PRIMORSKI DNEVNIK
Leto XVII. - Št. 259 (5033)
TRST, sreda 1. novembra 1961
Zaključen XXII. kongres KP Sovjetske zveze
Hruščev potrjen za prvega tajnika CK Stalinovo truplo so že prenesli drugam
Hruščev je sporočil, da so se znanstveniki ušteli in da je bila «superbomba» močnejša od 50 megaton - Novi protesti po vsem svetu proti sovjetskim jedrskim eksplozijam - Kongres je odobril novi program in statut
Ob sedmi obletnici vstaje v Alžiriji
Francoske oblasti mislijo s silo zatreti današnje mirne manifestacije Alžircev
Izredni vojaški in policijski ukrepi v vseh alžir kih mestih - Vojna mornarica pred Oranom - Tudi OAS grozi
Svečana solidarnostna akademija v Beogradu
Stes o’ ~ Danes se je zaključil XXII. kon-vajo ZZ.	2 izglasovanjem treh resolucij, ki odobra-
'°Van.ie	Hruščeva o programu, novi statut in de-
fengrej,. c®ntralnega komiteja od zadnjega rednega 24 elaim	0	danes. Hruščev ie bil ponovno izvoljen
Vrvnega tajnika CK
tlite,,. • 111 centralnem ko-sto drJ® 170 članov name-»■etn “panjih 133. V no-6(>V rinS iu pa je 11 čla-SeO “amesto 14 kakor do
»j M e,vil0 tajnikov se .ie Hazen	na aevet.
i%}kj. “htščeva so ostali ijišov	Deničev,	I-
is? (Kiissinin, Ponoma-Sslje^P^^onov, Suslov in knovr, Muhtidinov ni bil
Ikeia . ministrski predsed-JR.kanadski ministr-(fsej.. e0nik Diefenbaker, ki 9kiu 1 na uradnem obisku v kvo, L a °6javila skupno iz-e Dnl-v ia sovjetske jedr-
izjava se skii-
5 k dal noz'ano podporo, ki - ^ščitie nSVe^anemu Poz‘vu
Sit,
Jhšč,
ilte ,e,DZN. Predsednik ja-lade Ikeda je poslal
Siererntudi osebno pismo
«lob01* med drugim pravi: se obžalujem dejstvo, 2 Se v e pzirali na proteste , Stočit-11 zdelo potrebno i *’ ki L močan jedrski poiz-,!#i p0J,u ,ni para, in ste s > ikeea ocili zgražanje ja-?sNevai'Judstva. S svojim r!’li ur? ?m dejanjem ste P post;a(iie v mir človeštva &bruavsh V ospredje zna-li^ciip J s."e sovjetske di-k 0cW 2eiim poudariti ve-?,S2 govornost, ki si jo mo-
S? ttlir i V2eti' ker je °gr°-
fJH In varnost sveta, ter "Hi -u tirati proti tej V T0jj P^°ziii,* i’ rUdaU^e vea tis°o študen-?iltiih rj-ev *n žensk, članic organizacij 1 kim o Proti sovjetskim , te s„ . Poizkusom. Student-, t‘i, ,3.Popadli z devet tisoč t« 85Ut, so ščitili sovjetsko C Usnp]0' Vendar je študen-v , izročiti protestno ^laništvu.
v?,Il8ajeSIavnik pakistanskega L’ da a ministrstva je izja-t-He r,.eksP1°zija sovjetske tN-Hazl; rneni dokončen ko-j.jitv. ■ Slede možnosti razil’,, 6 o n? naSle sklenitve poetov ePovedi jedrskih po-
, V ^
ti,ebk,UZr',emu je znameniti 'i tj<iiu , ?2of Buber pozval k' *'a’ nr avnike vsega svežin,''. kaifaebai° igrati parti-ks 8tVa n gre za življenje ta-baj ji. Pozval je državni-ts; UDcv5,erlej° kompromis, ki i(r°dov eva prave interese H»Jltipom«.,Vseb področjih, in »Izbira je med la?0rom -i koncesijami jn HJT1 v i cl°veštva.»
sku^>ndonu so sinoSi m? s°ViB( \n.e demonstrirale 'Mii- jert-, .m poslaništvom 'tl i!h ie s 'm eksplozijam, bjbildj aretirala štirindvaj-
indijske vlade
1*1' Vred'ziavil, da je obso-V. Pov^0’..1!3 je Sovjetska !iv,'iotisi. 0cila eksplozijo 50-
<» JkUpš«„b°"Jbe kljub po-
...................
Ml , 'tleli,,* Je pripomnil K luženo, da bodo za-
'iu	sovjetska	eksplo-
ud udarec zaupati ii
izio'‘-i----
•u.’ ha . Vll, da je lažno tr-
udarec zaupa izif?,oera.eije- Dalje je
(g v'°rija°v ,sveta v možnost
' '“lj '1_  ___________________
l(llhJ8e r°l‘''tusov prizadete
'Mi "i Se ua -’e razno 'it ^ržav' Poizkusi delajo
K»Je - ne -
to j*j P°rrinil, še slabšajo Vijuge iV-6tu in pripravlja-.C^jo ,2ave do tega, da
kiSS* !^?ie poizkuse.»
V#4h zUtia^-nister v ungl®* ht aet i an.lem ministrstvu e' tisi.„v New Yorku izja-
*el5i	j«
I
4«
k l^iid^PŽUa nobene take da
'Si
K
\r
k .Sje^rzua
Prerit le mnenla-S G, edr,i, dloziti država, ki kg Shbei.k?Ka orožja. Zatem NT'aniil2Javil- da si Ve-1 i'«ja s » Pridružuje pra-i V lske °je strani obno-koa.^opUj.Poizkuse, ker ne da se »rušijo*
konferenci, da
‘i s rn0
j
Nli! ptedlB-?lika Britanija It ‘Ur i. uloziin ______
NSn?2i'
Stili'
eije.
,ie, ali
se Velika
ozirala na mo-n^ijo, ki bi za-^ hfU°dgov„ moratorij, je SVtahii?Vori1. da se Veli-tg.epa VeZan„ ne more čutiti N.ps«ran%p0 nečem, kar
iNa »»mm? ?citno ign"ri-
i Sv zVe?a le> da je So-nečastno prekr-K*S*k| °bvaznosti.
C 61?Usk ^državni tajnik It hnlSPlozii ,ziavil da je S>he *lI® močne sovjet-tvNi 0 dBieP°trebno in ne-
..v,. -
Poljanski, Svernik. več Aristov,
^terpauhUd
•nov in Fur-
5 «>ni Voronov. , VhtJ'1 Nikmlte ie Ponov-
VjNl'	1	a	ft	vprn	ika
nadzorstvene
" a, ^?z^uka za pod-
v9.ri se, da bo
verjetno prevzel predsedstvo urada za mednarodne zadeve v centralnem komiteju zunanji minister Gromiko. Kakor se je predvidevalp, niso več v centralnem komiteju Bulga-nin, Saburov in Kiričenko.
Posmrtne ostanke Stalina so nocoj prenesli v novo grobnico ob kremeljskem obzidju na Rdečem trgu. Grobnico so postavili poleg grobnice, kjer počiva truplo pokojnega predsednika prezidija vrhovnega sovjeta Kalinina, ki je umrl leta 1946. Skupine delavcev so pozno zvečer končale delo. Tudi v notranjosti Leninovega mavzoleja je v teku delo, da preuredijo grobnico.
Skupine delavcev so začele tudi delo za zamenjavo kamna na bronastih vratih ob vhodu v mavzolej, kjer je napis ((Lenin-Stalinu. Od jutri dalje bo tu samo en napis: Lenin. Rdeči trg je zaprt za promet in policija je zastražila vse dohode.
Hruščev je imel danes zaključni govor, v katerem je sporočil, da je bomba, ki je eksplodirala včeraj, imela moč več kakor 50 megaton, čeprav so znanstveniki nameravali povzročiti eksplozijo z močjo 50 mega.ton. Pri tem so se ušteli. Hruščev pa ni povedal, kakšno moč je imela bomba.
V zvezi z delom kongresa je Hruščev izjavil, da se lahko upravičeno reče, da 22. kongres pomeni važno fazo v življenju sovjetske partije in v borbi za graditev komunizma.
Zahvalil se je delegatom inozemskih komunističnih strank zaradi udeležbe na kongresu. Prav tako se je zahvalil predstavnikom demokratičnih strank Gvineje, Gane in Malija, Kongres je zaključil z besedami:	«Smotri so jasni,
naloge so bile določene: delati za popolno zmago komunizma.«
Agencija Tass je zvečer objavila resolucijo, ki so jo odobrili na kongresu, in ki odobrava poročilo Hruščeva. Resolucija odobrava zunanjo in notranjo politiko SZ ter kritiko na račun albanskih voditeljev. Kakor je že običaj, ponavlja resolucija že znano obrekovanje proti Jugoslaviji.
V Londonu je tajnik sovjetskega poslaništva Stepanov skupini angleških demonstrantov, ki so demonstrirali pred poslaništvom, izjavil, da se mu zdi, da zadnja eksplozija močne bombe pomeni, da je sedanja vrsta poizkusov končana. Na vprašanje, kaj misli o učinkih radioaktivnosti je Stepanov odgovoril: »Zavedamo se tega vprašanja in škodljivih učinkov jedrskih poizkusov. Naši znanstveniki se trudijo, da zmanjšajo na najmaj-šo raven učinke radioaktivnih padavin.« Izrekel je tudi mnenje, da radioaktivne padavine zaradi sedanjih jedrskih poizkusov ne bodo presegale padavin poizkusov v letu 1958. Izrekel je mnenje, da je tisk pretiraval glede tega.
Ameriška komisija za atomsko energijo pa je sporočila, področju Nove Zemlje še dve da sta danes eksplodirali na sovjetski jedrski bombi. Ti sta bili 27. in 28, eksplozija. Prva bomba je imela moč več megaton, druga pa manj kakor eno megatono.	i
ALŽIR, 31. — Policijska prefektura v Alžiru je davi sporočila, da so na jutrišnji dan prepovedane vse manifestacije na ulicah. Prepovedani so vsi sprevodi in zbiranja. Prav tako ne bo dovoljeno razobešanje simbolov, zastav ali transparentov. Varnostne sile so dobile navodila, da poskrbijo za
«spoštovanje teh določb«. Na koncu je rečeno, da «ci-vilne in vojaške oblasti zaupajo v zdravo pamet alžirskega prebivalstva, da ne bo noben incident kalil javnega reda«.
Jutri je sedma obletnica od začetka alžirskega upora. Alžirska vlada je ta dan proglasila^ za narodni praznik in organizirala mirne manifestacije v vsej Alžiriji.
V | Alžir so danes pripeljali nova vojaška ojačenja. Sedaj je_ v mestu okoli trideset tisoč oboroženih mož. V Costan-tino so poslali nove padalce.
V .Alžiru so danes popoldne krožili po ulicah vojaški kamioni z zvočniki in pozivali Alžirce, naj ostanejo jutri doma, (dker bo vojska vzpostavila red za vsako ceno«. Oblasti nameravajo razdeliti mesto v ločene sektorje. Oklepna vozila so razmeščena na vseh strateških točkah. Okoli poslopja, kjer je bil sedež generalne delegacije, a je sedaj v njem orožništvo, so potegnili bodečo žico. Tanke so raz-
Mavzolej Lenina in Stalina na Rdečem trgu v Moskvi, od koder so sinoči odstranili Stalinovo truplo. 2e pred dnevi so pred mavzolejem postavili napis n Zaprto zaradi popravila«
 .....................................................  im,,,,,,,,,,,,,,................
Manifestacije študentov proti sovjetski superbombi
De Martino na zborova <<Nehajte	z atomskimi
Namestnik tajnika PSI je poudaril nujnost takojšnjih pogajanj za splošno in kontrolirano razorožitev - Parlament odobril proračune in se bo ponovno sestal 7. novembra - Zaključena razstava «Italia 61»
(Od našega dopisnika)
RIM, 31. — V številnih italijanskih mestih so se danes vršile protestne manifestacije študentov proti razstrelitvi sovjetske superbombe: v Tridentu so se manifestacije udeležili vsi srednješolski študenti, občinski svet pa je soglasno odobril resolucijo, s katero protestira proti nedavnim jedrskim eksplozijam v SZ, obsoja vsakršno jedrsko eksplozijo in zahteva, naj vse vlade na svetu sklenejo sporazum o prepovedi izdelovanja, razvoja in uporabe atomskega orožja. Resolucijo so podprli tudi svetovalci KPI, ki pa so podčrtali, da
se vzdržujejo glede prvega dela resolucije, kjer se protestira proti nedavnim sovjetskim jedrskim poskusom. Podobna manifestacija študentov se je vršila tudi v Bocnu. Niti v Tridentu niti v Bocnu ni prišlo do incidentov.
Protestne manifestacije študentov proti sovjetskim jedrskim poskusom so se vršile tudi v Sieni, kjer so manifestirali vsi študenti srednjih šol; v Catanzaru je manifestiralo 5.000 študentov, v Ragusi o-krog 2000; v Cataniji so študenti posedli na tla in s tem prekinili promet. Brez incidentov so se protestne manifestacije študentov vršile tudi v Enni, Parmi, Padovi, Bariju, Coratu, Altamuri, Castellani, Conversanu, Tržiču in Trstu. V Rimu so protestno manifestacijo organizirali fašisti, ki so se zbrali pred parlamentom; nosili so table, na katerih so
uiiMimiiiiiiiimiiiiiiiimimiitHmiimmmMiimiMimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiit
Po eksploziji «superbombe»
Razočaranje v Beogradu nad sovjetskim ravnanjem
BEOGRAD, 31. — Beograjsko časopisje objavlja danes na naslovnih straneh poročila o odmevu, ki ga je povzročila v svetu vest o eksploziji sovjetske 50-megatonske bombe. Čeprav do sedaj ni nobenega uradnega niti časopisnega komentarja, se lahko ugotovi, da je vest o eksploziji 50-mega-tonske bombe povzročila v Beogradu splošno razočaranje. Sklep sovjetske vlade, da kljub protestom svetovne javnosti izvrši eksplozijo, so sprejeli v Beogradu s tem večjim nezadovoljstvom, ker so jugoslovanski uradni krogi, med njimi tudi sam predsednik Tito, večkrat nedvoumno obsodili vse jedrske poizkuse in izrazili upanje, da bo sovjetska vlada odnehala od svoje namere.
 «»•-------
Novi člani Varnostnega sveta
NEW YORK, 31. — V glavni skupščini so včeraj glasovali za izvolitev štirih nestal-
nih članov Varnostnega sveta, ker z 31. decembrom poteče mandat predstavnikov Liberije, Cejlona, Ekvadorja in Tur-
Č'V začetku seje je predsednik skupščine sporočil, da se je Liberija na podlagi sporazuma med njo in Irsko odrekla svojemu sedežu za leto 1962 v korist Irski. Skupščina je potrdila izvolitev Irske za prihodnje leto.	,
Pri glasovanju -za ostale tri sedeže sta Venezuela in Gana dobili predpisano večino in sta bili izvoljeni namesto Ekvadorja in Cejlona.
Kar se tiče sedeža Turčije, so bili glasovi deljeni med Filipini in Romunijo. Po treh brezplodnih glasovanjih so nadaljnje glasovanje odložili na poznejši čas.
 «»--------
NEW YORK, 31. — Sovjel-ska zveza je položila v skupščini resolucijo, s katero zahteva odstranitev predstavnikov Cangkajška iz vseh organizmov OZN ter poziva kitajsko vlado, naj pošlje svoje predstavnike v QZN.
izražali svoje navdušenje nad fašistično «novo Evropo« in «novim redom«; vzklikali so proti parlamentu ,proti policiji pa metali rakete, ki so napolnile Trg Montecitorio z gostim dimom.
Demokristjanski senatorji Messeri, Azara, Monni in Mi-cara vprašujejo predsednika vlade in zunanjega ministra, kaj sta ukrenila, da bi preprečila nevarnost naknadnih eksplozij jedrskih bomb in da bi se začela konkretna pogajanja za splošno in kontrolirano razorožitev. Višji svet za zdravstvo pa izraža svojo veliko zaskrbljenost zaradi nedavnih jedrskih eksplozij in zaradi posledic, ki utegnejo nastati spričo povečane radioaktivnosti v zraku za šedanje prebivalstvo in bodoče rodove; obsoja uporabo jedrske energije, ki ne služi miroljubnim namenom znanstvenega napredka in blagostanja človeštva.
Na Trgu Esedra je bilo danes veliko zborovanje PSI na temo »Branimo mir: nehajte z atomskimi eksplozijami! Zahtevamo pogajanja za splošno in kontrolirano razorožitev«.
Zborovanja so se udeležili Nenni, Pieraccini, Šansoni, Liz-zadri, Venturini in druge osebnosti iz političnega življenja.
Govoril je namestnik tajnika PSI Francesco de Martino, ki je predvsem poudaril nujnost, da se začnejo pogajanja med velesilami, da bi na miren na. čin rešili vprašanja, ki povzročajo sedanjo napetost v svetu, in pripomnil, da so se socialisti postavili na čelo borbe proti atomskemu orožju že takrat ,ko so monopol nad tem orožjem imele ZDA. Uporabo takega orožja je treba prepovedati z mednarodno pogodbo, hkrati pa uveljaviti načelo, da je smatrati za kriminalca tistega, kj bi uporabil tako o. rožje, kajti v nasprotnem primeru ne bo moč preprečiti tekme v oboroževanju, ki se bo nujno končala z atomsko vojno. Govornik je nato dejal, da ne priznava razlogov, pa naj bodo kakršni koli, ki so navedli SZ na obnovitev jedrskih poskusov jn poudaril, da bi SZ mogla to storiti le iz represalije; sedaj pa ni tak primer. Zaradi tega socialisti grajajo in obsojajo sovjetsko pobudo. Takoj po vojni so ZDA oprle svojo zunanjo politiko na svoj monopol nad a-tomskim orožjem; toda voditelji ZDA so morali sami priznati, da je taka politika propadla: svetovnih vprašanj ni moč rešiti s silo, ampak le s pogajanji Tako je tudi stališče PSI.
