero je prosil dotični davkoplačevalec za razloge in za podatke, po katerih se mu je odmeril davek, ker toliko časa, dokler ne dobi navedenih podatkov, pritožbe izpeljati ne more in zato se mu morajo prijaviti imenovani podatki. (19. marca 1876 drž. zak.) Ta čas, ko je vložil tako prošnjo, pa dokler je prejel davkoplačevalec podatke, se mu ne šteje v SOdnevni obrok. Če bi torej plačilni nalog bil dostavljen dne 30. junija t. L, bi 30 dnevni obrok za vložitev pritožbe proti odmerjenju osebne dohodnine pričel s 1. junijem ter bi potekel s 30. julijem, če bi se pa vložila prošnja za naznanilo navedenih podatkov, recimo 20. junija, in bi se dostavil odlok (odgovor) davčne oblasti gledé te prošnje 1. julija, bi potekel obrok za vložitev pritožbe še le z 11. julijem. Taka prošnja bi se približno glasila: Slavno c. kr. okr. glavarstvo ! (davčna oblast.) Dné . . . dostavil se mi je plačilni nalog ddto. . . . št. . . . glede osebne dohodnine. Iz tega naloga razvidim, da se mi je dohodnina (davek) v znesku pr. . . . od čistega dohodka pr. . . . odmerila (odmeril). *) Jaz sem v svoji napovedbi izračunal čisti dohodek, in sicer iz zemljišč na ... . — gld. — kr. iz poslopij na od službenih dohod. . — „ — „ iz obrta na ... . — „ — „ od kapitalov na . . — „ — , skupno na . . — gld. — „ kr. Z ozirom na to, da se mi je od višjega čistega dohodka odmeril in ker iz plačilnega naloga ne razvidim, na kakšen način, oziroma pri katerih točkah se je ta čisti dohodek izračuni!, prosim slavno e. kr. davčno oblast (c. kr. okrajno glavarstvo), da mi najpreje prijavi podlage (razloge, oziroma podatke) tega odmerjenja, da zamorem podpreti svojo pritožbo, katero s tem ob jednem prijavim. Bistrica, dné 20. junija 1898. N. N. Ker so dohajale o tej zadevi slovenskim državnim poslancem zlasti iz Kranjskega mnogoštevilne pritožbe, da c. kr. okrajna glavarstva ne morejo in ne smejo ustreči zgorej navedeni prošnji, vprašala sta poslanca dr. Krek in Pogačnik dné 8. t. m. finančnega ministra, kaj naj storijo davkoplačevalci, katerim se je odmerila previsoka dohodarina, oziroma, kako in kam naj vlagajo prizive. Minister je odgovoril, naj vložijo dotični svoje pritožbe potom okrajnega glavarstva na c. kr. finančno ravnateljstvo ali pa naravnost na finančno ministerstvo. Oni pa, katerim se je zaračunil dohodek pod tisoč goldinarjev in niso vložili napovedbe (fasije), naj vložijo pritožbe takoj pri finančni oblasti. Ob enem pa so slovenski poslanci o tej važni zadevi stavili na finančnega ministra to-le vprašanje: Tekom teh dnij dobivajo davkoplačevalci plačilne naloge za osebno dohodarino, v katerih je zraven davčne stopinje in svòte določenega davka le z eno številko naznanjen skupen dohodek. Davkoplačevalci pa, ki so vložili izkaze o svojih, dohodkih, izpolnili so svoje izpovedbe na podlagi predpisanih obrazcev, so torej napovedali svoje dohodke iz zemljišča, iz poslopja in obrti, iz glavnic, *) Opazka: Ako dotični davkoplačevalec ni napisal napovedbe (fasije), izostane ta stavek in se namesto tega napišejo besede, kakor so v zadnjem gorenjem stavku : „Ker iz plačilnega naloga ne razvidim, na kakšen način, . . ., katero s tem ob jednem prijavim.” iz službe in drugih dohodkov vsako posebe in od skupne svòte so odšteli svoje troške. ’ Onim pa, kateri niso v smislu zakona dolzmlHBn^ izpovedati svojih dohodkov, ker davku podvržena svòta ne presega 1000 gld., je cenilna komisija uradno cenila njih imetje na podlagi izpovedb zaupnih mož. po posameznih vrstah dohodkov ter po odbitih koških določila čisti dohodek. Cenilne komisije so mnogim davkoplačevalcem, ki so vložili izpovedbe o svojih dohodkih, priznane dohodke zdatno povišale ter jih zračunalc s številko, ki je popolno druga nego ona, katero je izračunal davkoplačevalec. Zaradi te previsoke cenitve so mnogi davkoplačevalci napovedali pritožbo proti previsoko določeni osebni dohodarini. Da bi pa mogli napraviti tako pritožbo, izročili so finančnim oblastvom prošnje, v katerih izražajo željo, naj se jim naznani, v katerih točkah je cenilna komisija zvišala njih dohodek, ali zmanjšala njih košek, da potem zamorejo ugovarjati ter svoje ugovore podpreti z dokazi. Toda te podatke naznaniti se je branilo okr. glavarstvo v Črnomlju z opombo, da okrajno glavarstvo ni opravičeno na drug način naznaniti dohodkov, kakor je to storilo na doposlanem plačilnem nalogu. V smislu § 282. zakona o osebni dohodarini so tudi pri zakonu za osebno dohodarino dovoljena vsa pravna sredstva določena v zakonu z dné 19. marca 1876, drž. zak. št. 28. Zato imajo oni, kateri se poslužijo pravnega sredstva ugovora proti plačilnemu nalogu določujočemu osebno dohodarino, na podlagi § 2., alinea 4. omenjenega zakona pravico zahtevati, da se jim naznanijo razlogi za odlok, izdan od oblasti. Ker pa na plačilnih nalogih ti razlogi niso navedeni, zato stranke brez tega pojasnila ne morejo podpreti svojega ugovora. Vsled tega stavijo podpisani vprašanje: „Ali je ekscelenca gospod minister voljan dobrohotno izvršujoč določila o davku za osebno dohodarino naročiti svojim davčnim uradom, da ugovarjajočim strankam na njih prošnjo v smislu zakona z dné 19. marca 1876, § 2., alinea 4. naznanijo vzroke in podatke, po katerih so posamezne točke dohodkov zvišali, oziroma posamezne točke o stroških znižali?" — Sedaj se poroča, da je finančni minister že vstregel gori označenim zahtevam. 