POLITIČEN LIST ZR SLOVENSKI NAHOD. ^
f	Uredništvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
f	(vbod čez dvorišče nad tiskarno).
I	Z urednikom je mogoče govoriti le od
|	10.—12. ure dopoldne,
j	Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma
!	se ne sprejemajo.
A	Uredniškega telefona Stev. 74.
___
V Lijubljatii, v sredo, 4. maja 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za cele leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.

Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. i.
i Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacij«. —
I n ■ e r a 11 se računalo enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 b, za trikrat
9 b, za več kol trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 b. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
Upravnlškega telefona Stev. 188.	A
Zadnji poizkusi.
Dunaj, 3. maja.
Mlečna kaša je Bicer tečna paša, a s iasom se je naveliča tudi najskromnejši člo vek in vsaj za premembo zaželi kislega ze-lja ter krompirja v oblicah, ako nima boljšega v kuhinji. Tako se godi tudi časnikarskim poročevalcem, ki imajo sedaj neprijetno nalogo, zasledovati nit spravnih pogajanj v temne kote meglenih klubovih tajnosti. In morda že mnogi čitutelj z visokega avojega stališča pomilovalno prezira poročila o skrivnostnih korakih političnih zdravnikov, ki se shajajo v posvete, kako bi ozdravili bolni parlament ali mu vsaj podaljšali življenje.
Pa tudi poslanci z leve in deane se ogib-ljejo zbornice, kakor da bi bila okužena z indijsko kugo.
Danes se je vrtil kolovrat le do pol 2. ure. Dobro uro so zapisnikarji čitali do bre in slabe rokopise za sejni zapisnik, ki je še edini izdelek parlamentarne delavnosti in državne tiskarne. Ko pa so prišla na vrsto glasovanja po imenih, se je dvakrat še zgla-silo nad 100 navzočih poslancev, tretjič pa samo še 89, in predsednik je bil primoran, da zapre mlin, ker kamen le prazen brenči.
Kaj sedaj? Tovprešanje je vsem naje-siku, pravega odgovora pa nihče ne da, ker eni ga ne vedo, drugi ga nočejo vedeti, tretji ne smejo. Vse stranke nsglaiajo, da hočejo mir in delo, pa nimajo poguma, da bi podpirale premirje. Kakor sem že včeraj pojasnil, hočejo nemške stranke vso odgovornost za ogrsko nagodbo prepustiti vladi in §14., zato nočejo premirja in dela. Vlada pa se boji, da za nagodbo ne dobi večine, zato ne podpira spravnih obravnav.
Prepričani smo, da bi Čehi takoj opu stili obstrukcijo, ko bi dobili vsaj časten izhod iz labirinta. Ravno tega pa nočejo do voliti nemške stranke, ker se jim ne godi nobena krivica. Zato vedno bolj prodira med poslanci misel, katero sem sprožil včeraj, naj bi namreč češki poslanci brezpogojno
LISTEK.
Interview s Skrydlovom.
Še preden je admiral Skrydlov ugledal prvega Japonca po svojem imenovanju, je že padel v roke neusmiljenim zasledovavcem. Dopisniki najrazličnejših časopisov so ga začeli oblegati, da ga „interviewajo".
Ko se je izvedelo, s katerim vlakom se pelje Skrydlov iz Seva3topolja v Peti ograd, so dopisniki porabili ugodno priložnost in se seveda vsi peljali tudi s tistim vlakom, češ tukaj ne more uiti. In res, ruski in inostran-ski listi so prinesli vse polno »interviewov" i admiralom Skrydlovom. Žurnalist, ki ni dobil pred oči admirala samega, se je izku-šal približati vsaj kakšnemu njegovemu mancu, da bi izvedel „tajne načrte admirala Skiydlova«. Zatrjuje se pa, da Skrydlov nikomur ni ničesar povedal, in služabniki javnega mnenja so si morali na žalost vse sami izmisliti.
Tu izgled!	i
ustavili obstrukcijo ter pripustili stvarne razprave v zbornici. Le na ta način je še mogoče priti iz zagate. »Slovanska zveza« bi se temu koraku čeških poslancev gotovo ne ustavljala, ker je le rezerva češke obstrukcije. Krava je bila tedaj ic hleva, ko je češki klub sklenil, da privoli volitev delegacije. Sicer ni prijetno priznati svojo zmoto, a vendar boljše in pametnejše, nego nadaljevati priznano zmoto. V*i|&4pi;£a pota in sredstva, ki jih je baje izumil vojni svet, utegnejo biti gola demonstracija brez vidnega učinka. Čas pa je, da se ukrene na levo ali desno, ker sedanja podoba zbornice mora že vsakemu presedati. Danes se go vori, da hočejo Poljaki predlagati, naj se prične razprava o premembi poslovnika. To so menda zadnji poljski poskusi, ki pa tudi ne obetajo Breče. Tako je, če pastir išče izgubljene ovce, kjer ve, da je ni.
Rusko-japonska vojska.
Japonci preko Jalu.
Pozornost sveta se obrača na ?no točko, kjer so Japonci prekoračili reko Jalu. Mnogo se piše o japonskih zmagah, ne pomisli se pa, da Rusi ob Jalu stoječega svojega vo jaštva niso imeli vsega zbranega na oni točki ampak, da so ondi bili ie nekateri ruski oddelki.
Da Rusi niso bolje zastražili Jalu, o tem so različna mnenja. Eno tsko mnenje prinašamo spodaj. Take praske so le začetnice velikih bojev, in zato niso odločilne za izid vojske, ki se bo odločila z vsa večjimi vojaškimi množicami in na obširnejih bojnih poljih. Japonci sanjajo o zmagi, predno so še videli pred seboj Kuropatkina .... Značilno je, da Rusi Japoncem uhoda v reko Jalu niti z minami zapreti niso poizkušali. Vsekakor pa je gotovo, da se Rusi iz Kiulienčenga niso pravočasno umaknili in tako so izgubili mnogo topov. Čakali so menda, da japonski pešci preko pontonskih mostov pridejo preko reke Iho, a japonski pešci do gradenia teh mostov niso čakal!, ampak so pregazili reko brodeč v vodi do pasu. S tem res junaškim naskokom so japonski
Dopisnik „Novega Vremena« se je pa- I Ijal seveda tudi z istim vlakom, kakor admiral Skrydlov, in ta pripoveduje o teh „in-terviewih" sledeče:
Bil sem v salonskem vozu admiralovem na postaji L ubani. Ko se vlak ustavi, pri nese sluga admiralu deset vizitnic. Bili so žurnalisti, ki so prosili za sprejem.
»Kaj naj storim ?« reče admiral. »Ljudje so rano vstali, daleč potovali. Ne kaže drugega, kakor da jih sprejmem. Pokliči jih!" ukaže slugi.
Skozi koridorček vagona so začeli prihajati novinarji v »gosji vrsti«. Admiral jim reče, naj sedejo.
»S čem vam morem postreči, gospodje?« vpraša admiral. »Jaz vem le eno : Čaka nas težko delo, naporno, a jaz zaupam v Boga."
»Ekscelenca«, začne neki žurnalist. „Ka-ko Vi sodite o poti baltiškega brodovja skozi S&verno morje in Bchringovo ožino v Tihi ocean ?«
Admiral se nasmeje.
»Jaz o tem prav nič ne sodim«, odvrne.
pešci ' prej odločili usodo Kiulienčenga, predno so Rusi mislili.
Celo londonski list »Morning Leader« pravi, da je popolnoma jasno, da Rusi kake odločilne bilke ob Jalu sploh nikdar niso hoteli imeti, ampak imajo svojo glavno obrambno črto daleč zadaj. Ruski oddelki ob Jalu so imeli le namen sovražnika kolikor mogoče dolgo časa zadrževati in se potem umakniti nazaj k glavni armadi/
Prehcd Japoncev pri Kiulienčengu kaže, da hočejo predvsem poluotok Liaotung, na katerem leži Port Artur, dobiti v svojo oblast.
Ze pred tedni smo poročali, da Japonoi predvsem to nameravajo. Ako se bode Rusom posrečilo izvabiti jih od tu ša dalje v Mandžurijo, je veliko vprašanje.
Rusi se umikajo sedaj proti Fensrveng-čengu, ki je od reke Jalu oddaljen 60 kilometrov. Tja so se I. 1894. umaknili tudi Kitajci, ko so 5. oktobra prišli Japonci čez Jalu, in tja jim je sledila prva japonska armada meseca novembra. Sedaj bodo Japonci menda hitreje prodirali za Rusi. Fengvang-čeng leži v globini neke doline in bo zelo izpostavljen ognju japonskih topov. Oilo čilna bitka se seve tudi tu ne bo bila.
Obojihino prodiranju J a~ 'p o n c e v smo dobili ee naslednje brzojavke :
Tokio, 3, maja. Ko so se Japonci predvčerajšnim zjutraj polastili višin med Kiulienčengom in Yošoko, streljali so Rusi drugič raz neki grič severnovzhodno od Kiulienčenga. Japonoi so prodirali po treb potih ter zasedli pokrajino med Antungom in Lui-šakarijem. Lesarska garda je obkolila Ruse od treh stranij ter po krutem boju ob 8. uri zvečer zasedla ruska pozicije. Japonci so zaplenili 20 topov s konji m strelivom vred ter vjeli 20 častnikov in mnogo vojakov. Rusi so se umaknili proti Fenghvangčengu.
London, 3. maja. (Kor. urad.) Japonsko poslaništvo je objavilo sledeče poročilo generala Kurckija z dne 1. t. m. popoludne. Našemu prodiranju se je sovražnik trdovratno ustavljal in povzročil, da smo izgubili še 300 mož. Sovražnik se je boril z velikim pogumom, d o k 1er n i s t a d ve t o pnišk i bate-riji izgubili vsega moštva in konje. Selena to je sovražnik razvil belo zastavo. Vjeti častniki pripovedujejo, da so general Kastalinski in poveljniki 12. pešpolka in lahkega topničarstva med ujetniki.
»O tem boste morali vprašati kakega specialista".
„Admiral*, reče nato dopisnik »Mati-nov", »jaz sem Vas prišel vprašat, kakšen bojni načrt imate«.
»Moj bojni načrt?« reče smehljajoč se admiral Francozu. »Glejte, to je moj bojni načrt!«
SkrydIov vzame čist papir in ga pokaže dopisniku.
»Na ta papir lahko zapišem besede: Z božjo pomočjo«.
V vagonu je postajalo toplo.
Dopisniki so sedeli na stolih, in eden je Bedel na divan k admiralu. Ta je bil z vsemi prijazen in vljuden, a o vojski ni povedal čisto nič.
Eden ga vpraša: »Kje bo Vaša rezidenca ?»
Admiral vzame vizitko, na kateri je bilo tiskano: »Vladivostok-Port Artur".