Nato se je govornik dotaknil nemškega vprašanja in dejal. da je to vprašanje posle-1 pri ameriškem veleposlaništvu
dica »napak zahodne politike in nekaterih posebnih razmer v SZ». Nemško vprašanje je moč rešiti le z mirno združitvijo obeh Nemčij in nevtralizacijo celotnega ozemlja. Ob izbruhu berlinske krize so socialisti poudarili potrebo po pogajanjih; to potrebo je priznal tudi Fanfani, kar je sprožilo ofenzivo oltrancistov proti njemu. De Martino je nato podčrtal potrebo po novi zunanji politiki: socialisti so pripravljeni prevzeti svoje odgovornosti, vendar pa hočejo prej vedeti, če bodo dali svojo podporo politiki, kakršna je ona, ki jo zagovarja Fanfani, ali oltrancistični politiki; ob zaključku je govornik poudaril, da ie treba izkoristiti okoliščino, da je Hruščev umaknil svoj ultimat glede podpisa mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo do konca letošnjega leta, če so zahodne velesile pripravljene na pogajanja; treba je voditi politiko, ki jo zagovarja Fanfani; če za to politiko nima potrebne večine, ie nujno poiskati drugačno večino, ker miru ni moč rešiti s čakanjem.
Po zborovanju se je vršila povorka po mestnem središču.
Poslanska zbornica je po govoru ministra za industrijo in trgovino Colomba odobrila proračun tega ministrstva in proračun ministrstva za promet, senat pa je odobril proračun ministrstva za prosveto. S tem je parlament odobril vse proračune. Na sestanku voditeljev parlamentarnih skupin so se sporazumeli, da se bo parlament sestal na zasedanje prihodnji torek 7. novembra.
Komunistični poslanci Ca-prara, Ingrao, Giancarlo Pa-jetta in drugi so zunanjega ministra vprašali, kakšne konkretne pobude namerava vla-da_ sprejeti, da bi »pospešila začetek _ pogajanj o nemškem vprašanju, o^ obnovitvi pogajanj za splošno in kontrolirano razorožitev, za ukinitev jedrskih poskusov in za takojšnjo ostvaritev dezatomizira-nih pasov v EvropU.
Danes se je zaključila razstava »Italia '61» (do 19. novembra bo odprta le še zgodovinska razstava v palači Carignano). Razstavo je obiskalo okrog 7 milijonov oseb.
A. P.
Kambodža opozarja na obrekovanje iz ameriških virov
BEOGRAD, 31. ■— Veleposlaništvo Kambodže v Beogradu je demantiralo informacijo, ki jo je 28. oktobra objavila'neka ameriška radijska postaja, češ da so kamboške čete vdrle v Južni Vietnam. V demantiju kamboškega veleposlaništva se ugotavlja, da je kamboško zunanje ministmvo protestiralo
in opozorilo svetovno javnost na obrekovanje, s katerim se želi opravičiti morebitna vojaška intervencija SEATO oziroma Južnega Vietnama v Kambodži. Kambodža ni nikdar niti pomislila, da bi napadla Južni Vietnam oziroma Tajsko, ki sta «stokrat bolj oborožena kot Kambodža«, u-gotavlja kamboško veleposlaništvo.
Predlog za sankcije proti Južni Afriki
NEW YORK, 31. — Deset
držav je predložilo posebnemu političnemu odboru načrt resolucije, ki priporoča diplomatske in gospodarske sankcije proti Južni Afriki.
mestili tudi v Rocher Noir, 50 kilometrov od Alžira, kjer je nova «upravna prestolnica« Alžirije.
Pred Oranom pa je 12 vojnih ladij, ki delajo izkrceval-ne manevre. Izredne varnostne ukrepe so odredili tudi v Oranu, Philippevillu, Costan-tini in Boni.
Sinoči je v Oranu močna eksplozija porušila električne naprave, ki dajejo tok tamkajšnji televiziji. Kmalu zatem je OAS začela tajno oddajo po televiziji in pozvala Alžirce, naj ostanejo jutri doma. Napovedovalec je dodal, da bo OAS »skrbela, da v Oranu ne bo prišlo do neredov«. Nova tajna oddaja je bila danes ob 13.10 na isti valovni dolžini, kakor oddaja alžirski radio. Danes je napovedovalec pozval Francoze ,naj bodo «previdn: in budni« ter naj ostanejo jutri doma. Govoril je tudi bivši general Salan ter je pozival Alžirce, naj ostanejo «na strani Francije« in naj ne poslušajo navodil alžirske osvobodilne fronte.
V Parizu pa so tri velike sindikalne konfederacije in druge organizacije opozorile, da bj morebitna nova policijska zatiranja proti Alžircem povzročila takojšnjo reakcijo vseh delavcev.
Alžirska osvobodilna fronta je dala za jutrišnje manifestacije jasna navodila: izogniti se je treba najmanjšemu spopadu in stiku s francoskim prebivalstvom in z varnostnimi silami. OAS pa je sporočila, da, če ne bo imetje Evropejcev in Evropejci sami ogroženi, «ne bo iskala nasilja«.
Minister za informacije v alžirski vladi Jazid je danes obtožil francoske oblasti, da skupno z ekstremisti OAS pripravljajo za jutri incidente med Alžircj in Francozi. Dodal je, da je namen vseh navodil alžirske vlade napraviti na dan obletnice alžirske vojne mirno manifestacijo v dokaz, da je mogoče skupno mirno življenje.
V zvezi z včerajšnjim pozivom Ben Hede poudarjajo v Parizu, da je ta še enkrat nudil dokaz velike politične zrelosti in velike spretnosti. Tu poudarjajo, da je Ben Heda dal svojemu pozivu konstruktiven značaj. Dalje ugotavljajo, da je uporabljal izraze državnega poglavarja do ljudstva, ki sj je že priborilo suverenost. S tem je hotel poudariti svoje veliko zaupanje v bližnjo popolno neodvisnost Alžirije. Ultrase in OAS je Ben Heda opozoril s poudarkom, da tisti, ki bodo vršili neodgovorna dejanja bodo samo kompromitirali usodo Evropejcev v Alžiriji.
V Rimu je urad Arabske lige ob osmi obletnici začetka
vojne v Alžiriji objavil poziv svetovni javnosti, naj sj vzame k srcu borbo Alžircev ter naj duhovno sodeluje v njihovi borbi za neodvisnost.
Nocoj, na navečer sedme obletnice alžirske revolucije so zvezni odbor SZDLJ in Jugoslovanska liga za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov ter misija začasne vlade alžirske republike organizirale v Beogradu akademijo, katere so se udeležili visoki jugoslovanski funkcionarji in zastopniki diplomatskega zbora. Po odigrani jugoslovanski in alžirski himni je v imenu Socialistične zveze govoril Puniša Perovič, ki je poudaril simpatijo in solidarnost • jugoslovanskih narodov z osvobodilno borbo alžirskega ljudstva.
Po govoru Peroviča je šef misije začasne alžirske vlade v Beogradu Mesaud Bokadem govoril o osvobodilni borbi alžirskega ljudstva. Ob sedmi obletnici alžirske revolucije je predsednik Tito poslal predsedniku začasne alžirske vlade Ben Hedi brzojavne čestitke.
V Rimu je bila od sedmi obletnici vstaje v Alžiriji solidarnostna manifestacija v palači Marignoli. Govorili so predstavniki liberalne stranke, PSI in KPI. Navzoča je
tiiiiiiumiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiitimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii
Vlade severnih držav so začele posvetovanja zaradi note SZ Finski
bila tudi delegacija alžirske osvobodilne fronte, ki sta jo vodila sindikalista Skander in Džefal. Ta se je na koncu zahvalil za solidarnost in poudaril, da bo alžirska vlada uspela vsiliti mir s pogajanji med Francijo in Alžirijo.
Tudi študentovska organizacija UNURI je poslala solidarnostno brzojavko predsedniku Zveze alžirskih študentov in poudarila, da podpira ideale alžirskih študentov, ki se borijo za svobodo in neodvisnost.
Vsedržavno združenje italijanskih partizanov je poslale. alžirski vladi brzojavko, s katero »obnavlja vsem alžirskim borcem, njihovemu ljudstvu in njihovim voditeljem občudovanje, prijateljstvo in simpatijo ter solidarnost partizanov ANPI».
Končni izidi grških volitev
ATENE, 31. — Gršiko notranje ministrstvo je objavilo danes dokončne rezultate nedeljskih volitev; Narodna radikalna zveza (ERE) 169 sedežev, Zveza centra 107; EK 24. V novi zbornici bo imel Karamanlis absolutno večino.
HELSINKI, 31. — V Helsinkih in v ostalih skandinavskih prestolnicah je izzvala veliko presenečenje novica o izročitvi sovjetske note Finski, s katero SZ zahteva za-1 četek pogajanj, da bi se zagotovili pred napadom Zahodne Nemčije. Finska vlada je imela danes popoldne izredno sejo in razpravljala o sovjetski noli. Seja je bila v odsotnosti zunanjega ministra, ki je sedaj na potovanju na Havajskih otokih. Poročilo, ki so ga objavili po seji, pravi, da je vlada proučila noto ter da jo bodo strokovnjaki še podrobneje proučili. Prepis note bodo poslali parlamentarnim skupinam. Jutri popoldne se bo vrnil v Helsinki tudi zunanji minister.
Tudi švedska vlada je razpravljala na izredni seji o sovjetski noti Finski. Po seji je zunanji minister Erlander izjavil, da je bil prepis note poslan tudi švedski vladi. Dodal je, da bi bilo zgrešeno s švedske strani, če bi noto komentirali, preden bi finska vlada podrobno proučila predlog za pogajanja med obema državama. «Ta pogajanja med obmejnimi državami, je dodal
  ........................
Kronski govor v britanskem parlamentu
Mac Millan napoveduje «zelo majhne» poskuse
Napovedal je tudi vpoklic več letnikov rezervistov - Gaitskell ostro obsoja sovjetske eksplozije in dolži Hruščeva, da je stalinist
LONDON, 31. — Po današnjem devetminutnem kronskem govoru kraljice Elizabete pred tretjim zasedanjem britanskega parlamenta sta v razpravi govorila Gaitskell in Mac Millan. Predsednik vlade je med drugim napovedal, da bo Velika Britanija začela atomske poskuse.
»Ne moremo tvegati, da bi se Zahod znašel v pogojih stalne vojaške podrejenosti. Toda če se bo pokazalo s tehničnega stališča potrebno, začeti atmosferske atomske poskuse, bo do teh poskusov prišlo v zelo majhni meri, v najmanjši možni meri«, je dejal Mac Millan. Pred tem pa je izjavil, da Velika Britanija ne bo delala atomskih poskusov »iz terorističnih ali maščevalnih namenov«. Nato je dodal, da bodo poskuse vršili iz vojaških tehtnih razlogov, po možnosti pod zemljo, brez nevarnosti za človeško zdravje. Ko je govoril o nalogah svoje vlade in ZD A, je dejal: »Naša naloga je, misliti na nevarnost za zdravje človeškega rodu. skupaj z otroki, ki bodo šele zagledali luč sveta, nevarnost, ki bi mogla nastati zaradi nenehnih številnih poskusov v atmosferi. Hkrati pa je naša naloga, doseči sporazum, ki bo pomenil konec jedrskih poskusov ob ustrezni kontroli«,
Nato je Mac Millan obrazložil načrt za omejitev števila naseljencev iz Common-
vvealtha v Veliko Britanijo: po tem načrtu se ne bodo smeli doseljevati tisti, ki nimajo primernih kvalifikacij.
Gaitskell, ki je govoril prvi, je zelo ostro obsodil zadnje eksplozije v SZ in vprašal: «Zakaj je Hruščev to storil? Nekateri pravijo, da je hotel impresionirati sovjetsko ir. kitajsko ljudstvo. Toda v SZ in na Kitajskem ne vedo, kaj se je zgodilo. Drugi pravijo, da je hotela SZ dejansko odgovoriti na zatrjevane grožnje Zahoda. Toda prav nova sovjetska politika v zadnjih osemnajstih mesecih je ustvarila sedanjo krizo. V trenutku, ko umikajo Stalinovo truplo iz mavzoleja v Kremlju, prejema duh njegovega nauka najboljše potrdilo«, je dejal Gaitskell. ki je zavzel do raznih mednarodnih vprašanj naslednja stališča:
Za Berlin je dejal, da mora Velika Britanija ohraniti svoje trdno stališče in se upirati napadu. Vendar se je treba zelo resno pogajati.
Za Finsko je rekel, da gre za precej resen razvoj, odkar je sovjetska vlada izročila noto finski vladi. Vprašal je, ali je londonska vlada v stiku s finsko in švedsko vlado.
Glede obrambe je Gaitskell vprašal, ali morda podaljšanje vojaškega roka za nadaljnjih šest mesecev ne pomeni, da bo britanska vojska na Renu postavljena v popolno voj-
no pripravljenost. Dejal je, da takšni predlogi dejansko pomenijo obliko obvezne selekcijske vojaške službe.
V svojem devetminutnem nagovoru pa je kraljica Elizabeta povedala v glavnem sledeče: 1. Kljub eksplozijam v SZ bo angleška vlada nadaljevala napore, da se doseže prekinitev poskusov. 2. Glede Berlina bo vlada poskusila doseči sporazum, ki bo zagotovil varnost in svobodo zahodnim Berlinčanom. 3. NA TO je bolj kot kdajkoli glavno orodje za varnost Evrope in sveta in prijateljstvo z Z DA bo ohranjeno. 4. Vlada bo predložila ustrezne zakone, da se za določeno število vojakov podaljša kadrovski rok za šest mesecev; hkrati bodo poklicali pod orožje nove letnike rezervistov. 5. Vlada Bo težila, da »e omogoči uspeh konference za Laos in da pride do miru v Jugovzhodni Aziji ter da se doseže splošna in popolna razorožitev ob učinkoviti mednarodni kontroli. 6. Eden glavnih ciljev vlade bo izboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom m miroljubno sodelovanje med vsemi deželami. 7. Vlada bo predložila zakon za kontrolo doseljevanja iz di^ žav Commonwealtha. 8. Kraljica je zajamčila, _da vlada ne bo zanemarila ničesar, kar bi oviralo uspeh pogajanj za vstop Velike Britanije v skupno evropsko tržišče.
Erlander, so velike važnosti tudi za Švedsko. Zaradi tega sledimo razvoju tega problema z največjo pozornostjo. V našem rnteresu je, da na področju Baltiškega morja vlada mir tako sedaj kakor v preteklosti. To je namen švedske politike nevtralnosti.«
Švedski ministrski predsednik Erlander je govoril nocoj po televiziji. Izrekel je začudenje nad trditvami v sovjetski noti o dobavljanju švedskega orožja Zahodni Nemčiji. Pripomnil je da gre »predvsem za obrambno orožje« in da je Švedska od leta 1950 do 1960 prodala Zahodni Nemčiji za 165 milijonov kron streliva in orožja, »kar ne more povzročati nobenih skrbi«.
V diplomatskih krogih v Stockholmu so mnenja, da namerava Sovjetska zveza začeti novo ofenzivo za nevtralizacijo Baltiškega morja. Švedska vlada pa je vedno poudarjala, da mora Baltiško morje ostati odprto morje, in da kot nevtralna država ne more podpisati nobene obveznosti.
Prav tako so sklicali izredno sejo danske vlade v zvezi z omenjeno noto. Po seji niso podali nobene uradne izjave. Zatrjuje se, da se namerava vlada posvetovati s parlamentarno zunanjepolitično komisijo in tudi z drugimi skandinavskimi vladami. Dodajajo, da danska vlada ni dobila nobene sovjetske note in tudi ne prepisa note finski vladi.
V Bonnu je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da so obtožbe Sovjetske zveze proti Zahodni Nemčiji absurdne in da je njih namen prikriti ((napadalne namene sovjetske zunanje politike«.
Potres v Abruclh
R1ETI, 31. — Ob 14.45 so v Rietiju in v vsej pokrajini zabeležili močan potresni sunek, ki je trajal 4 sekunde. Prebivalstvo je zbežalo na ulice, vendar pa potresni sunek ni povzročil hujših poškodb. Na starejših zgradbah so se pojavile večje ali manjše razpoke, t-u pa tam je oapadel omet, pri nekaterih poslopjih pa se je odlomil kap. V Ca-stel Sant'Angelo so s hriba prihrumele skale, ki so podrle ograjo na cesti, nekaj pa jih je padlo v jezero žveplene vode v Cotiliji; ranjenih ni bilo. Prebivalstvo je sklenilo prenočiti v šotorih.
Tudi v Teranu so danes zabeležili dva potresna sunka, ki pa nista povzročila škode. Potresni sunek so doživeli tudi v Orvietu, dva lažja potresna sunka pa severno od Aquile, na področju Campo-tosto.
V Borgo Avellinu se je zrušil del zvonika; tudi v Antro-docu so odpadli deli streh in več zgradb je na tem, da se zruši. Na področju Antrodo-ca, Belmonta, Rocca Sinibalda in Sabina se je zrušilo nekaj . neobljudenih hiš. Na celob nem področju ni bilo ranjenih.
MOSKVA, 31* — TASS javlja, da je generalni tajnik KPI Togliatti, ki je vodil italijansko delegacijo na 22. kongresu KP SZ, odpotoval danes zvečer z vlakom iz Mo-skve in se vrača v domovino.