3>opi$i prijateljev. Iz Celovca. (Ciril-Metodovi kresovi.) Malone ves božji dan je deževalo v pondeljek dné 4. t. m. in mislili smo, da ne bode mogoče napraviti nobenega kresa. Vendar je dež popoludne nekoliko odnehal in dasi je bilo vse premočeno, zažgali so vendar naši po vseh krajih obilo kresov, ki so jasno žareli v temno noč in naznanjali ne-prijateljem našim, da na zemlji koroški še živi slovenski rod, da ga „heilovei“ z vsemi svojimi zvijačami še niso spravili pod se. Goreli so kresovi po vsem slovenskem Koroškem. V podjunski dolini zažgali so posebno krasnega vrli Šte-benci, siva Peca jih je štela več, ravno tako drugi vrhovi. — Iz Št. Lenarta pri sedmih studencih nam poroča prijatelj, da so v tamošnji fari goreli 4 kresovi, 2 pod Kamnatim vrhom, 2 pa blizu Kor-piške Bistrice. V Št. Lenartu in na Ločilu so tudi streljali s topiči. V Št. Lenartu so imeli tudi slovesno službo božjo na čast sv. Cirilu in Metodu. Iz Reberce. (Neurje. — Požar.) V soboto dné 2. t. m., na večer okoli 8. in 1/2 9. ure, se je vlila ploha z bliskom in treskom čez Klanče. Vdarila je v stolp podružne cerkve sv. Tomaža, ki je bil s kamnatimi ploščami pokrit, in takoj je začel goreti, brez da bi bili ljudje to hitro zapazili. Šele ko so plošče jele razpokati, se je pokazal ogenj na zunaj. Stolp je do oboka nad zvonovi popolnoma pogorel, a obvarovani smo še večje škode, ker je cerkev popolnoma nepoškodovana. Za to se imamo pa zahvaliti hrabrosti in srčnosti nekega mladega tesarskega pomočnika iz Inceljne vasi in IWTir*66! Zalite vaj te po v® eli gostilnali 99 dveh mladih gospodarjev, ki so nevstrašeno, a previdno vzdignili vso žarečo železno ploščo v oboku nad zvonovi, vstopili v sredo ognjišča in tu za-branjevali, da padajoče goreče lesovje ni padalo na cerkveno steho. Ista je ostala čisto nepoškodovana. Ako bi se bila vnela, bi bila pogorela tudi cerkev in druge bližnje hiše. Ena tistih je bila že v veliki nevarnosti. Goreči ogorki so padali namreč v skedenj in na v gumnu ravno spravljeno seno, ki se je takoj vnelo. K sreči pride v tistem trenutku Mežnarjeva dekla z vodo ter plamen takoj pogasi in tako ogenj zaduši. Sploh so bili ljudje zelo pridni in delavni; celo noč so delali in tako ogenj vkrotili brez brizgalnic, samo z vodo, ki so jo ženske nosile, moški pa ž njo polivali. — Hudourje nam letos napravlja velike sitnosti, ker nas pri delu zadržuje, pote pa kvari in razoruje, tako da imamo sedaj na Reberci, na katero koli stran se obrnemo, samo grape, po katerih je celo peš slabo hoditi. Cele tedne bodemo potrebovali, da se le nekoliko popravi, in sedaj še časa ni. Žetev je pred durmi, in še s košnjo nismo končali, ker se pri nas pozneje začne kakor drugod. Iz Velikovca. (O mesijanski zadrugi.) Že cele štiri leta se prepirajo naši mestjani med seboj in to zaradi mesijanske zadruge (komune). Ova mesijanska zadruga obstoji že več stoletij in ima zelo veliko posestvo. Ves lepi gozd okrog mesta je lastnina mestjanske zadruge, deloma tudi s to zadrugo tesno zvezane mestjanske hiralnice (Bftrger-spital). Poleg tega ima mesijanska zadruga tudi mnogo polja in travnikov, ki ima vse v najem dana, potem je tudi lastnica mestne kosarne, občinske hiše, hranilnične in Rudolfijeve hiše ; dalje velikega mosta čez Dravo pod mestom in obeh cestnih mut v celovškem in grebinjskem predmestju, in ko-nečno tudi mestnega vodovoda. Kako veliko je to posestvo, postane prav jasno iz tega, ako omenim, da ima letni račun blizo 700 prilog. Zadružniki dobijo vsako petnajsto leto nekaj lesa, sosebno dobijo stavbinski les v slučaju kakega požara. Glavni namen ove zadruge pa je, da gmotno podpira mestno občino. Ravno ta mesijanska zadruga služila je našim mladim nemško-nacijonalcem kot glavno sredstvo pri dolgotrajnem rogoviljenju, katerega konečni vspeh je bil, da so nemško-nacijonalci občinske vajeti v roke dobili. Do 1. 1894. namreč je bilo zadružno premoženje združeno z občinskim premoženjem, pa vendar tako, da je zadružno premoženje oskrboval posebni odbor mestjanov. V spomladi omenjenega leta pa je deželni odbor kot vrhovna zadružna oblast zaukazal, da se mora zadružno premoženje ločiti od občinskega. Agrarična komisija c. kr. deželne vlade v Celovcu je ob enem izjavila, da ne gre zadrugo razrušiti in njeno premoženje med mestjane razdeliti. Nemški nacijo-nalci so zagnali velik krik, češ, da bodo, ako se zadružno premoženje od občinskega loči, se občinske priklade povišale. Ob enem so pa tudi na to delali, da bi se zadruga razdrla in njeno premoženje razdelilo. V ta namen so leta 1894. nemški nacijonalci po končanih občinskih volitvah, pri katerih so že skoraj polovico odborniških sedežev pridobili, vložili posebno prošnjo na tedanji liberalni deželni odbor, katera je pa bila odbita. Takratni mnogoletni mestni župan g. Cehner je bil ob enem tudi načelnik mestjanske zadruge. Mnogo se je trudil, in je s svojim oskrbovanjem zadruge toliko prihranil, daje mogel poplačati stare dolgove mestne občine. Ali nemško-nacijonalci tega niso priznali, ampak so g. Cehnerja vedno napadali, češ, da ima toliko „mastnih“ mest v svoji osebi zedinjenih. L. 1896. so pri deželnozborskih volitvah po celi deželi nemško-nacijonalci dosegli večino in tako tudi deželni odbor v svoje roke dobili. V jeseni lanskega leta so tudi tukajšnji nemški nacijonalci pri občinskih volitvah, ker nasprotne stranke ni bilo, popolnoma zmagali. Z mladeniško navdušenostjo so se hitro po nastopu občinske vlade lotili