Nato je pa admiral povedal žurnali-stom sledečo zgodbico, ki se mu je primerila leta 1886., ko je poveljeval ladji „StreIokB.
Veliko častnikov je bilo ubitih in ranjenih. Mncgo Rusov, ki so pobegnili, se je povrnilo in se udalo. Skupno število ujetnikov je: 30 častnikov, 300 podčastnikov ter prostakov. Naše izgube bomo morali šele dognati. (!)
Dunaj, 3. maja. (Kor. urad.) Kakor naznanja japonsko poslaništvo na Dunaju, je general Kuroki o boju pri Kiulienčengu še sledeče poročal: Rusi so imeli v boju celo 3 pehotno divizijo, kakor tudi 22, in 24. polk 6. pehotne divizije, strelca in konjeniško brigado MišCenkovo, Boja se je udeležilo nadalje 40 ruskih topov in 8 strojnih pušk. Japonci pravijo, da so v boju izgubili 700 mož. Vzeli so Rusom 20 hitrostrelnih topov, veliko pušk in municije. Streljanje laponskih težkih topov je bilo zelo uspešno. Kakor je poročal neki vjeti ruski častnik, sta bila oba ruska poveljnika ranjena in znašajo ruske izgube nad 800 mož.
London, 3. moja. (Reuterjev urad.) Listi menijo, da so si priborili Japonci v nedeljo veliko zmsgo. Rusko poročilo, da se je general Sasulič že začetkoma hotel po kratkem boju umakniti, ni, kakor poročajo »Times«, verjetno, ker je bil v boju drugi ruski kor skoraj polnoštevilen in so se Rusi tako zmedeno umikali po boju, da so jim Japonci izmed 40 topov vzeli 20, in še konje ter municijo povrh. Vojaški kritik »Standarda« meni, da je posrečeni japonski frontni napad na močne ruske brambone okope ovrgel teorijo, ki so jo v južno afriški vojski zsgovarjali mnea;i vojaški strokovnjaki, da se modernih utrdb, katere se brani z modernim orožjem: topovi in z repetirkami, ne more napasti, marveč se jih mora vzeti le s tem, da jih sovražnik obide in pride za utrdbe.
London, 3. maja. (Reuterjev urad.) »Dai!y Mail« poroča: V C e n w an gče ngu, kjer se zbirajo pri reki Jalu poražene ruske čete, je šn poleg armade, ki prihaja od Jalu 1 0.000 mož pehote, 5000 kozakov in ena topničarska brigada. Kraj je zelo močno utrjen. V Tielinu, ki leži severno od Mukdena, imajo Rusi velike zaloge živeža V prihodnjih dneh se pričakuje novih bojev ob desnem bregu reke Jalu. Le je vsled nedestajanja konjenice tudi Japoncem (t.žkočeno vspešno zasledovanje umikajočih se ruskih čet, sledi vendar general Kuroki zalo urno ruskim četam. Čez reko Jalu so Japcnoi po nedeljskem boju zgradili mnogo pontonskih mostov, po katerih
»Med Rusi in Angleži ao bili takrat jako napeti odnošaji. Jaz sem prišel ravno v New York. Kar pride na ladjo mož, ki so mi pred-stavi kot sotrudnik lista »Polica Gazette". — »Mi moramo prinesti vsak dan intervievv s kako odlično osebo in njeno sliko«, mi je rekel. »Ali ne bi toroj Vi blagovolili dati mi svojo fotografijo in povedati, kako sodite o razmerju med Anglijo in Rusijo ?" — »Jaz Vam ne dam svoje slike«, odvrnem, »o od-nošajih med Anglijo in Rusijo Vam pa tudi nič ne morem povedati, ker nič ne vem.' - „Če je tako«, se odreže Atnerikanec, »potem pa natisnem v listu figuro kakršnega koli Don Carlosa in napišem, kar mi pride na misel.« Ni bilo drugačo, dal sem mu fotografijo.
Te povesti admirala Skrydlova p3 ni napiBal nobeden intervievvajočih žurnalistov. Poročali so pa, kaj sodi Skrjdlov o biv.3ih in bodočih vojskah in še marsikaj, česar on ni nikdar govoril.
In dopisniki so odšli zopot skozi koridor v „gosji vrsti".
hite nove j a p o n ■ k e čete, da pomnože prodirajoče japonske čete. Japonoi prodirajo v smeri proti L i a o t o n g u,
London, 3. maja. (Reuterjev urad.) »Morninurpost« poroča iz Š»nghaja: Ruske Žete iz Čangina. okolice in iz drugih v okrciju se nalujajočih ruskih garnizij so bile poslane na morsko obrežje, ker se pričakuje vsak čas, da se izkrcajo nove japonske čete.
Petrograd, 3. maja. (Reuterjev ur.) Ker se poroča, da na bojišču pomanjkuje topov, se bodo poslali na boiišče takoj vsi topovi, katere sa more pogrešati.
London, 3. maja. »Daily Express« poroča iz Tokia, da je štela japonska armada v boju pri Kiulienčengu 40.000 mož.
Berolin, 3. maja. Iz Petrograda se poroča: Akoravno trde zadnja poročila, da še vedno traja boj za visočino pri Kiulienčengu, je po mestu razširjena govor ca, da je padlo že 2000 Rusov. Molk generalnega štaba potrjuje verjetncBt te govorice.
London, 8 maja. (Reuterjev ur.) Neki ujeti ruski konjeniški Častnik se je izjavil, da je bil učinek japonskih topov strašan. Generala Lasulič in Kastalinski sta bila ra njena vsled granat. General Kuroki brzojavlja, da so cesarski princ, častniki in moštvo izborno razpoložen1. Japonske topničarke patro lirajo po reki .Jalu. Neki ruski podpolkovnik ceni ruske izgube na 8 0 0 0 (?) mož.
Berolin, 3. maja. (Reuterjev urad) »Tagblattu« se brzojavlja iz Petrograda: Tu kajšni višji vojaški krogi japonski zmagi ne pripisujejo velike važnosti, ker so Rusi ho teli le navidezno braniti glavni prehod Japoncev čez Jalu. Rusi se nekaj časa ne bodo resno upirali Japoncem.
London, 3 maja. Japonsko poslani štvo je razglasilo uradno poročilo generala Kurokija o nedeljski bitki. Japonci so zaple nili 20 brzostrelnih topov in veliko množico pušk in patronov. Japonoi priznavajo, da so sami izgubili 700 mož, torej je skoro gotovo resnično tudi poročilo o ruskih izgubah. Svoj uspeh pripisujejo Japonci svojim težkim topovom. Rusi so tako bežali proti Fenprhvanerčengu, da je nastal v njihovih vrstah velik nered. (?) Japonci sedaj kontrolirajo izliv reke Jalu in mandčursko obrežje reke.
Tokio, 3. maja. Ruski zemljemerci delajo s kitajskimi delavci ob reki L;ao, tri milje od Sinmintuna, vtrdbe. Tudi dve milji od Koupangtseja, kier je btalno rusko taborišče, so se Rusi pričeli vtrjevati.
London, 4 maja. General Kuroki javlja, da so v bojih preteklo nedeljo imeli Japonci 798 mrtvih in ranjenih.
Nov boj pri Genzanu.
London, 3. maja. Reuterjev urad. Ii Port Arturja ae poroča Standardu: Vnedeljo se je 3000 Rusov približalo Genzanu. Japonci so se z močnim oddelkom ustavili Rusom. Vršil ee je hud boj. Obe stranki sta imeli zdatne izgube. Japonci so s e k o -nečno umaknili v Genzan. D ?a višja ru3ka častnika sta bila ranjena v boju V Londonu se meni, da je to poročilo v zvezi z operacijo konjeništva generala Rennenkampa, ki je nameraval napasti japonsko armado na krilu.
Ruaki uspeh pred Port Arturjem — Več japonskih ladij potopljenih.
Petrograd, 3. maja. (Kor. urad.) Tukaj se govori, da so Rusi pred Port Arturjem v pretekli noči uničili osem branderjev in dve torpedovki, ki so hotele položiti podmorski podkop.
T i e n t s i n , 3. maja. (Kor. ur.) Rusi so danes popoldne dobili poročilo, da se devet japonskih trgovskih parnikov z naj' večjo hitrico in s polnim parom bliža vhodu p.rtarturskega pristanišča z namenom, zapreti vhod v pristanišče. Ruski topovi v trdnjavi so 1 e. d j e razstrelili, predno so mogle izvršiti svoj namen. Vhod v pristanišče je ša vedno prost.
Petrograd, 3. maja. Poročevalec ruskega brzojavnega urada je poročal danea iz Port Arturja: Ob 1. uri popoldne ae je zapazilo pet japonBkih torpedovk. Baterije in ladje »Giljak«, »Gremjači« in »Odvažny« so pričele streljati in so prisilile japonske tor-podovke, da so Be morale vrniti na široko morje. Nekoliko časa po tem smo opazili japonske ladje, ki so ae približale od juga. Na čelu je plul brander proti vhodu pristanišča. Ob 1. uri 20 minut se je brander VBled naših strelov potopil. Ob 1. uri 45 m. sta priplula zopet dva branderja, katera bo tudi potopile naše kroglje. Ob 2. uri 25 m. pripluli so štiri branderji, od katerih bo trije zadeli ob morski podkop. Dva branderja sta ■e takoj potopila, ostala dva sta se potopila vsled strelov naših baterij in vojnih ladij. Oklopnica »Askold« se je tudi udeležila boja. Ob 2. uri 40 minut smo opazili tri branderje; eden je zadel ob morski podkop, drugi se je potopil, ker je zadol ob skalo, in tretjega so potopilo naše kroglje. Admi-
ral Aleksejev se je s šefom in a člani gene ralnega štaba podal na ladjo »Odvažny«. Boj še traja.
Port Artur, 3. maj«. Oficielno se poroča : Ponoči je priplulo pred Poit Artur pet japonskih torpedovk, a streli iz ruskih trdnjav bo j: h prisilili, da so se umaknile. Skoro na to je priplulo deset japonskih branderjev, ki so deloma zadeli ob mino in se potopili, deloma so jih potopile kroglje iz ruskih topov. Tudi dve japonski torpedovki so potopile ruske kroglje. Ob 4. uri so Rusi prenehali streljati.
Petrograd, 4. maja. Ruska agen-tura poroča k včerajšnjemu boju: Rusi nimajo izgub, Japonci imajo okoli 30 mrtvih. Po pol 10. uri dopoldne se je približevalo laponsko brodovje. Prebivalstvo v Port Arturju je mirno in zasleduje nadaljni boj.
Berolin, 3, maja. »R. u. Beri. Ta gebl.« se porcča iz Petrograda, da v Port Arturju 2000 Kitajcev na vso moč dela po-pravljainico za ladje.
