186. številka. Ljubljana, četrtek 18. avgusta. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejenian za a v s t r o - «> g »• r h k .• detel« i Celo loto l'i «1., '.i p,»l leta 8 rI., za četrt leta 4 #1. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom S* celo leto 18 (jML, ?a četrt leta ."> glđ. 30 kr., za en mecee 1 tfld. 10 kr. Za pošiljanj« na doui se računa 10 kv. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje de >. ol o toliko več, kolikor poStnina izimSa. '/.-.i gospode učitelje OH ljudskih šolah in ca dijake velja znižana cena in Bicer: Za Ljubljano za četrt leta i-' jrld. 90 kr., po poŠti prejemati za <"etrt leta .'» gold. — Za oznani I ;i ne plačuje od četiristopne petit-vrate 6 kr., če ae oznanilo cnkntt tiska, "> kr., če se dvakrat, in t kr., 6e s»e trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. ~ Uredništvo j«- v Ljubljanj v Kram- Kotraanovoj liiAi »gledališka ■tolbe*. Oprav nifitvo, na katero naj ae blagovolijo poSiljnti naročnine, reklamacije, o/.imnila, t. j. administrativne stvari, j« v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. * I,i ubijani, 10. avgusta. —.r — Iz Prage došla je prežalostna vest, df. je pogorelo narodno gledališče, in to v trenutku, ko je bilo skoraj popolnoma dodelano, in ko so se uže po celej Češkej pripravljali, da bi kolikor najbolj mogoče svečano otvorili novo velikansko to bivališče češke dramatične muze. Vsakemu Slovanu pretresla je ta vest srce, in na pogorišči krasne stavbe žalujejo z vrlim češkim narodom vsi slovanski rodovi, v prvej vrsti pa gotovo vsi avstrijski Slovani! Toliko let se je delalo in borilo, a zdaj je pogoltnil plamen v jednem dnevu ves trud in ostale ho samo opaljene šibre! Upepeljeni so upi naroda in po celej Češkej vlada žalost, tistej jednaka, ki napolnjuje srce obupanemu oratarju, če mu je ravno pred žetvijo potolkla in pokončala zlato polje hudobna toča! V prvem trenutku pa ie tuga brez dvombe še veliko veča, ker je nepričakovani udarec omamil vsako glavo, tako da vsakdo zdihuje in obupuje, ne da bi se preiskavalo in premišljevalo, je-li nesreča v istini tako grozna, kakor si domišljajo preplašeni duhovi! Čujejo se klici, da je bil dan pogorišča dan narodne nesreče! Ali češki narod s historično svojo energijo prestal bode tudi tega udarca nasledke, in prepričani smo, da bode v kratkih letih na črnih današnjih razvalinah stal krasnejai hram Talijin, in prepričani, da razvoju češkega naroda ne bode vsekalo krvavih ran, če se bode nekaj let pozneje izvršilo praznovanje, katero je zabranila zdaj protivna osoda s plamenečo svojo roko! Narod, ki jej prebil nasledke svojega pobitja na Belej gori,' ki je prebil in prestal napade sosednjega Nem-1 štva, ter si iz dolzih in srditih bojev ohranil narodno svojo zavest, tak narod nij smrtonosno zadet, če mu je pokončana monumentalna stavba, kakor je bilo novo češko gledališče! Jedna okoliščina pa mora pri žalostnej | tej epizodi vsakega avstrijskega patrijota napolnjevati s tolažilno zavestjo! Tolažilno in v prvej vrsti simpatično je namreč obnašanje nemškega dela mej praškim prebivalstvom. Tudi praški Nemci bili so bolestno razburjeni tisti dan, in velikanski požar omamil je Čeha in Nemca brez vsake izjeme! Ko pa se je pričela nova subskripcija, ko se je takoj nabiral denar k sozidanju novega češkega gledališča, subskribirali so tudi nemški veliki obrtniki tako, da je plamen, kateri je ugo-nnbljal divno poslopje, ob jednem razsvetljeval sprijaznenje dveh rodov, ki jih je osoda v kraljestvu češkem potisnila pod jedno streho. Napačno je, soditi o značaji na Češkem bivajočih Nemcev po zastopnikih, ki so poslani v naš parlament. Videti je, da so zastopniki, da so vodniki slabeji, da so fanatičneji kot ju naroda jedro. Od nekdaj so češki Nemci v našem državnem zboru s srditimi svojimi govori skušali kaliti pomirjenje mej avstrijskimi rodovi, in še zdaj, ko je grof Tuaflejeva vlada pričela izvrševati svoj program narodnega spo-mirjenja, še zdaj ga nema ta vlada hujšega nasprotnika, kot so nemški poslanci iz Češkega. Z umetnimi demonstracijami so ti izvoljeni uČeniki razburili nemško prebivalstvo, iz štu-dentovskih praških pretepov skovali so si orožje, ter zbadali in suvali ž njim toliko časa, da se i je ljudstvo v istini hotelo razvneti, in da je ' bila narodna sprava v najvažnejšej našej pro-| vinciji v velikej nevarnosti. Nemški narod je po vsem bolji kot so njega vodniki v parlamentu ! Nemški narod ima željo sprijazniti se s slovanskimi rodovi, a nemškega naroda voditelji hočejo imeti prepir, ker so prepričani, da se v svojej neizmerne) častilakoinnosti le tedaj pririjejo do vladanja, če bodo javne razmere otemnene po nacijonalnih razdvojili. Obnašanje praškega Nemštva nam je