Posamezna številka 12 vinarjev. Slev. 269. v UoNIibi, v ptt, dne 23. novembra ran. LEIB XLV. 38 Velja po pošti: s aa oelo loto naprej.. K 30-— sa en mesec „ .. „ 2-50 ia Nemčijo oeloletno. „ 34*— i« ostalo Inozemstvo. „ 40*— T Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. K 28*— ia en meseo „ .. K 2-30 T ipraTl projoman mneHno „ 2•— s Sobotna izdaja: = Za oelo leto ..... K ?•— ia Nemčijo oeloletno. „ 9*— sa ostalo inosemstvo. „ 12 — Enostolpna pettlvisla (72 mm široka in 3 mm visoka ali n|a prostor) ca enkrat .... po 30 t sa dva- In večkrat . „ 23 „ pri več|lh naročilih primeren popust po dcovorn. Enostolpna petltvrsta pa 60 v Ishaja vsak dan Isviemll ne« del|e ln praznike ob 3. nn pop. Bedna lolna priloga »osni rad. W Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itov. 6/m. Rokopisi ae ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo |e t Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštno hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 29.b11, bosn.-bero. St. 7563. — UpravnlSkega telelona št. 188. Vlado boljMov ponuja premirje. London, 22. nov, (K. u.) Reuter: Brezžična ruska brzojavka javlja, da je vlada boljševikov vrhovnemu poveljniku naročila, naj se sovražnim poveljnikom približa s ponudbo premirja, da se otvorijo mi-. rovna pogajanja. Rusija iz vrst vojskujočih izločena. Kodanj, 22, nov, »Nat. Tidende« poroča dne 20. t. m. iz Berlina, Neposredno se je poročalo, da je izjavila ruska vlada, da se smatra izločero iz vrst vojskujočih. « • • Z Dunaja se piše s poučene strani: Predlog o premirju še ni došel ne k vrhovnemu poveljniku avstrijske in tudi ne nemške armade. O tej zadevi tudi ni nobenega drugega kakor Reuterjevo poročilo, Če bi Rusija kaj takega predlagala, bo vrhovni poveljnik v smislu izjav avstrijskih in nemških ministrov predlog razmotril v duhu spravljivosti mirno in objektivno. Ni skrbi, da bi se takim željam, če se nudi realni temelj pogajanjem ,stavile kakršnekoli ovire. Poročilo je zelo verjetno, ker so po vseh poročilih boljševiki okrepili svojo moč in ker tvori v njih programu prvo točko, zahtevati, naj se privede do miru. Revolucija zmaguje. London, 2J. nov. Reuter poroča iz Petrograda: Razdor med maksimalisti in zmernimi socialisti se zdi dovršeno dejstvo. V par dneh se razglasijo volitve v ustavodajno skupščino. Reden in nepristranski potek je spričo anarhističnih razmer skoro nemogoč. Vojaški zbor, ki je korakal proti Petrogradu, se je V Lugi ustavil. Častniki so prišli v Petrograd in se pridružili socialistom, velik del moštva je pa prešel k maksimalistom. Revolucionarni odbor je razglasil, da je druga armada pod njegovim nadzorstvom. Puriškieviča in kneza Jusu-pova, ki sta na sumu, da imata zveze s Kaledinom, so zaprli. Povodom stavke državnih in občinskih uradnikov je revolucionarni vojaški odbor izdal oklic, v katerem svari posedujoče sloje, naj se ne igrajo z ognjem. V slučaju lakote se jim bo vzela pravica do prejemanja živil, njih lastne zaloge se bodo zaplenile. V Moskvi je poveljnik navaden vojak. Kozaki proti Kerenskemu. Stockholm, 21. nov. »Politiken« poroča, da so skušali kozaki ujeti Kerenskega, da bi ga izročili revolucionarjem. Kerenski je ušel preoblečen v mornarja. LISTEK. Nikdar ni mm vedeli... (frevel V. S.) (Dalje.) Mihajlo Filipič se je leno dvignil, položil zabojček na nasprotni sedež, se šc enkrat prepričal, če so duri zaprte, privil na to luč in se vrgel na blazine. Kar na mah so se mu zatisnile oči. Tudi v polsnu, ki se ga je najprej polotil, so ga obdajale najrazličnejše slike, ki so bile vse v zvezi z današnjim dnem, Tako je videl pred vsem ravnatelja, prebrisanega lopova, ki je bil tako predrzen, da se ni niti bal. Mihajlo Filipič je videl, tako je pristopil zaničljivo k njemu tr astitljivi si-vec, se mu ironično prikloni 1 rekel: »Mihajlo Filipič, verujte i resnično, da nam pridete do živega nam, ki za nami stoji moč? Kdo ste? Smešen bedak in gorečnik, ki ga bomo v pravem trenutku odstranili. Trenutek jc tu. Menite, da je postava res vaše kritje? Mi pogazimo to kritje, mi je razbijemo. In potem pograbimo vas in vam stisnemo >rlo, dokler vam ne poide zadnja sapica ir dokler ne ležite brez moči na tleh. mrtev mož...« Ruska revolucija za proletariat celega sveta. Stockholm, 21. nov. Iz Haparande poročajo, da je Ljenin v svojem govoru v delavskem in vojaškem svetu izvajal, da se je revolucija boljševikov sedaj šele začela. Odslej bodo vladali delavci, kmetje in vojaki. Nova vlada bo izdala nove postave in prišel bo nov čas, ne samo za Rusijo, marveč za celi svet. Rusko revolucijo pozdravlja proletarijat vseh dežela. Revolucija se bo razvila dalje. Udejstvuje se že tudi na Angleškem in v Italiji. Za koalicijsko vlado. Stockholm, 21. novembra. »Stock-holms Fidningen« poroča iz Haparande, da mir ni daleč, pa naj pride do oblasti na Ruskem kdorkoli. Pet članov glavnega odbora boljševiške stranke, med njimi nekaj bivših boljševiških ministrov, je izstopilo iz odbora. Izjavili so, da ne morejo nositi odgovornosti za njegovo politiko proti neobhodno potrebni koaliciji vseii socialističnih strank. Tudi osem boljševiških komisarjev je odstopilo z izjavo, da je potrebno koalicijsko ministrstvo vseh cocialističnih strank; čisto maksimalistična vlada sc more obdržati le z terorizmom. Na Finskem zm-ga1! socialisti, Stockholm, 21. novembra. Splošna stavka na Finskem je končana. Delavci na severnem Finskem pa se še vedno branijo iti na delo in zahtevajo ustnega, ne brzojavnega povelja. V Helsingforsu je popolna anarhija. Socialisti obdrže večino tudi v novem deželne*"1, zboru, ker so agrarci popustili. Položaj na Finskem. Stockholr\ 22. novembra. Vsled splošne stavke ne izhaja na Finskem noben list; samo v Helsingforsu in Uleaborgu izdajajo stavkujoči večerni list, ki prinaša poluradna boljševiška poročila. Ni Finskem se pričakujejo važni dogodki. Meščanske stranke in socialisti nameravajo skleniti kompromis in se potem skupno boriti proti soldateski. Po drugih vesteh so meščanski življi odločeni, začeti boj proti socialistični nasilni vladi. Mirovni pokrel Novi francoski ministrski predsednik Clemenceau je napovedal v svojem nastopnem govoru vojsko do skrajnosti in borbo prijateljem miru v Franciji. Grozil jim je z vojnim sodiščem. Tudi Lloyd George, ki se zdaj bori za svoj sedež, pritiska na Ameriko, kdaj da bo že poslala Amerika Angliji na pomoč prvi milijon mož. Sicer je pa mirovni pokret na Angleškem tudi precej močan. V angleški spodnji zbornici je 15. novembra tožil državni tajnik Cave, da je vlada zaplenila na tisoče takih letakov. Več poslncev je ob tej priliki odločno na-glašalo, da so za mir. V francoski zbornici je pa Forgeot rekel, naj se iščejo pogoji, ki bodo konec vojske omogočili, Reuterjevo poročilo, da ponuja Rusija premirje, je tudi silovite važnosti, dasi moramo še počakati, koliko da je na njem. V Bernu v Švici zborujejo te dni miroljubi. Prišli so že zastopniki iz Avstrije, iz Nemčije in z Nizozemskega. Ni glevnem zboru včeraj so razpravljali o mednarodni organizaciji, o omejitvi oborožbe, o sankcijskih vprašanjih in o razmerah med državami po sklenjenem miru. Bernski posvet miroljubov imenujejo tudi posvet parlamentarcev in učenjakov, V torek so razpravljali o narodnem vprašanju po predlogu, ki ga je bila izdelala med narodna študijska komisija meseca julija 1917 v Kristijaniji. Po tem načrtu naj bi pravice narodnih manjšin šč'tila mednarodna pogodba. Narodne manjšine naj bi se smele pritožiti pred mednarodnim razsodiščem. Nasilni odstopi ozemelj se obsoiajo; če se o odstopu vlad*; sporazumejo, naj se po možnosti ozirajo na voljo prebivalstva ozemelj, ki se namerava odstopiti. Benedikt XV. za mir. Iz Rema se je poročalo 21. novembra: i I:' krogov državnega tajništva sv. Stolice , se odločno trdi, da je sv. oče podvzel nov 1 korak za mir. Ker ni tesnih diplomatskih zvez z velesilami sporazuma, se je sv. oče zopet obrnil na zmagovite osrednje velesile, ki so bolj dovzetne za neigov glas. Zdaj se poroča le o diplomatskih korakih, ne pa o vsebini note sv. očeta glede na predloge k zmernosti in pogodbe. Mirovni shod v Bernu. Bern, 21. novembra, {K. u.) Mirovni shod parlamentarcev in znanstvenikov je v ponedeljek otvoril narodni svetnik Scherrer. Razni govorniki so stavili predloge za dosego trajnega miru temeljem haaškega programa; med drugim so se izrekli za ustanovitev mednarodne, popolnoma neodvisne brzojavne agenture in za odpravo vojnega prava kot dela mednarodnega prava. V torek je b io na dnevnem redu narodnostno vprašanje ter so se izjavili za to, da naj se varstvo manjšin za-jamči z mednarodnimi pogodbami. Nasilne odstopitve ozemelj so nedopustne; povsod naj se odločitev prepusti dotičnemu prebivalstvu. S' 'o ZH Vojska z Italijo. posadila obraniš srajsra olro-ftom damoniflo. Mihajlo Filipič je vzdahnil v sanjah. Kaj je bilo to? Je li sanjal, ali je bila resnica? Zdelo se mu je, da sliši hitre korake, da sliši pritajen krik ... In nenadoma je odprl oči, začudeno široko, prestrašeno ... » * • Kar je videl, je učinkovalo nanj, da mu je srce za trenotek zastalo. »Oh ,..