O prodiranju Japoncev in ruskem umikanju
pišejo Rusom prijazni 1'sti:
Ob reki Jalu so začeli grometi topovi. Ali zapomnimo si : to niso še veliki do godki, »mpak preludij bodočim velikim de godkom — v južni Mandžuriji. Di, v južni Mandžuriji. Tik ob reki Jalu bo bojev, ali ne odločilnih bojev
Pred kakimi 14. dnevi je bilo v Petrogradu pod predsedstvom carjevim veliko ve-jaško posvetovanje oziroma na vojno. — Na tem posvetovanju je bila taktika, določena svojedobno od generalnega štaba ruskega, nadomeščena s povsem novo taktiko, in to na osnovi vojnih načrtov japonBkih, ki so bili prišli Rusom v roke.
Rusi se bodo v resnici umikali ob r e k i J a I u ! Ali to umikanje bo proračunjeno taktično maskiranje z vi šega strategičnega gledišča. A tudi z japon ske strani bo sedanjim napadom ob reki Jalu večinoma namen — prikrivanju resničn h namenov! Rusi vedo dobro, da glavni cilj Japoncev je, da zopet z veliko silo udarijo na Port Artur, da bi v obližju izkrcali kakih 30-40 že pripravljenih transportov, in sicer deloma med Port Arturjem in Niučvangom na zapadnem obrežju poluotoka L'aotung, bržkone v zalivu Sociely pri Kinčau u, deloma pa na vzhodni obali tega poluotoka med Daljnim in Tičvang ho, eventuvelno pri Takušvanu. Saj je znano, da so Japonci že s torpedinijerami sondirali obalno zemljiške za izkrcavanje pri P/čevu in Takušvanu ob ustju reke Jalu, torej v neposredni bližini ruske utrdbe Antung na desni strani reke Jalu ali preko pnta v Vidžu v Koreji.
Fakt je ta, da so Rusi pogodili ves japonski načrt in so temu primerno ukrenili vse strategično odredbe, ki jih imperativno zahteva situacija na bojišču. V tem je tudi pojasnilo za dejstvo, da se Rusi ne bodo preveč angažirali ob reki Jalu, ker ne mislijo omogočiti načrte Japoncev glede na Port Artur.
Neštevilni izgledi iz ruskih vojen, zabeleženi v zgodovini Rusije, potrjajo tudi danes naše mnenje in prepričanje, da je seda njim bojem le namen maskiranje — to je: Ruai hočejo zvabiti Japonce čim dalje od njihove (japonske) operacijske baze. V Mandžuriji pa bodo vršili svoj krvavi posel kozaški oolki.
Te dni bo gotovo mnogo krika v japo-nofilskem taboru. Vsaka praska bo velikanska bitka, vsak strel velikanski uspeh Japoncev. Na to treba biti pripravljeni. Čita-telji pa naj izvole pazno prečitati vsikdar resna in resnicoljubna poročila ruska o dosedanjih bojih ob reki Jalu, m ne izbegne jim fakt, da si še nikjer niso stale naaproti veče vojne mase. Na ru^ki strani so bili — v dosedanjih spopadih angažirani le mali oddelki— in bo se previdno in v redu umikali (ako je bila premoč na japon. strani) v utrdbe za bojno črto.
Neki nemški list izreka tole sodbo: „V glavnem se dobiva vtis, kakor da se Rusi ne bodo preveč upirali ob reki Jalu in da hočejo Japonce zavesti v razvijanje čet v Mandžuriji. Kajti poraz japonsko vojske, ki bo imela za hrbtom veliko reko, bo vpričo izborne ruske kavalerije pomenjal nje (japonske vojske) popolno pogubo.
Da, počakati treba, da se boj prenese na tla, kjer bo mogla sodelovati ruska kavalerija.
Neki drug liat piše:
Rusi nimajo za uspešno obrambo ob reki Jalu dovoli vojnih čet in tudi teren ondi ni ugoden. Rusi so dopustili po malih bojih, da so Japonoi prekoračili'reko. Napadli bodo Japonce s premočjo takrat, ko bodo imeli Japonci reko za hrbtom. Zato Be boreč umikajo proti Mukdenu, izogibajo se pa odločilne bitke. Japonce pa izvabljajo vedno bolj v notranjo Mandžurijo, kjer imajo Rusi vedno več, Japonci pa vedno manj vojnih pripomoJkov. Ker znaša daljava med An-
tungom in Mukdenom 200 kilometrov, bodo ti boji, povzročeni po ruski taktiki, trajali najmanj še 3 tedne. V tem času se pa ruska armada preko Harbina pomnoži najmanj za 80 000 moi. Japonoi ne bodo mogli svoje armada tako pomnožiti, ker bodo vedno bolj oddaljeni od svoje domovine. Čim dalje bodo hoteli prodirati Japonci, tembolj bodo oslabili svoje moči, ker bodo morali puščati po raznih mestih in krajih svoje gar-niziie, medtem, ko bodo ruske garnizije iz po RuBih zapuščenih mest pomnožile umikajočo se rusko armado. Ker morajo prodirajoči Japonci imeti pri sebi tudi topništvo in konjeništvo, bode njihovo stališče vedno težje v gorah, ki nimajo nič potov, kolikor bolj se b^do oddaljili od svoje prvetne operacijske podstave, medtem, ko bode stališče za Ruse vedno ugodnejše, ker se bodo bližali Bvoji operacijski podstavi v Mukdenu. Tudi glede provijantiranja bodo Japonci vedno na slabšem.
Položaj v Mandžuriji.
London, 3. maja. (Reuterjev urad.) Poroča Be iz Mukdena, da je situacija za Ruse v Mandžuriji kritična. Mandžu uradniki javno hujskajo in vnemajo prebivalstvo, da naj vprizori Bplošno vstajo proti Rusom. (?)
Zopet izdajstvo ?
Pariz, 3. maja. (Reut. urad.) Kakor se poroča iz Petrograda, so v Varšavi zopet zaprli višjega ruskega častnika, ker se sumi, da je prodal Japoncem ruski mobilizacijski načrt.
Japonski general Kuroki
ie 62 let star in starejši, kakor admiral Togo. Član je stare japonske vojaške rodovine, katere člani so se vedno že v najnežnejsi mla dosti vzgojevali v vojaškem stanu. V ja-ponsko-feitajBki vojaki je Kuroki vodil doma mobilizacijo, ko jo bila pa ta dovršena, je pohitel takoi na bojišče in se udeležil tudi napada na Vei hai vei.
Ruski operacijski načrt
Berolin, 3. maja. O operativnem načrtu generala Kuropatkina poroča »Berli-ner Tagblatt« : Dasiravno se zdi, kakor da bi general Kuropatkin nič no deloval, vendar deluje z vso odločnostjo od prvega dne svojega poveljstva ter skuša svojo armado ne le kvalitativno napraviti sposobno za boj, ampak jo tudi kolikor mogoče zbrati, da bo tudi po številu kos sovražniku. Kuropatkin je precej v začetku spoznal, da Japoncev ne bo mogel zavirati ob reki Jalu. Z»to je sklenil, počakati jih v Mandžuriji in zbrati svojo raztreseno armado, kar se mu je tudi s po meč o železnic posrečilo.
320 000 Japoncev na bojišču?
London, 3. maja. »D»ily Express« poroča iz Tokia, da je japonsko vojno vr hovno vodstvo svoj prvrtai načrt, ki je bil izdan Rusom, pri seji 24. aorila popolnoma izpremenilo. Trdi sa, da odpošlje Jaoonska na bojišče štiri armade, broječe 320.000 mož.
f Anfonfn Dvorak.
Dne 1. maja je zatisnil v Pragi oči eden največjih glasbenikov sveta, mož, ki se je povzdignil z lastno močjo do največje slave io ki j3 pnnoa svoiega naroda. Voditelj praškega konservatorija A n t o n i n Dvorak, Katerega skladbe so z iane tudi Slovencem, je umri po kratkem bolehanju nenadoma.
Njegavo življenje je zanimivo. Oče mu je bil meiar in je tudi sina odloč i za mesarsko rckodeletvo. A mladi Dve rak je ka zal nepremagljivo veselje do glasbe. Oče jo bil pameten in ni silil sina k rokodelstvu : Vzel je svetu enega mesarja, da mu podari enega velikega glasbenika.
Kot šestnajstleten deček šel Dvofak na orgljarsko šolo v Prago. Ž vel je jako ubožno in si z maihnimi nagradami kot violinist služil kruh. B^lje ee mu je godilo, ko je vstopil v orkester češkega gledališča. Že v tej dobi je skladal, a partirure je razdajal. ali, čet mu niso bile všeč, sežigal.
L. 1873. je postal organist pri sv. Voj-tehu. V tej dobi ae je zbudila v njem velika akladateljska delavnost. Pisal je parti ture brez cilja, saj ni vedel, ali jih bo kdaj kdo igral. A skromnemu organistu se jo nenadoma odprla pot v življenje. Ko je bila razpisana na Dunaju ustanova za sklada telje, je poslal nekaj svojih partitur v oceno. Dobil jih je v roko veliki Brahms, ki jo spoznal odlični talent Dvchuov. Ko s j pa nekaj časa pozneje izšli njegovi »Slovanski plesi«, je bila njegova slava že osigurana Hitro se je razprodalo na tisoče izvodov, tako da je bil za založnika tudi matericlni uspeh ua-oden.
Dvorak je nastopil svojo pot po Evropi. Največje zmagoslavje je slavila njegova glasba na Angleškem. Odtod sa je vrnil na kontinent kot glasbonik svetovne slave. Nemčija in Rusija ata se klanjali češkemu skladatelju. DvefrVi je donegel visoka odlikovanja. Vseučilišče v C.ambridgu ga je
imenovalo za častnega doktorja, oesar ga je imenoval za člana gosposke zbornice.
Ni pa pocabil domovine. Vrnil se je v Prago, k<er j a prevzel vodstvo konservatorija 1. 1902.
ba pred tednom so ga videli na ulici. Nekaj dni je bolehal, a ni dolgo ležal, ker mu je bilo zopet bolje. Dne 1 maja opoldne ie sedel k obedu in s slastjo pojedel juho. Nato nenadoma prebledi. „Ni mi dobro", je rekel, in soproga ga je peljala k postelji. Ko je legel, je bledel vedno bolj, roke ia noge so mu odpovedale — bil je mrtev. Bilo je ravno 12 opoldne. Smrtni boj je trajal komaj tri minute.
Truplo so balzamirali in bo pokopano šele jutri, v četrtek. Oglasilo se je že brzojavno mnogo odličnih glasbenikov iz inozemstva, da se udeleže pogreba.