poroštvo, da bode nemški narod jedenkrat izpulil se parlamentarnim svojim kapacitetam iz trdega jarma, ter jih odstavil in spravil ob kruh v državnem zboru! Z narodom samim pa bode potem lahko po-razumljenje, ki zdaj z njegovimi vodniki mogoče nij! In ali menite, da bi v našej kronovini ne nastale kmalu boljše razmere, ko bi hoteli abdicirati tako zvani vodniki naše nemške politične klike V Ko bi odstopila peščica naših nemških „kapacitet", katerih prva potreba je kričanje in veliko nemško hujskanje, pomirila bi se kmalu višina političnega našega življenja in Nemec in Slovenec bi živela v spravi jeden tik driMOga. Mi bi torej „ nemškim" svojim nasprotnikom prav iz srca svetovali, da naj si uže vender jedenkrat poiščejo kaj novega materijala, kaj novih zastopnikov. Z dozdanjimi nij mogoča sprava in to zategadelj ne, ker imajo ti gospodje zavest, da se takoj pogreznejo v pozabljcnost, kakor hitro bi morali zapustiti deske, na katerih igrajo leto za letom politično svojo veliko-germansko komedijo. Sprava jo potrebna povsodi, in da je mogoča, to vidimo zdaj, ko se na Češkem deželna rodova podaje t a roki, ne da bi pri tem intervenirali večni nebodijihtreba, tisti fanatični parlamentarni zastopniki ! zato krepke živce imajo Norvežanke; nervoz-nost jim je neznana bolezen, tuja afektacija. Ta nordska treznost in mirnost, ta večna res-noba, ki je potrebna za boj s pogubnimi silami neusmiljenega severa, se nam bolj lehko-mislenim južnjakom vender nekaj otožna dozdeva. Pri nas menda nij mesta ni vasi, kjer bi se po večerih, posebno po sobotnih in ne-deljnih ne pevalo, tu pa je vse tiho, vse mirno, vse resno! Pač, ravnokar čujem petje, vender to nijso norvežki glasi, prepevajo si ruski mornarji. Ruskih ladij mnogo sem dohaja ter ruski jezik se tukaj precej goji. Vozil sem se z nekim višjim uradnikom iz Tromsiija, ki je prav odlično ruski govoril; tako je zvedenih v ruščini tudi več tukajšnjih trgovcev. Za karakteristiko Tromsiijanov moram še omeniti, da so, kakor v obče vsi Norvežani, jako religijozni ljudje. Bil sem danes v velikej protestantskej in majhenej katoliškej cerkvi ter obe sem našel precej polni. Ker tukaj nij katerega drugega jaTnega mesta, kjer bi S pota. VIII. Troinsb', 31. julija. Danes je bila nedelja, pbšta je tukaj zaprta, sicer pa tudi noben poštni parobrod nij došel, da bi Vam bil pismo odposlal, torej Vam še drugo dopišem. Po večdnevnem deževanji se je zvedrilo, mogoče mi je torej bilo si mesto in otok Tromso natančneje ogledati. Mesto Tromso pod 69' 38' severne širine šteje nad 5000 duš, je na nizkem, torej lepo zelenem in z brezovjem obrastenem otoku v krasnej In za morsko trgovino jako ugodnej legi. Razen dveh novih poslopij tukaj nij ničesar zidanega. Razgled po okolici je čudesen; otok je v najlep-šej zelenjavi, akopram mej cvetočimi tratami in po zelenem brezovji še mnogo kupov snega se tali ter kamer koli se na okrog oko ozira, povsodi se snežniki bliščijo, s katerih nepre- stano gorski potoki šumijo; kaže se zdaj narava zajedno v treh letnih podobah, v zimskej, pomladnej in poletnej. V dolgem letnem dnevu, kadar tukaj, ako nij oblačno, za mesece dolgo solnce sije, se vegetacija tako naglo razvija, da bi tako rekoč videti in slišati mogel, kako raste; se ve da je to najveselejša doba za tukajšnje prebivalce. Kar se tukajšnjega ljudstva tiče, je kakor drugod po noivežkih mestih mirno, trezno in delavno; brez vsega pretiranja polno in čisto resnico govorim, ako pravim, da pet sto Norvežanov nikoli tolikega hrupa ne dela kakor pet Italijanov — ali tudi — Slovencev pri bokalu dobrega vina. Pa nijso samo moški ob vseh prilikah tako neizrečeno mirni, temveč tudi ženske nobenega kričanja ne pozuajo. Vožnja od Trondhjema sem gori je bila precej burna in ker sem po poštnem parobrodu se vozil, kateri je na mnozih mestih postajal, sem tudi mnogo norvežkih ljudi se doli in gori skrcavati videl ter mnogo se čudil, kako mo- Politični razgled. Not run Je dežele. V Ljubljani 17. avgusta. Iz shoda našega cesarja z velikim knezom badenskim hote nekateri listi sklepati, da se bode kmalu Badenska povzdignila v kraljevino. Koliko je na tem resnice, se ne ve, ker se jutri dementira, kar je danes neovrgljivo gotovo. „Kje je dr. Herbst klicali so dolgo časa ustavoverni listi, a mož se jim nij hotel oglasiti; jeli so metati kamenje nanj, pretili mu, da ga hočejo moralično ubiti, če takoj ne stopi pred židovske žurnaliste, mladeniče — starec Herbst! Naposled naznanil je dr. Herbst, da bode govoril pred svojimi voiilci v Tešinu ! Govoril je dne 14. t. m. Vseh oči so bile obr nene v Tešin, od tam so pričakovali novih glasov, nadejali so se, da se bode Herbst opravičeval, zakaj se je toliko časa odtegoval javnemu nastopu, zakaj se n;j rovarskim pouličnim neredom ustavoverskim postavil na čelo. A Herbst nij te radovednosti zadovolil. Niti jedne besedice nij spregovoril v svoje zagovarjanje, niti črhnil nij o napadih listov na njegovo osobo govoril je le o svojej delavnosti in razvijal gospodarstveni program; izrekel se je, da mora biti ustavoverna stranka jedina. To je bilo vse, kar je dr. Herbst odgovoril mladim plačanim židovskim pobalinom. Tudi v Bensenu dne 15. t. m. je po večem ponavljal dr. Herbst svoj govor, ki ga je govoril prej ta dan v Tešinu. Kar človeku ugaja, o tem rad govori in naj si bodo njegove želje še tako neumm in bedaste, vender se še vedno nadeje, da se bodo izpolnile. Ustavoverci prav vroče žele, da bi deželni namestnik češki, fini. Kraus, odstopil, za to so raznesli vest, da ostane le še do prihodnjega zasedanja deželnega zbora na tem mestu, pozneje pa, da pride na njega niusto ud češkega plemstva. Na te glasove odgovarja „Czas" : „Jaz lehko ponavljam iz zanesljivih virov, da se do zdaj v kompetentnih krogih nij mislilo na to (na odstrane nje Krausa) in da v teh krogih vlada le prepričanje, da je za deželnega namestnika v Češkej le oni sposoben, kateri, kakor fml. Kraus, stoji nad strankami in se niti na to niti na ono stran ne nagne''. V mestuem zboru zagrebškem predlagalo se je v zadnjej seji, naj se podeli dr. Mrazoviču častno meščanstvo, a ta predlog nij prišel do glasovanja, ker je vladni komisar takoj po tem predlogu razpustil sejo. V nit si J«* «1 rž t* ve. Preko Zagreba se poroča, da v Novem Sadu izhajajoč srbski list „Zastava" agitira, da bi se zdaj, ko se je Vojna krajina vtele-sila Hrvatskej, poklicala v življenje srbska stranka, ki bi imela nalog pospeševati srbske zahteve v Hrvatskej; te zahteve pa so: Zakonito pripoznanje srbskega narodnega imena, se meščanstvo kakor tudi ljudje iz okolice shajali, opazoval sem torej v cerkvah različne osobnosti in prikazni. Katolikov je tukaj malo ter so ubožni ljudje; duhovne jim pošilja con-gregatio de propagauda tide. Vozil sem se s tremi takimi misijonarji sem gori dva sta bila Francoza in jeden Holandčan. Protestantska cerkev je prostorna ter vanjo zahaja večina prebivalcev, tako tukajšnja elita, kakor žulasti in trdopestni morjaki. Po nzijognomijah se Norvežani v obče in tudi Tromsbžaui posebej malo ali celo nič ne od Nemcev, v katerem si bodi nemškem mestu, ne razlikujejo; noše tudi nijmajo več narodne, oblačijo se kakor bolj ali naenj premožni ljudje na Nemškem ali Angleškem. V luteranskej cerkvi sem opazil tudi par severnih krasotic, kakeršnih še nikjer ni na Norveškem, ni na Švedskem videl nij sem. V obče na Skandinavskem ,lepi spol" nij lep. Menda se zavoljo kakšnih lepih ženskih pri-kaznij Tromso Pariz severne zone imenuje. Dr. Ahasverus. vporabljevanje srbske cirilice pri občinskih in komitatnib uradih, pozneje tudi v višjej administraciji in pri sodnijah, pripoznanje in garancija srbskih konfesijonalnih šol, inartikuli-ranje srbske narodne cerkvene avtonomije. Da se to doseže, misli baje srbska stranka skleniti zvezo z zdanjo hrvatsko opozicijo v zagrebškem saboru. Mi pa se bojimo, da bi to znhtevanje ne pouzročllo zopet kakega razpora in nejedinosti, katera je Slovanu skoro prirojena. Iz Bukurešta se brzojavlja, da misli ruska vlada rusificirati deželo in sicer s tem, da ustanovi naselbine kozakov. V Francoske! govoril je v privatnem zborovanji Gambetta in odbijal natolcevanje zaradi diktature, dalje je dejal, da se mora reformirati stan sodnijski, vojna, cerkev, davki in oskrbovanje. Francija, je dejal dalje, misli le na to, da se zbere in koncentrira in s potrpljenjem in modrostjo zopet svojo veljavo vtrdi. Prišel bo dan, ko bode zahtevane probleme rešilo pravo, genij in zmaga mirnega duha. Nij samo meč, s katerim se pravičnostno vprašunje rešuje, še nekaj druzega je in kdo trdi, pa pride dan, ko bode dovoljenje k temu dano od obeh stranij. On želi, da naj demokratična republika raste in naj bode modra, a proč od agresije in govornik se nadeje, da pride dan, da bodo po moči in pravnoj majesteti videli svoje ločene brate (namreč Francoze v Elzasiji in Lotaringiji.) Umeje se, da ta govor, ki govori o zopetnej pridobitvi Elzasije in Lotarin«ije k Franeoskej nij po godu berolinskim listom. Dopisi. Iz Planine 8. avgusta. [Izv. dopis.] Planinci ni j smo zamudili lepe prilike, našim blagovestnikoin sv. Cirilu in Metodu pa Jurčičevemu spominu pri notranjskem narodnem prazniku dostojno čast izkazati, kakor je vsakemu Slovencu tako rekoč dolžnost. Odpotovalo nas je odtod lepo število, nad 100 osob raznega stanu a slovenske vere. Prvi voz, okin-čan z veliko trobojnico, koja je imela napis „Planinci", z mnogimi malimi zastavami, smre-kieami, baršljanom, kranjskim in