raznih podjetij, da bi svojo skrb za občinski blagor pokazali, podjetij, ki so jih večinoma že prejšnji župan g. Cehner in njegovi somišljeniki davno poprej sklenili, pa niso mogli jih izvesti, ker za to ni bilo denarja. Na to oviro so kmalu tudi zadeli naši nemški nacijonalci, ali vedeli so si pomagati, češ, mesijanska zadruga naj pomaga. Prva reč je bila ustanovljenje mestjanske šole v našem mestu, katero je deželni zbor na prošnjo naših nacijonalcev sklenil. Deželni odbor je zdaj zahteval, naj mestna občina izjavi, koliko hoče dati, za napravo ove šole. Na to je mestni občinski odbor zahteval, naj mesijanska zadruga za napravo nove mestjanske šole podari mestno kosamo, ki je njena lastnina. Tej zahtevi se je odločno zoperstavil zadružni načelnik g. Cehner in večina zadružnega odbora, ker je na tej hiši neka ustanova, tudi je na dve leti že oddan del hiše za meroizkušni urad (Aichamt) in ker sploh ova stara hiša ni sposobna za kako šolo. Na to so nemški nacijonalci tekali po mestu okrog in nabirali pri zadružnikih podpise za protiprošnjo na deželni odbor. Ob enem so se trudili tudi v tem smislu, da bi občinski odbor dobil vpliv v mesi- janski zadrugi tako namreč, da bi bil v njenem nadzorništvu zastopan s tremi člani. Deželni odbor je tedaj letos po Veliki noči poslal semkaj kot svoje odposlance ravnatelja deželnega knjigovodstva g. Obilčnika in deželnega tajnika g. dr. Miillerja celo stvar preiskat in „mir napravljat" v Velikovcu. Ker se je pa g. Cehner čedalje bolj prepričal, da pri sedanjemu nemško-nacijonalnemu deželnemu odboru ne najde več zaslombe, odložil je zadnje svoje „mastno“ mesto, namreč načelništvo mestjanske zadruge. Njegova „mastna“ mesta zdaj zasedajo: oba gg. Pinteriča; stari gospod je ravnatelj mestne hranilnice, mladi gospod kraljuje na rotovžu, načelnik mestjanske zadruge je pa zdaj njuni somišljenik gosp. Gindl. Vendar moram reči, da je slednji le na prošnjo zadružnikov ovo sovražno mesto prevzel. V Velikovcu je zdaj vse v najlepšem redu in „uber alien Wipfeln ist Ruh!“ Kako stvar z zadrugo zdaj stoji, se nič ne čuje kaj. Po mojih mislih so pa nacijonalci svoj namen tako že dosegli, ker so se iznebili njim nepo-voljnega g. Cehnerja. Ako pa vendar pride do razdelitve zadružnega premoženja, sosebno, ako bodo tudi naši slovenski okoliški kmetje, ki v mestno občino spadajo, tudi kaj posebno lepega gozda dobili, bom vam z veseljem precej poročal. Od sv. Mesta pri Švabeku. (Tat. — Lisjak.) Na večer sv. Rešnjega Telesa prodrl je tat v našo podružno romarsko cerkev na sv. Mesti. Izposodil si je tihotapec lestvico na bližnjem posestvu in nameraval skozi okno vlezti, a ker se mu ni posrečilo, vlomil je potem pri stranskih vratah in odprl darilne pušice. Pa trudil se je menda zaman, ker g. župnik so djali, da so bile pušice do malega — prazne. Doslej ni se še posrečilo hudo-delnika zasačiti, čeravno so bili koj drugo jutro orožniki hipoma na mestu. — Govori se po fari, da išče „Kmetski List" ali lisjak, kakor ga zovejo, tudi po Svabeku prenočišča in da bi bil baje v bližnji krčmi pri cerkvi došel v toplo gnjezdo. Tega sicer ne bi radi verjeli in tudi nismo še doslej imeli prilike, resnice do dobrega se prepričati. Ako bi pa vendarle vtegnila istina biti, potem jo srčno obžalujemo in vemo, da tam za katoliškega kmeta ni več prostora. Vse pa nas bode veselilo, ako se pokaže, da je govorica prazna. Moj Bog vendar, ako mi sami radi dovoljujemo nemškemu, mestnemu luteranu, da na nas, naš rod, našo sv. cerkev psuje in hujska, ter posebno naše duhovnike tako laž-njivo obrekuje, pa še take skurne psovke v lastne roke prijemamo in s svojim denarjem podpiramo, nas li potem zamore še kdo spoštovati? Nikakor; še „Lisjak“ sam mora se za hrbtom rogati prismodi, ki ima tako malo zrna pod klobukom in tako pičlo moškega ponosa v prsih, da si na njegovo povelje ponižno dà ukidati sam v svojo hišo. Iz Pliberka. (Nemške nagajivosti.) Čeravno pri nas, kakor je pred kratkem „Mir“ poročal, že celo ptiči slovenske pesmi žvrgole, imamo vendar še nekaj pristnih Germanov med seboj, kakor je pokazal torek 21. junija. Napravili so tukajšnji kolesarji svoj „Sonnemvendfeier“ v čast svojih poganskih bogov in so s svojim „hajlanjem“ na najlepši način zopet dokazali staro resnico, da človek brez vere živeti ne more, in če zapusti pravo, sv. katoliško vero, se pa vrne nazaj k staremu poganstvu in mesto da bi molil in častil pravega, živega Boga, pa moli po človeški pameti izmišljene malike. No, sčasom bode že še prišla pamet; kakor se mi je poročalo, udeležilo se je prejšnja leta veliko več ljudstva te novopoganske službe božje kakor letos. Morda pri marsikateremu že začenja malo svitati — upajmo! O „slavnosti“ sami je le malo poročati. Par od vseh vetrov sklicanih godcev je kratilo udeležencem dolg čas, nam mirnim slovenskim prebivalcem pa sladko spanje. Seveda se je pokazalo tudi pliberško pevsko društvo in celo govorili so; kako, nisem mogel zvedeti, kaj, pa itak vemo! Proti enajsti uri razlegala se je po čisto slovenski okolici še „krasna“ pesem: „Lieb’ Vaterland magst ruhig sein“ — kot pravo izzivanje za vse podjunske Slovence. Bilo je tudi par sodčkov „Freibira“ in po principu svojih pradedov. „ki so vedno še eno čašo izpili, popred da so šli“, pili in vpili so tudi naši „Urtevtoni“ pozno v noč, nekateri celo do ranega jutra. Čeravno tako hajlanje nima nobenega pomena v sebi, vendar je silno žalostno, da take neumnosti uganjajo na čisto slovenski zemlji, da jih počenjajo ljudje, ki živijo od Slovencev! Iz Prevalj. (Nevihta. — Nesrečna vožnja.— Umora v soseski.) Po noči od 22. do 28. t. m. je pri nas prav pošteno grmelo in bliskalo, da se je vaš poročevalec, gospod urednik, samega strahu prav globoko pod odejo skril. Treščilo je tudi, — ali kakor pravijo okoli „mastnega mesta1' „strejla je vrejzala11 — in sicer v strelovod župnijskega skednja, brez da bi kaj vžgala. Drugi dan nas je zeblo, — a ko to pišem, se je hvala Bogu nebo razvedrilo, v veliko veselje vsem, ki imajo sena zunaj. — Nesrečno se je vozil gospod okrožni zdravnik dr. Hohn v Guštanju dné 19. ju- nija, ko se je s svojo soprogo in z otroki vrnil iz Lješ. Na največjem klancu na enkrat zavora več ne drži in konji dirjajo navzdol. Pri tej grozni vožnji so padli vsi iz voza. Gospodu doktorju se ni ničesar pripetilo. Njegova soproga se je, hvala Bogu, samo nekoliko poškodovala na glavi, hčerka si je zganila roko, in sin, ki je nesrečno na vozu obvisel, se je v njegovem nevarnem položaju čudežno le malo po glavi pobil. Res sreča v nesreči! — Dva umora v komaj dveh tednih! Y Črni je zabodel mlad fant drugega, kakor ste morebiti že izvedeli. Umorjeni je bil znan pretepač in občina nima posebnega vzroka žalovati ob tej izgubi. — Tudi na Suhi se je zgodil dné 10. t. m. grozen zločin. Natančneje poročilo vam bo gotovo od tod došlo. Človek, ki je še le prišel iz kaznilnice, je zabodel mladega kmetskega fanta. Zakaj ? „Za,tou, je rekel morilec, „da bi bil spet preskrbljen". Žalostno! žalostno ! ! Kmet dela in se trudi, in ima komaj živeti, zato, da more vzdržavati take izmečke človeštva, kateri potem pridejo vun in mu umorijo sina, — „da bi bili zopet preskrbljeni". Polagoma bodo tudi drugi ljudje tako začeli misliti, in se bodo pustili „preskrbeti“ v kaznilnicah. Kam jadramo? v —j. Iz Št, Jakoba v Rožni dolini. (Raznoterosti.) Še ni dolgo, kar je poročal „Mir“ o nesreči, katera je zadela našega velespoštovanega gosp. nadučitelja, zdaj pa moramo naznaniti nesrečno smrt dveletne hčerke gorenjskega Kovača. Deklica je igrala poleg svoje matere ob potoku in je šla potem k svojemu očetu. Hitro jo je mati zgrešila, iskali so jo, a jo našli mrtvo v potoku. — Naše orgije je dal popraviti gosp. France Šuster. Izvrstno jih je uglasbil naš rojak in domačin gosp. Peter And er j aš, organist v Lipi nad Vrbo. Naredil in popravil je tudi hišne orgije, katere se odlikujejo po svojem mičnem in krepkem glasu. Zato priporočamo našega rojaka župnijskim predstoj-ništvom, ker on dela dobro in prav po ceni, in ni treba, da bi dajali delo tujim ljudem, kateri orgijam za drag denar več škodujejo kakor koristijo. — Pri nas se bo tudi ustanovilo pevsko društvo. Ker so pevci vsi zavedni Slovenci, se samo o sebi razume, da bo društvo slovensko. Pevci prav radi in pridno zahajajo k vajam. Čeravno so nekateri precej oddaljeni, jih nikdar ne ostraši ne dolga pot ne vreme. Bodite le vstrajni in edini in pomislite, da se brez truda ne dà doseči nobena dobra stvar. Pustite, da se razlegajo vaše pesmi po lepi Rožni dolini in pokažite vašim bratom, da so tudi slovenske pesmice lepe in da globokejše segajo v srce kakor tuje. K temu daj Bog dober vspeh! — V nedeljo dné 26. junija zjutraj ob 1/2d. uri pogorela je Bohinčeva hiša na Bistrici. Pogorelec je v velikih nadlogah, ker mora izrejati na svojem malem posestvu 14 otrok, vrh tega se ga je poprijela tudi bolezen. Sploh je ta vas od ognja mnogo obiskana. Iz Sv. Višarij. (Otvorjena božja pot.) Dné 19. majnika smo letos začeli prepevati na Vičarjih Marijino čast in jo bomo do 2. oktobra. Blizu 5000 romarjev je bilo do zdaj tukaj, marsikoga pa je gotovo zadržalo neugodno vreme. Dvakrat smo imeli precej veliko novega snega, dvakrat točo, sicer pa do malega vsak dan dež in oblačno podnebje. Še le od 19. junija, od nedelje sem, nas ogrevajo prijetni solnčni žarki in hodimo po suhem. Pa zdaj se je nadejati več lepih dnij. Želeti bi bilo, da bi med Slovenci ostala prisrčna ljubezen in trdno zaupanje v preblaženo Devico Marijo, da bi, kakor nekdaj, prav radi zahajali na Marijina božja pota, vkljubu posmehujočim se nevernežem. Ravno tu na meji med tremi glavnimi nàrodi, med Slovenci, Nemci in Lahi, si je zbrala Mati božja na visoki, prijazni gori svoje svetišče, v katerem je uslišala že neštevilne prošnje na čudovit način. Že skoz 538 let donijo mile Marijine pesmi v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, in iz vseh ust je slišati le prošnja: Marija pomagaj! Kedar pride pomlad in se po dolinah že prepevajo šmarnice, tedaj tudi na sv. Višarjih zapojó veselodoneče orgije in v sveti radosti zaigrajo solze v naših očeh, ko se po dolgi zimi prvokrat razlega pesem : Salve Regina. Marsikaterega obide neka čudna ginjenost, kedar stopi v Marijino svetišče. Slovenci, ki ste prvi med Marijinimi častilci, darujte Mariji na Višarjih 1 ali 2 dni, pridite gori iz vseh slovenskih pokrajin, da se bodo po Marijini priprošnji sedanji žalostni časi v boljše spremenili. Pa prinesite v srcu seboj Mariji v dar troje cvetlic: vijolico ponižnosti, lilijo čistosti in rudečo rožo božje ljubezni! Ona Vam trud bogato povrne! E. Glasovi nasprotnikov. Poslanec pete kurije na Koroškem, dr. Artur Lemiš, pred volile! v Celovcu. Znano je, da je bila peta kurija osnovana zaradi delavcev, a pri nas na Koroškem je bil pri zadnjih volitvah izvoljen mesto delavca — milijonar dr. Artur Lemiš. In Koroška odlikuje se še §11!