Takoj, ko be je raznesla vest o njegovi smrti, so mu začeli češki glasbeniki staviti ie prvi spomenik: Odbor »Češke jednota pro orchestra^ni hudbu« je imel sejo, v kateri je sklenil, da se takoj ustanovi »Fond dr. Antonina Dvof&ka«, ki bodi
namenjen za razvoj češke orkestralne glasbe.
#
a #
Dela Dvo rakova so mnogoštevilna. Dvcfak je mojster v s i m 1 o n i j i. Naslanjajoč se na Beethovnove oblike je simfonijo poglobil, uvedel v njo večjo mnogovrstnost in izraznost. A tudi slovanske motive je z veliko spretnostjo porabil v svojih skladbah. Simfonijam se približujejo njegove suite, aerenade ter ouverture. Njegovi »Slovanski plesi«, »Slovanske rapsodije« so sploSno znane, kakor se prištevajo njegova komorna dela, koncerti za klavir, gosli, violinčelo najboljšim skladbam te vrste. Velik pa je Dve rak tudi vkoralu in pesmi, mojster prve vrste v oratoriju, kjer dosega Hiiidla, Mendelssohna, kakor Mozarta v „r< cjaiemu". Bogato vrsto njegovih skladb završujejo pa opere, katerih je zložil devet.
Malo dni pred amrtjo je še korigiral del najnovejše svoje opere » A r m i d a «.
Umrl je mož, ki je slovansko glasbo proslavil po celem svetu. Bodi mu časten spomin v slovanskem avetu!
Parlamentarne vesti.
Praga, 4. maja. »Politik« pravi, da je predsednik državnega sbora, grof Vetter, naznanil češkim radikalcem, da njihovega pradloga o obtožbi minist. predsednika ne smatra za "loženega, ker bi moral imeti 40 podpisov. Češki radikalci kljub temu zahtevajo, da danes vpraša predsednik zbornico o podpiranju predloga.
Dunaj, 4. maja. Grof Albert A p p o n y i se je pripeljal na Dunaj in je konferiral včeraj z dr. P a c a k o m. V parlamentarnih krogih ao mnenja, da sta ae ta dva voditelja razgovarjala o stališču ogrske in avstrijske opozicije napram nagodbi in o vprašanju, ako je § 14 pri nagodbi sploh dopustno uporabiti. Pacak pa izjavlja, da pogovor ni bil političen in da ae je vršil ob navzočnosti grofa Vetterja.
Dunaj, 4. maja. Obravnave Lahov in Nemcev so sedaj še popolnoma privatnega značaja. Poslanec Malfatti jo dejal, da bi Lahom bolj ugajala trgovska visoka šola v Trstu, kateri bi se sčasoma pridružile ju-ridična in filozofiSna fakulteta, kakor ustanovitev fakultete, o kateri se ne ve, koliko bi praktično koristila. Nemci bo izjavili, da se o tem ložje razgovarjajo, kakor pa o kaki laški visoki šoli na Tirolskem.
Dunaj, 4. maja. Korber je včeraj konferiral z raznimi odločujočimi poslanci. Mladočeški klub in »Slovanska zveza« sta imela včeraj skupno sejo.
Dunaj, 4. maja. Mladočehi so sklenili, da interpelacij in predlogov čeških agrarcev in socialcev nič več ne podpišejo. To je odgovor Miadočehov na shod radikal-cev v Pragi.
Češke radikalne stranke združene.
Praga, 3. maja. Češki radikalni pra-vaši, češki narodni socialci in radikalni naprednjaki so sklenili, da izvolijo skupen iz-vrševalni odbor, ki bi določal o vseh političnih in narodnih korakih v boju proti sedanji ustavi za ustvarjenje samostojne češke države.
Dne 2. maja so te tri stranke imele v Pragi skupen Bhod, kjer se je ustvarjenje »združene češke opozicije« navdušeno pozdravljalo.
Navzočih je bilo 1000 oseb.
Klof^č je govoril in označil cilj združenja : uničenje Miadočehov, ustanovitev radikalno državnopravnega češkega dnevnika in združenje vseh z dosedanjo češko politiko nezadovoljnih elementov.
Iz Dunaja so brzojavili poslanci Baxa, Choc in Fresi, da se pridružijo združenju. Dr. H»jm je dejal, da se ti poslanci mude na Dunaju, da izposlujejo obtožnico proti Korberju, radi njegovega vtikanja v praške demonstracije. Razni govorniki so zabavljali Mladočehom, da so pripustili volitve v delegacijo ter povdarjali, da so češki radikalci pripravljeni zvezati se celo z vragom, samo
da preprečijo spremembo poslovnika v dri. zboru. Dr. Križ, Sokol, dr. Hajm so Mlado-čehe proglašali za narodne izdajice, povdar-jali so, da je treba razbiti centralni parlament, vreči decembersko ustavo in ustanoviti samostojno češko državo, če tudi teče kri. V tem smislu je bila sprejeta resolucija. Ta shod spominja na svoječaBni mladočeški shod proti Staročehom. Tako kot so tedaj Mladočehi ropotali proti Staročehom, tako ropotajo sedaj drugi proti njim.
Nezadovoljnost med Buri.
Zadnje dni došla poročila iz Transvala o aretovanju članov revolucionarnega gibanja potrjuje dejst7o, da vre med od An gležev podvrženim ljudstvom, ki očitno ksže svojo nezadovoljnost. Ze za časa potovanja Chamberlaina po novi angleški pokrajini je moral tedanji kolonialni minister priznati, da ni bil nič kaj prijazno vsprejet. Od tedaj pa se je položaj še spremenil. Buri namreč zelo tožijo, da so Angleži prelomili Bvojo dano besedo. General Botha se je že često pritožil, ker je angleška vlada obljubila za časa kronanja kralja Edvarda vsem Afrikan-cem amnestijo, toda je ni podelila. S Trans-valom in oranjskimi državami ravnajo Angleži še vedno kot z ravnokar osvojenima pokrajinama. Se pred kratkim so Angleži zaktevali za vse belokožce jednake pravice, sedaj pa so vzeli vsem Neangležem volilno pravico. Tudi „kitajsko vprašanje" zelo vznemirja prebivalstvo. Posestniki rudnikov so namreč pričeli najemati Kitajce za rudarje, ker so ti najcenejši. Proti temu pa se odločno upira ostalo prebivalstvo.
Sultan bo zapustil Carigrad?
Budimpešta, 3 maja. »Budapesti Ilirlap« poroča iz Carigrada, da namerava sultan tajno zapustiti Čari grad in preglasiti Bruso v Mali Aziji za prestolno mesto. V Brusi so v ta namen že zgradili velikanske palače; tudi drago ceno pohištvo in druge dragocenosti so bile tajno poslane v Bruso. To vest bodo skoro gotovo kmalu dementiraii.
Priloga 1Q1. štev. »Slovenca" dn6 2. maja 1904.
Občinske volitve na Francoskem.
Pariz, 3 maja. Vladni listi upajo, da si pn ožjih volitvah vladna stranka priberi večino v paiiskem občinskem zastopu. V panšisih predkrajih so republikanske stranke dtsegle nekaj uspeha. Priborile so si zopet Asuieres. V Neullyju sj utcijonalci premagali dosedanjo progresistiško večino. Tudi v Fontaiiibieau so zmagali nacijonalci vladno stranke. V Versaille je pregres stiška večina. Saint Germain, Saint Cloud, Chaion, Mont-moneny in Marlye le Roi 00 volili radikalne ministerijelce. V Marly le Roi je izvoljen Sardon. Skupno je v nedeljo od 360 glavnih krajev volil 201 kraj minislenjelne republikance.
Socialni kongresi.
Koiuem oktobra so bode vršil v Mo-gunciji splošni nemški kongres v zadevi stanovanj. Od 13. do 20. oktobra bode pa zberovalo društvo za socialno relormo v Frankobrodu.
Prusko nasilstvo proti Poljakom.
Pruska vlada namerava predložiti pruski državni zbornici postavo, ki bode določila, da so sme v Prusiji pri javnih politiških shodih rabiti le nemški jezik.
h brzojavk.
Trst, 3. maja. Švedski kralj pride v soboto iz Pulja inkognito v Trst.
Berolin, 3. majt. Nemčija namerava poslati v južno Afiiko še 1500 mož.
Belgrad, 3. maia Vzklicno sodišče je potrdilo obsodbo s idišča I. iaštance, k< je obsodilo Petronijeviča na dvo leti ječe, iz gubo časti za eno leto in mu naložilo, da povrne 46 000 frankov.
B u k a r e š t , 2. maja. Zbornica je sprejela predlogo ministra Sturdza soglasno in dovolila 280000 frankov za nakup hitro-strelnih topov.
Carigrad, 2, maja Zdravstveno stanje bivšega su'tana Murata se je znatno zboljšalo.
v
Štajerske novice.
š Nemškutarske korifeje Od Sv.
Petra v Gornji Radgoni se nam peroča: Da se ctmo pozabljenoati, priobčimo sledečo ko mično-tragično epizodo iz življenja tukajšnjih nemškutarjev: Ker si je Simon E r -s c h o n j a k , nadučitelj pri Sv. Petru, pri dobil za ponemčevanje ozir. za poneumnje višnje slovenske dece velikanske zasluge, zato je dobil naslov ravnatelja. Njegovi stanovski tovariši so mu pr redili banket, na katerom seveda ni manjkalo znanega Orehovč&na B r a č k a , ki je kot načelnik okr. zastopa (izvoljen lani z 1. glasom večino) tudi napil novemu direktorju ter sklonil svoj spake-drani nemški govor z besedami: » D e s-wegen beantrage ich, dass
der Herr Direktor nochlange lebt und die d e u t s c h e K u 11 u r verbreitetl« »Hoch« in »Heil« je za donelo, zabava je postala živahnejša, vmes pa se je tudi čul zaporedoma pomilovalni: »hm, hm ...« Ubogi nemškutarji, ki imajo takšne korifeje!
š Volitve v okrajni aastop celjski. Preteklo soboto dne 30. t. m. je zaupni shod za postavljanje kandidatov za veliko posestvo. Povabljeni so bili vsi narodni veliki posestniki ter je bila udeležba izredno velika. Vrli kmetski posestniki so skoraj do zadnjega prišli. Veliko splošno zadovoljstvo vzbudilo je poročilo o uspehih, katere je dosegla na rodna stranka pri reklamacijah. Osem velikih posestnikov sta zelo umetno ustvarila grof Attems in dr. Jabornegg iz hišnih posestnikov. Toliko bi jih Nemci bili potrebovali, da bi jim bila zmaga zagotovljena. Reklamacija pa je šestero teh brcnila iz te skupine, v katero ne spadajo. Pa ne samo teh šest je bilo izbrisanih iz imenika velikih posestnikov, ampak še šestero drugih, skupaj dvanajst. Tako se je število nemških veleposestnikov močno skrčilo. Temu nasproti so pa prišli trije slovenski volilci, pravi vele posestniki v imenik. Nasledek tega je, da imajo slovenski veleposestniki večino.
