SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman velja: Zs celo leto predplačan 1& fld., za pol leta 8 gld.c za četrt let* i (Id., za jedci mesec 1 fld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za cele leto 12 (Id., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 fld., »a jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. reč na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) »»prejema npraTnlitro in ekepedielja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice It. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisu * e vsprejemajo. Vrednistvo je v 8emenl8kih alloau . I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in prainike, ob , l 6 ari pepoldne. Štev. 193. V Ljubljani, v ponedeljek 24. avgusta 1896. Letnilt XXI V. Brezbožnost vodilo politike. Zaroka italijanskega kraljeviča s črnogorsko kneginjo Heleno je obračala zadnje dni zopet večjo pozornost na Italijo. — Da se pa kraljičina nima vzroka posebno veseliti svoje prihodnosti, zato bodo skrbeli sedaj vladajoči državniki v Rimu. Da bodo čitatelji vsaj nekoliko vedeli, kakšnega duha je sedanji vnanji minister Emilio Visconti Ve-nosta, katerega je dobila blažena Italija, naj priobčimo odlomek njegovega govora, ki ga je leta 1873. tudi kot minister zunanjih zadev, govoril v državnem zboru. „. . . Pokazal sem Vam, gospoda moja, da se nam ni bati niti Francije, niti Nemčije. Naši sovražniki ostanejo torej samo še klerikalci. — Toda s temi nasprotniki se ne sme postopati resno niti na Francoskem, niti na Italijanskem. (Prav dobro ! na desnici.) Niso vredni, da bi se politični zbor ž njimi pečal. (Prav dobro! na desnici.) Svoboda, napredek, duh uašega stoletja jim prepoveduje za vedno, da bi hrepeneli po oblasti, (živahno pritrjevanje) in če nimajo oblasti, tudi nič ne premorejo ; ne morejo se niti zarotiti, niti po cestah dobiti veljavo, niti na kak drug način škodovati vladi. Vse njih grožnje obstoje v tem, da kažejo na prst božji. Kar se mene tiče, gospoda moja, s e prav malo bojim tegabožjega prsta (!) Ne pečam se s tem, da bi popraševal, ali je Bog, ali ga n i (!) Imam veliko boljšega dela (!);za8vojadela nisem njemu odgovoren, temveč svoji vesti, svojemu razumu, javnemu mnenju in zgodovini. (Pohvala.) Ali naj Vam povem, gospoda moja, kaj me tolaži v velikih skrbeh pri službi, h kateri me je kraljevo zaupanje poklicalo ? To je misel, da so vse evropske sile pri svo jih delih istega mnenja, kakor mi; tudi te se n e p e č a j o z B o g o m. M e j d i p 1 o m a t i s e to ime nikoli ne spregovori, in če bi je kdo nevede izgovoril, bi se mi smejali. (?) Dandanašnja diplomacija ni več v starosti, ko se pripravlja na prvo obhajilo. (Veselost.) Varovati moramo važneje zadeve (!): vojno in mir, javni red, kupčijo, obrtnost, zveze itd.; vse to? počiva na naših ubozih ramah. Da bi se pa vrh tega še z vprašanji o dozdevnem drugem svetu pečali, katerega še nihče ni videl, to se pa pravi, od naših slabih močij preveč zahtevati. Ker so torej vse moči tega mnenja, zato naj se opusti slepljenje z nevarnostmi; rimsko vprašanje je vender že rešeno." „Ali mislite," končuje Venosta svoj govor, „da bodo moči, ki niso papeža, ko je bil še na prestolu, niti z jedno diplomatično opombo varovale, da ga bodo na ta prestol nazaj privedle ? Gospoda moja, še jedenkrat ponavljam: ni vredno, da se tega bojite." (Senzacija.) Naj pristavimo še poslednji stavek, s katerim je Venosta končal svoj govor : „Jedina nevarnost, katero vidim, da vstaja na horizontu, je socijalno vprašanje !" S tem stavkom je pač resnico povedal. Toda to bi bil moral še dostaviti, da uprav vsled tega nastaja na obzorju nevarnosti polno socijalno vprašanje, ker se, kakor je Venosta bogokletno dejal, državniki nimajo časa pečati z Bogom. Shod v Medvodah. (Izv. dopis.) Včeraj si je pridobilo slov. katol. delavsko društvo zopet lep vspeh na socijalno političnem polju. Shoda, ki se je pričel točno ob 3. uri popoludne v gostilni g. Kavčiča, vdeležilo se je blizu 500 oseb, po večini vrlih zastopnikov poljedelskega stanu in tovarniških delavcev. Ze od daleč je bilo brati napis: Živi slov. katol. del. društvo, dobro došli; zastave na mlajih in venci so lepo krasili zborovalni prostor. Pred otvoritvijo spregovori č. g. D e r č a r, župnik v Preski. V navdušenem, temeljitem govoru pozdravi društvo kot prireditelja shoda ter vse navzoče iz preške, sorške in smleške fare. Nato kot uvod na-daljnim govorom obširno popisuje bedo oratarja, obrtnika in delavca, pojasnuje vzroke, zakaj se delavskim stanovom slabo godi. Govornik omenja žitnih borz in oderuških podjetij. Njegov govor so navzoči burno odobravali in videlo se jim je, da so jim segle govornikove besede globoko v srce. — Nato nastopi prvi društveni govornik in ob jednem predsednik 6hodu R a k o v e c. Govornik je v daljšem govoiu razkrival rane kmečkega stanu, pokazal največje izkoriščevalce delavskih stanov, židovske kapitaliste, ter nato omenil tudi drugih, ki jednako prvim pritiskajo na ubogega oratarja. Konečno je narisal pot, po kateri se je mogoče otresti teh ljudskih pijavk, poživljal navzoče, naj pazijo pri volitvah, naj se združijo, ustanove kmetijsko zadrugo in posojilnico ter si tako z združenimi močmi pribore zmago nad oderuškimi izkoriščevalci. Drugi govornik Jakopič govori o delavskem vprašanju, omenja nedeljskega počitka, zavarovanja za starost in nezgode ter bolniške blagajne. Konečno navdušuje navzoče, naj združeni vstopijo v boj za pravice delavcev. Nadaljni govornik Gostinčar govori splošno o socijalni organizaciji, pojasnuje, kako je ta dandanes potrebna