^ r^Tarooajte in razširjajte „TWtir66! *-^|!|g v tem, da ta poslanec pripada nemško-nacijonalni stranki, edini izmed vseh 72 poslancev, ki jih voli ta razred. Prvikrat je stopil v Celovcu ta vele-petični gospod mej one, ki imajo volilno pravico v tej kuriji. Zanimivo je, če povemo slovenskim kmetom, katere tudi zastopa v državnem zboru, kaj je „storil“ zanje in za delavstvo tam gori v carskem Dunaju. „Kakor nisem prav ničesar obljuboval, predno sem bil voljen državnim poslancem, tako tudi res nisem ničesar storil za volilce tega razreda", to so glavne misli njegovega dolgega govora, ki ga je govoril okrog 500 broječi množici v Gromerjevi dvorani. Ker so delavci vedeli že poprej, zlasti socijalni demokratje, da imajo izvrstnega (!) zagovornika na Dunaju, zato so se zbrali ondi v prav obilnem številu poleg povabljenih nemško-nacijonal-nih uradnikov. Čitatelji „Mirovi“, ki pazljivo čitajo naša državnozborska poročila, itak vedó, kdo je predlagal kaj koristnega in kdo ne. Samo Lemiša najbrže nikjer ne bodo našli, zato ker v resnici ni nikdar odprl svojih ust, da bi bil zagovarjal in zastopal volilce, ki so ga poslali tja. Mi se hočemo le z onimi točkami njegovega govora pečati, katere je ta gospod zavil tako lepo po nemško-nacijonalnem kroju. Odpravo časniškega in koledarskega koleka ter odpravo mitnic je vlada ravno pred zaključenjem državnega zbora predložila poslanski zbornici, ker je, kakor pravi Lemiš, vedela, da pri obstoječih razmerah nikdar ne postanejo zakoni. Že petnajst let se zahteva ta odprava, a nikdar ni prišlo na misel vladi, da bi kaj takega izprožila. Gospod poslanec je to popolnoma prav povedal, ali pozabil je dostaviti , da je moral zasesti stol finančnega ministra še-le Čeh, da se domisli te zastarelosti. Poprej pred sedanjim finančnim ministrom dr. Kaizlom je opravljalo ta posel veliko število samih Nemcev, in vendar se nobeden njih ni spomnil te odprave. Pogodba z Ogersko bila je predmet dolgim njegovim izvajanjem. Krivična je ta važna zadeva tudi za nas Slovence, vendar se ne moremo strinjati z govornikom in njegovimi pristaši, ki hočejo pogajanja tako silno potrebne razdelitve za obe državni polovici začeti šele tedaj, ko se prekličejo jezikovne naredbe. Ljudstvo naj lahko še nadalje trpi in plačuje neznosna bremena, da se vstreže trmoglavim nemškim uradnikom na Češkem, ki se nočejo učiti češkega jezika, katerega v službi potrebujejo ? Dr. Lemišu tudi ni bilo prav, da je slovenski poslanec s Kranjskega, dr. Žitnik, omenjal povodom jezikovne razprave naših neznosnih razmer. Tako ga je raztogotilo „lažnjivo“ (!) besedičenje o nekem uradniku beljaškega okrajnega glavarstva, ki se je predrznil vreči iz svoje pisarne nekega Slovenca, ki ni hotel govoriti ž njim v nemškem jeziku. Tudi trditev, da sta na Koroškem samo dve čisto slovenski šoli ni istinita, temveč nahajajo se štiri čisto slovenske (Povejte vender kje?) in 84 pol slovenskih. Sploh pa javno proti temu pro-testuje, da bi se v Koroške razmere vtikali spodnještajerski in kranjski slovenski poslanci. Tu ima govoriti le oni, ki je tu izvoljen. Gospoda poslanca bi opozorili le na to, da kar je Nemcem dovoljeno, to smejo storiti tudi slovenski poslanci, posebno ker zasledujejo vedno le pravično stvar. Nato pride k praškim slavnostim, ki tako bodejo vse Nemce v oči. Ne gre mu v glavo, da je vlada zvesto čuvala te »panslaviste1* in ni nastopila proti ruskemu generalu, ki se je drznil tako „izzivajoče“ (?) govoriti v Pragi. Jezi se nad slovansko vzajemnostjo; posebno nad Poljaki. Tudi udeležnika, kije zastopal koroške Slovence in „Mir“, ni izpred očij izpustil. Samo ob sebi se razume, da je krepko udrihal tudi po dunajskem županu dr. Luegerju in krščanskih socijalistih, katerim velja parola: „Lieber feig, wie dumm“. (Kajši lokav, kakor neumen.) Nikakor se mu ne zdi umestno, da se je cesarju povodom njegove petdesetletnice poklonilo kakih 80.000 otrok ter imenuje to slavij e „budalost“. K sklepu svojega dolgega govora želi, naj bi letos, ko se obhaja cesarjeva slavnost, iz katere se je pa tudi malo pošalil, ker jo je imenoval „Jubilaumssuppe“, našlo na najvišjem mestu odmev, da je treba Nemcem dati to, kar se jim je zadnji čas odvzelo; naj bi vladar izprevidel, da z možem, kterega si je postavil na čelo svoje vlade, ni zmožen razvozlati vozla, zatorej naj izgine tudi Thun s pozorišča. — Toliko iz besedičenja dr. Lemiša. Takoj za njim se je oglasil k besedi socijal-demokrat Achatz, ki je seveda s socijaldemo-kratičnega stališča pobijal predgovornika, kar je napravilo na navzoče njegove pristaše dober utis, da so mu klicali „fej!