š Baron Morsejr je obolel na vnetji reber.
b V Muro padel. Iz Ljubnega na Gorenje btajerskem se poroča: 30. aprila je hotel 24letni rudar Alojzij Farznik iz Polul pri Celju na železniškem mostu pri Juden burgu prekoračiti Muro, toda kar naenkrat mu je spodrsnilo in ponesrečenec je zginil v valovih
š Pisatelj Roflseger je praznoval v
nedeljo svojo srebrno poroko.
š Nova okrajna glavarja na Štajerskem Iz Dunaja poročajo: Namest niški tajnik Alojzij pl. Kriehuber in ministrski podtajnik v ministrstvu za no tranje zadeve Rudolf grof Meran sta imenovana za okrajna glavarja na štajerskem.
Dnevne novice.
V L,ubij sni, 4. maja Pri obiinskih volitvah v Mokro nogu je sijajno zmagala katoliško - narodna stranka. Vsa divja agitacija davčnega adjunkta Vencajza ni pomagala liberalcem.
Umetniika galerija v Ljubljani. Piše se nam: Članki, ki jih je prinašal pretekli teden ljubljanski uradni list pod naslovom „Kunstgailerie in Laibach« so spravili na površje vprašanje, o katerem Be je že precej pisalo in govorilo. Poleg predlogov, ki so bili stavljeni že od druzih strani, stavil jih je dotični avtor še nekaj novih in sicer čisto konkretnih, tako n. pr. kje naj bi se namestila umetniška zbirka. Predno pa govorimo o prostoru, treba je, da smo osi gurani za stvari, katere bi razstavili; če ni mamo slik, nam tudi lokala, kjer bi jih raz obesili, ni treba. Zadeva je gotovo važna, saj do sedaj ni pri nas razen umetnin po cerkvah, ničesar, kar bi bilo dostopno javnosti. Ker pa ima prava umetnost tudi etični po men, radi tega bi bil vsak izobraženec iz srca vesel, če bi moglo tuii široko občinstvo, priprosto ljudstvo uživati upodabljajočo umetnost, ki je doslej na razpolago le ne katerim priviligiranoem. Dolžnost javnih faktorjev je brezdvoma, da v tem oziru nekaj store, zlasti če se d& doseči kak uspeh brez posebnih stroškov. Pred vsem zahtevamo od države, ker dežela ima itak deficit v bilanci, da se krepko gane ter se zavzame za ustanovitev umetniške galerije, saj država skrbi za nas Slovence v vsakem oziru slabo, glede kulturnih vprašanj pa dela z nami naravnost nedoumno. Koliko stori država za kulturo Nemcev ter za nemško umetnost, pri nas pa je prispevala, — kajti ostanek zložili so drugi faktorji —, samo prispevala takorekoč za Valvazorjev spomenik. Ker je vprašanje o umetniški galeriji prišlo zopet na površje, treba je gledati, d* se stvar ne pozabi ter se tudi dožene definitivno. Poleg Kranjske hranilnice, ki je dolžna kaj storiti v tem oziru, bi lahko prispevala deloma tudi Mestna hranilnica in našel naj bi se tudi kak mecen, ki bi storil z nekaj desettisočaki delo, ki bi se imenovalo ljudsko in kulturno. S cer pa naj to vprašanje vzamejo cficielni faktorji nemudoma v pretres.	x.
Razkrinkani »Narodovi« celoviki prijatelji. »Mir« piše: Kakor znano, so nam prvi ustanovni shod našega mladega slov. delav. društva soc. demokrati preprečili, ker so vkljub temu, da niBO bili vab
Ijeni, udrli na zborovališče in ga vkljub opominom niso hoteli zapustiti. Iz obnašanja teh soc. dem. na shodu smo se že prepričali, da jim društvo ne diši, ker ima biti strogo narodno-slovensko, kar se na ravno ne Btrinja niti z nemško nacionalno niti z mednarodno soc. dem. politiko. Vkljub temu pa je nekdo — brezdvomno iz soc. dem. ali pa tem prijaznih krogov — poskusil, stvar v slovenski javnosti tako zasukati, kakor da bi bili ti soc. demokrati vzor-Slovenci, katerim se gre samo za narodnoBt in nič druzega. (»Slov. Narod« je dal tem ljudem prostora v svojih predalih.) Namen je bil prozoren! Ker se jim naskok na društvo ni posrečil, hoteli bo vsaj malo zdražbe narediti in če mogoče, zanesti kak prepir v naše vrste. Toda laž ima kratke nege; kdor z dvojnimi kartami igra, se dostikrat sam izda. Čujte! Pred par dnevi je bil shod volilcev celovškega mesta in na tem shodu se je vodi telj socialnih demokratov znani Riese, javno hvalil kot zaveden Nemec in je kot dokaz, da so socialni demo kratje pravi Nemci, navajal okolnost, da so socialni mokratje preprečili ustano vitev n a r o d n o - s 1 o v e n s k e g a društva v Celovcu No, voditelj mora že vedeti, zakaj se je scc. demokratom šlo, smemo mu verjeti. Ta odkrita izpovedba naj bo novemu društvu zadoščenje za neza služen napad, obenem pa društvenikom bo drilo, da vstrajajo na tej poti, ker je prava in narodu koristna! Le pogumno naprej!
»Kmetsko gibanje". Z ozirom na dopis v »Slovenskem Narodu« z dne 30. aprila pod naslovom »Kmetsko gibanje« ves novo izvoljeni odbor občine Prečina odločno protestuje proti tako neosnovanemu dopisu, ter smatramo dotičnega dopisuna za nesramnega lažnivca. Pri nas nočemo imeti sploh nobenega strankaratva, temveč hočemo in želimo imeti pošteno in nepristransko gospodarstvo na čelu cbčine. Vsi novoizvoljeni odborniki podobčine G. Straže.
.Slovenski Narod« in narodnostni boj na Štajerskem »Slovenski Narod" priobčuje inserat štajerskega odvetnika dr Riharda Zirngasta, ki je znan kot človek, ki bi v žlici vode rad utopil zadnjega Slovenca — Komentar k temu dejstvu naj si napravi vsak sam.
Osebne veBti. Deželni vladi v Ljubljani prideljeni okrajni komisar Karol grof K U n i g 1 je imenovan okrajnim nadkomi-sarjem. — Orožniški nadporočnik gospod I. H a u s 1 e r v Ljubljani je imenovan ritmoj strom II. razreda. — Provizorična učiteljica gdč. Frančiška V a I e n č i č v Knežaku je imenovana za definitivno učiteljico istotam. Pomožna učiteljica v gluhonemnici v Ljubljani gdč Marija D r e n i k je imenovana za definitivno učiteljico v Bransko Kalu in za časa službovanja v imenov nem zavodu opro ščena druzega službovanja. Učiteljica Leon tina M u r g e 1 v Srednji vasi je prestav ljena na dekliško ljudsko šolo v Kočevje.
- Ali je bilo »HrvatBtvo" potrebno ? Iz Zagreba nam pišejo : Novoiz-išlo številko hrvaškega katoliškega dnevnika »Hrvatstvo« je četa mlečnozobcev včeraj na javnem trgu v Zagrebu zažgala in klicala : »Doli z Rimo m«. Izvestni ljudje so torej hitro pokazali svojo pravo barvo. Take demonstracije bodo le pripomogle, da bo bo na Hrvaškem prej popolnojna zjasnilo.
— Velik ogenj v Šiški Danes ob pol 1. uri zjutraj je pričelo goreti v dvoj natem kozolcu gospoda Verhovca, vulgo Putrerjs, v Spodnji Šiški. Na kozolcu je bilo polno mrve, ki j« gorela z velikim p!a menom Skoro gotovo je zažgal kak Putrer jev delavec, ki je morda na kozolcu kadil. Ker ni bilo vode, se je ogenj prijel 80 do 100 korakov oddaljene, s slamo krite hiše mizarskega mojstra Oglerja, ki je p-jpol noma pogorela. Nasproti Ciglerjeve hiše bo ljudje z mokrimi cunjami preprečili nadalnje razširjevanje ognja, ki je v hiši nasproti Ci-glerja že vnel neko postelj. Končno so ognjegasci vodo dobili iz rezervoirja, ko jim je sprevodnik Svetlin popravil napačno postavljene cevi. Na pogorišče so pripeljali ognjegasci tudi stroje državnega kolodvora. Na pogorišče sta prišla tudi tupan Hribar in deželni predsednik baron Hein. Okolu pogorišč Be je nabralo na stotine ljudij, ki so klicali: »Tu se sedaj vidi, kako je vodovod v Šiški potreben!« — Tudi ljubljanski
gasilci bo prišli gasit pod poveljstvom svo jega načelnika g. Striclja.
Strela Iz Trstenika se poroča: Dne 2 maja zvečer je med močnim nalivom v Spodnjih Tenetišah udarila strela v Maruš-nikov dom, v rojstno hišo č. gosp. župnika Petra Sveglja v Mavsarju. V majhnem času je bilo domovje vpepeljeno. Živina in ljudje so bili rešeni. Pogorelec je bil zavarovan.
—	Visoko odlikovanje Švedski kralj je podelil poštnemu nadoskrbniku v Opatiji, našemu rojaku iz Černič, g. Francetu L e b a n , vitežki križ vlasovega reda, ter ga vsprejel v poiebni avdiienoi.
—	Novice is litijskega okraja. Stavbinske vesti. V Litiji zidajo n o v o p o s 1 o p j e za c. kr. okrajno sodnijo. Advokat dr. J a m š e k gradi novo hišo. — Dola na železnici. Na Savo je prišlo okoli 30 Hrvatov delat na železnico. Pravijo, da jih pride še veliko. Ti delavci bodo med postajama Sava in Litija polagali en tir na novo oziroma nove šine in prage. Vlaki bodo nekaj časa vozili samo po enem tiru. — Čebele. Na župnikovem vrtu na Savi sta bila 29. aprila dva roja čebel. — Letina letos tu zopet dobro kaže. Sadno drevje je vse v najlepšem cvetju. Bog nas varuj uime. — Umrl je na Sveti Gori Anton R a s p o t n i k , bivši orga-nist v Ribnem na Gorenjskem, star 25 let. — Trg Vače po požaru dobiva precej lepo lice. Hiše so vso krite z opeko. Nekaj je že popolnoma dodelanih Ddo se pridno nadaljuje. — Birma, Dne 15. maja bo na Vačah birma. Farani so žo sedaj navdušeni za častni vsprejem prevzvišenega g. knezo-škc fa.
—	Izredno pretresljiv dogodek.