Z njim sta odpotovala tudi j Luciano Barca in Leontlde i Jotti.
PRIMORSKI DNEVNIK
2 —
I. novembra
Vreme včeraj; najvišja temperatura 17.6, najnižja 10.4, ob 19. u-ri 14; zračni tlak 1024.5 raste, veter vzhodnik 10 Ion, vlage 62 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, - temperatura morja 18.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 1. novembra
Dan mrtvih	-
Sonce	vzide ob 6.44 in	zato	na
16.53. Dolžina dneva 10-Uy- «57 vzide ob	24.00 in zagone	o	.
Jutri, ČETRTEK, 2. nove®^ Verne duše	^
Cvetje na grobove
•••
Čudne posledice okostenele zakonodaje
Kras in Breg, kriška o-bala in miljski griči so o-deti z mavrico jesenskih barv, ki jih pero ne more opisati, niti čopič spraviti na platno. Topli jesenski žarki božajo trte in kraške skale; morje je posuto z blestečimi dragulji, zahajajoče sonce si ustvari po morju zlato pot, ki jo režejo bele jadrnice. Morje, vsa pokrajina in nebo zažarijo ko sonce zahaja. še je lepo ko sonca ni več in polagoma lega mrak na zemljo.
Tako lepa je jesen. Lepa in otožna. Nežne, pastelne barve, nežno, prijetno sonce, dolge sence. V hramu je letina, iz kleti diši po novem vinu. Narava se pripravlja na zimsko spanje.
Na vrtu pred hišo je vse belo. Razcvetele so krizanteme. November je tu. November — prvi dan. Spominjamo se svojih dragih, ki jih ni več med nami, padlih, ki so žrtvovali svoje življenje v borbi za veliko stvar, za ideale svobode in bratstva med narodi.
Vsako leto se jih spominjamo in se jih bomo, dokler bomo živeli; posebno na ta dan. Posebno na ta dan, na vse, tudi na tiste, za katerih imena ne vemo, ki jih nismo poznali, ki nimajo grobov, niti nagrobnih spomenikov. In koliko je teh. Nešteto so jih nacistične zveri pobile, ne da bi jih pokopale. Nešteto so jih sežgali v krematorijih. Ostal je dim in pepel.
Kam nai položim krizantemo za prijatelja, ki so pa sežanli v nemškem taborišču?
Ki e naj iščem grob brata. ki so ga umorili Nemci?
Kie je grob brata, ki je P' rlel daleč v tujini?
Položil bom belo krizantemo na skupni grob padlih partizanov, kjer počivajo kosti mojega najmlajšega brata, ki ga je zadela sovražnikova krogla že ob prvem nemškem navalu na naše kraje. Skupaj so padli in skupaj počivajo v svobodni domovini.
Belo krizantemo na skupni grob in belo krizantemo na grob matere otrok, ki nimajo svojega groba, na grob svoje mame.
Na pokopališču ne bom sam. Cvetje ne bo samo na tem grobu. Na pokopališča gremo in nesemo cvetje na grobove, da se oddolžimo pokojnikom, da se jih spomnimo in da najdemo uteho, tolažbo in spodbudo. Grobovi in nagrobni napisi; spomeniki in spominske plošče služijo bolj živim kot mrtvim. Mrtvi jih ne potrebuje]o.
Potrebujemo jih mi, ki še živimo, ki se moramo iz dneva v dan boriti, da se ohranimo pri življenju. Spomeniki in spominske plošče so nam v spodbudo in vsem v opomin.
V opomin. Zlasti v teh časih, ko se zbirajo temni oblaki, ko že bliska in grmi.
Ce bi vsi razumeli nauk grobov in opomin spomenikov, ne bi bilo vič vojn, klanja in sežiganja v krematorijih.
a. b.
Očitno ponarejeno blago
se mora priznavati za pristno
Surovo maslo preizkušajo s sredstvi, ki ji1 predpisuje zakon iz leta 1926, ker sodišča ne priznavajo moderne analize
Ponarejevanje surovega masla v Gorici je naletelo na odmev tudi v tržaškem občinskem svetu. Odbornik dr. A-dovasio je namreč odgovoril na vprašanje dr. Pinoherla, kako preizkušajo pristnost surovega masla v pokrajinskem kemičnem laboratoriju, kateremu pošilja pristojni občinski oddelek prevzete vzorce. Odbornik je povedal, da analizira laboratorij vzorce surovega masla na podlagi zakona iz leta 1926, ki predpisuje, katera sredstva se morajo pri tem uporabljati. S to uradno metodo so od 1. januarja do 10. oktobra pregledali 68 vzorcev masla. Pri tem so ugotovili, da je bilo v sedmih premalo maščobe. S to metodo pa ne morejo ugotoviti, ali so primešane maslu druge maščobe.
Takšen odgovor seveda ni mogel zadovoljiti svetovalca Pincherla. Ravnatelj omenjenega laboratorija je namreč nekemu tukajšnjemu listu ob škandalu z goriškim maslom izjavil, da smo v Trstu vedno jedli pristno maslo. Kako more trditi kaj takega, ko pa ne uporabljajo moderne metode pri analizi masla, s katero lahko z gotovostjo odkrijejo razne primesi. To se pravi, norčevati se iz javnega mnenja. Na te ogorčene Pincherlove ugotovitve ni znal dr. Adovasio odgovoriti drugega, kot da je to pravzaprav pristojnost pokrajine, ker spada laboratorij pod njo. Tudi župan je pristavil^ naj postavijo socialisti vprašanje o tem v pokrajinskem svetu. To pa je seveda le izmikanje iz zadrege. Stvar se tiče vsega prebivalstva in občinski svet, ki ga predstavlja, ima vso pravico, da o tem izreče svojo besedo. Formalna plat pristojnosti je torej drugotnega pomena. Nedvomno pa je potrebna enotna akcija, da se končno prilagodi zadevna^ zakonodaja sedanjemu položaju, kajti svet je od leta 1926 napravil velike korake naprej in žal so se tudi ponarejevalci spopolnili ter jim je teže priti na sled. Ker pa so na razpolago moderne metode, je nesmisel, da jih uradno ne priznajo ter da jih zato cesto raje ne uporabljajo.
Ta nesmisel je prišel nazorno do izraza tudi v odgovoru na vprašanje o veliki pošiljki toskanskega olja, ki so ga tu pregledali in ugotovili, da ne ustreza kakovosti. Zato so ga zaplenili in tržaško sodišče je predalo vso stvar toskanskemu. To pa je obtoženo podjetje oprostilo, ker je kemični laboratorij državnih carin, ki so mu poverili ponovni pregled, na podlagi starih metod, ki jih dopušča zakon iz leta 1926, ugotovil, da je bilo olje pristno. Večjega nesmisla si torej ne moremo predstavljati. Živimo v letu 1961 in s sedanjimi moderni
mi sredstvi se ugotovi, da je neko olje neizpodbitno ponarejeno. Toda za preizkuševalna sredstva, ki jih dopušča zakon izpred 36 let, je olje pristno ter se zato morajo zapreti oči pred resnico in stvarnostjo.
O tej pošiljki olja smo že večkrat pisali, ko je o njej spregovoril tudi svetovalec Pincherle, ki se kot zdravnik za ta vprašanja še posebno zanima. Na zadnji seji pa je odbornik dr. Adovasio odgovoril na vprašanje, ki ga je postavil socialdemokrat odv. Puecher, ki je to stvar pogrel. Sicer pa ne bo ravno glede te zadeve nikoli preveč vztrajanja in ponavljanja, saj gre za ljudsko zdravje in tudi za gmotno škodo, ki jo potrošniki utrpijo, saj jih sleparijo, ker jim prodajajo slabše blago za dobro.
PSI obsoja jedrske poskuse
Tržaška federacija PSI je izdala naslednji proglas:
Jedrske eksplozije se morajo nehati. Blazna oboroževalna tekma, obnovitev jedrskih po-
skusov, eksplozije prvih jedrskih superbomb spravljajo človeštvo na rob atomskega samo. mora. To je huda in barbarska grožnja samemu obstoju človeštva ter nevarnost za degeneracijo človeškega rodu.
PSI, ki je vedno brez pridržkov in nedvoumno obsojala hudo nevarnost in škodljivost jedrskih poskusov, odločno protestira in obsoja sovjetske poskuse, kakor je prej obsojala zahodne. S tem tolmači zahteve miru in obstoja vsega človeštva.
Počastitev spomina pa
37. mednarodni dan varčevanja
m
\ Umu■'
Sožalne brzojavke ob smrti Einaudija
S	‘v”*	*	*<	S***?"	‘	'
.A
; — w - ., > *	vV	"	1	\
v.”
*■»
Zupan dr. Franzil je poslal vdovi bivšega predsednika republike Einaudija in predsedniku senata Merzagori sožalni brzojavki. Brzojavke so poslali tudi drugi predstavniki krajevnih oblasti.
-
.
Ministrstvo za javno šolstvo je nakazalo 4.380.000 lir za štipendije za dijake in visokošol-ce na Tržaškem. Precejšnji vsoti je nakazalo tudi za štipendije na Goriškem in v Furlaniji.
ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA bo danes 1. novembra počastila antifašiste in partizanske borce, ki so padli v osvobodilni borbi. Žalna svečanost s polaganjem vencev bo v Rižarni ob 10. uri, a na pokopališču pri Sv. Ani ob 10,30
Razdelitev štipendij 33 učencem in dijakom
Včeraj so tudi v Trstu praznovali 37. mednarodni dan varčevanja. Ob tej priliki sta bili dve ceremoniji v Tržaški hranilnici - in na županstvu. V Tržaški hranilnici so podelili 10 zlatih kolajn učiteljem šol, ki so vseh deset let dobile kakšno nagrado. Pri tem so bili navzoči razni predstavniki šolskih oblasti in občine. Podpredsednik hranilnice odv. Jaut je pozdravil navzoče in povedal, da je hranilnica že deset let po vrsti razpisala varčevalno tekmovanje med razredi, ki se ga je letos udeležilo 80 odstotkov učencev.
Na županstvu pa je župan dr. Franzil ob 11. uri izročil dijakom štipendije iz sklada, ki ga je dala na razpolago Tržaška hranilnica. Župan je na kratko spregovoril in se najprej zahvalil posojilnici, nato pa poudaril pomen varčevanja.
Na koncu so razdelili 33 u-čencem in dijakom hranilne knjižice, ki jim služijo za štipendije.
Demonstracija dijakov proti atomskim poskusom
Včeraj dopoldne so po tržaških ulicah manifestirali proti atomskim poskusom učenci tehničnega inštituta «Volta». Povorka se je razšla na Trgu Stare mitnice.
Urnik trgovin za praznike
Danes (vsi sveti) bodo zaprte vse trgovine, razen mlekarn in prodajaln kruha, ki bodo odprte od 7. do 12. ure, mesnic od 6. do 13. ure, slaščičarn, prodajaln pečenk in keksov od 8 do 20,30, cvetličarn od 8. do 13. ure in glavne ribarnice ter drugih prodajaln rib od 8. do 12. ure.
Jutri (dan mrtvih) bodo vse trgovine obratovale po običajnem delovnem urniku.
3. novembra — petek (sv. Just) bodo odprte vse trgovine vštevši cvetličarne do 13. ure. Mlekarne in prodajalne kruha bodo odprte od
7. do 12. ure, mesnice od 6. do 13. ure, slaščičarne, prodajalne pečenk in keksov od 8. do 20,30, glavna ribarnica in druge prodajalne rib od 8. do 12. ure.
4. novembra — sobota (državni praznik) bodo vse trgovine zaprte z naslednjimi izjemami: mlekarne in prodajalne kruha bodo odprte od 7. do 12. ure, cvetličarne od 7. do 13. ure, slaščičarne in prodajalne pečenk ter keksov od 8. do 21,30.
5. novembra — nedelja bodo vse trgovine zaprte. Kot navadno bodo odprte samo: mlekarne in prodajalne kruha od 7. do 12. ure. mesnice od 6. do 11. ure, cvetličarne od 8. do 13. ure, slaščičarne, prodajalne pečenk in keksov od 8. do 20,30 ter glavna ribarnica in ostale prodajalne rib od
8. do 12. ure.
lIllIlllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIliliililllllllliiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiilinillllliiiliUilliillIlllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllillllllllllHIIIIII
iiiiiMiiiiniiii!iimniniii!wmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiniiimiiii!miiiiiniiiiimiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii“>>>
Včeraj so končali pobirati pole o popisu prebivalstva
Med 15. in 20. novembrom bodo	objavili
Na vsem tržaškem področju je bilo skupno 434 popisovalcev
Včeraj je po vsej Italiji končalo okoli 62 tisoč popisovalcev pobirati pole za popis prebivalstva, industrije in trgovine. Centralni statistični u-rad ISTAT iz Rima sporoča, da je popis potekal v redu in da je prišlo do zastoja samo v nekaterih občinah, kjer so vremenske prilike preprečile, da bi pobrali vse popisne pole.
Istočasno sporoča, da se danes prične novo razdobje pri izvajanju popisa in da je prebivalstvo že izpolnilo svojo dolžnost. Sedaj bodo občinski popisni uradi pregledali družinske liste in liste stanovanjskih skupnosti in ugotovili ali so v njih kakšne netočnosti glede števila družin in števila prebivalcev, 10. novembra bodo rezultate telegrafsko sporočili Centralnemu statističnemu uradi, ki bo te podatke seštel. Med 15. in 20. novembrom bodo objavili prve rezultate, in sicer število prisotnega prebivalstva, število moških in žensk, število prebivalstva v raznih pokrajinah in deželah. Hkrati bodo objavili tudi število podjetij in krajevnih obratov. '
Na našem področju je včeraj zaključilo z delom 397 popisovalcev v tržaški, 17 popisovalcev v miljski, 10 v devin-sko-nabrežinski, 7 v dolinski, 2 v zgoniški in eden v repen-taborski občini.
Kot smo že obširno poročali, so na tržaškem področju vključili v popis prebivalstva tudi nezakonito vprašanje o «jezi-ku, ki se uporablja v družini® in tako na posredni način skušali samo za tržaško področje izvesti popis po narodnosti. Tega niso naredili niti v go-riški niti v videmski pokrajini, pa čeprav je dobro znano, da Slovenci ne živimo samo v Trstu in okoliških občinah, temveč tudi v Gorici in Beneški Sloveniji.
Prav v zvezi z izvajanjem nezakonitega popisa prebivalstva o »uporabnem jeziku v družini« je bilo izvedenih več grobih kršitev mednarodnih določil in je prišlo do pritiska na slovensko prebivalstvo.
Tako je treba ugotoviti, da je komaj 25-30 popisovalcev v tržaški občini obvladalo slovenščino, pa čeprav je celotno število popisovalcev doseg-
lo 397.
Sele na odločne zahteve slovenske javnosti so zadnje dneve pred zaključkom razdeljevanja vprašalnih pol popisovalci imeli na razpolago tudi slovenski prevod štirih uradnih popisnih obrazcev, .Razglase o popisu pa so v mestu in mestni okolici objavili samo v italijanščini in so le nekaj plakatov razobesili samo v obrobnih popolnoma slovenskih vaseh,
Ze pri raznašanju je prišlo do številnih primerov, ko sp popisovalci dokaj grobo zavračali zahteve družin, da naj jim dajo na razpolago tudi slovenski prevod predpisanih obrazcev. Fodobni primeri so se ponovili zlasti v drugem razdobju popisa, ko so popisovalci pobirali izpolnjene obrazce.
Podčrtati je treba tudi dejstvo, da velika večina popisovalcev (in to zlasti v trža-
MHHIIMIHMI..................MIHI......IH............MIHIH III1,1,1111111,....................................................................III1II11111II1111III HI IIII1111II1111111II111
Iz sodnih dvoran
Zastavilo je ukraden nakit in potrdilo prodala prekupčevalcu
'la prizivnem sodišču so počastili spomin pokojnega predsednika republike Einaudija
r	^
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TEU1FON 93-808 IN 94-638 PoStni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, r: Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tcTiu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo trža-
škega tlsika Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljub. ljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel 21-982 tekoči račun nn Narodni 'banki v Ljubljani 600-14/3-375
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, ski 80, finančno-upravrti 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 3o lir beseda. Vsi oglasi se naročajo pri upravi
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO
Izdaja In tiska ZTT, Trst
W----------------------j
Pred kazenskim sodiščem so se zagovarjale včeraj Miri osebe, ki so bile obtožene tatvine zlatega nakita oziroma nakupa in prodaje ukradenih predmetov. Na zatožni klopi so sedeli: Silvana Sal-talamacchia por. Gaspard, stara 29 let iz Ul. DelForologio št 4 (prenočišče »Del Com-mercio*); Natale Schubat, star 67 let iz Ul, Settefonta-ne 8; Anna Cassio por. Du-dine, stara 47 let iz Ul. Del Bosco 48; Jolanda Voric por. Koffau, stara 59 let iz Vicolo Castagneto 82.
Saltalamacchio so obdolžili, da je v juliju lani ukradla 34-letni Vincenzi Busan por. Fabrizi, ki stanuje_ v istem prenočišču kot obtoženka, zlato zapestnico in zlato ogrlico. Nakit je pravzaprav nosila Busanina hči, ki pa je nekega dne morala v bolnišnico zaradi bolezni. Pred odhodom ji je mati odvzela zapestnico in ogrlico ter ju spravila v neki predal v omari svoje spalnice. 17. julija je opazila, da je nakit izginil. Začela je sumiti, da se ie omenjenih predmetov polastila Saltala-macchia. Prijavila je tatvino policiji, ki je osumljenko zaslišala, Po kratem zaslišanju je ta priznala tatvino. Dejala je, da so jo k temu prisilile težke finančne prilike, sai je bila brezposelna ter je morala skrbeti za štiri otroke. Povedala je še, da je odnesla zapestnico in ogrlico v javno zastavljalnico, kjer je prejela na njun račun 9.000 lir. Se v sami zastavljalnici je zvedela od nekih žensk, da lahko proda zastavna listka v baru «Pavan». Saltalamacchia ie to tudi storila. V baru je srečala Schubata, kateremu ie prodala zastavna listka za 2.000 lir. Pozneje je slednji odkupil zastavljena predmeta ter ju preprodal Anni Cassio, a slednja Jolandi Voric.
Sodišče je spoznalo Saltalamacchio za krivo ter jo obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list na dva meseca zapora in 3.000 lir globe. Obtožbo proti Schubatu in Anni Cassio pa je spremenilo v smislu neprevidnega naku-
pa ukradenega blaga ter ju obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list na 2.000 lir denarne globe. Jolando Voric pa je obsodilo na 1.500 lir denarne kazni, pogojno in brez vpisa v kazenski list, in sicer zaradi neprevidnega nakupa ukradenega blaga.
Predsednik Boschini, tožilec Maltese, zapisnikar Strippoli, obramba Carlini in Papeiio. * * *
Pred istim sodiščem se je morala zagovarjati tudi 38-letna Runella Zollia por. Def-far iz Ul. Matteotti 30, ki je bila obtežena, da je 12. marca letos skusala vtihotapiti v mesto 70 zavojčkov ameriških cigaret. Žensko so ustavili fi-nancarji v jutranjih urah na tržaški železniški postaji, v trenutku, ko je izstopila iz vlaka, ki je prihajal iz Genove. Ženska je izjavila, da je cigarete kupila od nekega neznanca v Genovi ter da jih nameravala preprodati.
ja 1958. Paolizzi je solastnik delavnice *La Meccanica Navale*. Ker so se tedaj dogajale v obratu stalne tatvine, je ukazal delavcu Negrisiniju naj okrepi žično ograjo na 6 metrov visokem zidu. Pri tem pa ni poskrbel — vsaj tako je trdila obtožnica — za delavčevo osebno varnost Zgodilo se je tako, da je Ne-grisini omahnil, padel na tla ter si zlomil zatilnik. Še istega dne je umrl v bolnišnici V navajanju razlogov za svoj priziv, je Paolizzi trdil da ni prekršil nobenega zakonskega predpisa glede preprečevanja nesreč pri delu
Sodniki so jo vseeno spoznali za krivo ter jo obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 64.000 lir globe.
* * *
Na prizivnem sodišču se je včeraj zjutraj vršila kratka žalna svečanost ob smrti bivšega predsednika italijanske republike Luigija Einaudija. Predsednik sodišča dr. Car-panzano je imel kratek govor. Za njim sta govorila še javni tožilec dr. Marši in odvetnik dr. Antonini. V znak žalosti je sodišče prekinilo svoje delo za pet minut.
Pred tem sodiščem se je moral potem zagovarjati 48-letni Giuseppe Paolizzi iz Istrske ceste 152, ki ie bil obtožen, da je nenamerno povzročil smrt delavca Negrisi-rija Sarpija. ki je padel s ‘ metrov visokega zidu ter si zlomil zatilnik.
9. julija lani ie kazensko sodišče obsodilo Paolizzija na 4 mesece zapora. Kazen mu je bila pomiloščena. Proti razsodbi pa se je Paolizzi pritožil. Prizivno sodišče je delno sprejelo njegov priziv ter ga oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Nesreča se je zgodila 2. ma-
Tatovi vdrli in oKradli znano restavracijo «Evropa»
{ OLEPAJ
TEATRO NUOVO
Danes ob 21. uri
■	, »agleds-
ritev 8. sezone stalne= meijij« lišča s Pirandellovo jo «Tako je (če se vam 2	’ $
žira Sandro Bolchi. jasjo se interesente, da Pr bjnma-dvignejo abonmaje l A) in kupijo vstopnic
Nazionale 14:30
gVarn
Brahms?«. Ingrid BerS^2.;
-....— . - _	petkisi
"ves Montand, Anthonj-Prepovedano	1$
Fenice 14.00 «SovražntKa»- ^ H	Sordi	®
nicolor. Alberto vid Ni ven.	_	.	n« #
Excelsior 14.30 «Sodra 0 oe Si-Vittorio v*
torio Gasmann,
ca.
Grattacielo 14.00 «Vrnj
se v
se?
tembru®. Technicolor. ^ Hudson, Gina LollobriS' ’ dra Dee.
Arcobaleno
13.30
št. 2». Prepovedano ^ pfj
Supercinema 13.00 »Bitka iamu».	John	Wayne. y o
Alabarda	15.00	«5 mar«,	p
100 deklet)).	Tedmic«'0
gnazzi, Vianello.
Aurora 14.00 «Pepelko»-Cristallo	14.30	aNoma«*'
nicolor. Deborah Kr • , fft Garibaldi 14.30 «Sa*L J*1 vek». Antihony Perlw 1 Palance.	,	_	1<t?
Capitol 15.00 ((Topli vem,'
riniiiriptit-fl “O* n;
nicolor. Cla<udetste
na
Impero 14.30 «Vsi norI bi».
Italia 14.30 «Sombrero»- pief color. Riica rdo Monta * Angeli.	<j<#
Massimo 14.30 «Vr?ž^ jjtf Mabuse». Peter v Dawn Addarns. . jzF Moderno 14.00 «Atlant . f ^ ljena celina«. Tecftn-i j thony Hall.	dis».	*
Astoria 15.00 «Quo ^
bert Taylor, Deboraih
Zamikala jih je velika vzidana blagajna, ki pa je niso mogli odpreti - Da ne bi odšli prasnili rok, so odnesli iz male blagajne 25.000 lir - V trolejbusu so ujeli mlado tatico
V noči med soboto in nedeljo so neznanci s ponarejenimi ključi odprli vrata restavracije «Europa» v Ul. Galatti 11 in so upali, da bodo odnesli bogat plen. Verjetno so se na svoj podvig dobro pripravili in si prej ogledali notranjost restavracije. Mikala jih je seveda blagajna, ki je vzidana v-zidu. Lotili so se je, toda ni jim uspelo. Ker praznih rok niso hoteli oditi, . so iz male blagajne odnesli 25.000 lir v gotovim"' Tal vino je prijavil lastnik Franc Fidel iz Ul. Fil-fei' 21.	......—
ški občini) ni prejela pravo-
Tudi 18-letni Dini L. se ni posrečil - njen podvig, ker so jo zasačili na trolejbusu proge št. 19, ko je hotela ukrasti denar iz torbice 27-letni Silvani Borri por. Peruzzi od Sp. Magdalene 1485. Zenska je pravočasno zapazila, da ji nekdo odpira torbico in je z naglo kretnjo zagrabila tujo roko ter klicala na pomoč.
časno jasna in točna navodila glede izpolnjevanja enajstega stolpca. Zato je nujno prišlo do številnih pomot zlasti v izredno številnih družinah, v katerih skupno žive družinski člani italijanskega in slovenskega porekla.
Vsa ta dejstva potrjujejo pravilnost stališča političnih in kulturnih organizacij, ki zastopajo slovensko narodnostno manjšino na Tržaškem, ki so v skupni izjavi odločno zavrnile popis prebivalstva po narodnosti. Vse te politične in kulturne organizacije so tudi že vnaprej odločno ugotovile, da ne bodo priznale rezultatom popisa nobene veljave. Ze vnaprej so tudi odločno odklonile vsako sklicevanje na tako pridobljene'rezultate, zlasti pa njih morebitno izkoriščanje na škodo tukaj živečih Slovencev.
f X (J Iv
J Ob
rnila se je in zagledala
* Ko je včeraj popoldne 81-letna Paola Novak iz Ul. Mach-lig 6 prečkala Trg S. Giovan-ni, jo je povozil z motorjem l^-letni Alfredo Buiacchi iz Ul. Settefontane št. 43. Zenska si je spahnila levo ramo in se pobila po kolenu leve noge. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico in so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Pravijo, da bo okrevala v 10 dneh.
imiiHimiiiiiiiMiiiiiiiiiiMumiimiiimiiiimiimiimiimiimimiiiimiiiiimiiHiioKiiiiiiiiniiii
Sedemletni
prometne nesreče
Pri prečkanju ceste ga je avto povozil in hudo poškodoval
V Ul. Baiamonti je včeraj dopoldne 39-letni Antonio Per-lini iz Ul. S. Lazzaro 1 hudo povozil z avtom 7-letnega Luciana Puzzerja iz Gornje Car-bole št. 653, ki so ga sprejeli s pridržano prognozo na II. kirurški oddelek. Perlini se je peljal z avtom po omenjeni ulici, pa je nenadoma pred seboj zagledal dečka, ki je neprevidno hotel prečkati cesto izza tovornika, ki je tam parkiral. Perlini je naglo zavrl vozilo, toda bilo je prepozno. Luciano se je hudo pobil po čelu in obrazu ter si je verjetno prebil lobanjo. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno. Šofer je dečku takoj priskočil na pomoč in ga je s svojim vozilom pripeljal v bolnišnico.
Cirkutarka mu je poškodovala dva prsta
Na delu v mizarski delavnici svojega očeta se je včeraj dopoldne ponesrečil 26-letni Dario Battini iz Ul. Commer-
poškodoval dva prsta na desni roki. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral dva tedna.
pred seboj prestrašeno dekle. V trolejbusu je bil tudi agent policije, ki jo je aretiral in odpeljal na zasliševanje. Pravijo, da Dina izhaja iz poštene in vzorne družine, zdaj premišljuje v zaporu in čaka na razpravo.
Agenti komisariata javne varnosti s Trga Dalmacija pa iščejo dva neznanca, ki sta v nedeljo ponoči ukradla 62-let-nemu Giuseppu Zorziju iz Ul. Stuparich 9 aktovko, v kateri je imel menice in propagandni material podjetja «Singer». Zorzi je povedal, da mu je nekdo v Ul. Brunner z naglo kretnjo vzel aktovko, ki jo je imel pod pazduho. Obrnil se je,, toda malopridnež jo je naglo popihal. Medtem se; mu je približal mlad pobalin, ki jnii 'je-dejal, naj se ne razbur-ijay-«aj, bo on poiskal malopridneža. Tako je prvi pajdaš lahko izginil, izginil pa je tudi drugi in Zorziju ni preostalo drugo, kot da prijavi zadevo policiji.
Ponesrečil se je ko je šel na delo
Ko se je včeraj zjutraj 21-letni Gianfranco Marassi iz Ul. sv. Jakoba 12 peljal z motornim kolesom na delo v tovarno «Orion», se je iz neznanih vzrokov prevrnil z vozila in se je pobil ter ranil po čelu in desni roki. razen tegs* pa je tudi izgubil spomin. Ž rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral
zdraviti od 8 do 30 dni na I. kirurškem oddelku.
Lambretist povozil moškega ko je prečkal cesto
Po Ul. Udine sta se včeraj popoldne peljala 21-letni Dušan Hreščak z Grete št. 17 ter njegova 20-letna zaročenka Giuseppina Gallo iz Ul. Bono-mea 109, ki je sedela na zad-
ijigpj f)<n<J-ež,R- Namenjena .sta bila v ‘ središče mesta, toda
med vbžnjo se jima je zgodila riesleča. Lambretist je namreč povozil' 77-letnega Antonia O-r.ellija iz Ul. Udine 27, ki je prečkal cesto. Pri tem so se ponesrečili vsi trije.
Najhujše poškodbe je dobil Orelli, ki se je pobil po desni roki in si je zlomil desno nogo, zaradi cesar so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Pravijo, da bo okreval v dobrih dveh mesecih, če ne bodo nastopile komplikacije. Giuseppina se je ranila v ustnice in se je pobila ter ranila po desni roki in kolenu leve noge, zaradi česar se bo morala zdraviti dober teden. Hreščak pa se je nekoliko opraskal po kolenu desne noge in bo okreval v treh dneh.
Tecbnicolor.
Astra 14.30 «Upor Vittorio Veneto 14-3U lnr » Tech-mc010
jVoV»'
sedmo rica».
Brynner.	:#iV‘
Ideale 14.00 «Sedmero
Techc ni color.	suz01"^
Marconi 14.00 «Reva. ’ mr. ^
M.
Tectini
colo2-
Kartagine)). -------
Palamee.	.
Abbazia 15.00 »Dvoboj «f r kaplje krvi». Tech®1 Jj Hudson.	pippa,	”
Odeon 14.00 ((Nezgode rnj(e ta in Paperina«. technicolorju.
KINO «R0SANDRfl*
v BOLJUNCU
predvaja danes
z začetkom ot) m i Technicolor t'1'
Čista ljubimi
(L'amante Pura)
Igrajo: ROMY S ^ DER in ALAIN D
1 t* -predvaja danes
ob 16. uri Metro film
Scaramoucbe
Igrajo:
STEWART GEA.1rjcEP
predvaja danes 1. t. m, ob 15. uri Technicolor Totalscope film:
m
«
«
HERAKLEJEVO MAŠČEVANJ?
• (LA VENDETTA Dl ERCOLE)
C
IZLETI
IZLET SPDT NA POHORJE
Odhod na izlet na Pohorje bo v soboto 4. t. m. ob 6.15 z začetka Ul. F. Severo. Prosimo za točnost.
ciale 123, ki si je s cirkularko I dobrem tednu.
Z ritensko vožnjo je povzročil nesrečo
Po Ul. Orlandini sta se vče raj dopoldne peljala z vespo tatico. 18-letni Giuliano Cei iz Ul. Orlandini 39 in 20-lt-‘tni Enrico De Basegg.o iz Ul. Bramante 11. Tedaj pa je 37-letni Gio-vanni Sossi iz Ul. Scaglioni 18 hotel odpeljati avto, ki ga je parkiral ob cesti. Da bi laže odpeljal, je moral ritenski. To je presenetilo De Baseggia, ki je s svojim vozilom zadel v avto. Motorista sta zletela na tla in se poškodovala, zlasti Cei, ki si je zlomil desno nogo, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti skoraj dva meseca, De Baseggio pa se je le nekoliko pobil in ranil po desni nogi in bo okreval v
{ DAKOVI IN PRISPEVlIl]
V počastitev spomina pok. Borisa Kralja daruje družina Kralj iz Samatorce 1000 lir za Dijaško
MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIII
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMHTl in poroke
Dne 31. oktobra 1961 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 5 oseb.
UMRLI SO: 68—iletni Giuseppe Pigihetti, 55-letni Carlo Zulla, 81-letoi Ugo Zeidler, 70-letna Ivanka Prelog por. Prelog, 85-letna Ermipia žalna vd. Pascolutti.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni, Ul. Setlefontane 2; De Col-le, Ul. P. Revoltella 42; Rovis, Trg Go'doni 8; dr. Rossetti, Ul. Combi 19.
kazna obvestila
OBČNI ZBOR SPDT
Redni občni zbor SPDT se bo
vršil v petek dne 17. novembra
t.l. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9.
ZAHVALA
Ganjeni se prisrčno zahvaljujemo vsem. k; so nR kakršen koli način počastili spomin našega nepozabnega moža in očeta
Vincenca Grgiča
Posebna zahvala častitima duhovnikoma, pevskemu zboru »Slovan® iz Padrič, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so ga spremilj na zadnji poti.
Žalujoča soproga MARIJA, sin VINKO in snaha IVANKA, nečaka KARLO in MARIJA z družinama in ostalo sorodstvo.
Padriče, 1. novembra 1961.
Dne 31. t. m. je mirno preminila nasa
IVANKA PRELOG
isff*
t«f
tO'
in zapustila v globoki žalosti moza Sinova dr. MILENKA in SAVKA.	uri
Pogreb drage pokojnice bo danes ob glavne bolnišnice.
,i i‘
Trst, 1. novembra 1961.
ZAH VA L A
Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki s? sJ
sočustvovali v teh težkih dneh in vsem, mili k zadnjemu počitku našega tragično P1
ANGELA BLAZINO
del»fa>
Posebna zahvala naj gre KP Trsta,	cP1
tovarne Schromek, profesorjem in učencen	tcrV ii1
Proseku-Kontovelu, domači godbi in pevce' vaščanom, ki so na kakršen koli način P	jffi
počastili njegov spomin.
Žalujoča soproga, otroci in ostalo Prosek, 1. novembra 1961.
primorski dnevnik
— 3 —
1. novembra 1961
PRED SEDMIMI LETI SE JE ZAČEL ALŽIRSKI UPOR
Alžirska tragedija postaja nevarna glo sami francoski peti republiki
Danes Alžir;
J? frani
‘Movinj
Ves učinek francoskih «naporov» v Severni Afriki so le pogorišča, stotisoči mrtvih in še več zaprtih in pregnanih, ter nevarnost pred «ultrasi» v Franciji
i0 v Alž'0, Se^em	odkar	I	coski policaji imeli proti se-
!lrbo	rod°ljubi	začeli	t	bi trideset tisoč pariških Al-
za osvoboditev dežele c°ske nadoblasti. V
Je sedem let nepo-f!ji na'0. Joba, v eni genera-
^ Posebt. Se?em let že velijo „	’	ce tolik° let pre-
Čg _	■*	*•	‘-'“tu uu Ulr
* ob tej tako žalost-
l%lianici Ustavimo in malo
■oiij ?’ sai je vprav fran-
*tli dra«m-er- v A1žiriji naj-
!fli® stn.?1 primer v dvaJ-:	,!0letiu, kako se dolo-
»azad:
“Pirajo
njaške sile trma-
‘iit^^v’ia 51 na] vf
vsak narod vla-se ob tej
enemu osnovnih
iaj^vo,
^tnici Posebn° bi s« ‘fant
incozi Jerali zamisliti so na SSIJ1‘ in to fie le oni, ?i»,	u’	ki	o	tem	odlo-
sami
in to ne le oni,
Pae
'aneorki Pa ^ndi sleherni
' vosredn neP°sredno ali tu-, Kronik 0 pr‘ tem sodeluje. Et ®ain o;1.0 dogodki zadnjih
v Fran':" .do_k!»zuJej6, da
nc^i ^di nekaj lju-
tei \Fvrancij % t J 2l°cinski
se tai- V^,Pranc^i tudi sile, vojni upi-
vec je ti-
Pot 2lo4iso ubrale drugo
!na in smrti. Morda so te site«, Y‘Ja Manjše, zato pa >-*	0	j	žive	in	odločne
res, , *Wilu
S FrarrladUjejo' kaiU u-,,ancija ne kaže one
• ba s-’, k‘ bi Jo morala, >( , 5« lote
t vs#—va alžirske zade-
, ‘Ostjo’ ;2ainteresirano po-l**0 a.
zavlačevanjem,
a"10 FraVljai° cel° napad na %Lancil°. namreč n, ti-
le nazadnjaškim složnost, da se orga-da se
udejstvujejo,
H ‘aHoVl
namreč na ti-
Francije, ki so
2načilne- In ta’
kot
ki
je nekoč ble-
i*9 dnv,1 nekakšen simbol
lHarla;.kar ie
K^ani* dala’ Prež>vlja svo-
CiVnarnost- da
1° krizo, ki jo sprav-
se v njej
,aaiboiaa površie in ob-
k)r :., ■i nazadnjaške si-Jlh Zahodi
dna Evropa
' te
l"'Pos nevarnostii ki Fran-[“Metn,6 grozi, se ob jnCl moramo zamisli-najprej nad sta-
«v°inaSaftli Alžiriji. Alžir-
‘h ln(jj|e zel° surova. V
Vojne, v katero it»a °Vite dala svoje najbolj
|J o|tnl. Ceta. so doslej ha-11 ** tisoč mrtvi n,
jh'>il° izseljenih s po-
v razna kon-“šd rT i tab°rišča in za-|Si, ^ ‘i°n Alžircev, kar
il^iree ^ mal°ne vsak
j K ter^ aH Padel, ali za-
Š* dod;
J«ati Stevilkam Pa le
Ko1? Tun
S ,
V. 11
£H U jako v skopih
Ma-
ti e-
j s?evilkah prikazali A0 . z«vr
ijjše j" Alžircev, si o-M le v A,?Ug0 stran: Fran-
'	-iii:..	Alz
\ “‘ilijoj, ?'Ir‘i.° poslala nad \ *-j, a svojih «najbolj-'	.i. olj učinkovitih
v*e a!zirsko
vojno so
Silt’ran(;Pij’0Žliive siIe> kar (t. *>am ;a Premogla. Zgo-
^ii9?Coska lUai Pravi, da se
^01i°Slai vedldateska V A1‘ Ih sUrz, ravnala kot f\°Va vojska, kar si ^deli Zai?.Isliti- Požgani V. jih .Alžirije, pomori,
*?ot,
- Satanovi _ajlb. koder so to
ihe°Voij/ariPr'a'e’ nam Prl'
, isLC°ska Vendar ni vsa -1* te^a- \r<(°d*0anost» niko-
o-is^Tj |člnelt
«vneme» .ie
j^coz dn°?f tega, ko je
Nia ZaPisat i°SrČn° pr‘‘
?%■ v Se	doživlja
,‘a z. odkritosrčno pri-
,w,- v -■	doživlja
K1' v°iaškrni Afriki sv°i
Si po,”m- p"-
°me
Pa so tudi
jr‘t, drugjJ^Pjeni Franco:
v Alžir . ZaPisal: «Stre-
\ Sarn0 le Francija stre-' ‘- ^Ostoi-.ohe- Njene ra-
V- it , ‘la.« lem,.
VVetnu
r;lob*
p*.,
seJale vedno 0°8lobij V . za<lnjem času ji ,,sedai m razširile, da
hd pdr^^ « gangreno, ki •les..u tako, naj doka-
d6'iStVa: °d Sa’
še
pred leti
'S !?todali*radni krogi kai
rtjft ciia r, 12 Alžirije, da
Kau- 'tonča?11 uP0mikom ;■ w"iii nJa# in da je K 'ej0 :eka3 upornikov, Pr®dati m da bo
'4 ‘‘ fefr vseh pa je ».. ’ da bo alžir-
V
s
^idir^eb® vse konča-
Tem in ta-
'lah“bPa sledila dru-
WT°ru
P
«e
«mesecu,
M? ta
jh ''ec Poročiia \ *ade Po,lavljati
ietu ali dveh
začela
in «al-
ie tudi u-
it! ilt..Uradnim izra-' Pošlimi med-
V1"
rt
4<:apm
1 Wla.to eeat° v VeCfia
v mesta
v ' Vba edlcami. Z le-V,lj Pline t gora prese-
4 >“tkC: celo
celo"® je V™n' \	je	-	Pred	dej-
JCi^^ieti', morala z Al V C° dva di Sredi Pa"
«0
'N
%,r so	_ ...
Sai‘tedi Pariza
tedna je od v
7 r«nza v Michel fran-
žircev, ki so ob plapolanju be-lo-zelene alžirske zastave nosili med drugim tudi transparente z gesli, s katerimi so zahtevali svobodo Alžirije. Francoska policija je sicer množico razgnala, veliko teh Alžircev zaprla in jih nato odgnaia v Alžirijo, toda dejstvo, da se glas Alžircev javlja in uveljavlja tudi sredi prestolnice «matične» dežele, je dokaz, da je bila vsa mogočna vojaška sila, ki jo je Francija vrgla v Afriko, zaman in da je bil njen učinek le v pogoriščih alžirskih vasi, v mrtvih na tej in na oni strani, v koncentracijskih taboriščih in zaporih, ne pa v tem, za kar je bilo v Afriko poslana.
Nič manj negativna pa ni druga posledica te francoske
Kulturna znanost in skrb človeštva
V Sovjetski zvezi je šolska vzgoja brezplačna in obvezna za vse do osmega razreda. Vsi lahko dosežejo in morajo doseči stopnjo srednje izobrazbe. Leta 1965 bo v vseh sovjetskih srednjih šolah okrog 43 milijonov otrok. Vedno bolj se uveljavljajo tudi nove vrste šolskih inštitutov, katere je samo letos obiskovalo, okrog 1,5 milijona učencev. Na stotine tisočev mladeničev študira, ne da bi pri tem zapustili produktivno delo. Večerne in dopisne šole so samo v zadnjih letih pripravile okrog pol milijona specialistov z višjo izobrazbo. V Sovjetski zvezi se vzgaja trikrat več inženirjev kot v ZDA. Skupno je danes v Sovjetski zvezi nad 20 milijonov umskih delavcev.
V SZ je okrog 4000 znanstvenih ustanov in nad 350 tisoč znanstvenih delavcev
Novi dosežki sovjetske znanosti na področju osvajanja vesolja so odprli človeštvu novo dobo neslnte-nega razvoja. Prvi umetni satelit Zemlje, kozmične ra-keie, ki so premagale gravitacijsko silo in opravile polete okrog planeta so ponesle na površje Lune sovjetski grb in posnele skrito stran Lune in končno sta kozmonavta Gagarin in Titov dala novo slavo in priznanje sovjetskim znanstvenikom, inženirjem, tehnikom in delavcem.
Ko človeštvo vsega sveta občuduje te velikanske u-spehe, ga moti ena sama moreča skrb: naj mar ves ta ogromen napor človeškega duha uniči ena sama vseuničujoča atomska bomba?
politike, ali bolje rečeno tega francoskega početja. V senci «alžirskega problema« ali bolje povedano iz »alžirskega problema« raste v Franciji nekaj, kar ne zaskrbljuje le raz-sodnejših Francozov, pač pa tudi mnoge ljudi evropskega Zahoda. Kazni puči, napadi, plastični atentati, ponesrečen atentat celo na samega de Gaulla ,vse to so zunanji in otipljivi dokazi, da se v Franciji pripravljajo in organizirajo sile, ki ne obetajo Franciji nič dobrega. Ce se včasih uradna Francija nekoliko zgane, kmalu «po nevihti« spet zadrema, kot bi se je to ne tikalo. Kaka aretacija, kak proces z nujno milo obsodbo in zaporom v kakem razkoš nem zaporu, to je vse. Temne sile pa se sistematično pripravljajo in «alžirski problem«, je za njih tista vaba, tista »zastava«, okoli katere zbirajo mnoge naivneže in «cenene patriote«, da se tega zavedajo tudi na oni strani Atlantika, kjer so do takih pojavov po navadi velikodušno naivni ali neobčutljivi. Pred dnevi je neki ameriški časopis zapisal o tem takole:
«... Evropejci se v Alžiriji pripravljajo za borbo. Oni čakajo navodila tajne vojaške organizacije (OAS), ki jo vodi bivši general Salan. Nekateri Evropejci govore o načrtih za zasedbo glavnih evropskih središč, Alžira in O-rana. Tisoči Evropejcev pripadajo tajni armadi, na sto tisoče pa je onih, ki tej teroristični organizaciji gmotno pomagajo s prispevki, ki jih nabirajo elegantno oblečene dame...«
Mi bi pristavili, da prispevkov, ki bi jih ti krogi potrebovali, ni treba zbirati in nabirati med množicami, ker jih dajo dovolj zainteresirani krogi tako v Alžiriji, kot tudi in še več v Franciji, kajti tudi Francija sama je že vsa o-kužena s takšnimi elementi m organizacijami in če je res, da je tudi zadnji referendum dal de Gauliu ogromno večino, je tudi res, da je ta večina bolj pasivnih državljanov, ki niso pripravljeni na odločnejše akcije, na katere so pripravljeni razni ultrasi in njim podobni elementi.
In vendar ima Pariz glede Alžira opravka z ljudmi, ki niso niti trmasti, niti zaletavi. Nasprotno. Voditelji alžirskega osvobodilnega gibanja so doslej velikokrat dokazali vso svojo odgovornost in pripravljenost priti Parizu naproti. «Zavedamo se namreč — je rekel Ferhat Abas — francoskih težav«. Voditelji alžirskega upora so sicer pripravljeni boriti se do konca, do zmage, toda pripravljeni so tudi na pogajanja. Celo sami so dali pobudo zanje in se dvakrat že javno sestali s Francozi na znanih pogajanjih v Švici. Sedanji predsednik alžirske začasne vlade Ben Heda je pred kratkim rekel: «Mi nismo poklicni vojaki. Mi smo vojaki iz nujnosti. Alžirija ne zahteva maščevanja, Alžirija hoče
le svobodo.«
V svojem pozivu Alžircem ob 7. obletnici upora pa je Ben Heda med drugim rekel tudi tole:
«Kot smo odločeni nadaljevati, celo zaostriti borbo, smo pripravljeni tudi storiti vse napore za miroljubno rešitev spora, ki nas postavlja proti Franciji. Smatramo, da je zaman zavlačevati nujno osvoboditev naše dežele. To bi bilo nevarno celo za mednarodni mir, kot tudi za bodoče odnose med alžirskim in francoskim ljudstvom. Možna je torej pravična in realistična rešitev problema. Zato pa je bistveno odnehati z negativno politiko, ki je bila vzrok odlašanju razgovorov- med nami in Parizom«.
Vse to dokazuje, da so vrata odprta in na Franciji je, da to upošteva.
Hi
Aforizmi iz Andričfivih del
Ljudje, ki sami ne delajo in se ne lotevajo ničesar v življenju, lahko izgubijo potrpljenjem grešijo ko presojajo tuja dela.
* * *
Delajoč predano se je že zdavnaj spri. jaznil s spoznanjem, da je naša usoda na zemlji vsa v borbi proti usihanju, smrti in izginjanju in da je človek dolžan v tej borbi vztrajati tudi tedaj, ko je ta popolnoma brezupna.
* * *
... Nič ljudi ne veže tako kot skupno in srečno prestala nesreča.
Po naravnem zakonu se je svet upiral vsemu, kar je novega, toda v tem ni šel do kraja ker je večini življenje vedno važnejše in pomembnejše od oblike v kateri se živi.
* * *
(Najbolj žalostna in najbolj tragična od vseh človekovih šibkosti je brez dvoma njegova popolna nesposobnost predvidevanja, ki je v ostrem nasprotju s tolikimi njegovimi vrlinami, sposobnostmi in znanjem.)
* * *
Izložbeno okno knjigarne Minerva v Ul. Roma z razstavljenimi prevodi Andričevega romana «Most na Drini«
Da bi človek ne obstal in klonil, vara samega sebe; nedokončana dela bremeni z novimi, ki jih prav tako ne bo dokončal in v novih podvigih in novih naporih išče nove sile in več hrabrosti. In tako človek krade samemu sebi in s časom postaja vedno večji in brezupni
dolžnik do sebe in vsega, kar ga obdaja. * * *
Vedno smo več ali manj nagnjeni k obsojanju onih, ki veliko govore, posebno o stvareh, ki se jih neposredno ne tičejo, celo da s prezirom govorimo o teh ljudeh, kot o čvekačih in dolgočasnih gobezdačih. Pri tem pa ne mislimo, da ima ta človeška, tako človeška in tako pogosta napaka, tudi svoje dobre strani. Kajti kaj bi vedeli o tujih dušah in mislih, o drugih ljudeh in potemtn kem tudi o samih sebi, o drugih okoljih in področjih, ki jih nismo nikoli videli in ne bomo imeli nikoli priložnosti jih videti, če bi ne bilo ljudi, ki čutijo po trebo ustno ali pismeno povedati tisto, kar so videli in slišali in kaj so s tem v zvezi doživeli ali mislili? Malo zelo malo! Če pa so njihova pripovedovanja nepopolna, obarvana z osebnimi strastmi in potrebami ali celo retotna., imamo zato razum in izkušnje in jih moremo presoditi in primerjati druge z drugimi, da jih sprejmemo ali odklonimo, deloma ali v celoti. In tako nekaj človeške resnice ostane vedno za one, ki jih potrpežljivo poslušajo ali berejo.
» * *
Toda, prekletstvo je v tem, da je razgovorov in nasvetov vedno dovolj, razen tedaj, ko so nam najbolj potrebni; in v tem, da o tem kar nas resnično muči, noče nihče z nami jasno in iskreno govoriti!
iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifUdiujinn
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iii iiiiiiuiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiii n ii m iiiiiii um iii iiiiiii ii iii iiiaiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiii n m n iiiiiiiiiiiiHiiiiii
I NEKAJ PODATKOV IZ LJUDSKEGA ŠTETJA V ZDA
Na 180
v ZDA
milijonov prebivalcev 18,9 milijona črncev
Pri sedanjem ritmu rojstev bodo ZDA imele 1. 1970 214 milijonov prebivalcev - Nizka povprečna starost - 63 odstotkov prebivalstva živi v mestih z nad 50.000 prebivalci
ZDA štejejo danes 180 milijonov prebivalcev s povprečnim letnim prirastkom 1,85 odstotka. Ta prirastek pa v zadnjih 60 letih ni bil enak. V prvih desetih letih po letu 1900 je znašal 2,1 odstotka, nato se je v razdobju od 1930 do 1940 zmanjšal na 0,72 odstotka in začel naraščati po drugi svetovni vojni.
Ljudsko štetje v letu 1960 je omogočilo veliko število u-gotovitev in zaključkov. Primerjava s podatki iz leta 1850 in 1900 s podatki lanskega štetja izkazujejo naravnost presenetljive spremembe in njihove posledice.
Od leta 1950 do 1960 se je prebivalstvo ZDA povečalo kar za 28 milijonov oziroma za 2 in pol-krat v primerjavi z razdobjem 1930—1840. Po drugi svetovni vojni je prišlo do znatnega porasta porok, ki so dosegle višek leta 1946 s 16,4 poroke na tisoč oseb. Rojstev je bilo leta 1946 25 na tisoč prebivalcev, tako da je bilo v desetletju, ki se je začelo z letom 1950, kar 41 milijonov otrok. Ce odštejemo 16 milijonov umrlih in dodamo tri milijone, ki predstavljajo razliko med doseljenimi in izseljenimi, dobimo čisti prirastek že omenjenih 28 milijonov.
Ta prirastek sicer ni bil bistveno drugačen od splošnega svetovnega povprečja, toda v ZDA je bil rezultat števila rojstev in umrljivosti, ki sta
Sreda, 1. novembra 1961
Trst
8.00:	Koledar; 8.30: Glasba
za godbo na pihaila; 9.00: Niko Kuret: «Q vaht'ih»; 9.25: Grieg: Peer Gynt — suita št. 1; 11.30: Oddaja za najmlajše: ((Biserne očke«, pravljica; 11.50: Orkestra Jan Langosz in Te-riig Tuicci; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Iz glasbenih festivalov- 14.40: Ansambel Borut Lesjak; 15.00: Koncert komorne glasbe; 16.00: Zbor «Jaco-bus Gallus«; 16.30: Vinko Beli-čič- »Foscolova misel na mrtve«; 17.00: -Donizetti: Requiem za soliste, zbor in orkester; 18.10: Godalni orkestri; 18.30: Likii in značaji iz opernih del: ((Parsifal«; 19.00: Zdravstvena oddaja; 19.15: Brahms, Rahmaninov, Borodin; 20.00:	Šport;
20.30: ((Zločin in kazen«, drama v treh dejanjih; 22.30: Ci-marosa: Koncert v G-diuru in koncert za oboo in godala; 23.00; Skladbe Gi rolama Fre-scobaldija.
be za orgle; 10.30: Koncert kvarteta Parrenin, ob koncu nadaljevanje Omnibusa; 12.20: Glasbeni album; 13.30:	Nea-
peljske popevke; 14.15: Piero Umiliani in njegov orkester; 14.30: Poje Peppino di Capri; 14.45:	Glasbeno	potovanje;
17.00: Simfonični koncert s sodelovanjem pianista Kempffa; 18.40:	Plesna	glasba; 20.00:
Glasben; album; 20.30: Nogometna tekma med Škotsko in Italijo; 22.15; Pojeta Milva in Giuseppe Negroni; 22.55:	E.
Peruzzi: Republiica Kostarika.
II. program
Radio Trst A
9.00:	Jutranje vesti; 10.00:
Nevv York - Rim - New York; 11.00: Glasba za praznični dan; 14.00: Naši pevci; 14.45: Filmska glasba; 15.45: Uspeli motivi; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Opern; pevci; 17.30: A-dhille Campanile; (»Reševanje«; 18.05: Bob Thompson in Ray Conniff; 20.30: Jazzovski koncert; 21,45:	Violinistka Eriča
Morini; 22.45:	Poje Comnie
Francis.
voričv; spomenika žrtvam nacizma v Gradcu; 10.15: Andan-te patetico; 11.30: Deset minut s pevcema Drakslerjevo in Ruždjakom; 11.40: Janačkov godalni kvartet; 12.05: Lahka orkestralna glasba; 12.30: Trije operni odlomki; 13.15:	Obve-
stila; 13.30: Pri domačih in tujih izvajalcih; 14.00: iz smrti v življenje; 14.30; Simfonični fragmenti; 15.15: Lirični inter-mezzo; 15.37:	Padlim v spornim; 16.00:	Reportaža z žal-
nih svečanosti; 16.15: Chopin: Sonata za klavir; 16.35: Ham-mond orgle in kitara; 17.05: Melodije za vas; 17.35: Melodije slovesa; 18.00: Ocvirk: Ko bi padlj oživeli; 18.31: Ateistka Bogdana Stritarjeva; 18.37: Glasbeni lesorezi; 19.05: Slovenski oktet; 20.00: Večer z velikimi orkestri; 20.55: Josef Suk: Azriel; 22.15: Glasba v spomin samotnim; 22.50: Pismo živim; 23.05: Melodije za lahko noč.
Ital. televizija
7.30:	Krajevne	vesti;
Krajevne vesti.
12.40:
Koper
6.00: Prenos RL; 7.15: Jutranja glasba; 8.00: Prenos RL; 12.00: Franz Schubert: Simfonija št. 4, imenovana ((Tragična«; 12.45: Milan Ristič: Simfonične variacije; 13.00: Vseh mrtvih dan; 13.40: Padlim v spomin; 14.00; Smetana:	Dve
simfonični pesnitvi; 14.30: Spomeniki govore; 15.15:	Popol-
danske melodije; 16.00: Prenos RL; 19.00: Trio Albert Reisner; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Armando Trovajoli; 22.35: Ernest Chaussen:	Poema op.
25; 23.00: Prenos RL.
III. program
16.00:	Na programu Luiigi
Oherubini; 16.15:	Gerarcj de
Nerval: «Začarana roka«; 17.00: Na programu Vivaldi in Brahms; 18.30: Italijanska glasba v preporodu; 20.00: Vsako-večemi koncert; 21.30: Nabožna oddaja; 22.40; Na programu Bach, Blondahl in Šostakovič.
17.00:	Kolesarska dirka za
nagrado Baracchi; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: TV dnevnik; 18.45:	Glasbeni va-
riete; 20.00: TV dnevnik; 20.25: V evroviziji nogometno srečanje med Škotsko in Italijo; 22.15:	Alberto Bonini:	«Una
cartina di tornasole«, ob koncu TV dnevnik.
Slovenija
Nacionalni program
6.30: Vreme na Ital. morjih; 9.00: Vesele pesmi; 9.15; Sklad-
6.26: Lepe melodije; 7.15: Boris Papandopuio:	Sonata za
violo In klavir; 7.30: Radijski koledar; 7.35:	Pesmi padlim
partizanom; 8.00:	Mladinska
radijska igra; 8.40:	»Le po-
gumno v nove zarje mladii vi junaki...!«: 9.05: Dva odlomka iz oper; 9 40: Godala v molu; 10.00: Prenos slovesnosti ob ot-
Jug. televizija
18.00:	Zlata antilopa:	otro-
ški risani film; 18.30: Kockar — TV film iz serije Cannon-ball; 19.00; Ajdovski zidovi na slovenskem — poljudno znanstvena oddaja; 19.30: TV obzornik; 20.00:	TV dnevnik;
20.15: TV reklame; 20.30: Samo nocoj — zabavno glasbena oddaja; 21.30:	Balada —
filmska seanca o moderni periferiji; 22.00:	Informacija o
anketi RTV naročnikov.
bili nižji od svetovnega povprečja. Jasno je tudi, da je bila umrljivost znatno nižja kot v letu 1800, da pa je tudi nataliteta manjša. Kljub temu izkazuje končni učinek povečanje števila prebivalstva in če se bodo rojstva nadaljevala v sedanjem ritmu, bodo ZDA imele leta 1970 214 milijonov in leta 1980 2o0 milijonov prebivalcev. Najvišji poviški prebivalstva so bili predvsem v 13 državah Zahoda, kjer so bili tudi celo do trikrat večji kot na Jugu.
Točna analiza po državah kaže katere prispevajo več h gibanju prebivalstva tako v relativnem kot absolutnem merilu. Sest desetink poviška odpade na osem držav, med katerimi je na prvem mestu Kalifornija s skoraj 16 milijoni prebivalcev. Tudi na Floridi prebivalstvo hitro narašča (78 odst. v desetih letih) tako da se je od 20. povzpelo na 10. mesto v seznamu ZDA. Nasprotno pa je bilo nazadovanje v razdobju 1950-—1860 zabeleženo v Arkansasu, Mis-sissipiju in v Zahodni Virginiji.
Analiza gibanja prebivalstva iz dežele v mesta ni tako enostavna, kajti v resnici družine in osebe, ki zapuščajo poljedelska področja, u-stvarjajo predmestja in prihaja do novih središč oziroma razsežnih naseljenih področij v obliki ((podaljškov« glavnih mest.
Za razjasnitev tega vprašanja so se pri ljudskem štetju leta 1960 upoštevala kot mestna središča samo ona, ki so imela najmanj 50 tisoč prebivalcev. Na tej bazi se je pokazalo, da živi 113 milijonov (63 odst. celotnega prebivalstva) v takih mestih, katerih je skupno 212. Ta pojav je izredno važen glede potrošnje in proizvodnje, saj mestno prebivalstvo naglo napreduje tako glede življenjskega standarda kot kulturnega razvoja.
Gostota prebivalstva znaša povprečno 50 oseb na kvadratno miljo, kar je skoraj enako celotnemu zemeljskemu povprečju. Od štetja 1950 do’ danes se gostota nj povečala, kar pa je pripisati vključitvi v ta račun tudi Aljaske in Havajskih otokov. Na zemlji znaša povprečna gostota sicer 55 na kvadratno miljo, toda na Aljaski doseže komaj štiri osebe in v Libiji le dve osebi na kvadratno miljo. Največja gostota prebivalstva je bila ugotovljena v državi Rhode Island z 812 osebami na kvadratno miljo (na Holandskem 390).
Po spolu odpade danes v ZDA na 97 moških 100 žensk, pri čemer pa niso upoštevani vojaki, ki so trenutno v inozemstvu. Dve tretjini oseb nad 14. letom je poročenih in močan porast rojstev, po dru-
gi svetovni vojni je dvignil povprečno število članov družin na 3,68 osebe.
Povprečna starost, ki doseže trenutno 30 let, se dviga od stoletja do stoletja, toda to razmeroma nizko povprečje je treba pripisati znatno večjemu številu otrok. Število onih, kj presegajo 65 let, se naglo veča, tako da lahko trdimo, da se odraslo prebivalstvo stara. '
Zelo zanimivi so tudi podat-
ki, ki zadevajo črno prebivalstvo, ki predstavlja 93 odst. ne belih in ki dosega 18,9 milijona. Znano je, da smo priče pravi emigraciji črnega prebivalstva proti Severu. Leta 1910 je več kot 9 desetin prebivalstva živelo v državah na Jugu, leta 1960 pa se je to razmerje znižalo na 6 desetin. To preseljevanje odgovarja premiku črnega prebivalstva iz kmetijskih pogojev v mestne, tako da obstajajo
mesta, v katerih je odstotek črncev zelo visok, kot na primer Chicago (23 odstotkov), Filadelfija (26 odst.) in Detroit (29 odst.). Ostalo ne belo prebivalstvo je sortirano v znatno manjšem številu, pri čemer pa je zanimivo, da močno narašča. Tako se je število Kitajcev v desetletju 1950—60 povečalo za 58 odst. in doseglo 237 tisoč oseb. Japoncev je 464 tisoč, Filipincev pa 176 tisoč.
miiHiiiiiiiiniiiiiHimiiiiiimimiiiHiiiiiiiiniimiiuiiiiiiiinmntuiiiinniiniiiiuimHiniHiimiiiiiniiiiiiiuiiiMiiiiuiiiiiiiHHpiiiiuimuiuiiiMii
DVE GOSPODARSKI KNJIGI ZA STOLETNICO
9 9
n iinuinn&nvgu oclfi’thivn i» I, lfM< I
Zanimiva knjiga o zgodovini pridelovanja riža v Italiji
V okviru praznovanja prve stoletnice italijanske politične enotnosti je Lombardska j>o-sojilnica izdala skupno z ustanovo «Centro di Azione Latina« obsežno študijo italijanskega gospodarstva v 1. 1961. Knjiga obsega 378 strani in zavzema vsa gospodarska področja. Lombarska posojilnica je zalozila izdajo v štirih jezikih,_ in sicer v italijanščini, angleščini, španščini in francoščini.
((Italia Economica 1961» se deli na štiri dele: Prvi obsega predgovorč ki ga je napisal znani gospodarstvenik prof. G. DelTAmore in kratek pregled gospodarskega dogajanja v Italiji od leta 186i do letošnjega leta. Drugi del obravnava socialno strukturo današnje Italije (zaposlenost, izseljevanje, sindikalne organizacije, socialno skrbstvo itd.). Tretji del, ki tvori osrednji del knjige, obravnava sedanje gospodarstvo republike. V četrtem delu so avtorji zbrali podatke o najnovejših politič-no-gospodarskih podvigih, ki stremijo za čim ugodnejšim razvojem domače ekonomike. Sem spadajo zlasti ((Blagajna za Jug«, »Želeni načrt«, ((Modri načrt«, itd.
Kdor želi imeti pri rokah sliko italijanskega gospodarstva v letu 1961 (podatki segajo skoraj povsod do konca leta 1960) naj si le nabavi knjigo. Priporočamo jo zlasti dijakom in višješolcem. Le eno področje se nam zdi premalo obdelano, in sicer področje zunanjetrgovinskih poslov. Kljub temu pa je študija menda najpopolnejša — glede na vsestranski oris gospodarstva — ki je bila kdaj natiskana v Italiji.
S posebno knjižno izdajo se je spoznavanju pridružil tudi ((Državni zavod za riž« (Ente Nazionale Kisi). Zavod je izdal bogato opremljeno brošuro, ki naj spominja tudi na tridesetletnico delovanja Državnega zavoda za riž. Obsežno delo sestoji iz številnih citatov in krajših člankov, ki sta jih E. Busca in N. Poltmi izbrala iz časopisja od leta 1862 do letošnjega leta. Iz teh citatov zvemo lahko marsikaj zanimivega, zlasti iz že Javno pozabljenih časov. Tako na primer zvemo, da je bilo pred 100 leti v Italiji 119.244
Razstava in nagrade za industrijo na slikah
Mednarodna ustanova .a umetnost in kulturo (Eme Internazionale d'Arte e Cul-tura — E1DA.C) razpisuje mednarodni natečaj v slikarstvu za dela, ki si v popolni svobodi interpretacije in tendence izberejo za lemo industrijo z njenih raznih in številnih gledišč. Za vsoto, določeno za nagrade, bodo poskrbela italijanska industrijska podjetja. Z vsoto, ki ne bo smela biti manjša od 500.000 lir, pa se bodo določile še odkupne nagrade; industrijska ustanova, ki bo nagrado določila, bo imela pravico priti i> posest nagrajenega dela. Vsaka ustanova ima pravico določiti več nagrad, ku se bodo imenovale po njenem imenu, lahko pa "ih imenuje tudi po drugih :i-vih ali mrtvih osebnostih. Vse nagrade bodo nedeljive.
hektarov riževih polj, pridelek pa je dosegel (leta 1861) 1,434.634 hektolitrov riža. Tedanja odkupna cena za hektoliter je znašala 28 lir in 91 stotink.
Leta 1876 je prišlo na nekem dvorišču v Lombardiji do hudega pretepa med sezonski-??i. aeiavci, ki so prišli n čiščenje riža iz vseh italijanskih pokrajin. To delo so torej včasih opravljali moški in ne ženske. Do leta 1908 se je to spremenilo, saj je nova zakonsca ureditev sezonskeg, dela predvidevala že ločene spalne prostore za moške in ženske. Ko smo že pri tem zakonu, naj omenimo še, da je bjio do.oceno, da delo ne sme presegati 10 ur na dan. Delodajalci lahko sprejmejo na delo le fante starejše od 14 in dekleta starejša od 16 let.
Odprtje Sueškega prekopa je približalo evropski trg juž-ne-azijskim deželam v katerih gojijo mnogo riža. To je bil hud udarec za italijanske kmete. Riž iz Azije so prevažale tudi jadrnice, ki so z njim zamenjale običajni balast. Taao je ostala cena uvoženega riža zelo nizka, in domači pride ek ni mogel v svet kakor pred odprtjem prekopa. Tu pa tam so se morali kmetje boriti tudi z drugačnimi težavami. Tako na primer se je zgodilo leta 1882, da so se nekatere vasj pritožile, da so riževa polja okoli naselbine Castelletto Cervo sila nezdrava. Oblasti so poslale na kraj «52 konjenikov in mnogo karabinjerjev« z 32 pari volov. Ti so v kratkem času opusto-šili in uničili riževa polja.
Brošuro so opremili z vrsto reprodukcij E. Gazzonovih siik in G. Serraferrovih litografij.
ENTE NAZIONALE RISI, «L Economia Risicola Italianu in Cento anni di Cronacan. Rizzoli Grafica, Milano, brez cene).
Centra di Azione Latina —
Cassa di Risparmio delle Pro-vincie Lombarde: «Italia Economica 1961», Giufjre Editore,
Milano (brez cene).
  m ■miiiimiiiiiiii umni    ...................................................................................................Minimumu.......milimi......iiiiiii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Danes nikakor ne smete zamuditi važnega sestanka. Srečne popoldanske in večerne ure z ljub. lje.no osebo. Zdravje zadovoljivo
BIK (od 21.4. do 20.5.) Uspeh vašega kolege vas bo spodbudil k večji aktivnosti. Neprijetna obveznost vas bo zadrževala ves dan v napetosti.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Okoliščine bodo primerne za realizacijo ambicioznega načrta. Prejeli boste razveseljivo vest od drage, toda oddaljene osebe.
RAK (od 23.6. do 22.7r) Preden prevzamete nove naloge, si morate biti svesti vaših namenov. Izkušnja vas bo izučila.
su
Zdravje uravnovešeno.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nepredvidena pomoč vplivne osebe vas bo znatno razbremenila. Ne ozirajte se na to, kaj menijo ljudje o vas. Prijetno potovanje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaše osebne težave ne smejo biti povod za vznemir,arije okolice. Pravočasno boste dobili dober nasvet. Nervoznost.
TEHTNICA (od 23.9. do 23
10.) Pretirana previdnost utegne zavreti vsako aktivnost. Sele proti koncu dneva nekaj osebnega zadoščenja. Glavobol.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.
11.) Odložite na pozneje vsa važnejša opravila. Več potrpežljivosti z ljubljeno osebo. Možno daljše potovanje.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.)
L
Deljate po vaših zamislih im ne po zamislih drugih. Zabaven prizor vas b0 vsaj za trenutek iztrgal iz običajnega dolgočasja.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Spoznali boste osebo, ki vas ne bo zanimala samo s poslovne strani. Majhen, toda hitro poravnan spor Prehlad.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vsiljevanje svojih idej drugim bi ne bilo koristno. Nudila se vam bo rešitev zelo zapletenega problema. Zdravje dobro.
RIBI (od 20.2, do 20.3 ) Vaše delo bo naletelo na upravičene kritike. Pretirano samoljubje vas lahko dovede do sporov s prijatelji, Prijeten večer.
mmrti
VRAŽJI
SALVADOR
Režiser Bernard Roland pripravlja dva filma za filmsko družbo «Radici». V prvem, z začasnim naslovom ((Vražji tajni agentu, bo igral glavno vlogo Henry Salvador. V drugem z naslovom eNaprej glasba» pa bosta v glavnih vlogah nastopila Fernandel in Gino Cervi. Snemati ga bodo začeli 2. aprila 1962 in sicer v celoti v neki vasi v južni Italiji. Scenarij bo povzet po romanu Charlesa Exbrayata.
PETER BALDVVIN V REMU
V Rim je prispel filmski igralec Peter Dal divin, ki bo nastopile,-,,!), suojem četrtem italijanskem filmu «Stin noči z Albo«, katerega bo režiser Liuigi Filippo D’Amico posnel v tuniški puščavi 450 km od Tunisa. Film bo obdelal zgodbo skupine italijanskih bersaljerjev in nekega dekleta, ki ga bo igrala Chela Alonso. V ostalih vlogah bodo nastopili: Claudio Gora, Franco Fabrizi, Vitlo-rio- Congia. Peter Baldvvin je v Italiji igral v filmih ((Bila je noč v Rimu», uLjube-zen v Rimu» in «Običajni neznanci v Milanu«. Znan kot gledališki igralec, se je uveljavil v ZDA s filmom v ljubezni» poleg
((Deset Clarka Gablea.
IGRALEC FABRE UMRL
V Parizu je umrl znani 71-letni francoski gledališki in filmski igralec Saturnin Fa-bre. Z vsako aktivnostjo je prenehal šele leta 1956. Med njegovim, najpomembnejšimi filmi so: «La route est belr le« (1930). «Pepe le Moko» (1936) m iiClochemeriei» (1947).
POVRATEK JOAN CRAVVFORD
Robert Aldnch je angažiral Joan Craw)ord za vlogo Blanche v filmu aWhatever happened do Boby Jane)). Film obravnava psihopatske odnose med dvema sestrama, bivšim čudežnim otrokom vvaudeville)) in zvezdnico he-Tnega filma. Cravofordina soigralka za vlogo Baby Jane se ni bila izbrana. Film bodo začeli snemati februarja prihodnjega leta v Holly-woodu.
«LES AMANTS» CENZURIRAN
Mallejev film uLes omants» je policija v Portlandu v državi Oregon zaplenila potem, ko je že bil predvajan v nekem večjem mestu. Do njegove zaplembe je prišlo po sklepu velikega sodišča grofije češ. da je film «opol-zek», medtem ko je državni pravdnik izjavil, da so taki filmi «skrajno škodljivim
«L’AVVENTURA» NAGRAJEN V SOLUNU
Na mednarodnem filmskem festivalu v Solunu je dobil prvo nagrado film italijanskega režiserja Michelangela Antonionija «L'avventura*. Drugo nagrado je prejel sovjetski film ((Serjožan, tretjo pa poljski dokumentov ((Kako se rodi ladja«.
PRIMORSKI DNEVNIK
_ 4 —
1. novembra
Goriško - beneški teemik
Današnja počastitev padlih partizanov
V preteklih dneh so žene in bivši partizani očistili in okrasili grobove padlih partizanskih borcev
Vesti iz Števerjana
PrlEiodnjl torek
seja občinskega sveta
Kakor vsako leto se bomo tudi danes na Goriškem spomnili padlih borcev, ki so dali svoje življenje zato, da bi mi bolje živeli. Napredne žene in dekleta so že pred dnevi lepo očistile in uredile partizanske grobove na glavnem pokopališču ob Tržaški cesti in na pokopališču v Standrežu. Nabrale so tudi precej cvetja, posebno krizantem, s katerimi bodo danes okrasile grobove. Delegacija ANPI bo danes dopoldne položila na glavnem pokopališču venec na partizanske grobove.
Tudi v Pevmi so tamkajšnji bivši borci očistili in uredili grobove padlih borcev na pevmskem pokopališču ter bodo danes položili venec pred spomenikom na trgu in na grobove padlih partizanov. Letos so kupili tudi lične kam-
nite posode za cvetje, ki bodo vse enake ter bodo dale še lepši videz zadnjemu domovanju padlih junakov.
Tudi po drugih krajih, med drugim v Doberdobu, bodo danes slovesno počastili spomin padlih borcev s polaganjem vencev, cvetja in žalnimi svečanostmi.
Prekinitev toka na Svetogorski cesti
Občinska podjetja v Gorici sporočajo, da bodo zaradi nujnih popravil na električnem vodu po Ul. Montesanto in okrog vojašnic na Solkanskem polju (Casermefte) v četrtek 2. t. m. od 7. do 12. ure prekinili dobavo električnega toka na tej liniji.
19 družin zahteva ta.gjšnjo otvoritev občinskega vrtca
Prihodnji torek se bo v Ste- , nom, da bo odprt samo spo-
verjanu sestal občinski svet, ki bo razpravljal o proračunu za prihodnje leto, o povišku plače občinskim uradnikom, o likvidaciji postopka v zvezi z novimi šolami. Obenem bo župan poročal o prizadevanjih za napeljavo vodovoda po občini, vprašanje, ki je sedaj pred občinskim svetom v Gorici, ki mora odobriti sporazum med mestnimi podjetji v Gorici in občinsko upravo v Steverjanu.
Pred dnevi je števerjanski župan prejel pismeno zahtevo, ki jo je podpisalo 19 štever-janskih mater, naj se takoj odpre otroški vrtec v vasi, ki je že dalj časa zgrajen.
S tem v zvezi smo se zglasili pri županu Hermenegildu Podveršiču in ga vprašali, zakaj niso vrtca otvorili. Povedal nam je, da je občinska uprava zgradila vrtec z name-
iiiiiiiiifMMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitmiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiii
Goriški sindikalisti so se vrnili iz Nove Gorice
Koristno delovanje delavskih svetov Velika preobrazba kmetijstva v Brdih
Se pogostejši medsebojni stiki so potrebni za poglobitev izkušenj in za boljše poznavanje jugoslovanske socialistične družbe
Kot smo že javili, je šla ta teden delegacija pokrajinske Delavske zbornice iz Gorice na tridnevni obisk v Novo Gorico, in sicer na povabilo okrajnega sindikalnega odbora iz Nove Gorice, da bi si v okviru medsebojnih stikov o-gledala nekatera industrijska podjetja v okrajih Nova Gorica in Koper. Predvsem je obiskala cementarno v Anhovem, Zadružno klet v Dobrovem, novo elektromehanično podjetje «Iskra» v Šempetru in važen metalurško-mehanič-ni kompleks «Tomos» v Kopru.
Poleg tega je imela delegacija temeljite razgovore s sindikalnimi voditelji iz Nove Gorice o vseh problemih, ki se tičejo delovanja sindikata v jugoslovanski družbi in o nalogah ter o delovanju delavskih svetov.
Na sestanku z zastopniki de-
lllllllllllllllllllllllllllllllllll'1'll'lllllllllllllllll
OD VČERAJ DO DANES
C
KINO
])
v GORICI
CORSO. 14.30,	18 in 21.30:
«špartak», K. Douglas, J. Simmons, L. Olivier in T. Curtis. Cinemascope v barvah.
VERDI. 15.00: «Vodnjak treh resnic«, M. Morgan, J. Claude Brilai. Italijansko-franco-ski film, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 15.00: «Znane ljubezni Henrika IV.», D. Dar-rieux in R. Hanin. Italijanski film, cinemascope v barvah. CENTRALE. 14.30: «Zlato sedmih svetnikov«, C. Walker in R. Moore. Cinemascope, ameriški film.
 ««------
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 19,8 stopinj« ob 14. uri, najnižjo 5,4 stopinje ob 7. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 74 odstotkov.
lavskih svetov in sindikatov v raznih tovarnah, je delegacija odnesla dober vtis o delovanju delavskih svetov, kot orodje socialistične demokracije pri upravljanju podjetij in o originalnih metodah, ki se jih poslužujejo za rešitev zapletenih proizvodnih problemov in delovnih odnosov po tovarnah.
Delegacija je prav tako ugotovila znatne industrijske in kmetijske preobrazbe, zlasti v Brdih, ki imajo namen organizirati v zadružni obliki kmetijstvo ter napore, ki so bili izvršeni za razvoj industriali-
zacije področij, ki so bila že od nekdaj pasivna, z izgradnjo večjih industrijskih kompleksov, ki spreminjajo socialne in politične značilnosti takih področij.
Delegacija smatra, da bi bilo v obojestransko korist, če bi še bolj povečali in poglobili take stike na različni sindikalni ravni, ker bi z njihovo pomočjo še bolj poglobili medsebojne izkušnje in spoznavanje politično-ekonom-skega in socialnega razvoja jugoslovanske družbe, v duhu mednarodne solidarnosti delovnega človeka.
mladi, poleti in jeseni, medtem ko bodo otroci pozimi ostajali doma. Takšno rešitev narekujejo najrazličnejši razlogi, med katerimi je navedel šibke občinske finance, ki ne dovoljujejo, da bi občina lahko ogrevala prostore in plačevala elektriko. Vrhu tega so hiše v vasi tako oddaljene od vrtca, da starši pozimi ne bodo pošiljali otrok vanj. Glede tega vprašanja namerava občinska uprava sklicati sestanek vseh prizadetih družin, na katerem jim bodo sporočili svoje stališče ter pogoje, pod katerimi so vrtec pripravljeni odpreti tudi v zimski dobi.
Obdaritev dijakov ob dnevu varčevanja
Ob včerajšnjem dnevu varčevanja je Kmečka banka v Gorici podelila knjige in zvezke dijakom srednjih, strokovnih in osnovnih šol.
Na liceju, gimnaziji in učiteljišču je ravnatelj razdelil dragocene slovarje in zvezke ter ob tej priliki poudaril pomen varčevanja. Ravnateljstvo in profesorski zbor se po našem listu rahvaljujeta banki za prejete darove.
Na nižji gimnaziji in strokovni šoli pa so po nalogu ravnatelja profesorji obvestili dijake, da je Kmečka banka poslala vsakemu po dva zvezka za šolske naloge. Ravnatelj se zahvaljuje zavodu za dar. ki so ga ob tem dnevu dobili njegovi dijaki.
Kmečka banka je poslala zvezke tudi obema didaktičnima ravnateljstvoma osnovnih šol v Doberdobu in Gorici.
Mestna hranilnica v Gorici je darovala šolskim patronatom nagrade za deseto tekmovanje v varčevanju med posameznimi razredi osnovnih šol in je obenem nagradila učitelja iz kraja Villesse za njegovo 37-letno službovanje v tem kraju z zneskom 100.000 lir.
llilimininr
iilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllltlllMIIIIItlllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllttlllllMMIHIinillMlIll
S seje občinskega odbora
Letalska zveza Gorica-Rim bo začasno že ostala
Ukrepi v korist občinskih revežev
V ponedeljek je imel občinski odbor v Gorici svojo redno tedensko sejo, na kateri je najprej župan dr. Poterzio poročal odbornikom o svojih raz. govorih v Rimu v zvezi z letalsko progo Gorica - Benetke-Rim, ki bi morala prenehati z obratovanjem dne 31. oktobra pa bo prav zaradi številnih intervencij za sedaj še ostala. Zagotovil je, da se bo akcija v tem smislu nadaljeva. la. župan je nadalje sporočil, da se bo z mestnim praporom in tremi mestnimi stražniki udeležil 4. novembra proslav v Rimu, s katerimi se bo zaključila tudi proslava 100-let-nice. Ob tej priliki se bo udeležil tudi svečanega kosila pri predsedniku republike, kamor so med drugim povabili vse župane pokrajinskih sedežev.
Ko so prešli na obravnavanje pravnih vprašanj so na predlog odbornika dr. Galla-rottija odobrili izdatke za razne potrebščine v znesku 7.595.900 lir. Pregledali in odobrili so tudi spremembe pri koristnikih mer in uteži za leto 1961-62, kakor tudi izdatke za izvedbo nekaterih javnih del.
Na predlog odbornika za zdravstvo dr. Milocca so odo-
brili sprejem nekaterih prosil, cev v mestno hiralnico ((Angelo Culot« ter vpis nekaterih najbolj revnih prosilcev v seznam za brezplačno zdravilno oskrbo.
Delo bolniške blagajne
Prispevki za dodatno zdravljenje zavarovancev
Te dni so se na pokrajinskem sedežu bolniške blagajne (INAM) sestale pod predsedstvom Ezia Bottegara komisija za dodelitev izredne dodatne bolniške podpore in komisija za nakupe ter za vzdrževanje.
Komisija za vzdrževanje je med drugim proučila vprašanje primerne ureditve in vzdrževanja prostorov teritorialne sekcije v Tržiču, s posebnim ozirom na ambulat.o-rij v Panzanu.
Komisija za dodatne bolniške podpore pa je proučila več prošenj za dodatne podpore ter dovolila več prispevkov osebam, ki so zaradi revščine potrebne, da se jim po-
daljša zdravljenje v bolnišnici ali pa se jim dovoli posebno terapevtično zdravljenje. Do sedaj je ta komisija sprejela 32 prošenj in izplačala prosilcem 1.880.000 lir.
Na seji so potrdili tudi prevzem stroškov za letovanje 47 revnih otrok (na 54 kolikor jih je napravilo prošnjo), katerih starši so zavarovani in ki so imeli posebno potrebo zdravljenja v gorskih ali obmorskih poletnih kolonijah. Ti stroški znašajo 480.000 lir.
U o riška PSI in KPI
proti jedrskim poskusom
Federacija PSI zahteva moralizacijo organov proste cone
sekcija
Goriška sekcija PSI sporoča :
Na sestanku vodstva mestne sekcije Italijanske socialistične stranke, ki je bil v ponedeljek 30. oktobra, so odobrili naslednjo izjavo:
Brezvestnost in barbarstvo napram človeštvu ie treba pripisati pobudnikom za nuklearne eksplozije, bodisi današnje kot za one v preteklosti. Zadnje nuklearne eksplozije bodo še bolj zastrupile ozračje in povečale nevarnost zaradi eksplozije prvih superbomb, pošasti sovjetske proizvodnje. Treba je zaustaviti blazno tekmo v oboroževanju, ki sta jo začela oba vojaška bloka, ki si stojita nasproti. PSI, ki ji ni potrebno hinavsko braniti položaj sile in prestiža nasprotujočih si vojaških blokov, obsoja danes sovjetske atomske eksplozije, kot je včeraj obsodila atlantske, ker tako tolmači potrebe po ohranitvi življenja in miru vsega človeštva.
Na istem sestanku je vodstvo mestne sekcije proučilo tudi položaj, ki je nastal pri upravnih organih in v trgovskih krogih v mestu z ozirom na blago proste cone. Spričo sleparij z živili in protekcij pri dodeljevanju, ter zaradi naložbe posebnih dajatev, ki so jih morali plačati meščani preko trgovcev raznim ustanovam in organizacijam privatnega značaja, goriški socialisti izražajo željo, da bi davčne oblasti in upravni organ proste cone izvedli moralizacijo v tem organizmu, da bi tako ohranili dobro ime mesta pred neizogibnimi napadi, ki bodo prišli od zunaj na to važno ustanovo za goriški gospodarski preDorod.
# * *
Občinski svetovalci KPI Bergomas, dr. Battello in Cr-e so poslali občinskemu svetu naslednjo resolucijo:
Občinski svet izraža zaskrbljenost prebivalstva zaradi ie-drskih eksplozij. Ker takšne eksplozije dokazujejo, da cb-
Zahvala odbora partizanov za dostojno počastitev spomina borcev
Odbor partizanov v Gorici se zahvaljuje prebivalcem iz Podgore, Pevme, Standreža, Zvezi borcev v Novi Gorici ter podjetju Primorje- eksport za vse, kar je bilo v teh dneh napravljenega, da se dostojno počastj spomin padlih borcev, ki so pokopani na go-riških pokopališčih. Zahvaljuje se jim za veliko skrb, ki jo izkazujejo vsako leto ob tej priliki, ko zbirajo cvetje, ga vežejo v šopke in urejujejo partizanske grobove.
tHiiiitiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiHiimiiiimiimimiiiniiiiiHiiii.iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimimimmiiii
Med Romansom in Marianom
Z avtom je tr in ostal na m
Sinoči po 20. uri je med Romansom in Marijanom avtomobil Fiat 600 z vso silo zadel v zadnji del prikolice težkega kamiona.
Kamion, ki ga je upravljal Josip Piccinato, je vozil iz Vidma proti Trstu. Za njim je r.eki trgovski potnik vozil svoj avto Fiat 600. Iz neznanih
vzrokov je z vso silo zadel v prikolico kamiona. Sunek je bil tako močan, da se je avto popolnoma razbil in so ostanke goriški gasilci odpeljal; v Gradiško, šofer avtomobila, katerega imena oblasti niso še objavile, je ostal na mestu mrtev. Avto nosi goriško evidenčno tablico št. 11984.
staja napetost v mednarodnih odnosih, ki naj se v skupnem interesu premaga čim prej, se pozivajo vsi državni poglavarji, naj takoj v interesu miroljubne koeksistence pričnejo pogajanja za dosego splošne razorožitve in za rešitve najbolj perečih mednarodnih političnih vprašanj.
Dovoljena vožnja kamionov danes in v soboto
Goriška prefektura sporoča, da je zaradi večjega števila praznikov, 1. novembra in v soboto 4. novembra dovoljeno kroženje kamionov in drugih tovornih vozil, tudi če presegajo 50 stotov bruto teže.
Nezgoda motociklista
Včeraj okrog 18.45 so poklical; avto RK v Kasermete na Solkanskem polju, kjer je Silvij Juretič padel z motocikla na dvorišču, kjer se je vozil. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so 'ugotovili,. da si je zlomi; levo ključnico in ranil v glavo. Pridržali so ga na zdravljenju za 30 dni.
in širite
PRIMORSKI DNEVNIK
gFOTZT f'■<& ŠTOTZJ
DANES
Jutri
3. november — petek:
4. november — sobota:
Urnik tekmovanj
ob 9. namizni tenis za člane, ob 10. za ženske ob 10. motogimkana, ob 11. avtogimkana ob 14.30 nogomet, ob 20. 30 streljanje
počitek ob 10. šah
ob 15. namizni tenis za čla ne in mladinci atletika:
ob 9. 80 metrov, krogla, daljina, ob 10. višina, disk, ob 11. 60 metrov ženske in mladinci, ob 12. finali tekov, ob 13. tek čez drn in strn. ob 15.30 nogomet (finale)
5. november — nedelja:
ob 14. namizni tenis (finale) ob 16. odbojka (finale)
Po zaključku tekmovanja v odbojki razdelitev nagrad.
Včeraj drugo kolo odbojkarskega turnirja 4. športnegaJ^H
Škamperle, Cankar in Skedenj v borbi za častno prvo mesto
Ni nobenega dvoma, da ima odbojka pri nas precej navijačev in ljubiteljev, da ne govorimo o aktivnih igralcih. Ti so imel; prav v okviru 4, športnega tedna priložnost pokazati napredek in sile raznih ekip.
Že po prvem dnevu turnir, ja, ki je v soboto otvoril tek-
movanja letošnjega športnega tedna je prišlo do razredčitve prijavljenih ekip, med katerimi smo imenovali Škamperle in Skedenj kot možna finalista.
Včerajšnje kolo pa je pokazalo na najbolj resnega outsi-derja turnirja:	to	je ekipa
Cankarja, ki ima v svoji sredi sicer mlade in morda še   m    ...........................................mm,nitmi
Diletantsko nogometno prvenstvo
Cremcaffe in S. Giovanni sama na vrhu lestvice
Izdatna zmaga Ponziane na igrišču v Ronkah
Končno sta se obe tržaški enajstorici diletantskega nogometnega prvenstva oddaljili od nevarnih zasledovalcev. Od nedelje sta Cremcaffe in San Giovanni na čelu lestvice z istim številom točk.
Cremcaffe je imel v preteklem kolu precej težak po-
sel. V gosti je prihajala močna Sangiorgina, ki pa je morala kloniti pred premočnimi nasprotniki. Domačini postajajo iz dneva v dan močnejši:	v	obrambi so trdni
kot še nikoli poprej, v napadu pa so izredno učinkoviti. Rezultat: 4 gole v mrežo gostov.
Svetoivansko moštvo pa je doseglo še večji uspeh. Moralo je na gostovanje, ju se je srečno končalo. Tržačani so šli v borbo z namenom, da ohranijo vsaj točko, a položaj na igrišču jim je pripomogel, da so obogateli kar za dve.
Medtem ko se je Oglej po nedeljski zmagi nad gostujočo Libertas vsidral na tretji stolček, se lahko reče, da je v isti ' višini tudi Ponziana. To moštvo, ki v začetku prvenstva nikakor ni mogio najti prave igre, se stalno popravlja in tudi napad je začel dajati sadove, ki so jih od vsega začetka pričakovali. V nedeljskem kolu je Ponziana odšla v Ronke, odkoder se je vrnila z lepo zmago v žepu. Domačini so se skušali upirati, toda gostje so bili hitrejši in bolj vigrani ter so znali prisebno izrabiti vse prilike za dosego gola in zmage.
Med uspešnimi nastopi smemo tudi omeniti neodločen izid, ki si ga je Muggesana izsilila na igrišču v Cervigna-nu. Tega ni nihče pričakoval, zaradi česar je na tujem igrišču pridobljena točka tembolj dragocena.
Tudi enajstorica iz Gradeža je lahko vesela nedeljskega
rezultata. Sploh se_ to moštvo preživlja z neodločnimi izidi, saj jih je v štirih tekmah doseglo tri na tujem igrišču in enega na domačih tleh. Tokrat je Gradese odvzela točko Romani, ki si je z zastre-Ijanjem enajstmetrovke zapravila že gotovo zmago. Medtem ko so si vse enajstorice priborile po kako točko, je samo moštvo iz Ronk ostalo do danes praznih rok na ničli. Vsekakor slabo, pa čeprav še m vse izgubljeno.
Skupina B
4:1
1:1
2:2
3:1
3:1
1:1
3:1
IZIDI
♦Cremcaffe-Sangiorgina »Romana-Gradese *Panz:no-Gonars Ponziana-*Ronchi Tieris-Turrisco »Cervignano-Muggesana *Aqiii! ia-Liber‘as S Giovanni-*Castionese 1:0 LESTVICA Cremcaffe	4	2 2	0	11
S. Giovanni	4	2 2	0	3
Aquileia	3	2 10	5
Pcnziana	4	2 11	4
Picris	4	2 118
Romana	4	13 0	4
Cervigrano	4	13 0	4
S-ngiorgina	4	2 0	2	8
Grad se	4	0 4	0	3
Muggesana	3	1114
Turriao	4	12 2	3
Lifcerfas	4	112	5
Casticnese	4	112	3
Panzano	4	112	3
G nars	4	0 2	2	5	10
Ron-hi	4	0 0	4	2	8
Prihcdnje tekme (5.11.1961)
Cremcaffe - Ronchi, Ponziana - Aquileia, Libertas . San Giovanni, Pieris - Panzano, Sangiorgina - Romana, Gradese - Cervignano, Gonars . Ca-stionese, Muggesana - Turriaco.
ne preizkušene igralce, ki pa bodo letos prav gotovo kos drugim najboljšim ekipam. Šentjakobčani so sinoči pripra. vili prijetno presenečenje. V borb; z gibčnimi in hladnokrvnimi Goričani so napeli vse svoje mlade sile in so uspeli odpraviti nevarne goste z nepričakovanim porazom.
Ta tekma je bila najbolj zanimiva in napeta ter je potekala v ostri borbi za vsako žogo. Prvi set je bi; za domačine kaj slab začetek; sploh se lahko reče, da je bila igra zapravljenih priložnosti, ki jih je ekipa šentjakobskega prosvetnega društva imela na pre. tek. Čeprav ima v svoji sredi dva tolkača izredne zmožnosti in sile, so ju premalo izrabili. Ce je Sergij Veljak prišel do veljave, se kaj takega ne more reči o Valterju, katerega s° se redkokdaj posluževali. Šele v drugem setu so temu igralcu dal; možnost, da se izkaže in Valter Veljak je svojo nalogo izvrstno izpeljal ter skupno s Sergijem in seveda tudi z ostalimi igralci povedel ekipo Cankarja do zmage in izenačenja. Tretji set je bil, vsaj v začetnih potezah, še bolj razburljiv in ekipi sta se večkrat znašli z istim številom točk. Nepričakovano pa so se Goričani zmedli in ker jih je utrujenost zajela prav v najbolj kritičnem trenutku, so postali še kar lahka tarča za vigrane in razigrane Šentjakobčane.
Obe ekipi sta ponvale vredni: Cankarjeva morda še nima v svoji sredi igralca z režisersko vlogo, vendar se lahko reče, da v njeni sredi redkokdaj zavlada zmeda. Sinoči so v prvem setu izgubili zaradi nesporazuma in slabe vigranosti marsikatero točko in verjetno tudi zmago, Toda to so takoj popravili in spravili močne Goričane na kolena. Čeprav so Goričani predstavili solidno ekipo, ki zadovoljuje posebno s skupno igro in prstno tehniko, je poraz sad premajhnega števila tolkačev, ki bi lahko z istim orožjem odgovorili šentjakobskim napadalcem.
Tekmovanje mostcih ekip sta otvorila Škamperle A in Ro-col. Zmagali so prvi, pa čeprav so se jim mladi Rocolča-ni z vsemi silami upirali. Vsekakor premalo za odlično Jur-kičevo moštvo, ki včeraj ni zaigralo na višini prejšnjih nastopov.
Zaradi spora češ da je Skedenj prijavil moštvo, a ne poimenskega seznama, sta šl; na igrišče Gorica in Cankar. Po končani tekmi, ki je razgrela do skrajnosti številno občinstvo, sta se spoprijeli škedenj-ska in barkovljanska ekipa. Kljub nevezani in dolgočasni igri se je Skedenjcem posrečilo premagati borbene in odločne Barkovljane, ki so samo v začetku obeh setov nudili močnejšim tekmecem odpor.
Pri moških je torej položaj
i
Odlična igra mladih Šentjakobčanov, ki so po razburil^ borbi premagali odporne Goričane
že jasen: v se znašli Svetoiva jakobčani in Skeden0$t osvojil prvo mes ' pop^ bo prišel v nedeljo r ko bodo odločilne t0„il* Včeraj so prvič n3 #p di dekleta. Za .turnir ^ V javile štiri ekipe dalje jr Roda modrega vala« pj štvo Škamperla 1» nobf-K škega doma. Tu "jvar*8 ž dvoma, da so Sv w y daleč najboljše, saj nočnji tekmi odpravile naspro® obe\i) tatom 15:0. In to jC P tih, kar jasno kaze, premoč izdatna.	-m?
Bolje so se izkaz* prvega moštva R°dale * vala, ki so prem »fi»8'u'wr Dijaškega doma. j-0 »! » bo prav tako v ne sta za prvo mesto ekipi škamperla ® drega vala. . ... s[ečt Izidi včerajšnji" naslednji:
Dekleta	rjO^*
RMV A-DIJAŠKI V”
i*
i
(15:5, 15:9)	g
ŠKAMPERLE -RMV (15:0, 15:0)
Moški ŠKAMPERLE (15:6, 15:7)	.	2;1
CANKAR - GORICA (12:15, 15:10. 1*^1 SKEDENJ-BARKU*
Moški - rOCOL 2:1
(15:7, 15:6)
NAMIZNI
Današnji
tedna predvideva L y j*
ve in pestre "ast°aStoP>V njih urah bodo is0. ,j
ški v namiznem	ie*
bodo kasneje *led ‘ je
"	inCeV
Za nastop članoVffl]adiI,ce/
vilo 36 igralcev 12, medtem ko s® 0i mesto med deklet’
10 igralk.
0«KiS*-y<i
h bOsta„l,
V jutranjih ura gimf - V mivi avto in m° jtad1® bosta privabili " jih V še ljubitelje rol®e ,aMi , jev. Borba ne hitrosti Pa" Pa - b0 vožnji, med katef jjeV la spretnost l)”b'te p *
mobilskih volan°v motornih koles.
-V
Brez dvoma - >b]j. turnir najbolj P sporekli
ka današnjega •	n	J
moštva bodo dan prav C
r - JU' ifl
8-7 , i' nastopa v nadaljn^j
šče, da si zag°t°vf„
d’
na
sneje
Trebče, uro ka! ba potekala m' nebrežinsko en»J
IVAN CANKAR
vid
587.
V. Vzbrstela je mladina
Otroci so rasli, mala Franoka je že hodila v šolo, Tone je imel trinajst let in je šival. Suh je bil, obraz mu je bil nekako starikav, čisto je bil podoben očetu. Ko mu je bilo sedem let, so ga bolele oči in bali so se, da bi ne oslepel; še zdaj je bil krmežljav in ni mogel gledati pri luči; govoril je malo in je bil sam zase; nikoli ni tožil in, če bi ne bilo kosila na-mizi, bi ne rekel ničesar. Nekaj mesecev potem, ko je odpotoval oče, se je odpravil tudi Tone v oddaljen trg h krojaču, ki je bil znanec očetov. Zjutraj navsezgodaj, ko se je komaj danilo, je odšel na pot in mati ga je spremila uro daleč. Tiho sta hodila; kadar se je Francka ozrla nanj, ki je bil suh in slaboten in je hodil s sklonjenim životom, oči uprte v tla, jo je stisnilo v prsih in prijela ga je za roko. «Ali ti je hudo, Tone?«
«Kaj mi bo hudo, mati? Saj so oče tudi šli!«
Kakor da bi se mu hotelo zajokati, so se mu ustnice napele, toda samo strepetale so nalahko in oči so ostale suhe. Spomnil se je morda, kako je zaklical na pragu in tekel po klancu navzdol za očetom, ki je odhajal za zmerom oče
pa se je obmil in ga zapodil nazaj. Materi se je sin zasmilil, tako je bil slaboten in prav tak je bil njegov obraz, oči so bile prav tako rdeče in krmežljave kakor takrat, ko ga je še nosila v naročju. In vzela bi ga spet v naročje in bi ga nesla nazaj v domačo izbo in bi ga pitala in bi ga božala po obrazu.
«Ali bi se vrnil, Tone?« ga je prašala. «Pojdeš drugo leto, premlad si še!«
On je stopal dalje, suh, sključen, obraz mu je bil resen in miren. «Cemu bi se vračal, ko sem že na poti? Saj so oče tudi šli!«
«Ali boš kaj pisal, Tone?«
«Ka.j bi pisal? Ce bo treba, bom že pisal. Dajte mi culo, da bom sam nosil.«
cCakaj, Tone, da prideva do vrha.«
Umolknila sta oba; pot je bila pusta, vila	se	je	po	kamni-
tem holmu, samotno in žalostno je bilo vse naokoli, na nebu je gorelo sonce in kamenje je bilo vse razpaljeno. Prišla sta na vrh in sta se ločila. Ko je šel Tone že par korakov dalje, je pohitela mati za njim in mu je dala še desetico, da bi si kupil sredi pota kruha in slanine. Pogledala mu je še enkrat v obraz — suh je bil in siromašen in oči so gledale mimo in vdano izza golih rdečih trepalnic. Tudi on je pogledal materi v obraz in komaj so se mu ustnice zganile. Obmil se je in je šel počasi svojo pot dalje, po holmu navzdol, po kamniti, razriti cesti; ni se več ozrl, ko je mati stala in gledala za njim... Šel je, kakor je šel njegov oče; tudi on je vzel s sabo kos njenega gorkega, vse krvavečega in trepetajočega srca. šel je vdan in ubog, glavo globoko sklonjeno, culo pod pazduho; od daleč se je videlo, kakor da se ne premika, da stoji zmerom na istem mestu, doli v grapi, sredi razpaljenega kamenja, in ko je čez nekaj časa izginil za holmom, se je zdelo, kakor da se je bil pogreznil v kamenje	—	in	vse	naokoli
samota, grozna, zadehla poletna samota...
To je bilo ob tistem času, ko je Lojze dovršil šolo. Lojze je imel komaj enajst let; debel je bil, toda široka lica so bila brez barve. Oči je imel materine — velike, začudene in plahe. Jokal je neprestano, lačen je bil in je tožil; jedel je več nego Tone in potem je gledal po mizi s poželjivimi očmi. Tisto leto, ko je stopil v šolo, je nenadoma zbolel in mati ga je obljubila Bogu. Držal se je je za krilo; kadar je prišel iz Šole, je stal v kuhinji in je pripovedoval — toda časih je pripovedoval čudne reči, ki jih mati ni verjela; ni lagal, govoril je čisto nedolžno, a iz besede, ki jo je slišal slučajno, iz povesti, ki jo je bral v berilu, so se	mu spletale same	nove dogodbe
in pripovedoval jih je, ker je	sam verjel, da jih	je	bral in	sli-
šal in da so se resnično dogodile... Ko je bil oče še doma, je poklical časih Lojzeta in mu zapovedal, da naj bere naglas nemški roman. Lojze je iz početka jokal — strašno mu je bilo, ko je bral počasi neznane besede, ki so tako čudno zvenele in so vendarle nekaj pomenile; tu pa tam	je	naletel	na
znano besedo, postal je in je	premišljeval in že	je	stopalo	po-
lagoma življenje iz mrtvih črk, svetlikalo se je iz črnega ozadja, začelo se je premikati, govoriti je začelo, toda še nejasno, jecajoče, komaj polrazumljivo. Čudne stvari so bile to, čudni ljudje, čudno življenje. Vse je bilo drugače nego doma, vse lepše in večje, kakor da bi bili tam zunaj ljudje za klaftro večji nego na klancu. Lojze je verjel, da so tam zunaj taki ljudje, in nikoli mu ni prišlo na misel, da bi ne bilo res, kar je zapisano v knjigi. Govorili so v čudnem jeziku, človek je komaj razumel — če je razumel besedo, je bilo vendar še nekaj zadaj, poseben pomen, ki ga je bilo težko razločiti... In to čudno, novo življenje mu je kmalu na stežaj odprlo vrata — izgubil se je v njem in sanjal neprestano. Sanjal je kakor oče — sedel je za mizo z resnim, skoro temnim obrazom in misli njegove so hodile bogve kod — po velikih mestih, mimo visokih belih hiš, po prostranih vrtovih, kjer so se svetili
^1^(1
zadaj ponosni gradovi, po črnih gozdih so hodile ^ niki in plemenitimi vitezi, ki so ropali bogate m zato da so dajali siromakom, hodile so med pjl° f pritlikavci in velikani, po čudovitem svetu, kjer te, ne žalosti, ne skrbi in kjer je bilo celo lepo. jr vek trpel in umrl...	b s'0!
Ob zvršetku šole je	bila velika	slovesnost i°	0	ie
sti se je določila usoda	Lojzetova. Najboljši učened	pili ^ P
rega in izkušenega, se je čutil med drugimi, S	^
in razposajeni otroci. Tako so mu izročili velik0 P ie s> (> jo govoril o slovesnosti. Učil se je tako, da je zr*ve govarjal gladke besede, ne da bi bilo treba mis" sih pa mu je hipoma pošlo, zardel je in se Je Prevell^' t7 je poslušala in stvar se	ji je zdela	zelo važna	v
da je bila vznemirjena	tudi sama.	Držala Je l’st	je
ze je stal sredi sobe in je deklamiral — čudoy’	r
celo z roko je zamahnil časih, tako da so v oči. še zadnji večer, preden je napočil sV m. ^ r. poizkušala pri luči. Mati je hotela šivati, toda r ,e PWj
zmerom počivala — lepe okrogle besede so z in, če je šel kdo mimo okna, je postal ter P°s ^ pc ti govori, fant! Kdo bi si mislil, da je s klanca	j
sko govori!« — Govoril je kakor oče, isti visoko tf ^9 bil, prav tako so mu lica rdela in prav tako se ^ razburjenosti. Spal je vso noč nemirno, premet" ^ ol>jv je govoril v sanjah; mati je vstala časih in S® jrll> [jf 7* mu je obrisala čelo, ki je bilo vse potno. Ob	-
ko se je še danilo, se je že zdramil in je skočil rjr posegel še neoblečen po listu, ki je bila nap’sa rj , njem. Stal je v srajci in tako je bil zelo majb® oči so gledale še zaspano ir lasje so bili vsi raZ	,
»Poslušajte, mati, če pojde!«
(NadaljeV^*