jugoslovanskim grbom, peljal je 22 odličnih gospodov, mej njimi naše poštene „slovenske duše". Potem sledilo je še 8 voz z drugimi gospodi, gosj>emi in gospicami, in slednjič peljali so se na lojtrnicah domači fantje. Mnogo jih je še ?eš prišlo. Mej potjo so se pele mile slovenske pesni. Navdušenje bilo je kaj veliko in iskreno. V Logatec dospevši, pričakujemo došlo ljubljansko in drugo gospodo z vrlimi Soko-lovci, kojib premikala se je dolga vrsta od kolodvora proti prostoru, ki je bil za slavnost kaj zalo okinean. Tu se jim pridružimo, in tja prišedši nam logaške slovenke v pečah okinčajo zastavo s prelepim vencem. Ta domače dekleta so dokazala, da staroslovenska domača sega je za naš priprosti narod vender najlepša in se jako poda nežnemu Bpolu. Zategadelj očitna slava tem vrlim domorod-kinjam, tem cvetkam priprostega ljudstva! Naj se nad njimi druga naša domača dekleta izgledujejo in jih posnemajo ! Hvala jim tudi za blago darovani venec, kojega bodemo v večni spomin tega sijajnega dneva hranili! Potem smo se radoBtno udeleževali narodnega j)raznika. Žal, da je dež po starej navadi zopet „blagoslovil" Slovence ; le s k u p no bratovsko radost nam je nekoliko kratil in nas malo razpodil. Naše zavesti, našega navdušenja za sveto narodno stvar nam nij ohladil, temveč imeli smo ga za znamenje, da narod naj za prerano izgubo svojega sina Jurčiča še vedno žaluje. Večna slava njegovemu spominu! Stoprav za rana zjutraj so se nekateri naših neomahljivih rodoljubov na dom vračali in seboj prepričanje vzeli, da tako se da naš narod buditi, če se javni shodi napravljajo in z domačo k srcu segajočo besedo namen in cilj vsega narodnega prizadevanja oznanja. Za naš narod nij večje izpodbuje kakor živa beseda odličnih mož. Jako veselilo me je, ko sem pri nas le hvalo in zadovoljnost o tem dnevu slišal in slučajno čul, kako je priprosta ženska drugej pripovedovala o velikej slavi tega dneva. Zategadelj, gospodje, kateri ste se trudili, bo dite ponosni, da ste dan tako povzdignili. Čast in slava vam! Preveliki trud naj vas ne straši: priredite še kedaj jednako narodno svečanost — in vaše narodno srce bode veselja kipelo, ko boste gledali sad! Naprej! Budimo narod, podučujmo ga! Trebimo ljuliko in ostala bode samo lepa, zdrava pšenica. Sijalo nam bode končno lepo solnce slovenske, bratske vzajemnosti. Vez se ne bode raztrgala, ker bode v ljubezni ukoreninjena. Živeli, začetniki, slavnostni odborniki! Pri tej priliki moramo tudi javno pohvaliti krčmarje v Dolenjem Logatci, kateri so ta dan na občno zadovoljnost postregli gostom in dobro pijačo pa ukusno jed prodajali. Vsa čast torej dotičnim domačinom! —si—. Z llotraujskeg-a 12. avgusta. [Izv. dopis.] (Cvet in sad „narodnoga praznika".) Vse naše nežno ženstvo, logaško, ljubljansko in drugo, kar ga je prestalo tist nepotrebni vihar v Logatci, misli si, beroč ta pesniški naslov „o cvetu": da te, zdaj pridemo zopet me na vrsto. A kakor bi vam rad pel zasluženo slavo, premile sestrice, vender zdaj imam prepozajične misli in zanašam se tudi na svojega poetičnega prijatelja, da on stori to preljubo mu delo. Jaz pa motrim danes iz trdnega objektivnega stališča — kraška tla so pač trdna — cvet, to je moralni dobiček in sad, to bodi materijalni, denarni dobiček logaškega narodnega praznika. In ko tako motrim ter premišljujem, vidi se mi, da je bilo v ono veličastno nedeljo mnogo cvetu opaziti, in tudi premeroma dosta sadu ali „pridelka" je prinesel ta cvet, pa vender je denarni uspeh logaškega narodnega praznika sam zase še premajhen za tako ustanovo, ki bi bi bila Jurčiča vredna in v resnici izdatno komu pomagala. Kaj tedaj ? Živio drugi narodni praznik, vsklik-nil je še pred prvim praznikom nekdo v „Narodu" in tem besedam zdaj po prazniku uže marsikdo pritrjuje. Ne da bi s tem manjšal slavo Logačanom: njihovemu narodnemu prazniku ostane gotovo še vedno prvenstvo tudi v denarnem uspehu, kajti nij se večjega upati smelo, ker upati se ne sme nikoli preveč. In kar se veličastnosti tiče, pojavila se je dosti ravno na prvem prazniku. Marljivi odbor in požrtvovalni rodoljubi pokazali so, kako Slovenci časte svoje apostole: treba samo, da se nekateri zaostali cveti še razvijejo. Čitalnice naj napravljajo pohlevne besede, bralna društva veselice, kegljalci naj pridno kegljajo itd. — vse za Jurčičevo ustanovo in ni jeden cvet, ki je pognal v Logatci, ne bode uvel, temveč sadu bode ubilo! Kjer se ne zadovole s ponižno slavnostjo, ondi naj skušajo posnemati logaški narodni praznik. Zadnjega odbor lahko zdaj drugim svetuje in bodočim odborom bode tako delo zmanjšano za polovico. Govorilo se je mnogo o nekem dijaškem shodu. Tu, mladi rojaci, ponuja se vam lepa prilika, da svojemu „dulci" primešate nekaj „utile" in delujete za stvar, ki vam je gotovo na srci! Ravno vipavska dolina bi bila za to pripravna. V Logu je 8. septembra velik shod, niti ne bi trebalo prevelike agitacije; iz gore njih stranij bi jih itak ne prišlo mnogo, ker jim je preveč od rok, Primorci in bližnji No-tranjci pa pridejo sami ob sebi. Tedaj na delo, časa je še dosti, zjediniti bi se trebalo brzo z vipavskimi rodoljubi, čitalnico itd., ker dijaki, recimo, da samo zaradi tega, ker navadno nijso petični, sami pri takem podjetji ne opravijo ničesa. Dijaški shod s tem ne izgubi ni svojega značaja ni zanimivosti. Pogovorite se lahko o svojih težnjah in o svojem veselji, pri tem pa imate zavest, da ste d ej a n j s k o pripomogli narodnej stvuri. Beseda sama je mrtva, dejanje jo oživlja! To je bilo na srci logaškega narodnega praznika opazovalcu. Iz koprskega okraja 5. avgusta. [Izv. dop.] (II zborovanje „slovenskega učiteljskega društva za koprski okraj".) Včeraj zbrali smo se v Kopru v čitalničnih prostorih zjutraj ob 10. uri vsi slovenski učitelji tega okraja. Počastili so nas tudi s svojo navzočnostjo: jeden učitelj in jedna učiteljica iz tržaške okolice in dve učiteljici celo iz oddaljenega, kamenitoga Krasa, nadalje kot podporna uda g. Slavoljub Lampe, nadžupan in predsednik krajnega šolskega sveta v Dolini in g. Kristohč, e. kr. učitelj v koprskej jetnišnici. Bilo nas je vseh skupaj osemnajst. A društvo šteje uže nad 30 udov. Takoj po 10. uri se prične zborovanje. Na željo g. okrajnega komisarja konstituval se je najprej stalni odbor. Predsednikom je bil voljen g. And. Vrtovec, učitelj v Dolini, podpredsednikom g. Avg. Praprotnik, učitelj v Bo-ljunci, tajnikom gospica Josipina Sovdat, učiteljica v Dolini, blagajnikom g. Alojzij Bunee, nadučitelj v Dolini in odbornikoma g. M. An-žlovar, učitelj v Kubedu in g. Leop. Kropa, učitelj v Ospem. Zdaj nastopi g. Anžlovar ter obširno in temeljito, opiraje se na znamenite učenjake in pedagoge, razpravlja vsestranske uzroke, ki prvizazivljajo kratkovidnost in opozorja, kako bi se jej zaprla pot v šolo. Ker je nam g. Anžlovar obljubil, da svoj referat v kakem slovenskem časopisu objavi, zato ne bom o njem obširno govoril, opomniti pa mi je splošne in jako živahne debate, ki se je vnela glede glavne j ših dveh uzrokov kratkovidnosti: branje in pisanje o mraku in pri luči, osebito pri slabo brlečej ali pa preostrej, vsled prekratkega dneva v zimskem času, zarad česar se mora o mraku in celo v noč otroke poučevati. Na g. predsednikovo vprašanje, kaj bi se v turih slučajih storilo, ugibalo in pretresovalo se je mnogokaj. Slednjič predlaga g. Bunec, naj bi se v tacih slučajih učitelj obračal po okrajnem na deželni šolski svčt. G. Špan meni, da je bolje, ako društvo to stori. S to opazko Be je tudi g. Bunčev predlog sprejel. G. referent toži, da veliko vpliva na kratkovidnost tudi predrobni tisek v nekaterih naših šolskih knjigah, kakor n. pr. v zgodbah sv. pisma, v slovniškem dodateku „Začetnici* itd. Glede tega predlaga g. Bunec, naj društvo po okrajnem deželnem šolskem svetu željo izrazi, da bi le-ta v prihodnje na to delal, da se pri novih izdajah veče črke v šolske knjige uvedejo, kar se je tudi odobrilo. Pri tretjej točki dnevnega reda nam je g. Kropš našteval glavnejše uzroke preobilnih šolskih zamud. Povdarjal je osobito neznosno revščino ljudstva in zanikrnost krajnik šol- skih avStov. G. referent je pokazal, da je vnet za razvoj in napredek zanemarjene ljudske šole tu v Istri. Slednjič je govoril g. predsednik o okrajnej učiteljskej knjižnici. Povdarjajoč važnost in potrebo dobrih pedagogično- didaktičnih knjig v nadalnje učiteljsko izobraževanje, tožil je, da okrajna učiteljska knjižnica v Kopru ne vstreza potrebam slovenskih učiteljev, ker ima premalo slovenskih knjig (24 zvezkov!) in Še te so naj navad nej še, da je preveč oddaljena ter v tujih rokab, vsled česar se noben slovenski učitelj še onih 24 zvezkov ne poslužuje. Predlaga slednjič, da bi društvo deželni šolski svet naprosilo, da bi slovenski oddelek okrajne učiteljske knjižnice v Kopru v naše središče premestil. Predlog je bil sprejet. Ob 1. uri popoludne zatvori g. predsednik zborovanje s pozivom: „Na delo, tovariši!" in trikratnim „Živio" ! vrhovnemu šolskemu pro-tektorju, našemu presvitlemu cesarju Francu Joftefu I. Okrajni komisar g. Simšič, kateri je z nami v našem jeziku občeval, izjavil se je o zborovanji kaj povoljno. Po zborovanji smo se podali k „črnemu orlu". Tu smo imeli skupen obed, jako okusen in primeroma prav po ceni. Dober istran razvezal nam je jezike v Živahne pogovore in napitnice. Vsakemu je bilo brati na obrazu zadovoljnost in radost. Ob 4. uri popoludne smo peljali tuje goste gledat stolno cerkev, učiteljsko izobraževalisče, ladjodelar-nico in druge koprske znamenitosti. Ob 5. uri, po odhodu gospodičin učiteljic iz Sežane, podali smo se ostali v ladjico in hajdi po našem morji, prepevaj e narodne slovenske pesnice. Tesnim in ginenim srcem smo se ob 7. uri zvečer ločili ter razpršili po tožnej Istri, a v nadi vender, da se v kratkem zopet vidimo, v kar pomozi Bog! Domače stvari. — (Vprašanje do si. odbora Slo-j venske Matice.) Ker je pokojni rodoljubni i profesor Debeljak zapustil vse svoje ne malo j premoženje narodnim zavodom, mej temi tudi 'Slovenskoj Matici, zvedel bi rad neki rodoljub J gorenjski: čegava je lastnina po rajniku Debeljaku spisanih knjig? Vprašam pa zate, ker sem po naključji zasledil, da se blagega pokojnega rojaka naučne knjige še zmiromz nova natiskujejo. To spričuje sledeče knjigotržno naznanilo: D e b e 11 a k M., Grammatica teorieo-pratica della lingua tedesca ad uso deli Ita-liani, 5. ed., riveduta ed arricchiata da G. G. Tscherter. Milano 1876, VIL, 323 str. Neznano mi je, kdo je ta novi izdavatelj Tscherter, — brezdvoma neki izgubljen Slove-nec-Č rtar. — (Kostanjevica) — gori! Tako nam telegrafuje iz Krškega g. župan in državni poslanec Pfeifer. Krška požarna straža je na pomoč hitela. — (Svečanosti o blag os la v lj a nj i zastave) narodnega bralnega društva v Borovnici prihodnjo nedeljo dne 21. t. m. popoludne udeležila se bosta tudi društvo Sokol in pevski zbor ljubljanske čitalnice s svojima zastavama. Vožnja po železnici bode znižana. — (Umrl) je dne 13. t. m. v Ilirskej Bistrici Josip Tomšič, dijak VIII. gimnazijskega razreda v Ljubljani. Bil je jako nadarjen mladenič in navdušen za napredek slovenskega naroda. V njem smo izgubili zopet mlado moč. Bodi mu zemljica lehka! — (Vojništva) se vedno več zbira v LJubljani in Postojni za redne vaje. Semkaj je prišel eskadron 12. ulanskega polka s Koroškega in 86. bataljon lovcev iz Celja, v Postojno pa je šel drug eskadron ulancev in jedna baterija 12. artiUerijskega polka. Na potu s Koroškega na Kranjsko so blizu Ro-žeka v Dravi utonili trrje ulanci imenovanega polka, namreč stražmešter Aman, voduik Zidal in kovač Božič. Čoln, v katerem so hoteli nesrečneži malo voziti se, je zadel ob most in se prekopicnil. — (Dež) je 14. t. m. tudi v Vipavi, kjer je silna suša pokončala uže skoro vse pridelke razen trte, pomočil zemljo in tako vsaj trgatev rešil — če Bog da! — (Za gimnazij v Celji) je imenovan učiteljev g. Lovro Krištof, dozdaj profesor dekliškega liceja v Gradci. — (G. prof. Ivan BerbuČ) je s pa-zinskega gimnazija prestavljen na goriško realko. Na njegovo mesto pride v Pazin g. Kari Compare iz Gorice. — (Zlati križec za zasluge) je dobila prednica hčera krščanske ljubezni v žen-skej kaznilnici v Begunjah na Gorenjskem, Gabrijela baronica Lazzarini. — (V ormoški okraj ni šolski svet) so bili pri seji okrajnega zastopa dne 8. t. m. izvoljeni: Henrik Šmidl, graščinski oskrbnik pri Velikej nedelji, Martin Čule k, tržan v Središči, Peter Dir majer, trgovec v Ormoži, Fran Kmetic, c. kr. okrajni sodnik v Ormoži, in Maks Robič, trgovec pri sv. Miklavži. Z izidom te volitve smemo zadovoljni biti, a izid še bi bil povoljnejši, ko ne bi nekateri udje okrajnega zastopa svoje dolžnosti s tem zanemarjali, da se tako važnih sej ne udeležujejo. — (Gospod Depretis) ima trudo-ljubive in vplivne prijatelje. Vzlic »varjenju slovenskega časopisja je nabrežinsko „starešin-stvo" v 16. dan t. m. „njegovoj ekscelenciji gospodu c. kr. namestniku" podelilo častno ob-čanstvo. Župan Nabrežini je g. J. Caharija. — (Odlikovanje.) Tržaško italijansko delavsko društvo je predsednika dunajske aka-demične „Slovenije", g. R. J. Pukla in njenega družabnika g. prof. Frana Orožna imenovalo svojima častnima članoma ter jima poslalo jako lepa diploma in to zaradi uslug, ki sta jih ta dva gospoda učinila deputaciji tržaških delavcev, ki je bila spomladi na Diinaji. — (Phylloxeravastatrix.) Iz Brežic se nam poroča, da se tam nesrečna bolezen, žalibože, močno širi, a da se proti razširjenju ne postopa tako energično, kakor bi trebalo z ozirom na neizmerno škodo, ki preti našim alo-večim vinogradom. Glavni uzrok neuspešnosti je v kratkem ta, da hoče vsak po svojej glavi delati in da se vsled tega sploh nič ne dea. Ra/.ne vesti. * (Strašen umor.) V Borovi na Šta-jarskem umorila je dne 13. t. m. mati svojih pet otrok. Razkosala jih je na grozovit način. Kaj jej je dalo povod, se ne ve. * (Potopila) se je avstrijska ladija „Pierino", katerej je bil kapiten Ivolič, na obal i h otoka Kube. Ni jeden poto valeč se nij rešil. f (Osem ljudi zgorelo) je v Roden-dorfu. Dne 7. t. m. jelo je goreti v hlevu posestnika Blaža Moserja in ogenj je uničil celo gospodarsko poslopje. Pri tem požara izgubilo je osem osob svoje življenje, in sicer pet otrok, da\je brat posestnikov, dekla in mlad dečak učenec, ki je prenočil v hlevu. Živine je pogorelo: dve kravi, dve teleti in dva prašiča. Ogenj je baje nastal vsled neprevidnosti otrok, ki so šli zvečer z lučjo v hlev. Poškodovani posestnik in njegova žena sta bila takrat ravno na romanji. Zavarovan nij bil prav nič. Naj bi vender bolj skrbno pazili na otroke in jih ne pustih igrati se z lučjo. * (J. J. Kraszewski), slavni poljski romanopisec, napisal je zopet novo pripovest rChore duše" (Bolestne duše), v dveh zvezkih. Ta roman je didaktičnega značaja, in v njem se umno razpravlja o najvažnejih živenja vprašanjih, o domačej povesti, prirodi, o estetiki v slikarstvu, kiparstvu, magiki in poeziji. Da-si je delo to v obliki povesti, ima vender veliko vrednost v znanstvenem oziru. * (Prebivalstvo v Trstu) Po iz-vešči ovdašnjega magistrata imsde Trst z okolico 141.740 prebivalcev; 67.764 moškega in 73.976 ženskega spola. — Občini tržaškej pripada 67.622, Cislajtaniji 52.007, zemljam ogrske krone 1.916, Bosni in Hercegovini 64, italijanskej kraljevini 16.178, drugim državam 3.953. — Svota 141.740. - Čitati in pisati znade jih 81.303, samo čitati 5.260, niti pisati niti čitati 55.177. — Svota 141.740. — Po veri: Katolikov 133.923, pravoslavnih 1.406, protestantov 1.349, Anglikanov 264, zidov 4578, inovercev 4, brezvercev 216. — Svota 141.470. - Od stanovnikov stanujočih v mestu izjavilo je za jezik, kojim obče, italijanski 88.773, slovenski 26.035, nemški 4.698, druge jezike 123. — Svota 119.629. — Dodaj k temu okolico, koja ima 22.111 stanovnikov, čisto Slovencev, to bi bilo 48.000 Slovencev. V pojasnilo. Mnogokrat brali smo v „Slov. Nar." dopisnice, katere je uredništvo „Slov. Nar." dobivalo od nekega „učitelja", Leo Schotta iz Hotiča; brali smo članke o teh dopisnicah in o „učitelji" L. Sch. Povsod imenuje se ta g. | „učitelj". Nam nij znan učitelj Leo Schott. Ako ta gospod res podučuje v Hotiči mladino v katerem koli jeziku, še nij dokazano, da je učitelj. Ker nam je dobro znano, da ta g. nema niti potrebnih študij, niti jedne učiteljske skušnje, protestujemo, da se on prišteva učiteljskemu stanu. Več ljudskih učiteljev. Umrli no v EJiitolJtiiil: 16. julija: Pavla Oblak, krojača hči, 3'/t leta, Rožne ulice Št. 8, za diftoritis. — Matija Štrucelj, mestni stražar, 36 let, Ulice na grad št. 7, za jetiko. 17. julija: Leopoldina Buch, gostilničarja hči, 3 leta, Stari trg št. 2, za pljučnim katarom. Tulci. 16. avgusta: Evropa: Halla iz Temešvara. — Palčič iz Rimskih toplic. — Hočevar iz Trsta. — BaBtolc iz Milana. Pri .mtuni x Zepič, Valjavec iz Zagreba. — Pire iz Brda. — Meissnor, Schmelkes z Dunaja. — Mau iz Berlina. — Miillor iz Trsta. — Stagni iz Aleksan-drije. Pri JMallčl i Pupis iz Gorice. — Consolo iz Trsta. — MUllor iz Pešte. — Sturm z Dunaja. — Pipp iz iSapione. Tržne cene v Ljubljani 17. avgusta 1.1. Pšenica hektoliter 8 gld. 93 kr.; — rež 5 gld. 53 kr.; — ječmen 4 gld. 06 kr.; — oves 3 gld. 09 kr.; — ajda 5 gld. 70 kr.; — pros6 4 gld. 87 kr.; — koruza 5 gld. 40 kr.; — krompir 100 kilogramov 3 gld. 50 kr.; — fižol hektoliter 7 gld. — kr.; masla kilogram — gld. 90 kr.; mast — gld. 82 kr.; — špeh frišen— gld. 70 kr.; špeh povojen — gld. 74 kr.; — jajce po 2 kr.; — mleka liter 8 kr.: — govedine kilogram 56 kr.; — teletnine 50 kr.; — svinjsko meso 60 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 96 kr.; — slame 1 gld. 51 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 5 gld. 80 kr.; — mehka 4 gld. 20 kr. Dunajska borza 17. avgusta. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77 gld. 65 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 78 w 65 Zlata renta.........94 _ 15 1860 drž. posojilo......132 n — Akcije narodne banke..... 836 „ Kreditne akcije....... 365 „ 30 n London..........117 w 50 . Srebro..........— _ Napol...........9 " 35 ' C. kr. cekini........5 „ 55 Državn« nuuke.......57 .30 V hiši št. 54 sv. Petra cesta v Ljubljani so sprejme (466—1) več dijakov v stanovanje. ooo a-ia. lehko nadeto zaslužijo gostilničarji in kupčcvaloi. Brošurica fabrikacij velja 3 gld.; dobi se po poštnem podvzetji: F. Schlossor, Trat. (419—22) Spretna gospodinja išče se v neki farovž. Kje? pove opravništvo „Slovenskoga Naroda". (457—2) se daje v najem ali pa se i»ro«la; tečajev ima pet Natančneje se zve v Dolu (Zaboršt) si. 1. (449—5) Oddaja gostilnice. Gostilna h. 5t. 16 v Poubrezjah (Birkendorf) blizu železnične poBtaje Podnart na Gorenjskem se odda za jedno ali več let. — Natančni pogoji se izvedo pri AJedJ Pavlinu v Podbrezjau na Gorenjskem. (439—5) V Ljubljani, kongresni trg št. 7 prodajale se bodo od danes dalje naslednje reči, na katerih dobroto in nizko cono posebno opozorujemo. dobro Ime naše dolgoletne firme: Za reelnost jamči KASTNER & OEHLER z DUNAJA. Velika zaloga trakov, špic in svilenega blaga. Velika izbirka španskih spic in španskih špicnih robcev. — tiogata zaloga vezenih trakov, vlog in začetih vezenin. Cene se«, meter v avstr. velj. Te se ■vid.Ijo na, "tolELgm in ©o cen.6 določene. Platneno blago in blago za hišno opravo. *jh Ricscn-platno ...... —»16 *jA Romerstadtsko platno .... —.20 *U Zvvittavsko ,..... c/a Domstiidtlersko „ Rutice h kupicam, bordirane .... —.20 Gradol za hišno opravo, pisan Dessiues . —.36 Žamet za hišno opravo v vseh bojali, najtežji izber........ 1.85 —.28 —.83 —.28 —.36 —.36 —.95 «/8 Rumburška tkanina v 54 vateln. k. . •/4 Posteljno platno brez šivi .... 4/4 Atbis-gradel, modni trakovi */i Daroast-gradel, najlepši dessines e/8 Grade, za matraco, trojna vrsta 8/4 Rips za hišno opravo,' priljubljeni vzorec V«i °/»» 6/<» I* chiffons od 15 kr. višo. (!ic za hišno opravo, izvrstni vzorec . . —.31 Brisače, neobeljene...... —»18 „ oheljcue, gorsko platno . . . —.23 Nanking */t širok...... —.21 Julet bolji kot nanking A/4 širok . . . —.28 oi _45 Servijete, dessert...... —■ ° „ tnizna oprava ..... —-15 Rutice s pisanim robom ..... —-20 Oxibrd za srajce, obleko .... —.17 Kalmuk........ —.23 Prti h kavi damastni vzorci .... —.48 Turške rutice....... —.40 Rutice za prah...... —»16 Jute tkanina za zagrinjala in hišno opravo —.36 Jute zagrinjala, obrobljena z draperijo . 4.75 Mizni prti, od surovega platna za 60 osob s štirikrat vpognenimi naturnimi franžami . 3.20 Garnitura h kavi, modni dainast s servijeti . 2.63 Pravi francoski Crepes mille flours Noveautcs —.38 B/4 Posteljno bombažno platno . . . —.60 Platna za obleko, izvrstna pralna, marin-modra —.37 Platneno rutice, Irlandske .... —.20 ,, „ „ s krasnim, prav modnim obrobkom...... —.25 Rutice za otroke...... —.5 Platna za obleko, surov Belfaster . . . —.26 Belgijska platna, doublirana . . . —.27 .21 _20 Telepbon za otroke .... _^23 Francoski zopbir za obleko Satins za obleko, najnovejši Dessins ' . P rime rj ene Croton-obleke Bela špiciia zagrinjala, velika zaloga od 25 kr više. Velika izbor niizne oprave posteljnega platna in 54 vatelnih Rumburg-platen. Žensko perilo. Gorsette, bogato vezijane .... Žensko srajco, bogato olepšane gld. 85, 1.10, 1.40 Ženske blačo ....... —.95 Suknjico z Volants od surovega platna, krasno 1.70 —.95 olepšano Modno blago. Diagonal pomladna saisona Barege, gladek in barvan Trmituo blago..... Gvirno modno blago . Beige, čisto volnen, gladak in faconiran Grlcans, črn in barvan .... Toulee, mehak in voljan Rrocato, novi, različni vzorci . Mozambik, čiBto ovčjevolneno blago Pralno modno blago, čisto platneno . Gachomir, indijsk, vse barve . Imperial-Ravčo..... Moires, izvrstno vrste .... Rizzi-žamet za modne všitke . . . Mille fleur, letno blago, zadnja moda Tepihl in svknono blago. Topih s kresnim obrobkom „ Gocos s traki .... -.88 -.23 -.15 -.28 -.28 -.32 -.23 -.36 -.46 -.28 -.86 -.83 ..86 -.43 -.90 -.38 -.26 -.36 -.41 2.95 2.— 2.75 Tepih Bambus, Hollandski .... —.90 Brnsko sukno za moške obleke in žensko toiletto 1.25 Gvirno blago, aprejano ..... 1.25 Baznoeti. _*21 Gobelin posteljne odejo z ozkimi progami _31 ■ " n n n n Posteljne odeje, prešite, Rougo in Cachemir Piquot-odeje z franžami od gld. 2.95 više. Milanske svilene pliš- odeje a gld. 3.25 in 5.95. Organtini za podvleko od 68 kr. višo. Bele ženske rokavice ..... —.10 Potni plaidi za gospode in gospe . . . 4.50 Flanela za tla na parketih .... —.36 Khirting, barvena zaloga ..... —.18 Barchend za podvleko in obleko . . . —.17 Dvojni bareiiend ...... —.23 Vretenski cvir ....... —. 2 Dežniki z jeklenino...... —.88 „ Cloth s proži Ini kom .... 1.30 „ „ prima kvaliteta.... 1.50 „ svileni s tonking-palico in zvoncem . 3.— Senčniki, za gospode ..... 1.30 Solnčniki „ „ platneni z obrobkom . 1.50 SolnČniki, neizmerno velika izber. Če se jih vzame več, se da odbitok. Srajco za gospode, Oxford „ „ „ z gile-prsi „ „ „ „ vezljanimi prsi Creton-solnčniki..... „ „ s špicami..... 1.10 Svileno blago in žameti. Težek angleški patent-žamot .... Barvan modni-Rayee-žamet .... Faille Double envers Satin, Faille Cachemir v kosih in ostankih. Faille de Lyon, surah in atlasi v najnovejših v najnovejših barvah. Primerjene svilene Foulard-obleke . Ombrč - trakovi. — Svilene - špične - rutice od 60 kr. više. Jaquard . Manilla, Seagat.....—52 RollandBki......—.60 Razen gori omenjenega blaga so še druge reči na prodaj, ki se pa zaradi pomanjkanja prostora nijso posebno naznanile. Prodajalnica Je: —.58 —.95 1.30 —.90 —.70 —.90 9.50 V Ljubljani, kongresni trg št. 7. (445—5) Izdatelj in urednik Makso Armič. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".