Iz S m 1 h a 1 a. V G itni vasi, pol uro od Novega mesta, fare šmihelske je v soboto, 16. aprila, po daljši, jako hudi bolezni v Gospodu zaspala Lesjakova mati. Pokojna je srčno želela, da bi še enkrat videla svo iega sina, bivajočega v daijni Ameriki. Udana v najsvetejšo voljo božjo je zapustila solzno dolino, ne da bi se ji spolmla t« želja. Pogreb je bil določen v ponedeljek, 18. aprila, ob štirih popoludne. Komaj so je žalni sprevod oddaljil od hiše, kar se vlije huda pl ha. Ker v takem nalivu ni kazalo iti dalje, so na besedo preč. gosp. župnika nesli mrliča nazaj, pogrebci pa so poiskali zavetja v bližnjih hišah. Naliv preneha. Sprevod gre proti pokopališču. Ob štirih in en četrt popoludne pride vlak iz Ljubljane v Novo mesto. Ž njim se je pripeljal sin pokojne Lesiakove matere Vrnil bq je iz Amerike. Na kolodvoru zaslif.i zvonenje v Smihelu. Obide ga bridka slutnja : kaj, če bi umrli mati? Naravnost hiti, nc na rojstni dom, ampak proti Smihelu. Pogrebni sprevod se je pomikal ravno čez most tam gori nad Zaančevim mlinom v bližini hise gosp. Tandl erja, ko pride tja, poklekne, nato se pridruži pogrebcem. Na njegovo prošnjo so na pokopališču z župnikovim dovoljenjem odprli krsto, da je sin še enkrat videl obličje ljubljene matere. — Ali ni to izredno redek slučaj ? Slučaj, ki mora pretresti vsacega ! Kaj čuda, da je vse plakalo na pokopališču pri odprti krsti in odprtem grobu!
—	Ogenj. V nedeljo, 1. maja, zjutraj ob 47» uri je pogorelo poslopje Janezu Bider ju cerkveniku pri podružnici sv. Ste fana v Utibu, vediške župnije. Ogenj je n&j-brže navstal vsled neprevidnosti. Gasilno društvo iz Vodic je prihitelo na pomoč. Škode je okrog 2000 kron. Zavarovan jo bil za 1000 kron. — V ponedeljek, 2. maja, popoludno je gorelo nekje pri Kranju, kakor se je videlo iz Kamnika. Baje jo treščilo. —
— Vojaški begun. V soboto zjutraj je pobegnil od goriškega pešpolka štev. 47 vojak Ferdinand Mlakar. Najbrže jo je popihal čez mejo. Preoblekel so je v civilno obleko.
—	Stavka v Kropi in Kamni go rici Poroča se nam : Včeraj dopoiudne je imel c. kr. komisar okrajnega glavarstva Radolj ica v Kamni gorici obravnavo med delavci in delodajalci. Težko se mu bo po-sreči'0 pridobiti delodajalce za zahteve delavcev. Zahteve delavcev so višje plaže. Stavkujoči so mirni.
Ljubljanske novice.
Ljubljanski občinski svet.
Občinski svet je imel včeraj ob 6. uri zvečer sejo. Na galeriji so je sbralo mnogo mesarjev, ki so Čakali ropota radi p o d r a-ženja mesa. Izvedelo ee jo namreč, da je bila v klubu mestnih oče tov ostra debata tekom katere je obč. sv« t nk Kozak po sebno hudo napadal občinskega svetnika V o 1 k a v r h 3,
Mesarii na galeriji so do!go časa čakali, da se jo pričelo govoriti o podraženju mesa. Najprej je občinski svet rešil naznanjene točkev
Zupan je naznanil, da je umrli dež sod. svetnik gosp. dr. K. Gestrin volil za mestni ubožni zaklad 140 kron, umrli gosp. J.ikob Kavčič pa 50 kron. Občinski svetovalci so v znamenje hvaležnosti vstali raz sedeže.
Na podlagi dopisa telovadnega društva »Sokol« v Ljubljani, je predlagal župan, da mesto Ljubljana sprejme protektorat nad vsesokolskim izletom v Ljubljano. Sprejeto.
Nujno poročilo, da . se proda trg. Da ghenghiju stavbišče na vogalu Dalmatinove in Cgaletove ceste v bližini posestva bratov Pogačnik na bivšem Gorupovem svetu za 7227 kron, je bilo soglasno sprejeto. Gosp. Deghenghi namerava kupiti tudi stavbišče, ti je poleg tega stavbišča še prosto in ondi zgraditi veliko poslopje.
Mestnega magistrata nasvet, da se meščanske podpore po 60 vinarjev na dan bivšemu mizarju Antonu Lipovžu, ki je se daj v me3tni ubcžnici, in Msriji Žebretovi, se odobri.
Na predleg magistrata je sklenil obč. Bvet pritožiti se na upravno sodišče v zadevi v Gradcu bivajočim 20 mestnim ubogim iz plačanih podpor. Dr. Triller je zaman opozarjal, da ima za nadalnje slučaje graški ma gistrat že navodila, po katerih se ima rav nati in da se gre le za par prejšnjih slu čajev. Obč. svet je kljub temu sklenil vlo žiti pritožbo, katere uspeh bo, da bo veljala več nego bi znašala dotična podpora ubogim.
Na dopis snovalnega odbora »Ljubljanskega prestov. gasilnega društva« v zadevi prepustitve temu društvu izvrševanje požarne policije v mestu, se je odgovorilo, da se to takoj zgodi, ko bodo potrjena pravila z onimi spremembami, katere je sklenil obč. svet,
Glede mestne posredovalnice za delo in službe se je sklenilo, da se ji odslej glasi naslov »Mestna posredovalnica za delo in stanovanja«. Pravila o delokrogu pri posredovanju stanovanj so b.la odobrena. Obč. svet je izjavil, da imajo stranke, ki ss poslužujejo posredovalnice, pravico posluževati se v pravnih zadevah svetov raznih magi-stratmh referentov, kar se je že sedaj zgo dilo; misel o brezplačnem posredovanju pa se je zopet opustile, ker je trg. ministrstvo za to obljubilo le 300 K letne podpore, deželni odbor ni dal točnega odgovora, kranj ska hranilnica je pa vsako prošnjo za pod poro odklonila.
Podraženje mes a v L jub 1 j ani.
Koncem saje se je oglasil za interpelacijo občinski svetovalec g. Svetek, ki je povdarjal, da so mesarji zvišali ceno mesu tekom pol leta za povprečno 25%, pri mesu prve vrste cslo za 29%. To podraženje občutijo posebno tisti, ki imajo stalne plače in jih ne morejo poljubno regulirat;. Mesarji opravičujejo svoj korak s trditvijo, da je dražja živina. G. interpelant vpraša župana : Ali mu je znano, da se je meso v Ljubljani podražilo za povprečno 25 odstotkov v pol leta? Ali hoče g. župan poizsedeti v koliko je opravičeno to podraženje z ozirom na dražje kupovanje živine in o tem poročati v eni prihodnjih sej. Ali je g. župan voljan, ako se izkaže, da podraženje ni opravičeno, storiti korake, da se napravi in če treba ustanovi mestno mesnico?
Občinski svetnik in načelnik mesarske zadruge Kozak hoče besedo. Župan mu je ne da ter pravi, da bo sedaj samo on od govoril, debata bo pa v prinodnji seji, ko bo na podlagi poizvedb poročal o podraženju mesa.
Nato župan obširno odgovarja, da mu je zn&no, da so st cene mesa podražile. Zu pan vse to pripisuje samo podraženju ži vine, češ, da vo za prijatelja, ki je sedaj prodal kravo, za katero bi pred pol leta ne dobil 80 gld., za 200 gld. Tele, ki je prej veljalo 20 gld., velja danes 50 gld. Velika kmetijska zadruga na Ogrskem je pcslala nekemu tukajšnjemu mesarju ponudbo, da mu preda žive vole kilo 45 krajcarjev na licu mesta. Ako se uračuna sedaj še trana port, užitnina, tedaj velja mesarja kilo približno 60 kramarjev in v svojo izgubo ne more delati. Zupan pravi, da bo se vršil poizvedbe in če bi se pokazalo, da podra ženje ni upravičeno, bo ukrenil vse potrebno, že danes pa izjavlja, da noben ljubljanskih mesarjev ni obogatel od mesarije, ampak samo od trgovine z živino (n pr. Strehar? Opomba poroč.) Obč. svetnik Kozak kliče: „Noben 1 Noben!" Zupan prajvi, da ima neki mesar pri cenejši prodaji mesa vojakom že 2000 gld. izgube. Zupan dalje pravi, da mesarji kljub vsej pridnosti morejo komaj po šteno izhajati. Ljubljansko mesarstvo slovi. Dasi se doma čujejo o domačih mesarjih neopravičene prit, žbo, pošiljajo ti meso na Reko, Dubrovnik, kjer od liubljanskih me sarjev najraje naročajo, ker vedo, da ko ljejo pitno živino in nič siabeje kot dunajski mesarji. (Obč. svetnik Kozak: Tako je! Zi vio župan! Zivio župan!)
Po tem govoru hoče govoriti šo občin Bki svetnik Kozak. Občinski svet pa je za včerajšnjo sejo odalonil vsako nadaljnjo debate.	1 1
Občinski svetnik S u b i c se tudi oglasi z neko interpelacijo. Uvodom svoje inter pelacije pravi, da je župan tako branil mesarje, da mu bo to izvestno prineslo častio članstvo mesarske zadruge. Občinskemu svetniku Subicu so zdi neumestno, da se za tablice, na katerih se prepoveduje pljuvanje po tleh, hoče od gostilničarjev eno krono,
in smešna se mu zdi previsoka kazen za pljuvanje — 400 kron. S tem se vso stvar napravi le komično.
Zupan pravi, da je vse to v korist jav nega zdravstva in na povelje notranjega mi nistrstva.
Nato je sledila tajna soja.
Cvet nemške olike. V nedeljo popoldne je v gostilni pri »Zelenem hribu" član neke nemške družbe, ki se je nad vse izzivajoče vedla, bil tako surov, da je brez vsakega po voda dejansko napadel gospo nekega prolesoija tukajšnje obrtne šole. Do t čni surovež, ki je baje v službi pri Krej čiju, je surovi napad, ko se ga je stavilo na odgovor, hotel utajiti. S Bvojim surovim nastopom je hotel imponirati in podpirala ga je tudi nemška družba, v kateri se je nahajala tudi znana vsenemška pleskarica P i r ■ ker. Obteževalno je pri tej stvari, dajesu rovež vpil, ne da bi ga bil kdo vprašal, da ni pijan, torej je dejanje oči vidno s provdar kom izvršil. Kakor čujemo, bo ta nemška surovost prišla pred sodišče.