« je zavzdahnil. Neprostovoljno se je dvignil nekoliko, toda padel je takoj brez moči nazaj, iztegnil roke kakor v obrambo, bled in trepetajoč. Zopet je zavzdihnil: »Oj...« In krenil je glavo na stran in zaprl nenaravno široko odprte oči, kot bi ušel pogodu, ki ga je tako zelo oslabil in ki se mu vendar ni mogel izogniti: samokresu, ki je namenjen naravnost na njegovo čelo. »Mihajlo Filipič, ali se kaj bojite?« Državni pravdnik je zaslišal glas in mrzlo ga je spreletelo. Še vedno se mu je zdelo, da sanja, oziroma da se godi vse, kar je tu doživel, le v njegovi razburjeni fantaziji. Tako je torej zopet krenil z glavo in odprl zopet oči. Toda komaj je to storil, se je že zopet šklepetaje z zobmi obrnil proč. Še vedno mu je pretil skrivnostni sa-I mokres. »Mihajlo Filipič, se li kaj bojite?« je vprašal glas drugič. »Poberite se,« je jecljal Mihajlo Filipič in začutil prvič v svojem življenju, da je velik bo/azljivec. »Oj, pustite me ,..!« Zaslišal je čudovit smeh. »Mi li streže ta človek po življenju?« je premišljeval in postalo ga je nenadoma strah. Toda to ga je obupno navdušilo; zvil se je in strmel kakor blazen v cev. — Možu, ki je pretil Mihajlu Filipiču, je zakrivala temna maska gornji del obraza. Spodnji del je pa izdajal mladega inteligentnega moža, ki je kremžil ustnice v zaničljivem posmehu. Toda v tem posmehu je ležalo nekaj hladnega in odločnega, v čimur se je videlo, da se ni zdravo z njim šaliti. A tudi za tem mirnim roganjem je tičala hladna odločnost. »Nobenega glasu, Mihajlo Filipič!« je govoril tujec. »Samo en glas, samo ena kretnja vas stane življenje. Vse vam nič ne pomaga, kajti vse osobje na vlaku je v naših rokah. Položite roke na hrbet!« Državni pravdnik je nemudoma ubogal. »Tako . . . Sedaj, ko ste povezan«, mi dovolite, da se polastim teh listin! Resnično, hudo mi je, da ste se zastonj trudili. Toda so ljud:e, ki jim leži mnogo na tem, da jih imajo. -Kaj?!« AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 22. Uradno poročajo: Zapadno od Monte Mclette smo s protisunkom odbili italijanske napade. Med Brento in Piave so cesarski strelci 1. polka in Virtemberžani osvojili Monte Fontana Sscca in Monte Spinuccia. Na Fontana Secca smo ujeli 200 alpincev. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 22. Veliki glavni stan: ^ Tirolski cesarski strelci in Virtemberžani so med Brento in Piave vzeli vrhova Monte Fontana Secca in Monte Spinuccia. Berlin, 22. novembra zvečer. Veliki glavni stan: Iz Italije do zdaj nič novega. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Italijansko uradno poročilo. 22, novembra. Sovražnik je včeraj med Brento in Piave večkrat napadel. Z golim orožjem smo ga krvavo odbili pri zapori San Marino, kjer nam je prepustil ujetnike in stroine puške. Odbili smo ga tudi na Monte Pertica, kjer je trikrat napadel. Na Monte Montenera ga je naš topovski ogeni popolnoma zadržal. Na Monte Fontano Secca je zasedel sovražnik nekaj točk naše prednje črte. V prvih Urah v minuli noči so sovražne množice na Asiaški visoki planoti besno nanadle naše postojanke na Casera Meletta d' Aventi, a naše čete so jih junaško in krepko s proti-napndom vrgle v njih izpadne postojanke. Italijani se pripravlra'o na profiofenzivo, Genf, 22. nov. »Echo de Pariš« poroča: Italijani priprav';ajo skupno s četami zaveznikov za mogočnimi obrambnimi postojankami na Tridentinskem protiofen-zivo. V Rimu sodi?o, da bodo čefe osrednjih velesil napredovale. Madrid, 21. nov. (K. u.) Italijanski dopisnik »Imparciala« poroča: V Rimu pre-soja;o prej ko slej položaj kritično. Sodijo, da bodo kljub strašnim pripravam italijanske armade in pomenih zborov čete osrednjih velesil napreciovale. Pred odločilno bitko. Curih, 22. novembra. »Corriere della Sera« se peča s položajem na bojišču. Napoveduje, da se bo kma'u v južnih tirolskih gorah in pri Piave bila odločilna bitka. Mihajlo Filipič je odprl oči. »Zabojček , . .?« Mihajlo Filipič je poskušal s silo raztrgati vezi. Gorje, njegove listine njegovo delo, njegov uspeh! Pograbila ga je neizmerna jeza, ko ie videl, da mu hočejo ugrabiti sadove njegovega mrzličnega dela. »Lopov,« je zakričal na vso moč in skočil po koncu, »lopov!« V hipu ga je vrgel močan sunek v prša zopet nazaj. Zopet mu je pretila J erivnostna, železna cev in to pot še grozneje in strašno resno. »Moj Bog,« je trudno jecljal Mihajlo Filipič, »moj Bog . . .« Popolnoma se je nehal braniti in se I zgrudil. Naj se zgodi, kar se hoče. Bil je uničen. Ni mu bilo več za življenje. Če mu že vzamejo listine, rad umre. Bilo mu je vse eno . . , In nenadoma jc začutil, kako mu teko po licu solze, hitre, vroče . . . Vse to se je dogodilo v malo trenutkih, v pol temi, v brezglasni t:š'ni udobnega oddelka. Vse je delovalo kakor stroi, j izvrstno, brez šuma. (Dalje.) Če se četam osrednjih velesil posreči, da prebijejo med Brento in Piave vrzel, bodo pos'edice za italijansko armado nepregledne. Za nevtralnost Benetk. Lugano, 22. nov. Tišinjski listi poro-, čajo iz Rima,-da je sv. oče italijanski vladi predložil predlog Avstrije, naj se proglase Benetke za nevtralne pod zaščito patriarha. Italijanska vlada se o predlogu še ni posvetovala. Italijanska meja zopet zaprta. Brig, 21. nov. (K. u.) V četrtek ob 5. Uri popoldne bodo italijansko mejo zopet zaprli. Italijanske železnice v upravi Francozov in Angležev. Bern, 22. nov. »Berner Bund« poroča: Vse železnice v Italiji, na Rivieri in v Monaco so podreiene francosko-angleJki upravi. Privedene angleiko-francoske pomožne sile štejejo deset divizij. Razdelba —'"sega poveljstva. Lugano, 22. (K. u.) Iz Rima: Vojni minister je sporazumno z vrhovnim vojnim vodstvom razdelil vojno vodstvo v dve višji poveljstvi. Prvo se bo nahajalo blizu čet, drugo bo izvajalo ukrepe, ki so le neposredno v zvezi z operacijami. D* Annunzio ni ujet. Lugano, 22. »Figarovo« poročilo, da je bil D' Annunzio ujet, ni resnično. ( Sinovi italijanskih ministrov padli, Lugano, 22. Listi poročajo, da že več dni manjkajo poročila o sinu ministra Nitij, ki sc je boril na mostu ori Passignu, in o sinu ministra Ciufellija, ki ie služil kot letalski stotnik. Poročilo iz italijanskega glavnega stana. Curih, 22. novembra. ^Secolov« poročevalec javija iz glavnega stana, da so nemške in avstro-ogrske baterije vedno obrnjene na zvezne poti v ozadju, s čemer se italijanski odpor uspešno slabi. Ogenj traja noč in dan. Na Monte Tomba so težki boji še neodločeni. Bavarski vojn? minister o položaju. Monakovo, 22. novembra. (K. u.) Vojni minister je v proračunski razoravi izjavil: Niti besedice ne izgubim o velikosti uspeha ofenzive proti Italiji. Opozoriti moram na velik sklep vrhovnega vojnega vodstva, ki je kljub izredni obremenitvi naše zahodne fronte privolil več divizii ža napad na Italijane. Nečuveno drzni sklep, ki ga je opravičil sijajen uspeh, spada pač k najslavnejšim junaštvom, ki so v zvezi z imenom Hindenburg in Ludendorff. (Pritrjevanje.') Že danes se čuti učinek daleč od italijanskega mejdana. Sporazum mora vse storiti, da vzdrži Italijo, ker se Italija sama ne more več držati v nesreči. Kar dovaja zdaj sporazum Italiji, občutno razbremenjuje našo zahodno bojno črto. Sporazum na Flanarskem in na Francoskem kljub obupnim naporom ne doseže odločilnega uspeha. V Rusiji zasledujemo polom vlade, ki je padla vsled vojske. Italija je doživela največji poraz v celi vojski; politične in vojaške posledice se še ne morejo pregledati. Nova t M m ZDIM. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 22. Veliki glavni stan: Vojna skupina kraljeviča R u p e r t a Bavarskega. Na Fiandrskem se je artiljerijski boj omejil na poruševalen ogenj, ki je še-le zvečer med Poeicapeiie in Paschendaele postal hujši. Sunke angleških oddelkov severno od Lensa in juižno od Scarpe smo odbili. Močnemu ognjenemu boju včerajšnje jutro pri Riencorrtu so sledili le sla-botaejši angleški napadi, ki so sc zrušili v našem ognju. Bitka jugosapadao cd Cambrai traja dalje. Z ogromnimi množicami oklopnih avtomobilov in pehote ter ?. navalom svoje konjenice je skuša! sovražnik izriiiti predor, česar prvi dan napada ni mogel; ni se mu posrečilo. Od našo artiljerije in strojnik pušk učinkovito obstreljevane in močno razredčene čete je zadel protisu-nek npše hrabre pehote. Na zapadaem bregu Schelde se je sovražnik vrgel na Anneus in Fontaine, na vzhodnem bregu v svoje izhodne postojanke južno od Ru-melly nazaj. Pred in za našimi črtami leže po vsem bojišču ostanki sestreljenih oklopnih avtomobilov. Ko sc je stemnilo, so boji ponehali. Južno od Vendhuille sovražnik svojih napadov ni ponovil, Močan francoski oddelek js na južni fronti od S!. Qusn!iaa vdrl v našo psvo črto; s protinapadom je bil zopei vržen nazaj. Vojna skupina nemškega ccsarjeviča. V zvezi z angleškim napadom je pričel tudi Francoz med Craonne in Berry au Pac z močnimi napadi na naše postojanke. Pripravljen je bil napad s silovitim ognje- nim bojem, ki je trajal ves dan. Severno-vzhodno od La Ville au Bois je preostalo francosko gnezdo. Povsod drugod smo sovražnika vrgli. Naši oddelki so imeli uspeh in so ugrabili ujetnike. Poročnik Bohme je včeraj priboril svojo 22. zračno zmago. Berlin, 22. novembra zvečer. Veliki glavni stan: Jugozahodno od Cambrai so se iza-Iovili no'd angleški napadi, ki so izbruhnili po močnem pripravljalnem obstreljevanju. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. X X X ParT.H konferenca, Amsterdam, 22. Konferenca zaveznikov v Parizu se bo sešla v par dneh. V prvi vrsti se na predlog Amerike namerava popolna zipo-a Nemčije. Ameriška vlada hoče nevtralnim državam, ki mejijo na Nemčijo, dobaviti le toliko, kolikor same potrebujejo. Nasprotno se pa morajo zavezati, da pretrgajo z Nemčijo trgovske zveze. Razširjenje volane pravice na Angleškem. Rotterdam, 21. nov. »N. R. C.« poroča iz Londona: V spodnji zbornici je bil v razpravi o vo'i!ni reformi snrejet naslednji sklep: 1. Za volitev v kraievne zssto-pe dobi žena vsakega moža, ki ima volilno pravico v krajevni zastop, po en glas, ako stanuje s svojim možem v eni hiši in jc stara najmani 30 let. — Zn soo^Ho zbornico dobe volilno pravico vei vojaki in mornar)', ki so skižili v sedanji vojski, ako so stari najmmj 19 let. Razen tega so priznali ženskam občinsko volilno pravico. Podmorska vsirka assra oktobra. Ber»n, 22. rov. (K. u.) WoIff: Vsled vo;mh ukr^rev osrednjih velesil smo so-vra:.":kom oktobra pofowil 674,000 ton. Do zdaj je rnhJ sjiome^-e nodmor-ffc?. vo*'ks potopljenih 7^-9 001 ton. Načelnik mornariškega admiralnega štaba. Porim<~rn'ki. Btrlio, 2?. Wolff: Na severnem morju so podmorski čolni potopili 3 parnike in 1 jadrnico. Od 3 parnikov smo enega sestrelili iz spremljevalnega voda. . Če sodimo po poku, je vozil strelivo. Naš-podmorski čoln se ie 30. oktobra blizu angleške vzhodne obali boril z angleško nastjo podmernikov v obliki železne jadrnice, Amerika z®.3cgln japonske ladje. Rotierdam, 22. »Daily Chronicle« javlja iz Washingtona: Državni departement je 15. novembra zaplenil vse nove janon-ske ladje, ki jih grade v severnoameriških ladjedelnicah. Mm i omenfziiCla irpie v m- seri M51 Ko je kupova'a c. kr. vojna uprava najvažnejše produkte zemlje, kakor volno, kože, strojila ftanin) in oljčno olje, so zamogli prodati črnogorski trgovci ra b'aga, ki služi apr-.vizaciji, Prcšn-'e z a dovoljenje izvoza blaga iz monarhije v Črnogoro, katere iobajaj« vedno pogosteie od trgovcev, pc?:';a aprivizacij-sk' oddelek kompetentnim avstrijskim in c grškim oblastem. V monarhiji so postavljen' organi, ki imajo služiti kakor posredovalci med trgovskim svetom in prometnimi centralami odnosno trgovci v Črni-gorl. Tako so snovane na Dunaju in v Btr-dimnešti eksnoziture blagovnih prometnih ecrlral, a njihovo delo obstoji pred vsem v tem, da vplivajo pri central ,vh oblasteh, ko rešu'ejo izvozna, uvozna.in prevozr.a dovoljenja, cla dajejo navodila in pojasnila inteiesentom itd, Pri ekspozituri na Dunaju je postavljen tudi en zastopnik bla-govno-oi ometnega odde'k-1 pri vojnem gereialnem guvernerstvu v Črnigori. Vsled tega moremo z zadovo!'stvom kontitatirati, da je uspelo o življenje trgov-skjgn prometa, kolikor ie v danih razmera') sploh mogoče in da s z promet vedoo bolj lazvija. Poipisiilie VIL volno poso|i:o! V četrtem letu najsilnejše borbe, kar jih pozna povestnica človeška, je razpisala naša država svoje sedmo vojno posojilo. Neizrečno so velike zahteve, ki jih mora stavljati domovina do svojih državljanov za silne vojne izdatke. Tudi pri tem vojnem posojilu se brez dvoma zopet pre-sijajno izkaže neporušni patriotizem avstrijskih narodov. Izvestno bode sedaj v odločilnem stadiju svetovne vojske sledil sedmemu apelu domovine imponujoč odziv. Brezpogojna potreba in sveta domoljubna dolžnost je, da zberemo ponovno vsak po svojih najboljših močeh čim po-nosnejše svote v sedmem vojnem posojilu.. Neomajna stoji vojaška sila centralnih držav. Uspeh za uspehom so tekom trdega poletja izvojevale občudovanja vredtfe naše in zavezniške čete proti sovražni premoči na vseh bojiščih. Tem uspehom je sledil najsijajnejši uspeh v celi svetovni vojni. Ni samo pregnana nevarnost, ki je ž e pretila tudi mejam naše ožje domovina, temveč zahrbtni sovražnik je bil po-gr-n daleč proč od naših mej ter se po ljutih porazih umika vedno globlje v lastne dežele. Prebivalstvo naše dežele in osobito produktivni krogi se odzovejo VIL vojnemu posojilu tem obilneje, ker spričo bližine nekdanje soške fronte vedo predobro ceniti vrednost varne obrambe naših junaških čet. Raz obče gospodarsko stališče ima uspešno VIL vojno posojilo tem večji povmen, ker celokupnosti v korist odpomore sedanji preobilici krožečih denarnih sredstev. Sedaj proste kapitalne svote dobe novo ugodno priliko za koristo-nosno naložbo. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko se obrača do vseh svojih interesentov ter nujno poživlja produktivne sloje v deželi, v prvi vrsti industrijce, trgovce in obrtnike, da vnovič posvedočijo svej preizkušeni patriotizem in svoje ume-vanje za državne potrebe ter se v polnem številu odzovejo apelu staroslavne domovine na subskripcijo novega vojnega posojila. — Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko, Msm IZJAVA SARAJEVSKEGA NADŠKOFA DR. STADLERJA. Že včeraj smo poročali, da je izdal nadškof dr. Stadler izjavo, ki se ne strinja z deklaracijo jugoslovanskega kluba in se krije s programom Frankovcev. Izjava, katero priobčuje »Hrvatski Dnevnik« na uvodnem mestu, se glasi. I. »Zahtevamo rešitev državnopravnega vprašanja na jugu monarhije v hrvatskem zmislu na temelju hrvatskega državnega prava in z neprikrajšanim varstvom hrvatske narodne in državne individualnosti. II. Zahtevamo združitev tistih dežel, na katere se nanaša hrvatsko državno pravo, namreč Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine in hrvatske Istre v eno politično in finančno avtonomno, s habsburško monarhijo kakor tudi s celino r.erazdružcno spojeno državno telo. III. Smatramo za svojo dolžnost v prvi vrsti obraniti svoj olastno, od vseh strani težko ogroženo narodno in državno individualnost. Radi bomo vendar pomagali bratom Slovencem v njihovem boju za sa-movzdržanje in v njihovem nastojanju in delu okoli tega, da se z nami združijo. IV. V močni habsburški monarhiji vidimo najboljši ščit proti svojim historičnim sovražnikom, ki lakomno stegujejo roke za hrvatskim ozemljem. Ostali bomo pri svoji tradicionalni zvestobi vladarju in državi, ali zahtevamo, da se državnopravno vprašanje na jugu monarhije reši v zmislu točk I. in II. in da opusti država nevarno politiko zadnjih 50 let proti Hrvatom, politiko, ki jc škodljiva hrvatskemu narodu in državi sami, ker mora voditi do kriz in katastrof kakor v letih 1908, 1912 in 1914. S a r a j e v o , 16. novembra 1917. f Josip nadškof vrhbosanski v svojem imenu in v imenu 51 odličnih meščanov iz Sarajeva in province, ki pa sedaj iz razumljivih razlogov ne morejo obelodaniti svojih podpisov. • • • Deklaracije slovanskih sirank so povzročile velikanski preobrat. Predvsem pa deklaracije Jugoslovanov in Čehov. Našle so globok odmev v srcu naroda. Svobodni in neodvisni hočemo biti Jugoslovani v svobodni državi pod habsburškim žezlom. Razumljivo je, da je Nemce in Mažare ta zadeva razkačila. Posebno so Mažari naravnost besni. Začeli so zadnje dni velikansko gonjo na našem slovanskem jugu. Imajo Frankovce. A sedaj so se vrgli na Bosno. Dr. Stadlerjeva izjava je gotovo posledica velikanskega pritiska MaŽarov. Nadškof dr. Stadler, ki se je ob priliki dr. Krekove smrti v tozadevni sožafnici izrekel za deklaracijo Jugoslovanskega kluba, pozablja danes na Srbe, se odreka Reke in ogrskih Hrvatov ----Njegov list nastopa proti jugoslovanski deklaraciji. Mi ne bi mogli razumeti tega! pojava, ako ne bi poznali strašnega pritiska Mažarov. Vedeli smo, da nas čakajo težke notranje ia zunanje cvire za dosego našega cilja. Tembolj mejimo biti odločni s srcem ln dušo za dosego našega cilja. Ovire bodo padle, fudi oni, ki nimajo še velike vere v našo stvar, bodo morali kmalu spregledati. Slovenska domovina je kot en mol sa deklaracijo. Tudi na Hrvatskem se mora zjasniti. Našega velikega ideala ne bo udušila nobena sila. Postal je že meso in kri našega biti ali ne bili. Naprej po jasni poti! • •• « Vlada in Jugoslovani. »Hrvatska Država« poroča z Dunaja: Iz dobrega vira se razuaša govorica, da hoče vlada umakniti Seidlerjevo stališče, da se za jugoslovansko vprašanje ne moro ničesar storiti. Sedaj uvidevajo, da je s to izjavo dr. Korošcu in dr. Laginji dala vlada svojim nasprotnikom, zlasti jugoslovanski opoziciji v roke jako močno orožje. Zaradi tega hoče sedaj ministrski predsednik vitez Seidler v sporazumu z grofom Czer-ninom storiti nekaj v smeri aktivnega koraka za razrešitev jugoslovanskega vprašanja. Kakšen bo ta korak, ne ve nihče, morda niti vitez Seidler sam. Pri Nemcih in pri vladi je izzvala mnogo jeze taktika štajerskih slovenskih poslancev, ki so izjavili, da nočejo sploh imeti nobenega posla več z graškim namestnikom grofom C'aryjem. Vedno bolj postaja jasno, da je taka taktika bolj učinkovita nego vse prošnie in oseline intervencije. Vlada vedno nekaj obliublja, toda kar stori, to je baš nasprotno. Vladi je sedaj neprijetno, da ne gre več po priljubljenem sistemu malih koncesij. Najbolj se boje., da bj v javnosti, pri cesarju in v svetu postalo jasno, da so Jugoslovani nad avstriisko vlado že napravili križ. Dokler se Jugoslovani pehajo, dokler prosijo in zahtevajo, da se odstrani ta ali oni namestnik v Dalmaciji, na Kranjskem ali v Gradcu, tako dolgo se da z njimi govoriti. Povsem druga situacija za državo pa nastane, kadar pravijo vladi: Vaša stvar je, ie-Ji za državo dobro, da ostanejo Attemsi, Friesi in Claryi na svor jem mestu, nas to nc briga. Mi od vas ne zahtevamo nič več v tem oziru in v interesu države. Naš narod bo živel, če ostane vse, kakor je bilo. Pač pa bo znal soditi in bo po vašem oostopanju tudi znal postopati v svojem interesu, Poljaki in Mažari. Dunaj, 21. novembra. Poljsko kolo je odposlalo brzojavko na dr. Wekerla, v kateri se zahvaljuje ministrskemu predsedniku za blagohotno izjavo v prilog ooljske-mu narodu v zbornici, in tako dal izraza tradicionalnih simpatij mažarskega naroda nasproti Poljakom. Čehi in nemški socialni demokratje. Dunaj, 22. novembra. V proračunskem odseku je zahteval poslanec KoaeČny ugotovitev odškodnine za ukradene poštne po-šiljatve. Dalje je razpravljal o uradniških razmerah na Moravskem. Govornik nemških socialnih demokratov poslanec Seitz povdarja nasproti predgovorniku, da je narodnosten prepir za razdelitev uradniških mest v sedanjem velevažnem času, v času veliki narodnih in gospodarskih problemov malenkosten in brezpomemben. Govoriti o čeških deželah pomeni delati si neizvršljive iluzije. Nemško socialno demokratično delavstvo se ne strinja z nacionalističnimi stremljenji. Vedno je nastopalo proti nacionalni politiki med svojim lastnim narodom, v kolikor je naperjen proti svobodi narodov. Če pa hočejo Čehi podjarmiti del nemškega naroda na Češkem, naj vedo že danes, da bodo zadeli na hub odpor nemškega delavstva. Socialno politični odsek. Dunaj, 22. novembra. Socialno politični odsek je razpravljal danes o poročilu poslanca Ofnerja glede ureditve dela otrok. Ustanovljen je poseben pododsek. Parlamentarni program. Dunaj, 22. novembra. Načelniki zborničnih odsekov so sklenili, naj predlaga predsednik zbornice na prihodnji seji načelnikov strank določitev plenarnih sej zbornice za v torek, sredo, četrtek in petek od 10. ure predpoldne do 2. ure popoldne. Od 3. ure dalie naj se vrše posvetovanja odsekov. Odškodnina nedolžnim obsojencem. Dunaj, 22. novembra. Pravni odsek je danes sprejel zakonski načrt o odškodnini nedolžnim obsojencem, ki je bil izdelan v sporazumu z vlado. Zahtevo po odškodnini je razširil odsek tudi na razveljavljene vojaško-sodne obsodbe. Preiskovalna komis"a Za razmere ▼ armadi. V brambnem odseku se je pričela razprava o predlogu,, da naj zbornica organizira posebno komisijo, ki bo preiskovala vse pritožbe radi postopanja z vojaki, radi prehrane v armadi in drugih nedostatkov. Domobranski minister se je izjavil proti ustanovitvi take komisije . Proti vpoklicu nesposobnih v črnovo'niško službo. Brambni odsek je sprejel resolucijo, ki poživlja vlado, da naj odpravi § 26. črno-vojh?škega organizacijskega predpisa iz leta 19&7. in s tem predpisom zvezane določbe, v kolikor se tičeio vpoklicev nesposobnih v črnovo*nlško službo, ker so te določbe v nasprotstvu s § 1. črnovomi?kega zakona. Za resolucijo so glasovali Jugo-lovani, Čehi, socialni demokrati, Ukrajinci ter del Pollakov. Nadalje je sprejel odsek resolucijo, ki poživlja vlado, da naj tekom 14 dni predloži vse predpise, ki se tičejo uporabe vojakov in črnovojiikov ter po zakonu o vojn:h dajatvah vpoklicanih oseb v vojaških in privatnih obratih. Razna poroda. Ogrska zbornica. Budimpešta, 21. novembra. (Kor, ur.) Zbornica je razpravljala o dobavi živil Ogrske Avstriji. Min;ster za prehrano grof Hadik je poudarjal, da se ne moremo tozadevno postaviti na bojno stališče nasproti Avstriji. Zbornica je nadalievala razpravo o naš'h deklaraciiah. Poslanci so dalje napadali Čehe in Jugoslovane ter avstrijsko vlado. Zahtevali so, naj se vpokli-čejo ogrski nadomestni bataToni n*zaj na Ogrsko. Wekerle je obljubil, da bo vse tudi pri cesarju odredil nasproti napadom na integriteto Ogrske. Švicarski zvezni svet o miru. Bern, 21. nov, (K. u.) Na neko vlogo švicarske mirovne družbe v Luzernu je zvezni svet odgovoril, da natančno proučuje mednarodni položaj in hrepeni po miru, da pa sedanji čas ni Ugoden za kake mirovne korake. Skandinavska ostane nevtralna. Basel, 22. nov. Zastopniku lista »Associated Press« je danski zunanji minister izjavil, da ostanejo vse tri severne države nevtralne; nobena še tako velika beda jih ne bi mogla prisiliti, da vstopijo v vojsko. Potopljene ladje. Berlin, 22. nov, \Volffov urad: Ob an gleški zapadni obali je eden naših podmor skih čolnov zopet potopil 12.000 ton. London, 22. nov. Britanska admirali-teta javlja, da je 18. nov, sovražni podmorski čoln v Sredozemskem morju potopil patrolno ladjo, o čemer je izgubilo življenje četvero častnikov in pet mož. Dnevne novice. + Seja izvršilnega odbora S. L. S. Ob zaključevanju našega uredniškega dela nismo prejeli nobenega oficijelnega poročila o sklepih seje. — Zato tudi ne moremo danes nič gotovega poročati. — Govori pa se, da so v Seji odobrili izstop dr. Su-steršiča in Jakliča iz Jugoslovanskega kluba, da so izrekli drugim državnim poslancem S. L. S, nezaupanje, in da so sprejeli predlog, da se S, L. S. — razdruži in preneha ter so zasnovali novo slovensko kmečko stranko, ki bo izdajala svoje glasilo. Te govorice se širijo danes po Ljubljani, v koliko so resnične, kakor rečeno, ne moremo trditi. Zde se nam pa gorosta-Sne, Zato že danes dostavimo, da se taka Velika in močna stranka, kakor je S, L. S, ne razdruži kar čez noč. Take poskuse lahko delajo posamezniki, naš slovenski katoliški narod jih obsoja in jim ne bo sledil tudi ne pod vabljivo limanico kmečke stranke. -j- Višmagora za deklaracijo. Mestna občina Višnjagora je v svoji seji dne 4. no- a sledečo iz-'ružuje jugo-Jugoslovan-za udejstitev hvaležnostjo v. očeta Be-izadevantu r. — J. vembra 1917 soglasno sklr javo: Z navdušenjem se slovanski deklaraciji ter pi ski klub, da deluje neumor jugoslovanskega edinstva, se pridružuje mirovni akcij nedikta XV, ter neumorneir našega vladarja za skorajšrT Zupančič, župan, -f Lož za deklaracijo, mesta Lož je v seji dne 21. i. jel sledečo resolucijo: 1. Mestna občina kož navdušeno pozdravlja deklaracijo »Jugoslovanskega kluba« na Dunaju z dne 30. maja 1917, kateri se pridružuje v polnem posegu. 2. Veselo pritrjujemo ljubljanski •zjavi zastopnikov vseh naših političnih .v. inski odbor 1917 spre- strank, ki so se pod vodstvom presvitlega knezoškofa dr. Jegliča dne 15. septembra leta 1917. izrekle za skupno delo. Obenem pozdravlja z iskreno hvaležnostjo mirovno stremljenje sv. očeta papeža Benedikta XV. in presvitlega cesarja Karla I. -f Trebeljevo za deklaracijo. Na predlog č .g. župnika Ivan Dobnlkarja iz Janč se jednoglasno sklene: Občinski odbor Trebeljevo se v imenu prebivalstva cele občine z navdušenjem pridružuje deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 za združenje Jugoslovanov v samostojno in neodvisno državo pod Habsburško krono. — Ravno tako se iskreno pridružuje blagim prizadevam sv. očeta Benedikta XV. in našega presvitlega cesarja Karla I„ da se čimpreje konča strašna vojska in sklene pravičen in časten mir. + V spomin * dr. Kreka. Bratski društvi »Danica« in »Hrvatska« imata v soboto, 24, t. m. ob 8, uri V hrvatski cerkvi na Dunaju VI., MariahilferstraBe, mašo zadušnico za pokojnim dr. Krekom, — Sv. maša zadušnica za pokojnim dr, Krekom bo v Trstu dne 29. novembra in ne 23., kakor smo pomotoma poročali. + Ravnatelj kabinetne pisarne Pol-zer odstopil. Uradno poročajo z Dunaja 22, t, m.: Kabinetni ravnatelj dr, Artur grof pl. Polzer je podal cesarju iz zdravstvenih ozirov ostavko, katero je cesar sprejel, — Umeščen je bil dne 21. t, m, na župnijo Ljubno Franc Juvan, župnik v Sv, Križu nad Jesenicami, ^— Zadružništvo. Poročajo nam: Zadružna centrala v Ljubljani se bavi z načrtom, kako je osnovati »osrednjo zvezo avstrijskih jugoslovanskih zadrug«. V skupni seji načelstva in nadzorstva je dne 19. t. m. sklenila tozadevne korake. — Hranilnica in posojilnica v Komendi, ki je svo-ječasno izstopila iz Zadružne zveze in pristopila k Zadružni centrali, je v nedeljo, dne 18. t. m. zopet pristopila k Zadružni zvezi v Ljubljani. Pri tej priliki se je nabrala znatna svota za dr. Krekov spomenik. — V St .Vidu nad LJubljano je tamoš-nja Hranilnica in posojilnica pri seji izjavila, da ostane pri Zadružni zvezi v Ljubljani, — Imenovanja v vojni mornarici. Linijski zdravnik dr. Rudolf Kobal je bil imenovan za mornariškega štabnega zdravnika, pomorski praporščaki Feliks Biber, Ivan Leveč, Metod Pire in Mirko Bleiweis za fregatne poročnike. — Umrl je v Celju inženir Franc Go-stiša, c. kr. rudarski svdtnik in vodja ta- | mošnje cinkarne. Bil je doma iz Idrije, j — Stosedemdesetletnica barona Žige Cojra. Danes praznujemo 170letnico barona Žige Cojza. Rojen je bil 23. novembra 1747 ket sin druge žene Mihaela Angela Cojza — zvane r, pl. Kaous. Pozneje so se preselili v Trsta v Ljubliano, kjer je Žiga dokončal višje šole in odšel nato študirat na viteško akademijo v Reggio na Laškem, odkoder ga je pozval stari oče domov in mu izročil veliko obrt in kupčijo z železom. Da bi se upotil v izdelovan;e dobrega železa in jekla, je potoval po Nemškem, Holandskem, Angleškem, Francoskem in Laškem. Na Gorenjskem v Bohinju ie imel svoje fužine, ki so dobro delale. Tako je bil Cojz dobro stoječ veleobrtnik, A ni bil udarjen samo na gmotno stran — kakor jih je zdaj toliko in toPko — s svojimi študijami in na potovanjih se je tudi visoko izobrazil in je potem v domovini blagodeino vplival s svoiim globokim umevan:em umetnosti, — V Ljubljani so se zbirali v njegovem domu začetniki slovenske književnosti: Anton Linhart (1756—1791), Jernej Kopitar (1780—1844), Valentin Vodn'k (1758—1819), kateri bi nam gotovo ne b'li to, kar so, da ni b'lo Cojza, Cojz je sam priredil večkrat slovenske pesmi, katere so laški igralci med igrami na ljubljanskem odru peli. — Skrajna nesramnost in predrznost. Pod tem naslovom smo prinesli včeraj notico o nekem Planinšku, ki je govoril na shodu županov v Kamniku proti deklaraciji. Pri tem se je pa urinila neljuba pomota, da je imenovani agent zvarovalne družbe »Feniks«, To Sedaj tem potom popravljamo, da je Planinšek uslužben pri c. kr, zakladu za vdove in sirote, zavarovalni oddelek. — Z vojne pošte. Ugotovilo se je, da se oddajajo na vojnopoštne urade številne pošiljatve z blagovnimi vzorci, ki -"buje-jo sadje. Te pošiljatve dospejo v največ slučajih popolnoma pokvarjene na namembne vojnopoštne urade. Razventega se tudi naslovi na mokrih, raztrganih omotih ne dajo razbrati. Občinstvo se c zarja na to s pozivom, naj takih poši': oddaja. Pri tej priliki se tudi opoz prepoved, da se vojnopoštnim poši' blagovnimi vzorci in vojnopoŠtnir kom ne smejo prilagati predmeti, ki r nevarni zaradi ognja. Pošiljke morajo r e gledati ne samo državni poštni uradi pi oddaji, ampak tudi namembni vojnopotlni uradi pri oddaji in morajo vsak doznani slučaj naznaniti oblasti, da vloži kazensko ovadbo proti odpošiljateljem. — Podpora za rodbine, katerih red-nik se ne more vrniti iz sovražnega inozemstva. Zakon z dne 17, avgusta 1917, drž, zak, štev. 376, velja z izjemo rodbin pomorščakov, ki se ne morejo vrniti v domovino — samo za svojce onih avstrijskih državljanov, ki so s silo zadržani v sovražnem inozemstvu. Ker se k sovražnemu inozemstvu prištevajo samo one države, ki se nahajajo z Avstrijo v vojnem stanju, ta zakon ne velja za svojce Avstrijcev, ki bivajo v Ameriki in se jim torej ne more dovoliti podpora v smislu omenjenega zakona. Med prebivalstvom zelo razširjeno mnenje, da imajo svojci naših rojakov, ki so se že pred vojno izselili v Ameriko, vsled tega, da trpe Škodo, ker ne dobivajo več denarnih pošiljatev iz Amerike, pravico do podpore po novem zakonu, je popolnoma napačno. Vse tozadevne prošnje ne morejo imeti nikakega uspeha. — Delavke dob<5 delo. Vojaško oskr-bovališče v Zalogu pri Ljubljani sprejme večje število delavk. Poleg plače dobe celo hrano in eventualno tudi skupno stanovanje. — Nesreča. 27 let stari trenski vojak Josin Kuhar iz Krškega se je pePal domov na dopust. Ko se je prineljal v Zagorje, ie mislil, da je vlak že v Zidanem mostu. Hitro skoči iz vozečega vlaka, pri tem pa pride pod kolesa železniškega vozu, ki mu odtrgajo obe nogi. Prepeljali so ga v bolnišnico v CePe. — Begunko na Gorensknra. V tukajšnji kaznilnici so nretekli teden remani tatovi ponoči ukradli iz svinjaka 40 kg težkega praš'ča. Izginil' so brez s'edu. —"Razš'rie-vanje ceste v Begunjah dobro napreduje. Bilo je res zelo potrebno, da se cesta razširi, — Tatvina na že'eznK. Tatvine na železnici -e nadalure:o. Zmanjkalo je te dni tobaka za 3680 K. Iz drugega vagona 30 meterskih stotov jabolk, za goriško aprov:zacijo več vreč moke in makaronov. C. kr. rošti je zmanjkalo 600 paketov. Železn:ška uprava bi vendar mora'a enkrat energično postopati proti takim ne-dostakom. Kdo naj si še upa pošiljati blago po železnici. Trgovci, pozor! Vsi trgovci z obleko, blagom b peri!om se kar najrevnejše opozarjajo, da teh potrebščin pod nobenim pobojem ne smejo prodajati brez naka?n:c »Deželne Poslovalnice za preskrbo z blagom, obleko in perPom«. Prestopki se naj-strož e kaznujejo. Za deželo izdajajo nakaznice c. kr. okrajna glavarstva. UfflMe m ce. lj Uprava Vajeniškega doma v Ljubljani sporoča, da se Vajeniški dom z gotovostjo otvori 10. decembra t. 1. Znova opozarjamo na to mojstre in starše vajencev, Kdor želi biti sprejet, naj se tedaj hitro oglasi. Pravtako še enkrat prosimo, naj bi se priglasilo zlasti iz vrst mojstrov mnogo članov k društvu za varstvo vajencev, Članarina znaša letno 5 K, Uprava prosi vso slovensko javnost dobrohotne naklonjenosti pri delu za povzdigo obrtnega stanu. lj Koncert. Češki kvartet iz Prage se prišteva po muzikalnem svetu med najboljše komorne kvartete sveta. V petindvajsetih letih svojega obstanka je v Evropi, Ameriki in drugih kontinetih dosegel toliko slave kakor težko kateri drugi, mor-celo —- nobeden drugi! Spada med najpopolnejše in najidealnejše. Njega uzorno, temperamentno, mojstrsko predavanje nudi višek užitka komorne glasbe. Za ljubljanski, jubilejski koncert so si mojstri izbrali krasen spored, dve deli iz češke in eno delo iz nemške glasbene literature. Spored se glasi: 1. Anton Dvorak: Kvartet za godala v F-duru, op. 96. I. Allegro moderato. II, Leuto. III. Scherzo. Vivace. IV. Allegro vivo. 2, Viteslav Novak: Kvartet za godala v D-duru, op. 35. I. Fuga. Largo misterioso. II. Fanksia. Allegro pas-sionato. Quasi scherzo. (Allegreto moderato), Te^ del Comincio. Largo misterioso. (V stavku). 3. Fran Schubert: Kvartet za godala v D-molu, op. posth. Eden najlepših kvartetov svetovne glasbe z varijacijami o pesmi »Smrt in deklica«. I, Allegro. II. Andante con moto (va-rijacije o »Smrt in deklica«). III. Scherzo. Allegro molto. IV. Presto. — Z Dvo-fakom, Novakom in Schubertom bo občinstvo uživalo najlepšo glasbo v najpopolnejši obliki. Slovenci, počastimo naše brate, velike češke mojstre in hitimo k njim v hram lepote, čistosti in idealizma! lj Umrli so v Ljubljrni: Gašper Prosenc, drvar, 71 let. — Marija Eešeit. po-sestnikova žena, 28 let. — Marija Črnivec, delavčeva žena, 34 let. — Kristina Ver-derber, re'enka, 3 mesce. — Anton Legat, tesar, 66 let. — Ana Kramar, hči železniškega premikača, 3 mesce. — Giovanni Čreda, laški pešec, vojni ujetnik. — Marija Vrkovec, begunka, hiralka, 79 let. — Vinko Dernovšek, vrtnar, 27 let. — Josip Leban, delavec, 67 let, — Ivan Svetek, železniški nadrevident v ioko;u, 73 let, — Marija Babka, zasehn: ... 75 let. — Jcsip Verbič, zasebnik, 65 let, — Leoooldina VVagner, soproga stavbnega vodje, 47 let, lj Razširjenje železniškega prometa na gorenjski in na dolenjski železnici- Od jutri bodo vozili na gorenjski in na dolenjski progi jutranji in večerni vlaki. Opoldanski vlaki ne bodo še vozili. Vozila bosta na gorenjski progi osebna vlaka, ki prihajata na glavni kolodvor v Ljubljano ob 7. uri 45 minut zjutraj in ob 8. uri 34 minut zvečer; vlak, ki je prihaja! v Ljubljano v 5. uri 18 minut, izostane. Na Gorenjsko bosta vozila z ljubljanskega glavnega kolodvora osebna vlaka ob 6. uri 50 minut zjutraj in ob 6. uri 45 minut zvečer. Na Dolenjsko bosta vozila z ljubljanskega glavnega ko-lodvora vlaka ob 8. uri 5 minut zjutraj in ob 7. uri 6 minut zvečer; prihajala pa bosta z Dolenjskega na glavni kolodvor osebna vlaka ob 8. uri 56 minut zjutraj in ob 9. uri zvečer. lj Gremii trgovcev v Ljubljani je ob-državal dne 18. novembra svoj redni občni zbor ob pičli udeležbi članov. Načelnik g. Ivan Samec otvori ob 10. uri zborovanje, pozdravi navzoče ter opozarja člane na težavni položaj, v katerega je spravila vojska trgovino. Z vznesenimi besedami poživlja člane, da vsi in kcPkor mogeče v visokih zneskih podpišejo vojno posojilo, da se na ta način dokumentira ne samo nepremagljivost avstrijske armade,, ampak tudi gospodarske moči. Spominja se umrlih tova« rižev in pripadnikov gremija ter jim želi b'ag spomin. Računski zaključek izkazuje 12.594 K 8 v. dohodkov ter 12.578 K 93 v. troškov, torej gotovine 15 IČ 15 vin. Premoženje znaša 46.246 K 57 v. Proračun izkazuje primanjkljaja 2630 K, ki se bo pokril iz dokiad članov, — Volitve se niso vršile, ker je nad polovica članov na bojnem polju. lj Prijave za begunsko obleko. Begunci, ki žele zase ali za svojce obleke in dosedaj še sploh niso prosili zadnjo, naj se zglasijo pri mestnem magistratu v sobi št. 5 (nasproti posvetovalnici) v spodaj označenem redu in sicer le oni, ki so v raz-vidnostnih listih vpisani na prvem mestu (družinski glavarji oziroma pri samcih oni sami). V sredo, dne 28. novembra so na vrsti stranke z začetnimi črkami A—G; v četrtek, 29, novembra stranke od M do P; v soboto, dne 1. decembra stranke od R do Z. Uradne ure so vsak dan od 8. do 1. ure popoldne. Vsak družinski glavar mora priti osebno ter prinesti s seboj isto-vetnostne izkaznice vseh družinskih članov in ker so te obleke namenjene le najpotrebnejšim beguncem, tudi še potrdil«, hišnega gospodarja naslednje vsebine: »Potrjujem, da ima vsak begunske družine ... (ime stranke) le po eno zgornjo in eno sp. obleko. Datum. Podpis hišnega gospodarja«. Čevljev sedaj še ni v zalogi.' Ij Nakaznice za begunsko obleko. Begunci, ki so pretekli teden prosili pri mestnem magistratu za obleko, dobe, ako se legitimirajo z nakaznicami o istovetnosti, nakaznice v naslednjem redu: v ponedeljek, 26. nov. od 8. do 10. ure stranke z začetnimi črkami A—G, od 10. do 12. ure stranke od H—L. — V torek, 27. nov. od 8. do 10. ure stranke od M—P, od 10. do 12. ure stranke od R—Ž. — Obleka se dobi vsak ponedeljek, sredo in petek od 2. do 5. ure popoldne pri deželni zalogi c. kr. deželne vlade (pri tvrdki R. Miklavc, Stritarjeva ulica št. 5, skozi vežo). lj Meso za uradniške skupine. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala meso uradniškim skupinam v soboto, dne 24. L m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: I. uradniška skupina od 2. do pol 3. ure štev. 1 do 200, od pol 3. do 3. ure štev. 201 do konca. II. in III. uradniška skupina od 3. clo tri četrt na 4. uro in četrta uradniška skupina od tri četrt na 4. do 4. ure, Ena oseba dobi četrt kilograma. dve osebi pol kilograma, tri in štiri osebe tri četrt kilograma, pet in šest oseb 1 kilogram, sedem in osem oseb 1 in četrt kilograma, več oseb en in pol kilograma. lj Meso na rdeče sn rumene izkaznice A, Stranke z rdečimi in rumenimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko A prejmejo meso v soboto, dne 24. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa od 4. do pol 5. ure. lliioveiSa roroia Dinzovo pohvalno povelje. Lugano, 22. nov. Generalšta.bni načelnik Diaz je izdal dnevno povelje, v katerem izreka pohvalo vojakom letnika 1899., ki so ob zavrnitvi avstroogrskih bataljonov nazaj čez spodnjo Piavo prejeli ognieni krst. Dnevno povelje pravi ob zaključku: Naše armade zadržujejo v tej uri ob reki in v gorah besne napore sovražnika s trdnim ■auoanjem in z geslom: Savoval«, ki je bilo vsikdar zmagovito. Proračunski odsek, Dunaj, 22. nov. (K. u.) V današnji seji proračunskega odseka je razpravljal trgovinski minister o naši trgovini v vojni in po vojni. Dotaknil se je vprašanja cen, vojne uprave in begunskih tabori?;'. Poudarjal je važnost Trsta za monarhijo, Iz« gube naše mornarice niso velike. Razprav- Ijal je o navtičnem načrtu, posebno v trgovskih visokih šolah. Naša trgovina bo po vojni igrala veliko vlogo. Vojvoda Leuchtenberg zaprt. Amsterdam, 22. novembra. (Kor. ur,) »Times« javljajo iz Petrograda 19. novembra: Vojvodo Lcucbtenberg so zaprli. Z bojne črte jc brzojavil 12. annadni zbor petrograjski občini, da vojaki stradajo. Čete Kerenskega so se pridružile boljševikom. Stockholm, 12. novembra. (Kor. ur.) »Svenska Telegram Byrau«: Časnikarsko zastopstvo boljševikov na meji poroča, da je vse mirno in da vlada v Petrogradu izvrsten mir. Po dolgem odporu so se čete Kerenskega pridružile narodu in se pokorile ukazu narodnega komisarijata. V Moskvi je revolucija brezpogojno zmagala. Proti Kaledinu koraka 150.000 vojakov, a tudi za Kaledinovim hrbtom se nahajajo močni oddelki. Gospodersle Helele. Izvoz blaga iz Avstrije. Trgovci se opozarjajo, da jc v smislu ministrske naredbe z dne 21. septembra 1917, št. 383, drž. zak. (§ 10) v § 1. označeno blago dovoljeno izvažati le z dovoljenjem c. kr. dž. vlade. Kdor bi hotel tedaj odposlati v § 1. navedene naredbe omenjeno blago, mora, kadar prosi za transportno dovoljenje, navesti katero in koliko blaga, kakor tudi kam namerava to odposlati. Za dovoljenje izvoza je vložiti prošnjo pismeno. Prestopki bi se najstrožje kaznovali. Pojasnilo glede zaplenitve pitanih prašičev. Zaplenitev takih prašičev je bila od c. kr. deželne vlade razveljavljena. Smejo se torej svobodno zaklati za domačo porabo, ni pa dovoljeno jih prodajati poljubnemu kupcu. Ako hoče lastnik prašiča prodati, sme ga prodati samo »Deželnemu mestu za vnovčevanje klavne živine«. Samo rejni, oziroma plemenski prašiči se smejo prodajati, toda samo onim kupcem, ki imajo od svojega županstva potrdilo, da bodo imeli prašiče res za rejo, odnosno za pleme. Tihotapstvo z živili. Dunajska policija jc zasledila pri špediterju Ludoviku Men-deu veliko zalogo sladkorja, vinskega kisa in špirita. Blago je zasegla. S tem blagom, bilo je 49 zabojev sladkorja, 150 hektolitrov vinskega kisa itd. — se je vršilo živahno tihotapstvo na Ogrsko. Policija je zaprla tudi gališkega begunca Mozesa Dickereja, ki je vtihotapil 8000 kg špirita v sodčkih. Prlmorsie novice. Za dr. Krekovo ustanovo goriških Slovencev: Po gg. Andreju Doljak, županu v Grgarju, in Jožefu Selič zb;rka med begunci v Semiču: Selič Jožef 10 K; Doljak Andrej 10 K; Paulin Nataliia 10 K; Budin Franc 4 K; Šerok Franc 2 K; Šerok Ivan 3 K; Šerok Ana 2 K; Budin Jožefa 2 K; Brumat Ivan 2 K: Trpin Ivan 2 K. Kodrič Vincencija 3 K; Forčič Vinko 3 K; Otroška Anton 2 K; Rudež Ivan 1 K; Skok Marija 2 K; Strgar Katarina 1 K: Klanjšček Avgusta 1 K; Milanič Ivan 1 K; Trnovec Filip 2 K. Skupaj 63 K. — Nadalje so darovali: Korsič Ivan, superior c. in kr. mornarice, 100 K; dr. Al. Franko 50 K; Kopač Jernej 50 K; Gorkič Franc, nadp. Feld. Kan. R. 22, 10 K. — Za Krekov spomenik. Iz Lokev nam poročajo: O priliki poslovilnega večera sodnega in davčnega uradništva dne 17. t. m. v Lokvi na Krasu se je nabralo 41 K za spomenik dr. Kreka. Begunci v Trebnjem. V sodnem okra- iu je 1200 beguncev. Prosili smo za lastno jegunsko aprovizačno mesto. Zavrnili so H as na novomeškem okrajnem glavarstvu, pa tudi na ljubljanski deželni vladi. Vzroki zavrnitve so: 1. Lastna begunska aprovizacija ni potrebna; 2. bi bila ra škodo samim beguncem; 3. zaradi pomanjkanja "kontrolnih organov je ne bi mogli nadzirati; 4. begunci bi po njej pokupili vsa ži-v:la v okraju. — Aj, kako so nevarni ti slovenski begunci! — Dne 27. t. m. hočemo begunci slavnostno praznovati v Trebnjem rojstni dan očeta vsen jugoslovanskih bcgur.cev, našega nezablenega dr. Kreka. V ta namen smo naročili svečano zaduš-nico s tremi svetimi mašami. Cerkveno opravilo se bo vršilo v dekanijski cerkvi v Trebnjem ob 8. uri. Slovesno sv. mašo bo pel dekan, veleč. g. Jos. Plantarič, dve tihi pa bosta opravila oba čg. kaplana. Tudi so darovali begunci 100 K za Krekov spomenik. V torek, dne 27. t. m. se torej snidemo begunci v Trebnjem, pa si potožimo šc erkrat svoje gorje. Ali zdaj ne več obupni. Bliža se dan našega odrešenja. Mnogi se že pripravljamo na veselo pot v domači kraj. Begunski bratje in sestre, pridite, da si sežemo v roke — za slovo! Išče sc delavna begunska družina, ki bi prevzela veliko posestvo v Dutovljah v najem ali pa pod ugodnimi pogoji v obde- lovanje, Natančnejša pojasnila daje »Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani«. p Poštni urad Gorica. Od dne 21. novembra je zopet odprt pošt. urad Gorica 1 samo za pisemsko pošto izvzemši zasebno rekomandacijo. Padel je junaške smrti črnovojnik Anton Humar, rojen leta 1878., doma iz Deskel pri Kanalu, dne 9. avgusta pri Pur-celesti v Rumuniji. Dopisnica je na razpolago pri »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani«. p Bate. Župan občine Bate naznanja občinarjem, da stanuje sedaj doma. Umrl je dne 17. t. m. na Planini pri Vipavi goriški begunec Jožef Bele v 69. letu starosti posestnik iz Šempasa pri Gorici. Hotel se je končno prepeljati na svoj dom, ki je ostal nerazrušen, pa ga je prehitela smrt. — Dva dni pozneje je umrl Planinšek Jožef, tudi goriški begunec iz Oslavja, občina Pevma. Tudi domačini zelo mrjo; 19. nov. so bili v fari naenkrat' trije mrliči. Umrla v Italiji. Iz Italije Corione di Buronzo okrai Novara je došlo poročilo, da je Jožefa Maraž iz Št. Ferjana rojena Prinčič v Gornjem Cerovem umrla v Italiji kot internirana. Omenjena je bila več let v družbi III. reda, več let članica Marijine družbe in pevka pri cerkvenem petju v Gorenjem Cerovem. Stara je bila >40 let. Zapušča žalostnega moža Aloizija Maraž, k. u. k. Fest. Telegr. Abt. v Poli. očeta Petra in brate Prinčič. Nedolžna vojna žrtev. V Trstu so našli mrtvega v Mestnem vrtu 121etnega V. Rosso. Pri njem so našli naslednje pismo: »Draga mamica, sprejmi moj pozdrav! Nag sem in bos ter lačen, zato hočem umreti. Tvoj sin Viktor.« Deček se je zastrupil s karbolno kislino. Tatvine in ropi v Trstu. Neki tržaški list piše: Vedno silneje se širijo v Trstu tatvine, goljufije in ropi. Na javnih cestah se vrše tatvine in ropi z nepopisno predrznostjo. Zločinci vlamljajo v vile, stanovanja, trgovine in skladišča, oplenjajo jih, nato pa skrbno zaklenejo kakor pravi lastniki. Danes izvajajo zločine odrastli, zastarani tatovi, jutri 14—161et.ni dečaki, ki hočejo posnemati odraščene in se zabavati po kinih in drugih javnih lokalih. 20. t. m. se je zopet pripetil neverjetno drzen slučaj: 27letna gospa Vukona, doma iz Krakova, se je po kratki odsotnosti ob 6. uri zvečer vrnila v svoje stanovanje v ulici Settefontane 18. Vrata je na svoje začudenje našla le priprta, vendar ni slutila nič hudega in stopila v stanovanje. Tu ji je stopil nasproti moški s prižgano lučjo v roki ter se takoj zakadil vanjo, jo zgrabil za vrat in treščil ob zid. Med tem je prišel iz sobe drug moški z velikim zavojem in hitro zbežal skozi vrata. Prvi moški je gospo še enkrat močno sunil z nogo, nato pa stekel za tovarišem. Oba sta bila mlada fanta in elegantno oblečena, Gosoa je klicala na pomoč, a zlikovca sta bila že izginila. — Skladišče živil državne železnice, katero so bili že preie enkrat obiskali tatovi, je bilo te dni ob belem dnevu oplenjeno. Prišel ie dobro oblečen gosood z voznikom in dvema težakoma, odprl skladišče z vitrihi in dal naložiti na voz 19 zabojev sladkorja po 50 kilogramov. Vse je šlo po sreči, a ko so peljali sladkor svojim »odjemalcem«, jih je ustavil oolicaj in kmalu je bila cela reč odkrita. Zaprli so več oseb, nekaj jih še iščejo. Samomor na pokopališču. Na tržaškem pokooališču so našli mrtvo gosoo Lu-cijano I. Zastrupila se je s karbolno kislino. 