in na kaki podlagi se mora izvršiti. Nadalje preide na socijalne demokrate, omenja njihovih trditev, posebno pa navadne fraze „vera je zasebna stvar". Njegov splošno odobravani govor je trajal nad jedno uro. Na ta način je poslušalce pripravil na govor socijalnega demokrata Brozoviča, ki se je takoj s početka oglasil k besedi ter sedaj dobil besedo. Govornik se v začetku strinja z govorom č. g. župnika. Potem se obrne proti načinu kmetijskih zadrug in posojilnic, češ, iz jednega praznega žepa se ne more v druzega nič dejati in je nasprotno vse jedno, ako imam kaj v tem ali onem žepu. LISTEK. Gospod Ognjišček in gospod Mrav-ljinček. Spisal Feliks Vran. Na trgu pred Jenkovo gostilno, na gostilniškem vrtu, na poleg ležečem travniku in daleč naprej ob cesti se je vse trlo ljudij, — ves trg je bil na nogah. Nad cesto se je dvigal slavolok, okrašen s smerekovimi vejicami in nešteviluimi zastavami, iz-mej katerih so bile nekatere v naglici skrpane iz najrazličnejših pisanih cunj in papirjev. Bilo je že blizu desetih dopoludne in soluce je žgalo z nenavadno silo, — a mestnih gostov še ni od nikoder. Prihod je napovedan ob polu desetih in že skoro tri četrt ure stoji vsa gospoda dvorskega trga sredi ceste. Občinski svetniki, vsi debeli, vsi ru-deči, sploh, po čudovitem slučaju drug drugemu nenavadno podobni, stoje v vrsti pod slavolokom ter si biišejo potna čela. Časih vzdihne n. pr. gospod občinski svetnik Jež, pogleda proti Jenku in predlaga: „Ne bojih še... Ali bi ne bilo dobro, da spijemo v naglici vsak jeden vrček piva ?" „Prav dobro I" opomni nato Sabec in se tudi ozre proti Jenku. Ali tisti hip se prikaže tam daleč na cesti oblak prahu ; množica se prične nemirno gibati in od vseh stranij se začujejo klici: „Ze gredo! Ze gredo ! ... So že tukaj !" Gospod župan, gospod sodnik in gospod predsednik krajnega šolskega sveta stopijo v prvo vrsto. Zupanu kaplje pot od brade in časih ga spreleti po hrbtu nekaj mrzlega, neprijetnega. Tako izvrstno je znal svoj govor in glej vraga! zdaj ga je ponovil na tihem najmanj desetkrat, a ne more do konca.. . „— —; da ste si izbrali za svojo veselico ravno naš trg, to nam je Dvorjanom v čast in ponos, in ne moremo si kaj . . . ne morem si kaj ..." Ne gre! In vsak čas bodo tukaj ! . . . Zupanu postaja zmirom bolj vroče in robec njegov je od potu čisto premočen. „Vroče je, gospod sodnik !" „Grozno !" odgovori ta in zaobrne hitro k sebi levi rokav svojega fraka; zapazil je namreč na njem velik masten madež, vsled česar si levice niti premakniti ni upal, da ue bi gospod predsednik krajnega šolskega sveta zapazil madeža ter se potem z zadovoljstvom ozrl na svoj novi frak, katerega si je nalašč za to slavnost dal napraviti v mestu. Takoj za temi tremi gospodi so se pražile na solncu „narodne dame" dvorske. Sredi mej njimi je stala Tonetova Mici, suha kakor trlica, v roza-obleki, z roza-trakovi na slamniku, z roza-solnčnikom v desnici in v levici z zelenkastim bouquetom, katerega so sestavile „narodne dame" skoro iz samih bujno razcvetih rudečih rož. Danes je bila Tonetova Mici čudovito podobna dvorskemu županu; popolnoma iste dolge, kisle poteze krog polodprtih ust, isto potno čelo in iste skrbi. Nji so prisodili, da pozdravi mličane s krasnim, poetičnim govorom, ki ga je sestavil navdušeni davčni praktikant Zmazek. — Razloček mej županom in narodno damo je bil samo, da je oni pozabil konec svojega gevora, ta pa začetek. Za „narodnimi damami" se je postirala dvorska čitalnica. Na čelu je stal krojač Jurij z zastavo. — Predsednik čitalnice ga je parkrat opomnil, naj se obrača z zastavo proti cesti in ne proti — Jenkovi gostilni. Ali Jurij se je pokazal danes upornika in odgovarjal je predsedniku povsem nespodobno in prav nič v smislu svečanih čustev, kakoršne bi moral gojiti ob tako slovesnem dnevu. „Zakaj stojimo tu in čakamo, gospod predsed- // Tisti, ki kaj imajo, ne potrebujejo, oni pa, ki si iz-posojujejo, morajo plačevati obresti. Dalje govori o varstvu delavcev, ponavlja govore raznih predgovor-kov, govori o kapitalizmu ter trdi, da nam židje niso še nič posodili. Sploh zagovarja židovske kapitaliste. Ljudstvo ga ni hotelo več poslušati in ker se je bilo bati nereda, mu je predsednik hotel vzeti besedo, na kar je sam odšel s klicem: dobro ste jih „abrichtali". G o s t i n č a r mu je nato odgovoril, da posojilnice sicer sedaj morajo jemati obresti, ker živimo v taki dobi. Delamo pa na to, da se to polagoma odpravi. Na trditev, da nam židje niso še nič posodili, odgovarja Gostinčar, da moramo vsi plačevati obresti Židom v podobi državuh dolgov. Židom je dolžna država, državi plačujemo pa mi 1 Toraj nas židje izkoriščajo. Socijalna demokracija deluje za žide, ker so oni voditelji soc. demokratov, kateri živijo od delavskih novcev. Ob 6. uri je predsednik mej pokanjem topičev s slava- in živio-klicem na sv. Očeta in presvetlega cesarja zaključil sijajni shod. Politični pregled. V Ljubljani, 24. avgusta. Volilni oklic štajerskih nemško-naprednih veleposestnikov. Včerajšna graška „Tagespost" objavlja oklic, katerega so izdali vodje veleposestnikov štajerskih na volilce povodom bližnjih volitev. V uvodu se naglaša, da je dežela v zadnjem času mnogo trpela vsled raznih nezgod in da si bodo zastopniki veleposestva vedno prizadevali, spraviti v pravo sorazmerje naravnostne davke in do-klade z davčno močjo „hudo zatiranega" veleposestva. Ko se še nekoliko omenja preosnov glede obrtnije, se preide na že neštevilnokrat ponavljano frazo o „nemški posesti" na Štajerskem. Pri ti priliki so se vodje predrznih izjaviti, da bo trpelo slovensko prebivalstvo samo največjo škodo, ako se odtuji nemškema kulturnemu elementu. Ta trditev se sedaj le v toliko vresničuje, ker nimajo zastopniki slovenskega prebivalstva vsled nepravičnosti merodajnih faktorjev nikakih pravic in se toraj ne morejo postaviti v bran nečuveuemu pritisku od nemške, oziroma nemčurske strani. Kakor naglo se bode pa slovenski oratar lahko popolnoma prosto gibal in sam odločeval v postavodajalnem zastopu, potem mu ne bode treba celo večnost čakati na milost nemških gospodov, ki so mu dosedaj še kaj malo koristili, nasprotno mu pa provzročili večkrat veliko škodo. Gorenjeavstrijski liberalci so po dolgotrajnem hudem naporu konečno vendar-le pregovorili nemške nacijonalce, da so jim obljubili pomoč v boju zoper „klerikalce" povodom bližnjih volitev. Liberalna klika je dobro vedela, da je postala popolno brez moči in je toraj zastonj ves njen trud za mandate v deželno zbornico, ako ji ne pride na pomoč kaka druga močnejša stranka. Sobotni listi objavljajo toraj oklic, katerega sta izdali liberalna in nemško-nacijonalna stranka. V oklicu se izraža v prvi vrsti britka tožba nad katoliško stranko, katera nik ? Ali ne bi bilo boljše, da bi jih vsprejeli na Jenkovem vrtu ? Tam je senca . . . pivo . . ." „Jutij, Jurij! Vam je sama pijača na skrbi, za drugo se ne brigate." „Krivico mi delate, gospod predsednik. Jaz sem navdušen, — ali o taki vročini, tako blizu gostilne, tu človeka mine vsako navdušenje. Ali verjamete, da imam usta tako suha in prašna, kakor še nikoli v svoiem življenju ?" In Jurij je vzdihnil, ozrl se hrepeneče na gostilno, pogladil se po okroglem trebuhu in še je-denkrat vzdihnil. . . Oni veseli klici, katere je izzval prašni oblak na cesti, so kmalu potihnili. Zakaj pokazalo se je, da ne prihajajo željno pričakovani gostje, temveč Podgorčev osel, s katerim je pripeljal gluhi hlapec Miha dva prazna sodčka od Kozma. A naposled so vender prišli, — bilo je že skoro polu jednajstib. Voz za vozom je prihajal; prah se je dvigal tako gosto, da je začelo skeleti v očeh ; a to ni nikogar brigalo; vse se je trlo in prerivalo, vse je kričalo naporno, hripavo. In med tem tru-ščem je začel govoriti gospod župan. Od vzemirje-nja se mu je stemnilo pred očmi, da je videl pred seboj le še nedoločne, meglene, zibajoče se in plešoče postave . . . (Dalje sledi.) se ni hotela dati vjeti na nemško nacijonalne lima-nice in ni hotela z njimi trobiti v isti rog. Potem pa sledi grožnjaj ki obstoji v tem, da se priporočajo skupni, to je liberalni in nemško-nacijonalni kandidati. V kmetskih okrajih se kandidati jedne ali druge frakcije menjavajo, zn glavno mesto pa imenuje vsaka stranka svojega moža, katerega izvolitev priporočata seveda obe stranki. Na ta način menijo zadati koaliranci katoliški stranki občutljiv udarec, toda ako le niso popolno slepi, morajo uvideti, da bode zaman ves njihov napor. V Gorenji Avstriji še ni izmrlo zavedno, verno ljudstvo, ki se ne dit preslepiti sladkim obljubam nasprotnikov. Zaroka na Cetinju. Popolnem naravno je, da se veseli ves črnogorski narod s svojim gospodarjem, knezom Nikolo, povodom zaroke kneginje Helene z italijanskim kraljevičem. Da postane slovanska princezinja, hči jednega najmanjših vladarjev, ob svojem času italijanska kraljica, to je gotovo pomenljiv dogodek. Zato pa časopisje različno razlaga zaroko na Cetinju, ki je več ali manj politične važnosti. Slovanom neprijazni listi pišejo o tem dogodku mrzlo in s prikritim sovraštvom. Oiicijelni listi nagla-šajo, da poroka črnogorske kneginje z italijanskim prestolonaslednikom nima političnega pomena, češ, da se je ženin le slučajno zagledal v krasno devo črnogorsko ter jej ponudil roko. Mažarski listi seveda ne pozdravljajo z veseljem te zveze. Drugi listi zopet jej pripisujejo veliko važnost. Tako piše neki nemški list : „Crnagora je soseda Albaniji, na katero preži Italija. Kadar se bode delila Turčija, bo-deta Italija in Crnagora dobra zaveznika Rusije. To je, kar daje važnost italijansko črnogorski poroki". — Dne 19. t. m. je biskup Strossmajer prejel od kneza Nikole naslednjo brzojavko : „Čast mi je naznaniti Vaši prevzvišenosti zaroko moje drage hčere z Nj. vieočanstvom prestolonaslednikom italijanskim". Biskup je odgovoril: „Hvala velika na časti, katero mi izražate. Čestitam iz vse duše in srca Vašemu visočanstvu in celi slavni knežji obitelji. Čestitam divni kneginji Jeleni, katero je Bog sam odločil za izredno srečo in visok prestol. Daj Bog, da bi sveta ženitev bila izvor vsakega blagoslova, vsake sreče in blaženstva. Daj Bog, da bi bila ta ženitev tudi narodoma, katera stopata v ožjo prijateljsko zvezo, izvor sreče, napredka in slave." Krečansko vprašanje se ni pomaknilo niti ne za ped dalje, razmerje mej evropskimi ve-levlastmi, krečanskimi prebivalci in sultanom je ostalo isto. Napovedana blokada se je opustila na željo Anglije, ki noče biti sultanov žandar, le nekaj ladij se nahaja ob obrežju krečanskega otoka. Trdi se, da je zgoraj omenjeno blokado predlagal avstro ogerski minister grof Goluhovski, toda je kmalu uvidel, da je ta ideja nepraktična in nesmisel, turško vlado braniti z ognjem in mečem zoper grške zaveznike. Sedaj se pa uradno javlja, da je Goluhovski pojasnil grški vladi, da je on s tem korakom nameraval storiti le konec dolgotrajni vstaji in prisiliti turško vlado, da dovoli v zahtevane preosnove. Nikakor pa ni bil njegov namen, glasi se dalje v dotični izjavi, pokazati kako nasprotstvo nasproti Grkom, to tem manj, ker je Grško primerno proti-sredstvo proti premoči Slovanov na Balkanskem polotoku. Iz vsega se toraj razvidi, da nimajo velevlasti resne volje, da bi storile odločilen korak. Angliji prevelika sebičnost in slavohlepnost nikakor ne dopušča, da bi o tem govorile ostale velevlasti, o čemer bi imela po Salisburyjevi sodbi soditi le sama Anglija. Dokler pa niso jedine vse velevlasti, tako dolgo ni misliti na kak ugoden vspeh in sultan se bode še dolgo časa lahko smejal v pest ter po svoji stari navadi zatiral krščanske narode. Sudansko vprašanje. Akoravno so v poslednjem času nekoliko potihnula poročila o dogodkih v Srednji Afriki posebno pa ob reki Nilu, vendar je pa v najkrajšem času pričakovati novih vznemirljivih vestij, kajti od dveh stranij prete tej nevarnosti. Iz severa prodira angleško-egiptska, od juga pa ekspedicija Kongo-države. O prvi ekspediciji se je govorilo že dovolj in je toraj že znan nimen angleških politikov, druga se je pa pojavila v najkrajšem času pod vodstvom nekega barona Dhanisa. Ta je zbral ogromne čete ter jih na državne stroške preskrbel z vsemi potrebščinami. Kakor poroča bruseljski „Soir" iz Afrike, so priprave že popolno dovršene in poveljnik Dhanis odrine v najkrajšem času proti Mahdistom, najmočnejemu rodu v Srednji Afriki. Najbolj je pa značilno, da obe sovražni sili nameravati istodobno planiti na sovražnika. Iz tega nekateri listi po pravici sklepajo, da je ta namera- van dvostransk napad že davno dogovorjena stvar Sedaj so tudi jasne namere angleške vlade, da hoče namreč bodoče leto prodreti do skrajne meje in si utrditi popolno neodvisnost. Ta namera se je zmatrala dosedaj za golo predrznost, toda sedaj je popolno umevna in tudi mogoča. Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) Pomočništvo izven delavnice in ž njim spojeni kvari niso nastali danes; zasledovati jih moremo na Avstrijskem nazaj do onega časa, ko se je začela brezmejna obrtna prostost, ki je pospeševala nastanek novih obrtnij in je tem dovela osebe brez moj-sterskih pravic, ki so začetkoma prostovoljno in izjemoma, potem pa priuiljeni vsled svoje gospodarske odvisnosti, delali nepretrgoma za tuj račun. Pri sedaj veljavnem obrtnem redu se razvija ta delavski zistem kolikor možno še divneje, ker ima pomočništvo izven delavnice, posebno v konfekcijskih kupčijah, veliko podporo in je kosni mojstri sami pospešujejo še v tem oziru, ker, da imajo cenene delavske moči, tem kažejo pot, da postanejo v razmeroma kratkem času „samostojni". Strogo vzeto imamo v vseh teh slučajih opraviti z obrtnimi pomožnimi delavci, ki v svojih lastnih stanovanjih delajo za tuj račun proti mezdi. Ti pa bi morali biti ravno tako, kakor drugi obrtni pomožni delavci, deležni dobrot obrtnega reda, zavarovanja proti boleznim in eventuelno tudi proti nezgodam. Morali bi pa prevzeti mala bremena, ki nastanejo vsled tega. Ker bi imeli zategadelj tudi delodajalci dolžnosti, ne mikalo bi jih več, imeti pomočnike izven delavnice, in odpomoglo bi se marsikaterim tožbam, ki so provzročile, da je dozorel predlog, da naj se odpravi pomočništvo izven delavnice. Samo ob sebi je umevno, da bi se morala ta vreditev obrtno-prav-nega stališča ozirati na vse pomočnike izven delavnice, torej tudi na one, ki spadajo pod pojem do-mače-obrtnih delavcev, tako da bi se imel najprvo pač napominani ministerski ukaz z dne 16. septembra 1883, št. 26.701, spremeniti tako, da bi se z ozirom na tam omenjene delavce stvar omejila tako, da bi ti ne smeli biti v nikakem mezdnem razmerju k podjetniku (tovarnarju, založniku, faktorju itd.), če bi hoteli veljati za domače-obrtne delavce. Glasiti bi se moralo ondi: „Za domačo obrtnost je v obče smatrati ono obrtno - produktivno delo, ki je vsled krajevne navade vrš£ osebe v svojih stanovanjih, bodisi kot glavni ali kot postranski posel, toda na ta način, daniso te o sebe v ni k a kem mez dnem razmerju k podjetniku (tovarnarju, založniku, faktorju itd.) in da pri svoji pridobitni delavnosti, če ne delajo osebno, ne dajejo dela nobenim obrtnim pomožnim delavcem (pomočnikom, pomagačem, vajencem), ampak se poslužujejo svojcev lastne družine." Seveda bi bila potem neizogibna spremenitev zadnjega odstavka § 3. zakona o bolniškem zavarovanju, zajedno pa v svrho zboljšanja tu omenjenih kvarov tudi neobhodno potrebna, razven da bi se že s tem, da bi se razglasili ti delavci za obrtne pomožne delavce v smislu § 73. obrtnega reda, zadostilo zahtevi § 1., odstavek 2., zakona o bolniškem zavarovanju. Iz predstoječega se pač razvidi moje mnenje o napominanem predlogu. Dasi priznavam velike soci-jalne kvarljivosti, katere ima pomočništvo izven delavnice, vendar ne morem svetovati, da bi se to popolnoma odpravilo, in to vsled neprecenljivega narodnogospodarskega pomena za one obrtne stroke, pri katerih imajo opravilo pomočniki izven delavnice. Nasprotno si pa usojam toplo priporočati, da bi se oziralo na predloge, ki so se stavili v odpravo teb kvarljivosti j." Dnevne novice. V Ljubljani, 24. avgusta. („Narod" varuh nravnosti!) Minolo soboto je „Narod" objavil članek, v katerem dokazuje, da je naša stranka kriva, ako propada nravnost v našem narodu. „Narod" tega seveda ni kriv, on namreč piše: „Jedino, kar se more navesti zoper nas, je to, da smo včasih zavrnili ali okrcali kakega višjega ali nižjega duhovnika kot aktivnega političnega nasprotnika ; s tem pa smo duhovščini in nravnosti le koristiti hoteli, tako kakor koristi zdravnik, če z razbeljenim železom izžge rano". — 2e ta stavek nam zadostuje v označilo, kako „Narod" umeva varovati nravnost. Vsaka beseda, ki je tu zapisana, je neresnična. Koliko časa pa je, gospoda „Narodova", kar ste tako nesramno napadali duhovščino sploh, ne kakega posameznika, da Vas je bilo potem samih sram. Sploh ste vsako zasebno slabost posameznih duhovnov obešali na veliki zvon in ste pri tem opetovano pisali neresnico ali zadevo pristransko pretiravali. Toda mi nečemo imeti zaprtih očij in rečemo: Gotovo je, da „nemarno zasebno življenje posamičnih duhovnikov", kakor „Narod" piše, škoduje nravnosti ljudstva, toda to ne gre na naš rovaš. Ali je kedaj naša stranka to odobravala, ali nismo tega čestokrat obžalovali, pred tem svarili. — Ker pa imajo „Narodovci" tako pozorne oči na življenje duhovnov, naj pa še na-se pogledajo in na svoje somišljenike, kakšno je ondi nravno življenje. Mi nečemo grebsti po takem nenravnem gnojišču, kakor to „Narod" nam nasproti dela, toda kedor sodi nepristranski, za nas ne bo sodil obteževalno. Poglejte svoje spise v političnih in slovstvenih spisih in tam presojajte, kako se varuje čut za nravnost. Tam najdete mnogo in pa hvaležnega dela 1 (Odličen gost.) Na potu iz Rima v Perzijo nastanil se je včeraj v tukajšnjem frančiškanskem samostanu prevzv. Tomaž Audo, kat. sirokaldejski škof v Ourmiah v Perziji. Rojen je bil 15. oktobra 1855 v vasi Alkoh, blizu Mozula, nekdanjega mesta Ninive. Za časa vatikanskega zbora je šel v Rim, kjer je bil v bogoslovji v kolegiju de propaganda fide in postal doktor modroslovja in bogoslovja. — 1880. 1. je bil v mašnika posvečen v lateranski baziliki, od koder ga je poslala propaganda v njegovo domovino, v Mezopotanijo. Ondi in v Siriji je deloval 12 let med ondotnimi katoličani, in bil v patriarhalnem kaldejskem in v dominikanskem misijonskem semenišči profesor bogoslovja in modroslovja. V tem času je izdal nekaj slovstvenih del v sirokaldejskem jeziku, med drugimi : Dictionarium Chaldaicum, Instructio theologica pro clericis eia-minandis, Versio Catechismi Romani ex iussu Cone. Trid., Versio „Dux sacerdotis". 1. maja 1. 1892 ga je v škofa posvetil kaldejski patrijarh Elija Abdi-jona za škofijo v Ourmiah, kjer mu zelo zavirajo pastirovauje trije mogočni ondotni sovražniki katoliške cerkve, namreč krivoverni Nestorijanci, ame-rikanski presbiterijanci in angleški misijonarji. Politično gospodarijo v Perziji Rusi. Sedaj je bil v Rimu, kamor je šel ad limina apostolorum, in da bi ob tej priliki pregledal kaldejski misal, ritual in pont likal. Sv. mašo je daroval včeraj ob Vs^-i danes ob 7. uri pri oo. frančiškanih, in sicer v sirokal-deiskem obredu, kateri se po vnanje popolnoma razločuje od našega, vendar pa je lehko opaziti glavne dele sv. maše. (Osebne vesti.) Podpolkovnik 27. pešpolka Jos. Schaffer pl. Oevermarkje imenovan plac-komandantom v Gradcu. — 0. kr. okrajni glavar v Logatcu, Gust, d e 11 Oott, je dobil knežji schwarz-burgški častni križec II. vrste. (Nesreča.) Danes popoldne se je ponesrečil pri podiranju „Fiirstenhofa" 35 letni delavec, Janez Klobučar iz Bizovika pri Ljubljani. Padal je s prvega nadstropja in se nevarno poškodoval na glavi. Ponesrečeni je oženjen in oče jednega otroka. Odpeljali so ga v bolnišnico. (Iz Leskovca) 22. avg. Ravno je tri ura popo-ludne. Zvon pri sv. Ani poje hudo uro ; oblaki se zgnste in grozna nevihta nastane, da je temno ; grom buči, toča pada in pada četrt ure tako debela, kot golobja jajca; opeka leti raz streh daleč proč ; kjer ni veternic, toča vsa okna pobije, tako v leskovškem župnišču vsa na severno - zapadni strani; voda prodira skozi strehe in strope v sobe ; drevje je izruvano, razlomljeuo in okleščeno kot lanskega leta IG. maja. Polje je vse potolčeno : ajda je kaj lepo obetala, nje še za seme ne bode ; sadje vse otreseno. Kako daleč in koliko na široko, zdaj še ne morem nazuaniti. — Znano je, da so tukaj vsako loto topuičarske vaje ; tudi vsako leto se kak topničar ponesreči; po streli, ko je vodo trumbal, pri kopanji, pri kanoni in mrtvoudu. Današnja nevihta je pa celo dva usmrtila. Na zgornji graščinski pristavi je vihar podrl koruznjak in zid in enega topničarja je kozolec spričo ubil. Drugi je vozil; pri silni nevihti se konji splašijo, topničar pade s konja, obleži in toča ga nevarno rani. — D.-žja imamo preveč, pa zdaj ne bode mogel več veliko škode storiti. (Iz Zagorja.) V „Narodu" z dne 22. avgusta se je neki hberalček, katerega prav dobro poznamo, zagnal z brutalno silo ob zagorske „gospode". Pa to mu pustimo, Baj vemo, da je klic liberalcev glas vpijočega v puščavi. Naš hberalček pa navzlic svoji trditvi, da bere „Slovenca* in da kar nič ne prezre — kako je to lepo od Vas — očitno laže. Le preglejte še jedenkrat „Slovenca" in berite zlasti št. 157. Mogoče, da vam bo potem žal za tako oč tno laž: „še nisem čital v njem (v „Slovencu") poro čila o popravljanju naše farne cerkve." Druga očitna laž je, da so zares krasne slike Wo!fove „vse uničene." Ne vem, ali Vas je strast tako zaslepila, ali pa sploh nikdar v farni cerkvi niste bili. Nič se ne bojte in nikar naj se Vam srce ne trga, ker niso še tako „zdelane," da bi ne bilo rešitve zanje. Ce bo kaj več stroškov, smo do cela prepričani, da Vas ne bo stalo popravljanje ni krajcaria. In če javkate, da bi vas „gospodje" najrajši utopili v žlički vode, vam povemo na vsa usta, da imamo druzega posla preveč. Kdo pa govori o zagorskih liberalcih ? Kaj pa sploh hočete? Brigajte se raje, slavna liberalna zagorska gospoda, da dobimo slovenski pečat in da dobimo na kolodvor uradnike Slovence. Tu je vaše polje! In kako je to, da ne nesete gosp. Pelhaka, vodjo topliške šole v absolutno narodni „Narod" ! Ali še niste zapazili, da ima ta gospod na svojo pest nemške kataloge?! Kje ste Vi I Le spite Še naprej — za upitje mrličev se ne brigamo! * * * (Iz Topolovca v Istri) 22. avgusta: Cenjenim čitateljem je gotovo še v živem spominu grozen zločin, kateri se je izvršil v Malem Lošinju v Istri, kjer so stražarji razmesarili nedolžnega mladeniča, jedinci matere vdove ! Vse novine so popraševale in raziskavale vzroke toliki zdivjanosti. — Ce se ne motim, je jeden časopis ta zločin zapisal na račun framasonskih lož, katere dejansko vladajo in vodijo primorsko politiko. Da je resnico pogodil, potrjuje nam sledeči dogodek: Bilo je dne 15. avgusta, na veliki praznik vnebovzetja Matere Božje. Ljudstvo se je ravno pripravljalo k službi božji, ko se začuje strel po vasi Topolovški. Konjederec v spremstvu dveh orožnikov izbral si je ta posvečeni dan, da pobije vse pse brez usmiljenja. — Ljudstvo je bilo vsled te nezaslišane pogrde tolikega praznika silno razburjeno. Konjederec pobil je pse ter jih razmetal po njivah in cestah, ležali so tudi po sredi vasi. Kdo ima te rarhe pokopati — ? konjederec se za to ne zmeni. Ljudstvo ni vedelo, bi li šlo k sv. maši, ali bi pokopavalo pse, da ne zasmrde. Odzvonilo je ravno k sv. maši, ter je bila že množica ljudstva zbrana, ko pride omenjena trojica pred cerkev, vzame psa pri župnišču ter ga na oči vseh prisotnih ubije ne daleč od cerkve, — vrže kraj pota ter odide v bližnjo gostilno mej tem, ko se je darovala sv. maša. Po dovršeni službi božji nadaljuje svoje delo. Ni čuda, da je po popoludanski službi božji občinski delegat pojasnjeval možem, da vse kar nosi uradni naslov — ne pozna vere I Ni li tudi to pojav lože — ? Tako bi se hotelo ljudstvu vzeti vero ter ga podučiti, da je v praznik bolj potrebno pse pobijati in pokopavati, kakor prisostvovati službi božji I To se dogaja v Istri, a Slovenci na Kranjskem se prepirajo za vodstvo, — vodila jih bo loža, kakor vlada nas. (Iz Bnzeta) dne 20. avg. Večer pred rojstnim dnem našega cesarja je bilo v našem mestu vse bolj praznično. Na glavnem trgu oglasila se je godba. Igrala je avstrijsko himno. Takoj potem so zado-neli klici: „Evviva il nostro imperatore Francesco Giuseppe!" Na mah so bila razsvetljena vsa okna Po lepo svitajočih se ulicah korakala je na to godba na slavnostni prostor, kjer je koncertir&la do pozne noči. Baloni so preganjali nočno tmino, raketi švigali v zrak, tu in tam se vrtela ognjena kolesa in med tem odmevalo je od daljnih gričev pokanje to-pičev. Veseli smo bili, da so Buzečani javno pokazali svojo simpatijo do vladarske hiše. Vendar se nam je vsiljeval opravičeni strah, da te ovacije niso bile odkritosrčne. Vendar nijedneinu, ki je bil navzoč, ni trebalo tolmača teh mislij. Brez izjeme vsi baloni so imeli rudeče belo - zelene okraske ! !! Da to meri čez rumeno črne kole, je umevno. Tudi se še spominjamo 20. septembra 1895, ko so Buzečani kresove žgali v proslavo 25 letnice združenja Italije. Se pomnimo, ko je zbrana gospoda napijala smrti, pogubi Cile Italije. Zakaj ? Zato, ker je šla prelivat nedolžno italijansko kri v Afriko, namesto da bi prišla v Istro po neodrešence, ki ji nebi pošiljali smrtonosnih krogelj v pozdrav kot „barbarski" Menelik, temveč le s slavoloki in odprtimi rokami jo sprejeli. Se vemo.....toda dovolj tega! Dne 17. avgusta smo vsi skupaj klicali: „Živel naš cesar". Kaka prememba ! Grešnik se je vrnil na pravi pot. Ce so bili ti pojavi simpatije odkritosrčni, tedaj hvalimo naše meščane, ako je pa bila to le nesramna fikcija, potem kažimo s prstom za njimi. Nijeden nam ne sme zameriti, če jim očito kličemo : „Brez-značajneži, podobni ste rimskim prapradedom, ki so vedno zahtevali: Pauem et Circenses". Saj kjerkoli se maknete, povsodi kažete svoje vetrinjaško mišljenje — danes tako, jutri tako ! * it! (Iz Gornjega Urada.) Naš naravoslovec in skrivni opazovalec je v tej stroki izvrstno izurjeu, ker že zopet je poslal med svet sad svojega preiskovanja. Sme se nadejati, da dobi v Gornjem Gradu najboljše priporočilo, kedar bo, ostavši svojo katedro, potreboval spričevala za skrivnega policista. Toda za zdaj se še naj varuje, da ga pri teh študijah ne zasači botanična brezova metla, ki ga bo pometla s cestno nesnago vred še o pravem času v kot. Svetujemo mu, naj vrže svoje pero na stran, in naj ne piha, kar ga ne peče. — S takim pisarenjem ne bo zaslužil usnjate medalije, akoravno se je postavil možato, kakor oni španski vitez žalostne postave, ki je naskakoval mline na veter. (Pehotna kadetna šola) se bode odprla z dnem l. septembra t. I. v Strasu pri Mariboru. (Toča) je zadela 22. t. m. popoludne polovico bizeljske fare na Štajerskem in sicer ravno tiste kraje, kjer so najboljši vinogradi. Nekateri vinogradi so do cela uničeni, drugi pa le na pol. Toča je bila strahovita. Padale so cele ledene plošče. Več ljudi) bilo je občutno ranjenih. Škode je okolu 60.000 gl. * * * (Iz Karlovca) se nam poroča: Petindvajsetlet-nico svoje poroke je praznoval 21. t. m. gospod Fran Cul o t, lekarnik, hišni in realitetni posestnik, dne 22. julija pa petindvajsetletnico lastništva apoteke v Klanjcu na Hrvaškem. Njegova soproga, gospa Antonija Culot, je sestra ces. svetnika gosp. Ivana Murnika. Slavnost se je vršila v najožjem domačem krogu. (Socijalistična ljudska prosveta.) Dunajski soc. demokratični časopis „Volkstribiine", v katerem „tovariš" Schuhmaier svojim vernikom same posebnosti razlaga, je v zadnji številki zopet nekaj tako zanimivega prijavil, da je vredno, da se bolj natančno stvar preišče. Gospod Schuhmaier je namreč v neizmerni bistroumnosti svoji prišel do tega, kako in-ternacijonalni duhovni „čudeže izdelujejo". Dajmo temu „Schuhmaier"-ju samemu besedo o „nesramnih lažeh, s katerimi črna družba še