“ Slednjič je predlagal resolucijo, v kateri se dr. Lemišu kot veleposestniku in kapitalistu izreka za njegovo delovanje v državnem zboru nezaupnica. Prisotni nemški-nacijonalci so bili vsled tega zelo poparjeni. Drugi so pa kar trumoma bežali iz dvorane. Pri glasovanju se je naštelo 70 glasov za zaupnico in 66 za nezaupnico. V resnici pa so seveda nemškonacijonalci šteli pri svojih preveč rok, in dejstvo je, da je doživel dr. Lemiš dné 27. junija tak poraz, kakoršnega se niti sam ni nadejal. *) = jPolItiént pregled. Avstro-Ogerska. V Galiciji so zaradi velikih nemirov proglasili nagli sod in obsedno stanje. To sicer na vnanje pomaga in nareja „mir“, bode li pa s tem pomagano tudi revnemu ljudstvu, ki največ trpi po židovskih pijavkah, je pa drugo vprašanje. — Ministerski predsednik se pogovarja z zastopniki čeških strank, da dožene vendar enkrat spravo na Češkem. Težko pa, da bi dosegel kaj vspeha, ker se nemški nacijonalci pod komando velike Židinje „Neue Freie Presse" nočejo razgo-varjati o spravi. Tem ljudem ni ležeče na mirnem in resnem delu za ljudstvo, saj živč le od hujskarije ! — Češki katoliški shod bode v Pragi od 22. do 26. avgusta. — Katoliški Tirolci priredili so dné 29. m. m. v Bolcanu velikansk shod, na katerem so ugovarjali drznim napadom Wolfovih pristašev na tridentskega škofa. Udeležencev je bilo do 25 tisoč. Špansko - amerikanska vojska se ima, če smemo verjeti poročilom listov, v kratkem odločiti. A ta poročila si zelo nasprotujejo. Amerikanci bahato poročajo o svojih „zmagah“, katere pa Španci zanikujejo. Le-ti se hrabro branijo močnejšega nasprotnika, ki z vso silo naskakuje mesto Santiago di Cuba. Dné 4. t. m. so se spoprijeli tudi na morju. Amerikanci pravijo, da so čisto uničili špansko brodovje, od druge strani pa so poročali, da se je španskemu poveljniku Cerveri posrečilo uiti nasprotniku. A to ni res; špansko brodovje je vse uničeno. M © v I é a r. Na Koroškem. (Duhovske zadeve.) Duhovne vaje za duhovnike bodo letos od 29. avg. do 2. sept. Vodil jih bode č. o. Avg. Rossler. — Prestavljeni so: è. g. Val. Li m p el, provizor v Kameringu, za kaplana vBožek; č. g. Fr. Tu tel, kaplan v Št. Vidu, za provizorja v Kamering; J. Messner, kaplan v Zgor. Beli, za kaplana v Volš-berg; M. Kes sl er, kaplan v Volšbergu, za kaplana v Št. Vid. — (Slovenska zmaga.) Dné 4. t. m. bila je v M e d g o r j a h občinska volitev, pri kateri so vkljubu najhujšemu pritisku od nasprotne strani v tretjem in drugem razredu sijajno zmagali Slovenci. Volitev je trajala od 9. ure zjutraj do pozne noči. Obširno poročilo nam je obljubljeno. — („Naša straža".) Ni davno od tega, kar smo poročali, da slovenski državni poslanci snujejo društvo, ki naj brani slovensko zemljo zoper tuje napade. Dné 6. t. m. so se zbrali gg. poslanci in nekaj zaupnih mož v Ljubljani in tam zasnovali društvo „Naša straža", ki ima namen, stati na braniku za gospodarski in kulturni napredek naroda, za ohranitev naše lepe domače zemlje. Namen društva je pravičen in blag, dal Bog, da najde društvo tudi dosti podpore pri rojakih, da ga more krepko izvrševati ! Več o važni zadevi prihodnjič. — (Neurje. — Nezgode.) Zadnji čas je vreme dokaj neugodno. Dežuje malone dan za dnevom, da ljudje ne morejo spravljati sena in žita. Po mnogih krajih so imeli tudi hude nalive, ki so napravili obilo škode. Marsikateri up, katerega so imeli kmetje še pred mesecem, ko je na polju vse tako lepo stalo, je splaval po deževnici. — V Štegni vasi blizu Gospesvete je pogorelo dné 2. julija šest poslopij. — Na Krčanjah in Pustrici ter po mnogih drugih krajih je toča uničila poljske pridelke. * Notar g. Kud. Bračko je prestavljen iz Pod-kloštra v Šmohor; na njegovo mesto pride g. notar M. Kreunz iz Žel. Kaplje. —Na c. kr. gimnaziji v Celovcu so vsprejemne skušnje za one učence, ki hočejo vstopiti v prvi razred, dné 15. in 16. julija in dné 16. septembra od 9. do 12. ure predpoldnem in od 3. do 6. ure popoludne. Oglasiti se je treba dan prej, dné 14. in 15. julija, oziroma dné 16. septembra. — V Pliberku je umrl g. A. Wippel, gozdar grofa Thurna. — Dné 3. t. m. je bila kolesarska dirka med Zgornjim in Spodnjim Dravbergom. Dirkalo je 22 kolesarjev. *) »Freie Stimmen" pišejo, da smo mi lagali (?!), ko smo zadnjič objavili, da je vjel dr. Lemiš pri glasovanju »zaupnico" s samo štirimi glasovi večine. Resnici na ljubo bodi povedano, da to še vedno trdimo, kajti naš poročevalec menda vendar takrat ni bil gluh, ko je dr. Krajnc razglasil izid glasovanja. Zakaj so pa zamolčale »Freie Stimmen" natančne številke dr. Lemiševe »zaupnice" ? Zato ker se sramujejo, kakor se je tudi sramoval predsedujoči dr. Krajnc, glasno naznaniti te številke. Ali mar ni bila istina, da mnogi socijalni demokratje niti vedeli niso, kje je večina? Istina je sicer, da so bili nemški nacijonalci v večini, a oditi so morali pred glasovanjem, ali pa niso glasovali za zaupnico dr. Lemišu, ker je predsednik našel samo 4 glasove večine. Zavijanje resnice je pač po ceni pri »Freie Stimmen". Uredništvo. Prvi je dospel na cilj J. Novak iz Celovca. — V Celovcu se je vstrelil narednik J. Stupica, 17. pešpolka. — Celovške ljudske šole so napravile ob sklepu šolskega leta lepe cesarske slavnosti. — Dr. Lemiš je prodajal svojo modrost dné 29. jun. v Guštanju in sicer guštanjskim „purgarjem“ ter nekaterim delavcem. Dné 17. t. m. bodo Ghon, Kiršner in Huber rogovilili v Košentavri. Slovenci pozor! Na Kranjskem. Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda bode dné 11. avgusta v Kibnici. — Zlato mašo je dné 5. t. m. praznoval č. g. stolni kanonik A. Žamejic v Ljubljani. — V Ljubljani je 850 kolesarjev. — Dné 12. septembra t. 1. preteče 100 let, da se je porodil v Spodnjih Kosezih, moravske župnije, slovenski pesnik Ivan Vesel Koseski. Zato napravijo dné 14. avgusta tam lepo slavnost, ki bo obsegala slovesno cerkveno opravilo, slavnostni govor in odkritje spominske plošče, vzidane v rodno hišo Koseskega. Po slavnosti bo banket in ljudska veselica. Slovenski rodoljubi in društva opozarjajo se že sedaj na to slavnost. Natanjčnejši vspored pozneje. — Podkorenom pri Kranjski gori so osnovali kmetijsko društvo. — Občni zbor kmetijske družbe je bil dné 7. t. m. Na Štajerskem. Po več krajih je neurje napravilo mnogo škode, zlasti po vinogradih. — Zlato mašo je pel dné 6. t. m. č. g. K. Gajšek, kanonik in župnik v Dobrni. — V Gradcu imeli bodo nove volitve za mestni zbor dné 13. in 27. sept. ter 5. okt. — V Gradcu vnela se je 27. junija shramba smodnika in drugega streljiva. V shrambi bili so isti čas trije delavci, od katerih sta se dva vsa opekla in nevarno ožgana rešila, tretji pa ni mogel zbežati ter ga je raztrgalo na kose. Na Primorskem. Veliko ndrodno slavnost so imeli dné 3. t. m. v Sežani. Udeležilo se je je nad 8000 ljudij od blizu in daleč. Čisti dohodek je namenjen „Ndrodnemu domu" v Trstu. — V Trstu je umrla žena znanega tiskarja in urednika gospa Kozina Gabršček, jako navdušena Slovenka. Pogreb je bil zelo veličasten. N. p. v m. ! — Novi „Šolski dom" v Gorici je že pod streho. Slovenske zastave, katere so razobesili na stavbi, so morali hitro zopet odstraniti, na ukaz pristojne oblasti. Državni poslanec dr. A. Gregorčič se je zoper to pritožil pri ministerskem predsedništvu. — V Kozani, okraj Gorica, so dobili novo pošto. — V Viš-njanu v Istri, v kateri občini so gospodarili La-honi, je hrvatska stranka zmagala v dveh razredih. — V Pazinu so Hrvatje zmagali v vseh treh razredih. Živio ! — Električno razsvetljavo vpeljejo v jeseni v Trstu. Sedaj že polagajo žice po ulicah. Po drugih deželah. V Ameriki, vŠt. Cloudu je dné 5. t. m. daroval novo sv. mašo Slovenec, č. g. Ivan Seliškar, stričnik tamošnjega slovenskega škofa dr. Trobeča. — V Krakovu so dné 26. jun. odkrili spomenik največjemu poljskemu pesniku. A. Micki j e viču. Udeležilo se je velikanske slavnosti mnogo slovanskih gostov, zlasti Čehov. iiSmi Vabilo. BglB — Podružnica sv. Cirila iu Metoda za Št. Štefan in okolico v Ziljski dolini bode imela v nedeljo dné 17. julija 1898, ob VaL uri popoludne, v gostilni pri Kajšlarju v Št. Pavlu ob Zilji svoj letni občni zbor s sledečim vsporedom: 1.) Pozdrav načelnikov. — 2.) Razni govori in nasveti. — 3.) Petje. — 4.) Volitev odbora. — 5.) Volitev zastopnika za glavno skupščino družbe sv. Cirila in Metoda. —- 6.) Vpisovanje novih udov in pobiranje letnih doneskov. — 7.) Prosta zabava. Vse zavedne Slovence in Slovenke, posebno pa gg. govornike prijazno vabi k obilni udeležbi načelništvo. Ustnica uredništva. V Spod. Dravherg: Krepki odgovor Voglarjevim neslanostim objavimo prihodnjič, ker v tej številki ni bilo več mogoče. Pozdravljeni! Podlistek »Spomini'na zlato Prago" in več dopisov smo morali danes izpustiti, ker nam primanjkuje prostora. Podpirajte družbo sy. Cirila in Metoda. Dražbe. (Kratice: vi. št. = vložna številka; d. oh. = davčna občina.) Sodišče Celovec. Dražba Krenovega posestva Simona Smoleja v Triblj ah je prenesena na dan 29. avgusta. (1857 gld.) Dné 25. avg. ob 11. uri, izba št. 85. Božičeva bajta Janeza Kanduta v Ragivesi, h. št. 9, vi. št. 119, d. ob. Gospa sveta. (770 gld.) Dné 27. avg. ob 11. uri, izba št. 85. Pirkerjeva kmetija Jan. Pradučnika v Vabči vasi, vi. št. 22, d. obč. Vabča vas pri Čanjčah. (5789 gld.) Dné 3. sept. ob 11. uri, izba št. 85., Weberlova kmetija J. Punčarta pod Križno goro, vi. št. 15, d. obč. Št. Martin. (10.016 gld.) Sodišče Pliberk. Dné 29. julija in 2. sept. kmetija Neže Močivnik p. d. Hanzman v Podkraju vi. št. 14. (1682 gld.) Loterijske srečke od 2. julija 1898. Line 76 71 46 29 87 Trst 27 25 18 16 34 Tržne cene v Celovcu dné 7. julija. na na Ime blaga birne hektolitre gld. | kr. gld. kr. pšenica — — 5 20 6 50 ječmen — — — — oves 3 23 4 4 hej da 5 26 6 87 turšiea (sirk) 3 91 4 89 pšeno (kaša) fižol repica (krompir) 7 80 9 75 — — — deteljno seme — — — — grah — — — — Sladko seno je po 1 gld. 70 kr. do 2 gld. — kr. kislo 1 gld. 20 kr. do 1 gld. 80 kr., slama po 1 gld. 40 kr. do 1 gld. 90 kr. meterski cent (100 kil). Frisen Špeh je po 72 kr. do 76 kr. kila, maslo in poter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr — Vprežne vole plačujejo mesarji po 115 do 145 gld. Naznanila. Oddajo se za poletne mesece tri lepe, nove sobe, z dvema kuhinjama, proti zmerni ceni na lepem kraju v Kotmarivasi (lastna pošta), 2 uri od Celovca oddaljeno. Yeé pové Matija Prosekar, posestnik v Kotmarivasi. Znano Jurijevo posestvo s krčmo in z vsemi potrebščinami vred je na prodaj. Več pove posestnica Eliza Miglarv Grebinju na Koroškem. Na prodaj je lepo posestvo na solnčnem kraju, ’/a ure oddaljeno od železnične postaje, ima 60 oralov sveta, 44 oralov gozda v vrednosti 4500 gld., 10 oralov travnika vse sladko, od 25 do 30 birnov posetve in veliko mladega sadnega drevja. Pohištvo je v dobrem stanu. Vse vkup se proda za 6500 gld. Več se izvé pri posestniku Juriju Bergmanu p. d. Ocvirku na Breznici, pošta Prevalje na Koroškem. Na prodaj je Butačevo posestvo na TračjI, v Tinjski fari, s 27 birnji posetve, s potrebno traveučino in goro. Več se poizve pri posestniku L. Lušin-u p. d. Butaču, pošta Tinje. :3c3&k$c±.$c$c$c„ Feliks Toman, kamnoseški mojster in podobar v Ljubljani, ReseJjeva cesta št. 26, prva slovenska tvrdka s stroji na par, ima bogato zalogo nagrobnih spomenikov, prevzame vsako stavbeno kamnoseško delo in se p. č. duhovščini priporoča za izdelovanje altarjev, podob, prižnie, obhajilnikov, krstnik kamnov itd. po najnižji ceni. Potrebne načrte izdeljuje brezplačno. VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO! [Jt*. teles», surove aU frrirqtetM>, sa vsakovrstne strofa, •osat» Uastrov&nJ 192 strani obsežni ceniki v slovenskem in nemške -.«C na zahtevanje takoj zastonj, ^ .16. BELLEB, DUNAJ Bmr *13 PUATEKSTRASSE M 49.^0 Preprodajalo! so ISÒejo. .X'"" Franc Sadnikar, trgovec z železjem v Celovcu (Burggasse štev. 7) priporoča po najnižjih cenah grobne križe, trpežno pozlačene, v raznih velikostih. Raznovrstno železo, kovane sinje za kola, podvozi, pnše za kola,žlajfe, cokije, sploh železo razne debelosti in širo-kosti za vsako potrebo. Lopate, krampe, motike, sekire, capine. Žage z najboljega jekla. Pile za žage, razna orodja za hišo in rokodelce. Kovanja za okna in vrata. Kovane in čevežnastc žeblje. Raznovrstna kuhinjska posoda z vlitega in kovanega železa. Strelovode(Blitzableiter) v ognju pozlačene. — Dalje priporočam vlite kotlje v raznih velikostih, železne peči in štcdilna ognjišča (Sparhcrde), decimalne vage itd. — K seči ali košnji in žetvi priporočam sloveče bistriške kose in srpe ter prave bergamaške kamne (osle) za brušenje taistih. JVa željo razpošiljam od kr ižev tudi cenike in obrise poštnine prosto vsakemu, kdor se zanje oglasi. H I T R A S I dobijo igri zn citre imenik in zastonj pri Neukirehner-ju, Gftrkau. Češko. Lepo posestvo v Dolini je na prodaj. Hiša je zidana z jednim nadstropjem, ima šest sob, jedno kuhinjo, troje kletij, prostoren skedenj, dva lepa sadna vrta, dobro vodo, šest oralov posetve, dva orala gozda in je jedno uro od Spoduj. Dravberga oddaljeno ter se prostovoljno prodà zaradi bolehnosti posestnika za 2300 gld. s polovico posetve. 500 gld. zamore na zemljišču ostati. Več o tej zadevi se izvé le pri posestniku Konradu Pernig-u v Libeličah pri Spodnj. Dravbergu na Koroškem. ; SKST1' Fozor! l \ Novi, Itili, dobri $glFI2T©If IKI \ „Družbe sv. Cirila in Metoda". ^ Z načelom, da kar se zalaga pod imenom dične -Ì naše družbe — mora biti najboljše kakovosti, da se / obdrži in ostane v trajni rabi, založil sem s privo-' Ijenjem slavnega vodstva nove, tlne svinčnike v f korist „Družbe sv. Cirila in Metoda”, izdelane od prve \ svetovne firme te stroke: L. C. Hardtmuth na Dunaju. ^ Da se udomačijo ti novi, edino dobri svinčniki C v vsaki narodni hiši, po pisarnah in šolah, in da se -€ moje dobro blago ne zamenja s kakimi slabimi iz-/ delki, izdanimi na ime družbe, zato zahtevajte, kupujte in v lastno korist rabite le svinčnike, ki imajo poleg družbinega imena utis-njeno tudi tovarniško znamko L. C. Hardtmuth. Moje blago je prima-blago. Le k prima-blagu pri-utisne firma L. C. Hardtmuth svojo znamko. Cena svinčnikom je po 1, 2, 3, 4 in 7 kr. kos; v dvanajstericah ceneje, prekupovalcem rabat. Zalaga in prodaja Ivan Bonač trgovina s papirjem in šolskimi potrebščinami V Ljubljani. Založnik priznano najlepših slovenskih razglednih dopisnic v korist „Družbe sv. Cirila in Metoda“ s podobo nje prvomestnika veleč. gosp. Tomo Zupana. Cena za kos 5 kr., 100 kosov 4 gld. Iranko. V v\^v V/1 V V",, j Lena za Malo posestvo v Ho d vesi pri Lib elicali (p. d. Burdev) ima 9 birnov posetve, lep travnik, za dom dovolj gozda ali lesa, vsega skupaj devet oralov (johov) zemljišča. Prodà se za 1200 gld. z vso hišno opravo; pol plače lahko na zemljišču ostane. Občina Libeliče. Kupci naj se oglasé pri Jakobu Straus-u na Bistrici pri K r a u t - u, pošta Št. Mihel pri Pliberku. Ilofkiira zmožnega slovenskega in nemškega UuuMlvCi} jezika, vsprejme v svojo trgovino takoj Peter Merlin, trgovec v Celovcu. Tovarna za kmotijske stroje. IéIh Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno Konrada Prosch-a, -iiiìiiiiiiiìiìiiiiiiììiihiìì v Celovcu, Allargasse štev. 19. nasproti c. kr. kmetijske družbe, kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice, (jepeljni in razni drugi za kmetijstvo potrebni stroji ter tudi taki vodovodi, ki sami vodo gonijo iz globoko ležečih studencev na zem-Ijišča, kterim vode primanjkuje. (Glej po- a dobo na levi strani.) Cenike pošilja zastonj. OOOODOOOOCOOOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOaOOOOOOODCGOOOg 0 ^7 Vozite se po„orožnem koIesu“I “ Q _ /\ nedosegljivo lahko tečejo in da se zato človek ne utrudi, je glavna prednost koles (biciklov) orožne tovarne Steyr. Največja tovarna te vrste na svetu! Zastopnik : C. A. Steininger, Gradec. MOCOCOOOCOOOQQQQOQOOOCOÙOOOOi ! Za poral>o sadja. Za pridelovanje vina. 1 Stiskalnice iooooooootooooocoi za sadni mošt ^ ^ — —l —— —-----------— — —^ *a grozdno vino ^ s stalno delujočim dvojnim tiskalom in uravnavo stiskanja „Herkules“. Jamčimo za naj-P višjo zmožnost, do 20 odstotkov višjo, kakor pri vseh drugih stiskalnicah. Sadni in grozdni mlini. Stroji za obiranje sadja. ^ Popolne naprave za pridelovanje mošta, stalne in za prevažanje. Stiskal-^ niče in mlini za pridelovanje sadnih sokov. Sušilnice za sadje in ze-p lenjad, lupilce in rezalnice, najnovejše samodejne patent-hrizgalnice za grozdje $ in rastline ,,Sypllonia“, izdelujejo in prodajajo z garancijo kot posebnost v naj- ............................... novejši, najbolj izvrstni in priznano najboljši sestavi PH. MAYFARTH & Comp. c. kr. izključlj. privilegirana tovarna poljedelskih strojev, livarna in plavž na par. Rimaj, II. Taborstrasse št. 76. Obdarovani z nad 390 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami, p Obširni ceniki in mnoga priznalna pisma se delijo zastonj. — Zastopniki in prekupci strojev se iščejo. ^ Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.