24 ur ni nič iedel, 55letni Simeon Ga-luppi v Trstu ni 24 ur ničesar zaužil, nato je čakal ool ure v vrsti na kruh in se onesvestil. Tudi nekega drugega moža je na ulici obšla slabost, da se ie onesveščen zgrudil. Taki dogodki so v Trstu na dnevnem redu. »II Lavoratore« priobčuie mestno kroniko pod naslovom: »S pokopališča živih«. Iz si. Lovrenci! $ Tem^ci. 19, novembra 1917. Dne 28. julija t. 1. je bil na dolenjski mitnici v Ljubljani ustavljen vojaški avtomobil, ki je vozil iz trebanjske okolice več živil za tovarno Pollak. Živila so se zaplenila. »Arbeiterzeitung« je prinesla poročilo o velikem tihotapstvu, katero so v največjem obsegu izvrševali: tovnrna Pollak, ritmojster Kerliti in župnik Oblak. Živila so šla izven dežele. Drugi časopisi so vse z veseljem ponatinsili, v ljubljanski mestni aprovizaciii se je slovesno ožigosalo to postopanje. Novica je prešla tudi v nemške časooise izven države in do najvišjih krogov. Vsak je kaj novega pridejal. Socialno demokratični časopisi in nekateri slovenski so prinesli vest, da je bilo to tihotapstvo tako dobičkariosno, da je župnik Oblak kupil graščino za 80.000 kron in jo plačal v čistem zlatu. Uvedla se je nato mirna sodnijska preiskava. Zaslišan je bil vojaški vodia to- varne g. podpolkovnik Theiss, tovarnar Pollak, ritmojster Kerlin in več vojakov in večkrat župnik Rožnik v Dobrniču, Povše na Čatežu in Oblak v Št. Lovrencu. Orožniki so iskali po hišah usnje, na na cesti se je zaplenilo žito, ki so ga stranke nesle v mlin, ker je bil sum, da ga hočejo zamenjati za usnje. In konec? Okrožno sodišče v Rudolfovem je s sklepom z dne 12, t. ni. št. Vr IV. 383/17/60 sporočilo, da je kazensko postopanje ustavljeno. Niti najmanjše krivde ni bilo mogoče dokazati. Vsi, ki so bili pri tem udeleženi, so delali iz plemenitih nagibov in so zaslužili veliko bolj pohvalo kakor pa grajo. Tovarnar K, Pollak je imel veliko usnja, katerega vojaštvo ni maralo, premalo pa živeža za svoje delavce, za katere je skrbel kakor oče. Bil' je pripravljen dajati usnje v zameno za živila po zelo nizki ceni, da bi delavci dobili potrebno hrano. Ta položaj je spoznal g. podpolkovnik Theiss in hotel pomagati delavcem, da bi dobili zadostno hrane in kmetom, da bi dobili za živila usnje. S svojo energijo je dosegel, da mu je vojno ministrstvo to dovolilo. Ritmojster Kerlin je vodja tovarne v obrtni šoli, ki popravlja avtomobile. Tam morajo vojaki cel dan težko delati, S prehrano so bile velike težave. Na preskuš-njah z avtomobili je skušal dobiti tudi hrane za vojake, da bi mogli vršiti svoje važno delo. Na teh potih so prišli vojaki najprej v Dobrnič, potem tudi v Št. Lovrenc. Z dovoljenjem armadnega poveljstva so vojaki popravili tudi stroje v pitališču mlekarne. Ker je pitališče izročilo za civilno prebivalstvo in vojaštvo tekom enega leta nad 1000 prešičev, je zavod tudi za sedanje razmere precejšnjega pomena. Župniki so se lotili tega posredovanja, ker so videli, da je postalo več deklet in žena nevarno bolnih, ker ni bilo obutve, dela se v slabem vremenu ne more opravljati, Otroci niso mogli v šolo. Šli so prosit tovarnarja Pollaka, ki se jih je usmilil in obljubil dati usnje za živila. Ta živila so si ljudje odtrgali od svojih ust, sami so stradali, da bi le usnje dobili. Prvi voz je bil 13. junija t. 1. ustavljen v Višnji gori. Deželna vlada je vsa ta živila precej oprostila in državno pravdništvo je kmalu ustavilo začeto preiskavo. Podpolkovnik Theiss je preskrbel pismeno dovoljenje. Ritmojster Kerlin -nam je pa napravil največjo uslugo, da je ob vožnjah, ki so se morale vršiti za poskušnjo, prevzel nekaj živil za tovarno Pollak. Dokazalo se je, da so se vsa živila, dana v zameno za usnje, porabila res za tovarno, torej za delavce. Dne 28. julija avtomobila v št. Lovrencu še bilo ni, vozil je z Dobrniča. Šofer, ki je izdal vse iz maščevanja, je imel pri sebi pismeno dovoljenje. Preiskovalni sodnik je rekel ob koncu preiskave župniku Oblaku, da lahko toži šoferja zaradi obrekovanja. — Graščino Malo Loko je kupil deželni odbor in je vse plačal v navadnem denarju. Župnik Oblak je imel pri vsem le brezplačno sitnost posredovanja. — Par tisoč kilogramov se je vsega skupaj poslalo v Ljubljano. Napravili so iz tega velikansko tihotapstvo. Delali smo vse očito, ker smo imeli čisto vest, in ne na skrivaj. Pričakujemo, da bodo tudi drugi listi popravili storjeno krivico. Anton Oblak, župnik. K boljši ljubljanski rodbini se sprejme takoj Ponudbe s sliko na upravo Slovenca pod St. nVzgoj>telJica" 3023. sprejme takoj v službo strojilna tovarna Samsa & Co v Ljubljani, Metelkova ulica Zglaševanje od 4 — 5 popoldne. Išče se miiiiiiiuiiiiii mlinar na račun za kmečki mlin v lepem kraju na Sp. Štajerskem event. se da mlin v najem Ponudbe na Oroslov mlin v Dobrni pri Celju. V župnišče so sprejme v zdravem gorskem kraju ki je zmožna poleg priprostega kuhanja samo-, si ojno voditi gospodarstvo in so razume na živino-in svinjerejo. Nastopi se služba lahko takoj. Plača po dogovoru. K|e, pove iz prijaznosti upravništvo pod št. 3022. Znamka za odgovor. Pro^am, event: tudi zamsnlatn za sena 5n 5 breiih kobil in večjo množino več in manj rabljenih honislssb kBESaiOB vsake velikosti. Ena kobila, težka, — stara 4 leta, „ „ težka, — „ 7 let, „ „ srednje težka, „ 9 let, „ „ lahka, — «9 let, „ „ lahka, — „ 10 let. Košenina, c. kr. poštni hlevar itd., ftolosiuarslta u9ica 3č. 6, Ljubljana, 2996 iz kranjske in štajerske dežele ima vsled pooblastila zastopništva za sadno preskrbo in c. kr. urada za ljudsko prehrano ,GEOS' na Dunaju — edinole tvrdka: a Uarluianna nas!.v L]ulil]ana. CENE, postavno-oblastvene, solidno najvišje in za brezhibno, zdravo, prima-blago stavljene. Za odposlatev se preskrbi uradno prevozno dovoljenje od oblasti za sadno preskrbo in c.kr. urada za ljudsko prehrano ,GEOS'. — Orehi se smejo razpošiljati le z oblastveno označenim prevoznim dovoljenjem. 2994 Tužnega srca naznanjave vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je najin ljubljeni soprog in brat, gospod Ferdinand Michel gostilničar danes ob 3. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 69. letu starosti mjrrio v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v petek 23. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sutna št. 7, na pokopališče na Žale. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v nadžupni cerkvi na Šutni. Nepozabnega pokojnika priporočave v blag spomin in molitev. Kamnik, 21.novembra 1917. Amalija Midiel soproga. Marija Stoppar sestra. Posestno m prodat Radi družinskih razmer se proda prosto-_ voljno krasno posestvo na Kranjskem, Jesenice na Savi, občina Vel. dolina. 1 km oddaljeno od hrvaško moje, obstoječo iz hišo št. 2 z velikim vrtom in velikim gospodarskim poslopiem, v katerem jo nastanjona žendarincrijsUa postajo, trgovina mešanega blaga in 4 privatna stanovan a, poleg toga pa šo prazni prostori za skladišča pivnice, hleve. Prostor jo zelo ugoden za vsako večjo podv^otje, gospodarstvo, trgovino, gostilno, tovarno itd. V bližini jo občinsko predstojaiStvo, pošta, brzojav in brodarska koča na Savi. Hiša št. 3 v Dolenji Ribnici tkzv Marof Ob glavni državni costi. Hiša St. 3. Gaj v vinogradu zvan Breg, s pivnico, šupo in lilovom, vse zgradbo zidano in z opeko krito. Zemliiščo ima 14 oralov polja, 5 oral. travnikov, 8 oralov vinogradov 18 oral. gozda, 1 orni paznika, 2 orala vrta Skupaj 48 oralov. Inventar obstoji iz pohištva za 3 sobe, vinsko posode do 1600 hI, 2 stiskalnici. Gozd jo bukov, zrel za posekanjo, iz katerega je dobiti 5J0 sožajev drv. S tem posestvom je združena gmanjska pravica. Celi proiekt leži ob glavni cesti na zelo romantični točki, odduijuu ud mestu Suiuubor v Hrvatski 8 km, od llrcžic 7 km Kdor želi posestvo Olupiti, naj se obrne na lastnika Ivana (levičarja, posestn ko v Samojoru, Hrvaško, ki mu raz-^aže vso posest ter pove prodajno ceno. 3023