vedno ljudi lovi". Tovariš piše : „Lansko leto so se zgodili (pri avstrijskem romanju v Lourd) taki-le čudeži : Župnik iz Koglberg-a na Tirolskem je vzel kuharico seboj v Lourd. Ta je morala vzeti seboj bergljo in hroma hoditi. Po molitvi je morala na župnikovo povelje bergljo proč vreči in pred očmi vseh pokazati, da zna zdaj dobro hoditi. Neki Ivan Landvveg, pravi slepar iz Slovenje Bistrice, se je moral delati hromega, — potem je pa letal okoli kakor lovski pes". To bi bilo res nekaj kakor nalašč za naše socija-liste ko bi ne bilo prav po socijalistično zlagano. Zadnje avstrijsko romanje v Lourd se je vršilo pred deset leti in ne lansko leto. Ali se sme dalje bolj natančno izvedeti, kje je tisti „župnik iz Koglberg-a na Tirolskem". Koglberg mora biti menda na Tirolskem, ker ga ni na vsem ostalem Avstrijskem. Toda najhuje je to, da tudi na Tirolskem ni nobenega Koglberga. Kdo je torej slepar? Nadjamo se, da bode Schuhmaier-jev „Volkstribiine" na to vprašanje s točnim in natančnim naslovom kraja in župnika odgovoril. To je jedno ! In Ivaa Landvveg ? Vnovič prosimo natančnejšega naslova o tej veličini, ki z omenjenim dogodkom vred pripada najbrže le — mesecu. Ce bi morda kak socijalistični slepar Najbolje priporočena «a preskrbljenje vseh v korznem lista zaznamovanih «enic in vrednostij Wien, I. Bezirk. napravil kedaj podobno hudobijo, bi ostal za vedno dokaz, da delajo kaj tacega duhovniki, ne pa „ru-dečkarji". Isto velja o nadaljnih „lepih" stvareh, katere pripoveduje „Volkstribilne" seveda brez dokazov. Kdor ne ve natančnih naslovov in dokazov ali ne prekliče svojih lažij pri tako surovih napadih, kakor smo zgoraj omenili, ne odvrne od sebe znamenja, — da je obrekovalec. (Lasničarji na Fidži-otokih) igrajo precej veliko ulogo. Glavarji tistih otokov namreč jako skrbe za lepo urejene lase. Vsak izmej njih ima lastnega „friserja," ki nima druzega dela, kakor da skrbi, da so lasje njegovega gospoda v redu. Mora mu lase in brado mazati i raznimi dišavami, jih kodrati in zavijati na vse mogoče načine, kar vzame več ur na dan. Taki „friserji" se smatrajo sveti in nedotakljivi ; njih roke blagoslovi duhovnik ; ž njimi ne smejo nič druzega opravljati; še celo jesti ne smejo ti sveti možje s svojimi rokami; vsak ima lastnega služabnika, ki mu nosi jedi v usta, kakor dveletnemu otroku. — Kakor se vidi, nečimurnost dobro plačuje svoje služabnike. Društva. (Novo katoliško delavsko društvo v Črni) je imelo dne 9. t. m. dobro obiskan ustanovni shod. C. g. Val. Podgorc je govoril naudu-šeno in temeljito o namenu in pomenu katoliškega delavskega društva in o delavskem vprašanju v obče. Pristopilo je takoj 130 udov. Za predsednika je izvoljen gospod Pr. Walter, za tajnika č. g. kapelan Val. Šitelkopf. Bog daj srečo I ^ružbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali: G. Franjo Petsche v Starem Trgu pri Rakeku 3 gld. 50 kr., nabrane v veseli družbi Cehov v Smarati, 1 gld. 50 kr., iz pušice v Danah, 4 gld., nabrane pri odhodnici g. Ant. Kluna v čitalnici, in 1 gld. iz čitalnične pušice. — Slavno uredništvo „Slovenca" zbirko 7 gld. 35 kr. — Podružnica v Mokronogu prebitek dohodkov veselice dne 26 julija v znesku 14 gold. 67 kr. — C. g. Fran Kadunc, župnik v Krašnji 10 gold. 70 kr., katere je nabral na novi maši č. g. Ivan 2avbi-ja v Blagovici. Za našo družbo vedno vneta Sentpeterska ženska podružnica v Ljubljani je skupila na glavni skupščini za pahljače in svetinje 155 gld. 50 kr. in izročila po gdč. Škofic-evi. — Ostanite stanovitne vrle domorodkinje! Bog Vam plačaj trud stotero I Živeli vsi darovalci in njih nasledniki ! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Telegrami. Celovec, 24. avgusta. Katoliška ljudska stranka je priredila včeraj štirinajst shodov, od teh je bilo jednajst slovenskih. Vsi so se izvršili sijajno. Dunaj, 24. avgusta. Presvitli cesar je dospel danes zjutraj ob 4. uri 30 minut iz Išla. Praga, 24. avgusta. Nemški davkoplačevalci so uložili ugovor proti sklepu občinskega zastopa v Sraihovu, s katerim se je dovolilo 500 gl. za podporo češkim manjšinam v nemških mestih. Sredec, 24. avgusta. V tukajšnih krogih se govori o korakih vojnega ministra Petrova, ki so za sedaj odstranili nespora-zumljenje, ki je vladalo mej njim in kraljem. Vsled tega je mogoče, da ostane Petrov na dosedanjem mestu do otvoritve zasedanja bolgarske zbornice. Rim, 24. avgusta. Nekdanji italijanski minister Martini zatrjuje v nekem listu, da je zaroka princezinje Helene na političnem polju zelo važnega pomena in naznanja, da bo dovedla princezinja Helena svojemu soprogu italijanske vjetnike Menelikove. Pariz, 24. avgusta. „Agence Havas" poroča iz Aten: Konzuli v Kaneji so dobili povelje, naj svetujejo Krečanom, da vsprejmejo dovoljene pogoje. Splošno se misli, da se zastopniki kmalu vdajo. — Dnevnik „Asty" poroča, da je turška vlada naznanila ruskemu poslaniku, da je vsprejela razven določbe o neodvisnosti otoka predlog velevlastij glede Krete. Carigrad, 24. avgusta. Turška vlada je naznanila poslanikom, da želi neposredno posredovanje velemočij v dosego pomirjenja na Kreti. Danes se vrši posvetovanje mej poslaniki v tej zadevi. Atene, 24. avgusta. Kozanski kaimakan je dal prijeti 15 kristijanov in si obdržal 150 Bašibozukov za poroke, da prepreči na ta način nadaljno klanje. Madrid, 24. avgusta. Včeraj je prijela policija dva obrtnika, jednega zdravnika in tajnika španjsko-filipinskega kluba, ker so na sumu, da se vdeležujejo zarote na Filipinih. — Po poročilu iz obmorskih mest so od-pluli parniki z vojaškimi četami proti Kubi. Barcelona, 24. avgusta. Policija je odstranila oklice, kateri poživljajo zaveznike kubanskih vstašev k uporu, ženske pa k manifestaciji. Bollnaes, 24. avgusta. Gojenci tukaj-šnega zavoda za gluhoneme so se podali na morje. Ladija je trčila ob neki plav in se razbila. Osemnajst otrok in rektorjeva soproga je utonilo. Šest otrok so rešili. London, 24. avgusta. „Reuters Office" poroča iz Kandije, da je 3000 vstašev napadlo 20 manjših vasij, v katerih je stanovalo kakih 300 Mohamedanov. Vstaši so umorili več prebivalcev, zažgali 29 manjših vasij ter odvedli blizu 1000 glav živine. Zobofool olajšujejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta), katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. e. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaBledniee-vdove nadvojvodinje ¿kr Štefanije. Steklenica velja 20 kr 126 (50-26) 6 llmrli no: 22. avgusta. Franc Gale, kajžarjev sin, 29 dnij, Ilovca 9, božjast. — Frane Lavrin, delavčev sin, 41/, meseca, Rečne ulice 8, črevesni katar. 23. avgusta. Ivan Kalhamer, sprevodnikov sin, 15 mesecev, Tržaška cesta 28, croup. Meteorologično poročilo. g * P Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm. 22 9. zvečer 7305 16-0 si. sever megla 23 7. zjutraj 2. popol. 732 4 725-8 lb-2 12-5 si. svzh. n oblačno dež 22-4 23 9. zvečer 736 3 10 7 sr. svzh. | jasno 24 7. zjutraj 2. popol. 738-1 7370 6-8 20-3 si. ssvzh. sr. jjzah. megla | jasno 18-9 Tržne cene v Ljubljani dn4 22. avgusta. Srednja temperatura sobote 17-4°, za 0-8° pod normalom. Srednja temperatura nedelje 12-8°, za 5-3° pod normalom. gl.|kr. gl- kr. PSenica, m. st. . , 7 80 Špeh povojen, kgr. . _ 68 Rež, „ . • . 6 — Surovo maslo, „ . — 70 Ječmen, „ . . . 5 — Jajce, jedno . . . _ 2" Oves, „ . . . Ajda, „ . . . 6 — Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. _ 10 8 — — 64 Proso, „ . . . 6 - Telečje — 56 Koruza, „ . . . 5 — Svinjsko „ „ . — 66' Krompir, „ . . 9 10 KoStrunovo „ „ . — 36; Leča, hktl. . . Grah, „ . . . 10 _ Piščanec .... _ 40, 9 _ _ 16 Fižol, n . . . 9 — Seno, 100 kgr. . . 2 90( Maslo, kgr. . . — 90 Slama, 100 „. . 1 Mast, „ . . Špeh svež, „ . . — 70 Drva trda, 4 kub. m. 6 2!. — 64 „ mehka, 4 „ „ 4 60 Pod varstvom. Janez M i h e v č i č , posestnik iz Nadleska, radi urno-bolnosti. Varuh mu je Frane Perušek ml. iz Podeerkve. V najem ali na prodaj se d& lepa kmetija obsegajoč hlio z vsemi gospodarskimi poslopji in 10 oralov zemlje (vrt, travniKi, njive, gozd) — ležeča ob vodi z veliko in trajno vodno močjo, toraj zelo pripravna za kako tovarno. Posestvo Je 15 minut prod od kamni ikega kolodvora. Odd;i se tudi samo vodna mofi. - -Natančneje pove Matevž Llparv Šmarci pri Kamniku. 90 2-1 564 3—3 Hiša v najem. V Dolenjlvasi pri Ribnici odda se lik deželne ceste ležeča Jednonadstropna hiša, v kateri se je dosedaj nahajala gostilna in mesarija, z dvema hlevoma, dvema kleti, kaščo in vrtom za tri ali več let pod zelo ugodnimi pogoji v najem. V hiSi bi se dala nastaniti tudi trgovina z mešanim blagom, ker je na zelo ugodnem prostoru. 175 3—2 Natančneja pojasnila daje Anton Ženko v Ribnici Jabolka za mošt kupnjem po cele vagone. Naznani naj se mi cena. — Sprejmem tudi na hrano in stanovanje po 12 do 14 gld. na mesec dva dijaka iz kmetijske rodovine. 573 3-2 Janko Ev. Sire v Kranju. račun se o(l(la 572 3~3 gostilna. Kje, pove upravništvo tega lista. B5 0 Lekarna Trnköczy, Dunaj V. S3 Doktorja Otona pl. Trnkoczy-ja Malaga s china in železom. (Malage 225 gr., Cort Chin. 7 gr., Tinet. Malat. ferri 25 gr.) Skušeno že 20 let pri krvi revnih, slabotnih , bledih, medlih odraščenih in otrokih kot lahko prebavljiv china-železo-preparat. Dobiva se 444 11 lekarni Tnik<>cz,y-jevi poleg mestne hiše v Ljubljani. Razpošilja se vsak dan s pošto. 1 stekleničica 75 kr. Lekarna Trnköczy v Gradcu. 53 Dunajska borza. Dn6 24. avgusta. Skupni driavni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... Nemiki drl. bankovci za 100 m.nem.dri.velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 75 kr. 101 , 75 . 123 101 122 99 960 3b7 119 58 11 9 44 6 55 20 45 35 50 60 65 72 50 25 64 Dni 22. avgusta 4% drlavne srečke 1. 1854, 250 gld. . 5% državne srefike 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....189 4* zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice b% . „ „ dolenjskih železnic 4% 143 gld. 75 kr. 156 „ - n 189 . — 99 . 40 138 . 75 • 127 . — n 108 . 76 n 112 . — 98 . — n 99 . 45 225 . — n 171 . 30 128 . 60 99 „ - n Kreditne srečke, 100 gld................200 gld. 75 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......22 Salmove srečke, 40 gld........69 St. Gendis srečke, 40 gld.......69 Waldsteinove srečke, 20 gld......58 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 155 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3398 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 415 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 100 Dunajskih lokal, železnic delniška družba 60 Montanska družba avstr. plan.....79 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 153 Papirnih rabljev 100........126 kr. 75 75 50 75 25 75 50 90 87 -I-- •T Nakup ln prodaja TS vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri trebanjlh, pri iižrebanji ,! najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naroAU na borzi. ________ —^^^ Menjarnična delniška družba „H E R € 11 H" Wollziile it. 10 Dunaj, Ririihilfirstraui 74 B. **~PoJasnllaTfcJX v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipokulaoijikih vrednostni j papirjev in vsstnl sviti za dosego kolikor je mogoče visooega oorestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. IV !