Nevarno obolel je finančni komisar g A. J a n e i i č. Danes popoludne mu je bilo zopet slabše.
Nesreča na cestni železnici. Danes dopoludne je voz električne cestne železnice na Dunajski cesti povozil neko kmečko dekle. Voz je vlekel dekle 30 korakov daleč ter jo hudo poškodoval.
Koncert za člane društvene godbe se vrši jutri, v četrtek, dne 5 t. m. v restavracijskih prostorih »Narodnega Doma«. Začetek ob 8. uri zvečer. Nečlani plačajo vstopnine 30 vin.
Slovensko trgovsko društvo »Merkur" priredi v nedelje, dne 8. maja, ob lepem vremenu popoldanski izlet na Vrhniko Z ;i rališče je v »Narodnem domu"; odhod z vozovi točno ob '/2Ž. U" popoldne. G. člane, ki se nameravajo izleta udeležiti, prosimo, da to društvu najkasneje dj četrtka nazna nijo, da nam bo mogoče zadostno število vozov presarbeti. Pripomniti je, da se ude leži izleta nas pevski zbor, ki bo skrbel ia zabavo.
Razne stvari.
Najnovejše od rasnih strani,
Protižidovski pojavi v Besa r a b i j i. V E ideru, v Besarabiji so se izvršili preteklo sobota veliki protižidovski izgredi. Trije moški in dve ženski so bili ubiti. Veliko je bilo težko ranjenih, bele ko-zaki so naredili red. — Ogrski pesnik MaurusYokai jeobolelinježe več dni v postelji. Unela so se mu pluča. Kakor se poroča, bati se je najhujšega. — Viharji na m o r j u so, kakor se po reča iz Hamburga, meseca marca uničili 68 ladij, 512 ladij je poškodovanih. — S ta v k e na Ogrskem. Sodne obravnava proti voditeljem stavke železničarjev so se že pričele. Železniški uslužbenec Gregor Kovacs, ki je za časa stavke v Tisza Uylaku odstranil šine ter položil na progo stebre, je bil obsojen na 6 mesicev zapora, stavka sladčičarjev se bliža svojemu koncu Stoiku joči odbor je namreiS svoje zahteve tako zmanjšal, da so jih delodajalci brez obotavljanja vsprejeli.
Razstava čipk. V Parizu se vrši te dni razstava čipk in modernih francoskih pletenj, ki naj bi povzdignila ročno izdelovanje čipk. Najizvrstneje delo na razstavi je čipkasta srajca, katero so darovale dame iz Bayeux leta 1887. Leonu XIII, krasno ročno delo. Razven tega je na razstavi še mnogo drugih dragocenosti, tako tudi čipkasta obleka cesarice Evgenije, dalje še pajčolan portugalske kraljice Amalije, pajčolan grofice Boni de Castellane ter razna druga krasna ročna dela.
Koliko papirja se izdela na svetu
Po najnovejšem proračunjenju se izdela letno 1.800,000.000 funtov papirja. Od tega se porabi '/s za tisk, '/a za pisanje in ostali del za druge svrhe. Vlade ga potrebujejo 200 milijonov funtov, za pouk se ga porabi 180 milijonov funtov, za industrijske svrhe sega porabi 180 milijonov funtov, trgovina ga potrebuje 240 milijonov funtov, 100 milijonov funtov se ga porabi za zasebne do-pisovaln ce in 900 miljonov funtov ga gre v tiskarne. Papir izdeluje 3900 tovarn, v karih deluje 90.000 moških in 180 000 žensk. 100.000 oseb se peča z nabiranjem starih cunj.
Društva.
(Vabilo na veselico), katero priredi prostovoljno gasilno društvo na Ježici pn Ljub ljani v nedeljo, dne 8. maja 1904 na vrtu g. Frana Dermastia, prdomače »pri F10-rijančku«. Vspored : 1 Sprejem gostov. 2 Šaljiv prizor na prostem. 3. Koncert men geške godbe. 4. Šaljiva pošta. 5. Spolov z mnogimi dobitki. 6. Pies in prosta zabava. Začetek ob 3 uri popoldan — Vatopnina prosta. Č sti dohodek je namenjen v popla č lo dolga na gasilno oredje. Blagovoljni dobitki za srečkanje se hvaležno Bprejemajo • pri Florijančku« ali pri načolstvu.
Odbor.
Telefonska In brzojavni poročila.
Japonsko-ruska vojska.
Petrograd, 4. maja. Kor. ur. (Uradno). Kuropatkin o boju 1. t. m. potrjuje v biBtvu že znana poročila, kakor tudi to, da so morali pustiti Rusi topove treh ba terij valed tega, ker bo bili skoro vsi ruski topničarji in konji pri teh treh baterijah ubiti. Poveljnik prvega polka in dva bata ljonska poveljnika sta mrtva. Mrtvih ali ra njenih je tudi devet kompanijskih poveljnikov 12. polka. V bolnico v Fengvang čengu so spravili Rusi doslej 800 ranjencev, mej njimi 14 častnikov. Transport ranjencev je jako težaven. Večina ranjencev je šla peš, podpirana od tovarišev ter prispela v Fengvangčeng v 24. urah. General S a s u 1 i č javlja, da čete kljub velikim izgubam poguma niso izgubile. Izgube Japoncev so velike. U deležniki bojev pripovedujejo, da so videli 3 000 do 4000 trupel.
Petrograd, 4. maja. »Ruski Invalid« piše, da rusko umikanje od Jalu reke nima nikake važnosti, ker se Rusi ob Jalu reki sploh niso nameravali vzdržati, ker kraj ni imel str&tegičnega pomena in so smatrali za umestnejše, da glavno obrambno črto ustvarijo drugod.
Tokio, 4. maja. (Kor. urad.) Na tisoče ljudij hodi po cestah m praznuje zmago pri reki Jalu. Prirejenih je več sprevodov. Vse mesto je okrašeno.
Petrograd, 4. maja (Kor. urad.) Vice-admiral Bezobrazov je imenovan poveljnikom ruskega brodovja v Tihem oceanu. Kontre-admiral RoždesUenakij je imenovan drugim poveljnikom istega brodovja ter je dobil na kg to brodovje formirati. — Car je podelil vsem častnikom na »Korejcu" red svetega Jurja.
Petrograd, 4, maja. (Kor. urad.) General Saharov poroča, da se je v obližju In kava dne 1. t. m. posazala japonska eska-dro, močna deset ladij, a so je skoro oddaljila. V obližju lokava sedaj ni videti so vlažnih ladij.
Petrograd, 4. maja. Iz Č fu se poroča, da je v Port Arturju 8000 klavne živine; 3000 živine je prišlo preko Ilarbina.
Petrograd, 4. maja. Dalnji Japonci še niso vzeli. Iz Daljnega so se morali odstraniti vsi nevojaki, ruske oblasti so odpeljale iz Daljnega vse ur^drie akte m vse vrednostne stvari.
Petrograd, 4. maja. (Kor. urad.) Na poročila u možnosti kršenju nevrahtote od strani Kitajske je dobil kitajski poslanik pomirjevalna pojasnila od kitajskega dvora in nekaterih podkraljev.
Berolin, 4, maja. Iz Petrograda poro čajo, da se mej japonsko armado v K. reji Bilno širi bolezen bireberijd. Kolikor je mo goče Japonci bolnike peš Ijajo na Japonsko, kjer so pa že vsi laiareti prenapolnjeni.
Dunaj, 4. maja Po dobesednem čitanju došlih ulog vršilo se je danes v državnem zboru poimensko glasovanje o mladočeškem predlogu, ki je moral radi nesklepčnosti včeraj izostati. Zbornica nadaljuje debato o nujnih predlogih.
Dunaj, 4. maja. Nemška liberalna stranka, nemšiio uataveverno veleposestvo in kršč. socialci so sklenili, da sa zadovolijo s posieduvalnim predlogom Poljakov, da se naprej vrši drugo branje peslovnika, ako se Čehi zavežejo, da potem pripuate pivo branje proračuna. Nemška ljudska stranka zahteva, da se vrši najprej prvo branje proračuna. Tako so pogajanja razbita in peložaj je vodno bolj zapleten.
Carigrad, 4. maja. Kljub amnestije, ki je podeljena B lgarom, izvzemši dinami-t?rde, je vendar v raznih mestih mnego Bolgarov pridržan h v zaporu, v Mona?tiru n. pr 130 Bo'garov. Vsled bede v Mona-stiru se je izselilo v Ameriko 5000 Bol
paro*.
Meteorologlfino poročilo.
f Kina nad morjem 306'2 m, srednji irafni tlak 786-01
Dunajska borza
dnč 3. maja.
sknpni državni dolg v notah.....100'35
Skupni državni dolg v srebru ....	1C0'35
Avstrijska zlata renta 4%......119 10
Avstrijska kronska renta ..........99 00
Avstrijska inv. renta 3'/i%......91-25
Ogrska zlata renta 4%..............118
Ogrska kronska renta &%.......97 90
1 S Cu opa-igranja	8U»J„ barometri. T Ma,	Taup«. ratnra Cohlje	Vetra Ti.	in« Neb. 5 »t 2 * 1 ►
i), D. ZVt)U	<34-o	15'0	sl. szatl. |	del. jasno |
.1 7. »jutr. I 734-9 jI 11-1 j brezvetr. I 2.popol.| 7311 | 18 7 | sl. jug Srednja včerajšnja temperatura 16 2°				dež 21 del. obl. | norm. 12'4°.
Rnrmlnw»ww< p0s.pe?uie tek d0 iedl' IIUM floM>A<w)AiW olajšuje prebavo ter 1 m 1 uspešno razkrojuje »templjev vrelec ^				
1393
50-22
Medicinalni konjak
garantirano pristni
vinski destilat pod stalno kemično kontrolo. Destilerija
Camis & Sfock
Trst-Barkovlje.
,/1 steklenice K 5-— „ „ 2 60.
Dobiva se v vseh boljših trgovinah.
Odbor »Glasbene Matice" javlja slovenskemu narodu prežalostno vest, da je preslavni skladatelj, eden največjih glasbenih genijev sveta
dr- Anton Dvorak,
častni član „Glasbene Matice" 1. t. rn. v Pragi preminul.
Večna mu slava!
V Ljubljani, 3. maja 1904.
Potrti najglobokejše žalosti nazna-H njamo, da je Vsemogočni našo ljubo mater
Marijo Florijančič,
staro 60 let, po kratki mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti, danes ob pol 2. popoldne poklical k Sebi v boljše življenje.
Pogreb bo v četrtek, 5. t. m., ob 9. uri dopoldne.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem priporočamo drago mater v pobožni spomin in molitev.
Pri sv. Katarini v Topolu, 3. majnika 1904.
Ivan Florijančič, kapelan v Stari Loki, Peter Florijančič, sinova. Frančiška Florijančič, Katarina Florijančič, hčeri. 808 l-l
Proda se
1 salonska oprava in otomana
807 (1) po nizki eetii.
Več se izve pri Ivan Galefu, Tržaška cesta št. 2.
Hiša
v večjem trgu na Gorenjskem, v kateri se nahaja trgovina z mešanim blagom, s pripravnimi prostori in stanovanji, se odda za več let v najem
zaradi družinskih razmer,
eventue^no se tudi proda.
Ponudbe sprejme pod šifro »Trgovina" upravništvo „Slovenca".	802 3—1
2 soinčnisobi 2
s kuhinjo in shrambo v II. nadstropju y Florijanskih ul. št. 10.
soo Več se izve pri hišniku te hiše. 2-1
Zahtevajte pni nakupu
671 60-5
chicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen".
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime »SCHICHT" in varstveno znamko »JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
Ono je
zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
Sprejme se takoj priden fant
za
691 5
mesarskega vajenca.
Naslov se izve v upravništvu tega P sta.
Vabilo
na
redni občni zbor
posojilnice v Dobrepoljah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki bo
v nedeljo, dne 15. maja 1904 ob pol 4. uri popoldne
v prostorih Kmetijskega društva v Dobrepoljah na Vidmu.
■801 1 -1
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računa za 1. 1903.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev računskega pregledovalca in
njegovega namestnika.
5.	Slučajnosti.
V Dobrepoljah, dnč 1. maja 1904
Načelstvo.
nova semnja
bodeta
v Štanjelu na Krasu
In sicer eden dne 1. maja, drugi dne 22. avgusta vsacega Šefa.
Mlad trgovski pomočnik
vojaščine prost, vešč slovenskega in nemškega jezika, kakor tudi v vseh strokah trgovine, želi svojo sedanjo službo s prvim 748 2—2 junijem premeniti. Naslov se izve pri upravništvu „Slovenca".
S.I
ki je zmožtn samostoin > izvrševati sobna 794 3—2 slikarska dala
nn^ sprejme se takoj, n-nn
Tozadevne ponudbe naj se blagovolijo uposlati pod nasl. rSobni slikar" na upravništvo »Slovenca«.
Liiskinasto-oklopna barva
je uporabljiva za okrasje, preprečuje rjo, daje lep ko-vinasti lesk. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov, kateri trpe vsled vremena, n. pr. mostovi, železne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje, strešice nad prodajalnicami, shrambice za plinove zvončke, železne predmete sploh itd. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju.
Vzorci na zahtevo zastonj. 624 4 12—6
iiMiSiii
805 2-1
Auijiist, Fabiani,
nodžupan
Franc Stupica.
Ljubljana, Marije Terezije cesta 1, v Ančnikovi hiši poleg Figovca.
Priporoča slamorez;nlce, mlatllnlce, čistilnice, gepeljne, preže /a grozdje in sadje, pluge ki brane najboljšega izdelka ter samokol-nice. Dalje : Sesalke za vodo jn gnojnloo, pocinkane, asfaltirane in svinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike vseh vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala. privijake, žage, kotle za klajo m žganje.
Portland in Koman-cement, železniške šine iti traverze, poljski mavec.
mizarsko, tesarsko iu ključavničarsko orodje ter vsu dru^e v železno stroko spadajoče predmete.
Velika zaloga vedno svežega špe-676 52-2 eerijskega blaga.

479 104 14
;	,	lUi 1
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 18
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške oblek«
iz trpežnega in solidnega blagi po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnik«
ft * *
Najboljše izvršena
zarezana, stisnjena in navadna
strešna opeka,
opeka za zidovje itd.
rcč^c in 5 5trcji narejen
dobi se po nizki ceni pri
Avgustu Aita. Ig - Draga.
| w Pijte ^ j
f Klctuerjev f
1 Jriglav"!
najzdravejši vseh likerjev. -
544 150-15
s
JOSIP STUPICA
sedlarski in jermenarski mojster
naznanja, da se je preselil v svojo delavnico
v Kolodvorske ulice štev. 6.
ter se cenjenim svojim naročnikom vnovič priporoča, zagotavljajoč jih točne in solidna postrežbe	777 3-2
^k
Oezelnodsšcno posestvo na Kranjskem
v krasni legi z lepim gradom v neposredni bližini železnice, z industr. napravami, 570 72 ha zemljišča, od tega 404 ha gozda, z lepim lastnim lovskim delom, se ceno proda. Prijazne ponudbe pod: ,Xandtafllches Gut in Kr&ln 1035" na Haasensteln & Vogler, Dunaj I	733 3-3
^k
r
Stanje vlog 31. dec, 1903: čez g milijonov kron,
KS'
za šfecSenje! ##
Preje: Gradišče št i,
Denarni promet v leta 1903: čez 46 milijonov kron.
iJ
sedaj: Kongresni tpg št 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
1
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih
h K 50 h na leto.
Stanje Vlog 31. deeembra 1903: 9,000.790 ^ 39 h. Denarni promet V 1. 1903: 46,898.497 ^ 53 h HRANILNE KNJIŽICE 36 sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalayanje po pošti so poštno
hranilnične položnice na razpolago,
V Ljubljani, dnč 1. januarija 1904.
Dr. Ivan Šusteršič, Bi D n—4	predsednik.
Odborniki:
Josip Šiška, knezoškofljski kancslar, podpredsednik.
Anton Beleo, posestnik, podjetnik in trgevec v Št. Vidu nad Ljubljano. - Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Kar lin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Pelju. — Ivan Kregar, svet. trg. in ebrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leskovi©, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." - Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na Rudniku, — Dr. Alei USeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani.
m
cr.
m
tm m
</v VV < i
\v/. sv/,
jVNN/J
"D
Kopališče v hotelu ,pri Slonu'
v Ljubljani.
I dano podpisana si usoja gospodom zdravnikom, kakor tudi vsem p. n. obiskovalcem kopališča uljudno naznaniti, da je nastavila novega kopališkega mojstra, ki je glasom izbornih spričeval odličnih kopališč najboljše priporočen v izvrševanje masaže, hydrotherapeutiških procedur in operacij kurjih očes, ter se nadja torej s tem kakor tudi z izvedbo času primernih prenovitev in adaptacij pri parnih kopelih v basenih in banjab ter posebno kopeli v železnati barjevini, ki jih je uvel gosp. deželno-vladni svetnik profesor dr. Valenta pl. Marchthurn, biti v prijetnem položaju, da more popolnoma vstrezati vsem zahtevam sedanjosti.
>fm
•Vf.Vf
trn. mm
.v>.v> .v>.v>
m 'm
763
Velespoštovanjem
Josipina Gnesda.
---------
Lepo posestvo
tri četrt ure oddaljeno od Ljubljane, v bližini velike ceste, pripravno za gostilno, v obsegu;!8 oralov, arondirano, s krasnim sadnim vrtom,
5
se proda
skupno z živino in opravo, ali pa tudi brez tega. Pogoji so zelo
ugodni!	803 3-1
Naslov prodajalca pove upravništvo našega lista.
P
A I
M H
M H
i


Avgust tabkcir
v Ljubljani, Dunajska cesta.
železoliva r n a,
strojna in ključavničarska tovarna
1
I
A
V
A JI
_	m (g
priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko	M k s spadajočih predmetov:
A == napravo in popravo različnih strojev =	H,
" izdelovanie raznovrstnih mlinskih in ža£rinih nanrav. nariravn turhin nn naitinvoižih	PS
Hi izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših . J konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
v
M
Naprava različnih transniisij za vsako industrij o.
K
H
HI Aaaaije najrazličnejša aeia iz inega in Kovanega ze teza, in sicer: grobne	U
^	križe, kolle, peči, vrfne klopi, mize, stebre, frombe za vodo ifd.	JJJ
y	Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mo-	U
,"J	cir»\70 raciltnS^l/o ^/rfnarcfi/n ravnili	m}m\rrw tmnU	„ i.: L	l™J
cL stove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih ^ rS in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike
raznih velikosti.
U Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. V
H
Jk 472
ii' Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago, yse pa po primernih tovarniških cenah. U
472 50—14	ij^
Hi
t<:-■< ' p. Š<:
Naše nizke cene vzbujajo pozornost!
o
•—s
0)
H®
Trpežni
moški
čevlji iz usnja
zobšivkom,par gld. 2-80.
$ m
Izvrstni
moški
čevlji
za zavezovati par
gld. 3--.
•VUVriMmdVUVUVlj
Močni
moški
čižmi
(štifleti) par gld. 2-80.
im****'*]
?
M N
o
Trpežni
Ženski
čevlji
za vsakdanjo rabo, par
gld. 2-50.
£
Zelo močni £
Ženski s
čevlji *
za zavezovati par
gld. 2-80.
Izvrstni SS
ženski |
čevlji £
z gumbi par
gld. 3--.
i	xmmtxm
z
M H
S
©
w £ 'c?
© £
V t u
a h>M
0 h
Elegantni barvani
Priročni
moški
čevlji
iz jadrovine, par
moški
čevlji
za zavezovati, par
gld. 8-50.
% % %
Barvani
moški
usnjati san dali
par
gld. 2 75.
"3K
m
%
Priročni
Ženski
čevlji
za na ulico, par
gld. l 30.
Elegantni
ženski |
salonski * čevlji
par
gld. 1-50.
ammmjim
Ženski I
čevlji
z navskrižnimi zaponami, črni in barvani, par
gld. 2'—. S
mmmmmmM
$
s
m
o
M
2J
©
3
u. ?
0 —i
u..
©
M.
P
5 2! Ul
0 ©
M
<H
6
© M.
N a
'H
©
Vv „ 0
I
Najfinejši krem (mazilo) za rajava in črna obetala, Alfr. frankel kom. družba
preje:
502 21—5
— CTlodlinška tovarna za čevlje v Ljubljani, Špitalske ulice št. 9. -Zastopnik: A. PREATONI.-

Fotografični atelije D. Rovšek, Ljubljana
se priporoča za vsa v fotografsko stroko spadajoča dela, kakor tudi za napravo krasnih po najnovejšem slogu izvedenih

v barvah ali svetlotisku po najnižjih cenah. Vsak kraj pridem pri naročitvi razglednic fotografirati
te © & TD 1 m, d 23,
Pred kratkim y nekaterih lMh objavljena vest, da sem dvignil ceno svojemu znanemu milu z znamko, Jelen" in sicer 3 K pri 100 kg, nikakor ne odgovarja resnici.
793 3-2
Jurij Schichf, Ustje na Labi,
tovarna za sveče in milo ter parfumerija.
Jtajtfcčja touarrta t« ur$t« na curop^i edini.
lidajatelj in. odgovorni nreduik: Dr. Ignacij Žitnik.

Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljaoi.