Poštnina plačana
v gotovini.
Uto IX!. 116
v LhHini. v mm\m zi. mojo \m.
ceno Din r
Izhaja vsak dan popoldne, izv-temii nedelje in  praznike.  —   Lasera ti  do 80 petit a 2_     Din. do 100 vrst        Din. večji inaerati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru, lose rat ni davek posebej.
»Slovenski Narodi velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, ta Inozemstvo 420.— Din.
UpraTniirvo: Knaflova ulica it K, pritHčte.      Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova ulica it S, L nadstropje. — Telefon 2034.
Naraščajoča napetost med vladnimi strankami
Vedno večje nezadovoljstvo s politiko vlade pri demokratih. — Ultimativne zahteve g. Davidovića- — Nezadovoljni so tudi radikali, muslimani in klerikalci.
— Beograd, 21. maja. V političnih krogih se je danes naglašalo, da so postali od-nošaji med vladnimi strankami, osobito med radikali in demokrati skrajno napeti. Gosp. Ljuba Davidović je med zadnjo vladno krizo, ko je sramotno izdal demokratsko unijo in ustanovil koalicijo z g. Vuki-čevićem, obljubljal izpolnitev raznih zahtev demokratskega kluba, zlasti kar se tiče državne uprave, zakonitosti in sanacije gospodarske krize. G. Vukičević se je doslej izpolnitvi teh obljub spretno izogibal, kar je povzročalo med demokrati vedno večje nezadovoljstvo. Razmere v Južni Srbiji, ki so se na slpošno še poslabšale, nezadostna akcija za prehrano gladujočega prebivalstva in slednjič razdelitev posojila, ki ga namerava vlada najeti v inozemstvu, so to nezadovoljstvo stopnjevale do vrhunca in tako je sedaj g. Davidović zašel v mučen položaj, da ali prizna popolen neuspeh svoje politike ali pa prelomi koalicijo z g. Vu-kičevičem, ki jo je še nedavno označeval za »trdni gTad<.
V zadnjem času so se vršile neprestane konference demokratskih poslancev z g. Davidovićem na drugi strani. Tudi včeraj dopoldne sta imela gg. Davidovič in Vuki-čević dolg sestanek, na katerem ie, kakor
zatrjujejo informirani krogi, g. Davidović v ultimativni formi zahteval od g. Vuki-čeviča izpolnitev glavnih demokratskih zahtev, zlasti odstranitev nekaterih demokratom neljubih velikih županov. G. Vukičević je baje obljubil, da bo dal jutri definitiven odgovor.
Po splošni sodbi političnih krogov ni računati s tem, da bi Vukičević pristal na zahteve demokratov. G. Vukičević sam je v skrajno mučnem položaju, ker vse kaže. da so razmere tudi v radikalski stranki dozorele Radikali že sedaj očitajo Vukičevi-ću, da je s prevelikimi koncesiiami demo kratom poslabšal položaj stranke in zahte vajo razne korekture, ki pa bi vod'ie d" neminovnega razpada vladne koalicije.
Za položaj vlade so značilne tudi verzije, da vlada nezadovolistvo tudi pri klerikalcih in muslimanih zlasti glede razdelitve bodočega investicijskega posojila Kljub temu. da vladni listi, zlasti pa ljubljanski »Slovenec« zatrjujejo, da je položaj popolnoma »trden in stabilenc, smatrajo politični krogi v Beogradu, da ie že v prihodnjih dneh pričakovati važnih dogodkov, ki bodo odločilni za nadalini razvoj politične situacije.
Vlada uničuje ljubljanski velesejem
Interpelacija posl. dr. Žerjava o nečuvenem postooanju klero-radikalnega režima z ljubljanskim velesejmom. — Dvojna mera vedno in povsod: za Ljubljano 25, za Skopi je  75% popusta!
— Beograd, 21. maja. Posl. dr. Žerjav je vložil na ministre financ, prometa, trgovine in industrije radi nepravične rešitve železniških olajšav za ljubljanski velesejem naslednjo interpelacijo:
Med 2. in 11. junijem 1928 se bo vršil v Ljubljani vsakoletni velesejem, ki je doslej prinesel velike koristi naši zemlji Vsako leto je minister za promet dovolil na naših železnicah za to prireditev 50% popust. Letos pa je, sklicujoč se na pravilnik, ki ga ie sam podpisal, odbil prošnjo velesejma in dovolil samo 25% popusta, čeprav bi bil lahko preko finančno - ekonomskega komiteja, oziroma ministrskega sveta dovolil zopet 50%, kakor ie to storil povodom vinske razstave v Beogradu; malemu sejmu v Skoplju pa je dovolil celo 75% popusta. Minister za promet se dela nedolžnega in pravi, da ni pristojen predložiti takega predloga ekonomsko - finančnemu komiteju; toda ravno on sam je za Skoplje predložil  tak predlog!
Značilno je, da dovoljujejo Avstrija, Italija in Češkoslovaška ljubljanskemu vele-
sejmu 50% popusta, dočim ga lastna država ne da. Vlada govori mnogo o gospodarstvu in deklamira o ravnopravnosti vseli krajev. Ali nimate, gg. ministri, občutka da vas demantira sedanje postopanje prot; Ljubljani v polnf meri?
Med tem čas beži Zato mi ie dolžnost da na g finančnega ministra kot predsednika finančno - ekonomskega komiteja, na g. ministra tergovine in industriie kot pristojnega ministra za podpiranje trgovine in industrije ter na g. ministra za promet, ki je de facto hočeš — nočeš pristojen, po stavljam naslednja nujna vprašanja:
1. ) Zakaj gg. ministri, ne daiete enemu kraju, kar dajete drugemu?
2. ) Zakaj se izpostavljate sramoti, da Italija bolj podpira iugoslovensko industrijo in trgovino ter Ljubljano, nego ministri kraljevine SHS?
3. ) Ali ste pripravljeni dovoliti vsaj 50% popusta na železnicah za ljubljanski velesejem in o tem brzojavno obvestite upravo velesejma?
Največji most v naši državi izročen prometu
Včeraj je bil v Novem Sadu na svečan način izročen javnemu prometu novi most preko Save, ki je doslej največji v Jugoslaviji.
— Novi Sacf, 20. maja. Danes je bil sve* čano izročen prometu novi novosadski most preko Save, ki je eden največjih v naši državi. — Poleg predstavnikov lokal« nih oblasti, so se udeležili svečanosti tudi zastopniki vlade z ministrom javnih del na čelu.
Novi most je velike važnosti za promet med Bačko in Sremom. Do I. 1914. je ob* stojal samo most na čolnih, ki ga je vzdr» zevalo vojaštvo. Ob vsaki povodnji je bil mest v nevarnosti in promet ustavljen, v zimskem času pa so ga sploh morali vsako leto demontirati. Xovosadska mestna ob* čina je že L 1908. pokrenila akcijo za zgradbo novega mostu in dala izdelati po> trebne načrte. Občina je prvotno namera* vala zgraditi most na lastne stroške, toda vojni dogodki so to preprečili. Med sve* tovno vojno je avstrijska vojaška uprava sicer zgradila provizorični most železne konstrukcije, ki pa je bil do L 1919 že v dr->f)!3tnem stanju, da je bil promet resno cgrožen.
Po prizadevanju novosadske mestne ob* čine je končno prevzela zgradbo novega mostu država in je minisrtstvo za javna dela I. 1920. odobrilo potrebne kredite. — Gradbena dela so pričela 2. septembra le* ta 1921. Železna konstrukcija je bila naro» cena na račun reparacij iz Nemčije. Most obstoja iz treh delov in znaša njegova skupna dolžina 302 metra. — Največji je srednji lok, ki je dolg 130 m. Oba krajna loka merita po 85 m. Gradbena dela so hila končana že 15 julija 1927. Železna konstrukcija tehta skupno 3.212.938 kg. Do* vozn^ ceste so bile na obeh straneh dogra* jene pretekli mesec in se je v času od 12. do 16. maja vršilo poskusno obteženje mo» stu, ki je pokazalo, da je most trdno in solidno zgrajen.
Današnje otvoritvene svečanosti se je udeležila velika množica ljudstva iz bližnje in daljne okolice. Po posvetitvi mostu je imel minister javnih del kratek nagovor, v katerem je naglašal veliko gospodarsko važnost tega mostu, ki veže Srem in Banat. Želeč, da bi preko tega mostu prišlo v mesto novo blagostanje, je prereza! sim* bolično vrv in izročil most javnemu pro» metu. Po svečanosti je priredila mestna občina na čast povabljenim gostom ban> ket.
"IIIIIIIIIIIIIIIIIHH"
VELIKA RUDNIŠKA NESREČA
Newyork, 21. maja V premogovnem rudniku Mather v provinci Brown-ville (Pensilvanija) je bilo vsled eksplozije zasutih 200 rudarjev. 32 trupel so tekom 6urnega na>pornega izkopavanja potegnili izpod ruševin, 9 rudarjev so našli še živih, 141 pa jih še pogrešajo.
«
BREMEN» POLOMLJENA
Newyork. 21. maja Iz Greenljis-landa poročajo, da se je letalo »Bremen« pri poskusnem startu tako poškodovalo, da je absolutno nesposobno za vsak nadaljnji polet. Letalo bodo demontirali in prepeljali v Newyork.
POSET DANSKIH UČITELJEV
— Beograd, 21. maja. Tujskoprometni oddelek ministrstva za trgovino ie sprejel obvestilo, da poseti prihodnje dni našo državo večja skupina danskih učiteljev, ki bodo posetill na svojem potovanju po državi vse večje centre in študirali naše gospodarske in kulturne prilike.
Izid parlamentarnih volitev v Nemčiji
Levičarske stranke so znatno napredovale, nemški nacijonalci pa nazadovali. — Politična konstelacija je ostala v glavnem nespremenjena.
— Berlin. 21. maja. Včeraj so se vršile v Nemčiji državnozborske volitve Dasiravno j-e bila agitacija vseh strank zelo velika, vendar ni dosegla volilne borbe 1. 1924. V splošnem so potekle volitve v vsej Nemčiji mirno, le v Ber-Ijr.u in v Hamburgu je prišlo do manjših spopadov med komunisti in socijalnim! demokrati ter nacljonalisti in policijo. . ,
Po doslej znanih rezultatih so izšli iz volitev nemški nacijonalci znatno oslabljeni. Od 103 mandatov, ki so jih dobili 1. 1924, so padli na 72. Napredovali pa so komunisti, ki so narasti od 45 na 51 mandatov. Tako zvana gospodarska stranka je imela 1. 1024. 17 mandatov, zdaj pa ji1:! je dobila 23. Najbolj so napredovali socijalni demokrati, ki so porasli od 131 mandatov na 150. Centrum je izgubil 9 mandatov, nemška Inidska stranka pa je izgubila 3. Naci-jonarni socijalisti so nazadovali za 1 mandat.
VVolffov urad je danes zjutraj od pol 7. zbral sledeče rezultate, pri katerih niso všteti delni rezul-tati iz štirih volilnih okrožij, ki pa na končnem rezultatu ne morejo ničesar spremeniti.
Glasom te statistike je bil izid včerajš-•l.lli volitev sledeči:
socijalni demokrati: 8,536.039 glasov i-n 150 mandatov (leta 1924. so dobiti 131 mandatov: + 19)
nemški nacijonalci: 4.344.5S2 glasov. 72 mandatov (1. 1924 103; — 31)
centrum: 3,612.700 glasov, 60 mandatov (1. 1924. 69; — 9)
nemška ljudska stranka: 3.074.797 glasov. 52 mandatov (1. 1924. 51; + l)
komunisti: 3.080.056 glasov. 51 mandatov (1   1924  45: + 6)
demokrati: 1.495.238 glasov. 25 mandatov (1. 1924 32: — 7)
bavarska ljudska stranka: 942.799 glasov, 16 mandatov (1. 1924. 19; — 3)
levičarski komunisti: 76.885 glasov, nobenega mandata.
gospodarska stranka: 1,366.623 glasov in 23 mandatov (1. 1924. 17: + 6)
nemški nacijonalci: 777.866 glasov in 13 mandatov (L 1924. 14; — 1),
druge stranke skupno 2,716.717 glasov.
Vsi vodilni politiki kakor tudi vsi člani vlade so bili ponovno izvoljeni. Presenečenj volitve niso prinesle. Točni rezultati bodo znani šele jutri.
Ljubljanska kronika
Samomor mladega Rusa, — Težka nesreča na kolodvoru, Padec z gugalnice. — Pretep v Tomačevem. — Drobiž.
Ljubljana. 21. maja.
V soboto si je na strašen način končal življenje mladi ruski emigrant, 301etni veterinarski pomočnik Antonin Lcmeško, ki je. prišel v petek iz Beosrrada v Ljubljano. Poiinil si je bodalo v- srep in je izkrvavel. Trasričm* dogodek se je odigral tako-le:
V soboto okol 18. se ie sprehajal no tt-volskem parku mlad mož. Bil ie videti zamišljen, toda nič na ni^m ni kazalo, da si misli končati življenje. Po kratkem sprehodu je mirno sedel na klop v novem stranskem drevoredu. Nenadoma si je pa odnel suknjič in si v razgaliena prsa z vso silo porinil ostro bodalo. Kri ie brizernila iz ranjenega srra in nesrečnež se ie takoj nato zsvučU na tla. Setalri ki so postali nam" nozorni. so ga našli lpžeče?a na tleh v mlaki krvi. O dogodku so takoj obvestili v Tivoliju službujočega stražnika, ta pa ie telefo-nicno obvestil rešilno postajo. Rešilni avto ie odreljal nezavostn^pra samr-niorilea v bolnico.
V bolnici so sicer nesrečnemu takoj nu dili prvo pomoč, vendar so ostali vsi napori travnikov,    da P*a obranijo    pri življenju, breusppšni   Lem^ško *e od 9.45 izdihnil. n*» da bi se zavedel. Kai ie emalo mladeera in simpatičnega Rusa v smrt. ni inano. Mordn ie bila kriva  ne=r«=čna  lyjbezen. morda be da. morda domotožje. Kdo ve? Pri njem so našli pismo, naslovljeno na policijo. V pis mu prosi samomorilec, naj. era dostojno pokopljejo in da trupla ne obdnetrain. V smrt da crre prostovlino.  —  Trf»qtfira  «*v>rt mladega Rusa je vzbudla splošno sočutje.
Na glavnem kolodvoru se ie danes ponoči pripetila precej težka nesreča. Pri železnici je uslužben 191etni zavirač Anton Če-lešnik, doma iz Hotiea pri Litiji. Danes po-uoči je na stranskem tiru skušal sklopiti dva vagona Nesreča je hotela, da je baš v *em trenutku privozila lokomotiva. Čeleš-nik je prišel radi sunka med odbijače obeh vagonov. S teškimi poškodbami, deloma strto ramo in poškodovano roko so ga potegnili izpod vagona, na kar ie bil z rešilnm avtom prepeljan v bolneo.
Precej težka nesreča se je pripetila včeraj v Tivoliju. Tja, kjer i,e eldorado veselih Mick, kjer se radi sučejo Janezi, med tingl-tangl, je zaneslo tudi 181etno Ivanko Hacetovo. Ivanki je silno ugajali gugalnica, toda, da bi sedla v čoln ni imela pravega poguma. Končno se je pa na prigovarjanje znancem le udala in veselo sta se poganjala z nekim tovarišem po gugalnici. Nenadoma je postalo Ivanki slabo, kriknila je in v naslednjem hipu je v loku zleetla iz čolna. Priletela je iz precejšnje višine na tla in s težkimi notranjimi poškodbami nezavestna obležala. Prepeljali so jo z rešilnim avtom v bolnico. — V bolnico so danes zjutraj prepeljali tudi mesarskega vajenca Jerneja Jeršina. Ta je pri klanju živine nerodno manipuliral z nožem, da se je sunil v desno nogo.
Precej težka nesreča se je pripetila včeraj dopoldne na Karlovski cesti. Po cesti je peljal na mesarskem vozu hlapec Ivan Re-nardič. zaposlen Dri mesarju Ivanu Lovšetu. Konj se je nenadoma splašil drvečega tramvaja in je zavozil naravnost Dod električno železnico. Pri nesreči je padel hlapec z voza in se občutno poškodoval na nogah in na rokah, dočim si je konj zlomil nogo. Na tramvaju se je pri karambolu razbila električna svetiljka in tudi Lovšetov voz je bil zelo poškodovana. Lovše sam trpi 3750 Din škode. Nesreče je baje kriv veznik električnega voza. ker ni pravočasno zavrl voza. dasi ie videl, da se konj plaši. Policija je uvedla preiskavo.
Te dni smo poročali, da je bil v Bohoričevi ulici napaden hlapec Janez Garvas. V hlevu njegovega gospodarja se je nenadoma pojavil nek neznanec in ga s polenom tako močno udaril po rami, da mu je zlomil ključnico. Zadeva je biia prijavljena polioi-ii,. ki je aretirala napadalca v osebi nekega Dominika Zalokarja. Ta je sicer priznl, da je Garvasa udaril, trdil pa je, da ga je udaril med prepirom. Policija » ie radi težke 'closne poškodbe izročila sodišču:
Kakor smo poročali v soboto,, sta bila radi tatvine mila aretirana brezposelna delavca France KaČnik in Avgust Tavčar in izrečena sod'šeu. Policija ie naknadno dognala, da sta potepuha vlomila tudi v grajsko kapelica in odnesla približno 30 Din Irobiža.
V Kovačevi gostilni v Tomačevem je včeraj popivala večja družba, med temi tudi delavca France Butara in France Merkuš, ob iz Ljubljane Nenadoma je nastal med vinskimi bratci prepir. Ko pa je Butara zapustil gostilno, je pridrvel za njim delavec Jože Basi na in začel z rožico opletati po njem. Pri pretepu ga je precej nevarno poškodoval in mu zlomil levo roko. Skupil jo je tudi Merkuš, ki je dobil težke poškodbe po vsem životu in so morali tako njega kakor Butaro prepeljati v bolnico.
Včeraj je neznan tat odpeljal kolo mehaniku Nirku Nardinu,, stanujočelu na Opekarski cesti. Kolo je vredno 2000 Din in je '.namke sJogo«.
Vlom v naše poslaništvo
—Beograd, 21. maja. V noči od petka na soboto je bil v Budimpešti poskusen vlom v pisarno našega vojnega atašeja. Vlomilci so vdrli v prostore, v katerih se nahaja blagajna vojnega atašeja ter jo sku* šali odpreti s ključem, kar pa se jim ni posrečilo, ker se jim je ključ zalomil v ključavnici. Ko je naslednjega dne prišel naš vojni ataše v pisarno, ni mogel s svo» jim ključem odpreti blagajne, ker so bili v ključavnici še ostanki zalomljenega kiju* ča. Takoj je obvestil madžarske oblasti, ki so odredile preiskavo. Pozvan je bil kiju* čavničar, ki je v prisotnosti našega vojne* ga atašeja in madžarskih policijskih orga* nov odprl blagajno. Vojni ataše je pred komisijo pregledal vsebino blagajne in ugo* tovil, da mu ničesar ne manjka. O dogod* ku so bili obveščeni merodajni činitelji v Beogradu. V političnih krogih mislijo, da so skušali izvršiti vlom najeti agentje kake tuje države, ki so hoteli priti do raznih dokumentov, o katerih so mislili, da se na* bajajo v blagajni vojnega atašeja. Jasno je, da vlomilci niso iskali denarja, ker je znano, da vojni ataše nima v svoji blagaj« ni večjih vsot, marveč mu služi za shranje* vanje važnih dokumentov.
DECJI DAN V BEOGRADU
— Beograd, 21. maja V Beogradu je bil včeraj na svečan način proslavljen dečji dan. Po mestu so šolski otroci prodajali cvetje in znake v prid Dečjega doma, v Dečjem domu pa se je vršila razstava dojenčkov, izmed katerih so bili naiskrbneiše negovani nagTadeni. Razne kulturne in ženske organizacije so imele predavanja o pomenu dečjega, odnosno materinskega dne in pravilne vzgoje otrok.
Zasedanje čsl.-jugosl parlamentarne delegacije
— Beograd, 21. maja. Danes dopoldne ob 10. se je vršila v Narodni skupščini svečana seja naše m češkoslovaške parlamentarne delegacije za gospodarsko in kulturno sodelovanje med obema državama. Seji je predsedoval g. Čeda Mihajlović, ki ie otvoril sejo z lepim nagovorom, naglašajoč važen pomen te institucije. Za njim je imel nagovor v češkoslovaškem jeziku predsednik čsl. delegacije posl. dr. Uhlif. Sledila sta referata obeh glavnih referentov za gospodarska vprašanja gg. dr. Kramara in dr. Sečerova. Dr. Kramar je v svojem referatu povdarjal potrebo čim prejšnje sklenitve trgovinske pogodbe in navedel vse, kar bi bilo potrebno za tesnejše zbHžanje med obema državama. Tudi dr. Sečerov je. v svojem referatu očrtal težkoče, ki vladajo na gospodarskem polju. Seja ie bila nato ob 12. zaključena. Popoldne bodo razpravljale poedine sekcije. Jutri odpotujeta obe delegaciji preko Sarajeva v Dubrovnik, kjer se bodo nate nadaljevala posvetovanja.
Spomenik prvemu češkemu letalcu
Praca. 20. maja. V Pardubicah ie bil danes slovesno odkrit spomenik prvemu češkemu letalcu inženieriu Janu Gašparju. ki se je že nekaj let pred vojno praktično udejstvoval v letalstvu. Tudi iugoslovensko letalstvo je pri tej priliki izjavilo svoje simpatije.
Strašna avtomobilska nesreča
v Zagrebu
Štiri in polletnega dečka povozil tovorni avto-mnbil  in ga razmesaril.
V Zagrebu se je pripetila a vronro-bilska nesreča, čie žrtev je postal štri m polleten Omer Šu-stovač, sinček zasebnega uradnika Sustoviča. OkoLj H ure dopoldne je privozil s Savske cest« tovorni avtomobil podjetnika Lavša, ki ga je vodil šofer Avgust Kompar, in zavozil na H>r-vačansko cesto. Prav tedaj se je nenadoma zazdelo poleg šoferja sedečemu delavcu Brleku. da se bo eno spredVijih koles zakotalilo v obcestni jarek in je zaradi tega brez besede hhrn zagrabil volan, očitno, da bi avtomobil zapetjal na sredo ceste. Zarad' naglega obrata je tovorni avtomobil za-vozil tik mostu rn povozil štiri in polletnega Omerja Sustoviča ki je v usodnt-m trenutku ^cdeJ na kamnu poleg mostnega zidu. Nesrečnega dečka je avtomobil pritisnil ob zid, da mu je strašno razmesaril gla^-o in ga taknj usmrtil. Otroku je poleg tega zmečkalo prsni koš in levo nogo.
O nesreči telefonično obveščena policiia je poslala na kraj nesreče komisijo, ki je zaslišala šoferja in njegovega spremljevalca ter oba aretirala.
Zanimiva politična aretacija na Dunaju
Dunaj, "„ . maja g. Policija je aretirala moža, ki se je legitimiral s ponar&jenim potnim listom. Na policijskem uradu so ugotovili, da je aretirani doma iz Berlina in identičen s trgovcem '!n šoferjem Breidfeldom, ki ga nemške oblasti zasledujejo s tiralico. Priznal je, da je odvedel komunističnega poslanca Otona Brauna in njegovo nevesto iz zaporov v Moabitu. Izročen ie bil deželnemu sodišču.
Pomagajte Bolgarom!!
Borzna poročita
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 22.90—22^6 (22 93), Berlin 13.5825—13.6125 (13.5975). Bruselj 7.9195—7.9495 (7.9345). Budimpc^a 0—9.9265, Curih 1093.5-1096.5 (1095), Dunaj 7.98—8.01 (7.995), London 277.04--277.84 (277.44), Newyork 56.72—56.92 (56.S2), Pariz 222.70—224.70 (223.70). Praga 167.97—168.77 (16S.37), Milan 300.25 (299.25).
Efekti: Celjska 158 den.. Ljubiiar.ska Kreditna 128—128 (128). Praštediona S32.5 den., Kreditni zavod 157—175. Vevče den., Ruše 265—280, Stavbna 56 don. šešir 05 den.
Lesni trs: Tendenca živahna Zaključenih ie bilo 5 vagonov b jk.;vih plohov I-, II., 15% III., od 2 m U3r.rpj o J 16 cm širine naprej, media 27. suhi*! zii nakia-danje, fco. vagon meja po 520.
Deželni pridelki* Tendenci ne-spremnjena. Zaključkov ni bilo Cene ostale nespremenjene.
Zagrebška borza.
Dunaj 799.50. Berlin 13.5925. Italiji 299.25. London 277.25. Newvork 56.82. Pariz 223.70. Praga 168.37. Curih 10.95. — Efekti :   Vojna škoda 450.
Inozemske borze.
Curih : Zagreb 923.25, London 25.3325
Newyork 518.85. Panz 20.43. Milan 27.33. Berlin 134.12, Praga 15.3750. Dunaj 73.02.
Strm 2.
•SEOVFNSKI   NAROD* dne 21. maja
1028.
Ste*,  i ie
Kongres hotelirjev, gostilničarjev in kavarnar-
jev v Zagrebu
Pretekli teden se je vršil v Zagrebu impozanten kongres prečanskih gostilničarjev, na katerem se je protestiralo proti davčni preobremenitvi in neenakosti ter odobrile važne zahteve gospodarskega značaja.
Inpozaoteai koneres prečanskih hotelirjev, gostilničarjev in kavarnarjev v Zagrebu, ki mu ie predsedoval Slovenec Herman Posti, gostilničar v Bistrici or: Ma-nfooru in odbornik Zveze go&rilničarskih zadrug mariborske oblasti, se ie vršil 14. in 15. maja v Zagrebu. Navzočih ie bilo 580 delegatov. ki so zastooali pravomoćno ljubljansko in mariborsko zvezo gostilnčar-skUi zadrug ter 30 udruženi iz Hrvatske. Slavonije. Dalmacije. Vojvodine in Bosne i Hercegovine, v katerih je včlanjenih nre-ko stotisoč hotelirjev, gostilničarjev in kavarnarjev. Torej predstavniki vseh gostilničarjev iz^ tako zvanih nrečanskih krajev.
Dne 14* t. m. se je vršila v trgovsko-ofortni-zboraici predkonferenca. ki io je otvoril predsednik zagrebškega udruženja g. Jakovac. Tajnik udruženja g. Marjan Ostojčič ie obrazložil krivice, ki se godijo gostitničarskemu stanu, in dvojno mero. s katero se različno obremenjuje gostilni-čarska stan v tako zvanrh prečanskih in neprečanskih krajih. Podal le točen pregled, kako se Dris.tra.nsko postona pri predpisovanju davkov na poslovni promet in neopravičeno pobirajo komisijski stroški za pregledovanje lokalov in policijsko nadzorstvo veseličnih rvrireditev. ter obrazloži pereče vpraišanie u-kinjenia registrov za žganje in pavšalne takse na eostilni-ške račune. Pravni referent zagrebškega oblastnega udruženja g. Diel je poročal nato o spremembi nravilnika o gostilnah.
Predkonferenco. ki je tra-iala dne 14. maja ves dan in pozno v noč. ie razpravljala tudi o omejitvi neloialne in nesolidne konkurence in o povzdigi gostilničarskega stanu v zvez-i s pospeševanjem tujskega prometa. Jako obširna je bila debata o občinskih in oblastnih dokladah ter taksah, o caborišanju gostilničarskih organizacij itd.
Na podlagi referatov in debate se ie sestavila resolucija, ki  ie brla naslednii dan
predložena kongresu.
Glavni kongres se ie vršil 15. maja v kinu »Metropol« na Preradovieevem trsu.
Zvezo gostilničarskih zadrug v Ljubljani je zastopal tainik g. Pintar. mariborska zveza pa je delegirala načelnika g. Oseta. odbornika g. Sereca in tajnika g. Komaca. Svoje zastopnike so posla'le tudi posamezne zadruge.
Kongres ie otvoril ob določeni uri predsednik zagrebikega oblastnega udruženja Martin Jakovac. ie pozdravil predstavnike trgovsko-olr-tniške zbornice v Zagrebu predsednika VI. Arka in generalnega tajnika dr. Čuvaja, člana Zbornice za TOI v Ljubljani Andreja Oseta. zastopnike časopisja in ostale. Na njegov predlog je kongresu predsedoval Herman Posti, gostilničar v Bistrici ori Mariboru, ki ie pred prehodom na dnevni red predlagal, da se odpošlje Nj. V. kralju brzojavni pozdrav.
Glavni referent g. Marjan Ostojčič je obrazložil vzroke sklicanja kongresa in navedel glavne oritožbe gostilničarstva. ki so že več let neprestano na dnevnem redu. Skoro 10 let se zaman čaka. da se uvede v naši državni upravi red. ki bi prinesel ravnopravnost vseh državljanov in predvsem davčno enakost. Utemeljeval je zahtevo, da se prenese gostilničarska obrt v kom-petenco ministrstva trgovine. Financa imej samo taksne zadeve, nikakor pa ne podeljevanja točilnih pravic gostilničarskemn otn*thrštvu. Starim neznosnim bremenom so se v zadnjem času pridružile tudi oblastne trošarine, doklade in takse. Država, ki ie znala ustvariti oblasti, bi jim bila morala zagotoviti potrebne dohodke iz državnega proračuna, ne da bi morale nalagati nove davke. Ostojčič je govoril obširno o neštetih važnih gospodarskih vprašanjih gostilničarstva.
Drugi govornik, pravni referent zagrebškega oblastnega udruženja g. Diel se Je bavil v glavnem z vprašanjem predpisa in pobiranjem oblastne trošarine, doklad in taks. Utemeljeval ie nadalje zahtevo no ustanovitvi gostilničarske zbornice v zvezi 3. obligatornim članstvom pri gostilničarskih organizacijah. Potrebno je tudi. da ie gosltilničarstvo zastopano v gospodarskem svetu. Na njegov predlog ie bila min. predsedniku V. Vukičeviću odposlana brzojavka, ki zafliteva v imenu 30 gostilničarskih udruženi, naj se kreira v projektiranem državnem gospodarskem svetu tudi mesto zastopnika gostilničarskega stanu. G. Diel je obrazložil nadalje sedanje neenako razporejanje davčnih bremen. Pre-čani plačajo 3krat več davkov kakor ne-prečani. Ravno tako plačajo prečanskih go-stHničarski obrtniki mnogo več davkov in taks kakor ostali obrtniki v istih pokrajinah.
Kot predstavnik Zbornice TOI v Ljubljani je pozdravil kongres g. Andrej Oset. ki je poudarjal, da bo zbornica tudi v bodoče podpirala zahteve gostilničarstva. Kot načelnik mariborske zveze ie naglasa! potrebo znižanja občinskih doklad. ki znašajo n. pr. na vino 685 odstotkov na državno trošarino, vsled česar je bilo lani primoranih nad 6X1 gostilničarjev poiskati si drug zaslužek, ker niso mogli teh doklad prenašati.
V imenu Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani je pozdravil kongres tainik g. Pintar. G. Kotorin je govoril o razvoju tujskega prometa, ravnatelj zagrebške gostilničarske šole g. Debeljak pa je podal statistične podatke o razvoju  in uspehih go-
stilničarske šole.
G. Lipovsek iz Maribora ie govoril o nepravičnosti razmih taks. Za enodnevno zamudo plačila predpisane takse se nalagajo tudi kazni v izmeri Skratne takse in taksa po Din 60.— za razsodbo, ne da bi se nam poslak) prejšnjega plačilnega opomina. Nepravična ie tudi državna trošarina, ki je neorečani ne poznajo in io morajo plačevati Drečamskih gostilničarji poleg točilne takse. Trošarinski register ie nepotreben in ga gostilničarji smatralo kot se-katuro. Višek davčnih bremen bo dosegel vsekakor novi zakon ob državni trošarini, v katerem ie določen oovišek državne trošarine od 35 para na 1.-— Din pri litru, ne da bi občine in oblasti reducirale svoje doJdade na sedanjo višino, ki se računa od 35 par. Če se bo novi načrt trošarinske-ga zakona uresničil, bodo plačali maribor-
ski gostilničarji, ki plačujejo že sedaj 685 odstotkov občinskih doklad. za vsakih 300 litrov iztočenega vina po 2000.— Din občinskih doklad. To bi povzročilo popolen gospodarski ruin gostilničarskega stanu v mestu Mariboru. Poleg teh prejšnjih avstrijskih davčnih zakonov smo dobili tudi srbske zakone ter moramo plačevati sedaj davke po avstrijskih in srbskih zakonih. Vsled tega plačamo prečani davka na osebo po Din 1.200. dočim plačujejo Srbi samo Din 450.— na osebo. To različno davčno obremenjevanje državljanov ustvarja nehote državljane prve in druge vrste.
Ne samo Hrvati, temveč tudi Slovenci so izčrpani do mozga. Uničujejo jih veliki nepravično razdeljeni davki. Dokaz temu ie stalna zahteva vseh prečanskih gospodarskih krogov po izenačenju vseh davčnih bremen in ustvaritvi popolne enakopravnosti vseh državljanov.
Govorili so še gg. Maslič. podpredsed-ni zagrebškega oblastnega udruženja. Gra-bušič iz Dubrovnika in razni drugi govorniki iz Vojvodine in drugih krajev.
Tajnik Središnjega saveza gostioničar-skih Udruženja v Beogradu g. Rajkovič je izjavil, da je S. S. vedno pripravljen zavzeti se za vsakogar, ki bi se nanj obrnil.
RESOLUCIJA:
ki je bila soglasno sprejeta, ugotavlja, da obstoja še vedno strahovita neenakost v predpisovanju in izterjevanju državnih davkov. Prečauski kraji plačujejo razmeroma mnogo več davkov kakor neprečanski kraji naše države. Vsled slabe uprave v neprečanskih krajih se ne plačajo enako niti oni davki, ki so z zakonom izenačeni. Dohodnina za L 1928. za prečanske kraje še ni odpravljena.
Državno in oblastno trošarino plačujeio samo prečanski kraji. Pavšalna taksa na gostilniške račune ie prava kontrhbuciia na prečanske kraje, ker ie nasilno pavšalirana in previsoko odmerjena.
Ukine naj se davek na poslovni promet. Pobiranje uslužbenskega davka ie prekomplicirano in se nai poenostavi.
Pobiranje pristojbin za policijske licence je protizakonito in se naj razširi policijski statut, ki velja za Beograd, tudi na prečanske kraje.
Trošarinski register ie za prečanske kraje nepotreben in nesmiseln.
Enotni vinski zakon ie neobhodno potreben, ker so danes v naši državi 4 vinski zakoni v veljavi.
Nalaganje občinskih in drugih avtonomnih doklad in taks ie preseglo naivišio mero, ki se mora znižati.
Po gostilničarjih vplačane razne globe naj se stekajo v poseben fond gostilničarske Šole.
Resolucija tudi zahteva, da se v svrho pobijanja protizakonite konkurence: 1. uredi odpiralni in zapiralni Čas trgovin. 2. ne izdajo več dovoljenja za točenje alkoholnih pijač za obrate iz člena 82 pravilnika o gostilnah. 3. obstoj"eči obrati po čl. 82. reducirajo glede na potrebo prebivalstva^ 4. uvede strožje nadzorstvo nad obrati iz člena 82.. 5. v primeru ugotovil enih prestopkov v obratih Iz čl. 82 uvede strogo postopanje po čl. 88.. 88 a. 89. 90. 91. 92 in 94 pravilnika o gostilnah. 6. odpravijo vse zasebne in uradniške menze. 7. zaključeni društveni lokali, ako se točijo v njih alkoholne pijače, obremenijo z istimi državnimi in avtonomnimi davki in taksami, kakor ostali gostilniški obrati. Oseba. ki obrat vodi. mora biti v posesti osebne pravice. Ukine nai se vidiranje potnih listov, popravijo ceste, pota in druga prometna sredstva. Služba na železnicah in parnikih nai se reorganizira, da se ne bodo tujci nadlegovali s carinskim pregledom.
Igralne karte nai se žigosajo z žigom, čegar odtis bo trajal, dokler bodo trajale karte. Najboljši bi bil vsekalni žig.
Prošnje za podaljšanje policijske ure naj se rešujejo hitro in ugodno.
Pristojnost reševanja gostilniških vprašanj in podeljevanja oravic nai se prenese iz resora ministrstva financ na ministrstvo za trgovino in Industrijo.
Ker strankarstvo izpodjeda ves državni organizem, se zahteva v Drvi vrsti depolitizacija uprave.
Resolucija odreka jamstvo za veliko investicijsko posojilo, dokler se ne znižaio davčna bremena na odgovarjajočo višino in dokler ne bo zagotovljeno, da se bo posojilo pravilno uporabilo v vseh krajih države no potrebi in finančnem doprinosu dotičnega kraja.
Končno zahteva široko oblastno samoupravo in omogočenje niih zdravega in avtonomnega življenja z revizijo ustave.
Za resolucijo so glasovali vsi navzoči razen  tajnika S. S. g. Raikoviča.
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je predsednik g. Posti zaključil lepo uspeli kongres z govorom, v katerem je povdarjal potrebo solidarnosti gostilničarskega stanu. %
Stanovanja mestne občine ljubljanske
Ker se prošnje za nakazilo stanovanj vsak dan množe in pričakuje vsak prosilec nakazilo stanovanja edino le od meetnp občine, med temi celo taki, ki bi si vsled syojega ekonomskega položaja lahko najeli stanovanje v novih zsrraHbah. sporoča stanovanjski gradbeni urad sledeče:
Stanovanja, ki jih je imela na razpolago mestna občina v že dograjenih zgradbah, so že nakazana in oddana, tako, da nima mestna občina za sedaj  nikakih razpoložljivih
stanovanj več.
Stanovanja, ki se bodo zgradila v Nusa-
kovi vojašnici, na Poljanski cesti, in v zgradbah, ki se Še niso pričele, še niso oddana.
Oddajala pa se bodo pred vsem strankam, ki so ali bodo deložirane brez lastne krivde, ali ki imajo nehigijenicna ali slaba neprimerna stanovanja, ako so tudi slabega gmotnega položaja.
Na stranke pa, ki si vsled svojega ekonomskega položaja lahko najamejo stanova-
nja, v novih zgradbah, se pa slej ko prej ne
bo moglo osirati.
Ker pa iz dosedaj vloženih prošenj, katerih je nad 3000. povečini ni razviden ekonomski položaj prosilcev in ker so nekatere prošnje že tako stare, da so se medtem razmere prosilcev popolnoma spremenile, ali pa so tako površno sestavljene, da ni mogoče presoditi, upravičenost prosilcev za nakazilo stanovanj, se bodo i objavo tega sporočila polotile vse dosedaj vložene prošnje t arhiv in se nanje ne bo več oviralo.
Kdor j/e v resnici potreben m reflektira se na stanovanja, ki se bodo šele zgradila na novo, dobi pri stanovanjsko-gTadbenem uradu na magistratu posebno tiskovino, ka-iera mora točno točko za točko izpolniti, ker se na pomanjkljivo ali nepravilno izpolnjene izkaze ne bo oziralo.
Opozarjamo pa še enkrat naj si vsak po možnosti skuša sam preskrbeti stanovanje, ker mestna občina pri najboljši volji ne bo mogla nakazati vsem stanovanja temveč se bo mogla in morala ozirati samo na one, ki so ▼ resnici najbolj potrebni.
Toliko v pojasnilo, da ne bo pozneje kakih razočaranj.
Občni zbor Zveze obrtnih zadrug za ljubljansko oblast
Včeraj dopoldne se je vršil v posvetovalnici Zbornice TOI letni občni zbor Zveze obrtnih zadrug za ljubliansko oblast. Zvezni predsednik g. Rebek je po otvoritvi zborovanja poročal o poslovanju zveze v preteklem letu ter omenil, da je odložil zvezino načelstvo njen ustanovitelj in častni načelnik g. E. Franchetti, ki je skoro 25 let uspešno deloval v obrtniških organizacijah. Na njegov predlog je občni zbor izrekel zaslužnemu organizatorju slovenskega obrtništva najiskrenejšo zahvalo. Letos je zveza slovesno proslavila svojo 251etnico ter izdala tudi lepo spominsko knjigo, za zboljšanje svojega gmotnega položaja pa prireja sedaj efektno loterijo.
Naše obrtništvo se nahaja še vedno v težki gospodarski krizi. Da bi osredotočilo svoje sile v boju za eksi3ten<o, se je lani ustanovil obrtniški svet, v katerem so zastopane vse obrtniške organizacije v Sloveniji. Razvoj obrti ovirajo največ prevelika davčna bremena. Predvsem ga teži davek na poslovni promet, pa tudi novi davčni zakon ne bo prinesel olajšanja. Volitve v Zbornico TOI so pokazale, da poklicani činitelji nočejo priznati važnosti obrtniških organizacij za splošno narodno gospodarstvo, zbornica se nahaja danes pod vplivom političnih razmer in njena večina ne upošteva upravičenih zahtev delegacije Vrhovnega obrtniškega sveta. Da bo obrtništvo doseglo izpolnitev svoji zahtev, je nujno potrebno, da še bolj izpopolni svoje organizacije in da se v njih čim tesneje združijo vsi obrtniki. Pospeševati je treba obrtno šolstvo, prirejati obrtniške razstave, predvsem pa je potrebna ustanovitev podružnice Drž. obrtne banke v Ljubljani.
V imenu zbornice TOI je pozdravil zbor dr. Pretnar, v imenu Zveze industrijcev pa g. Gorjup. G. Ivan Rebek iz Celja je govoril o neznosnih davčnih bremenih in grajal postopanje vlade napram obrtništvu, čegar potrebe in zahteve se povsod zapostavljajo. Zvezni tajnik fj. KaiseF je nato poročal o raznih akcijah, ki jih ie podvzeln zveza za rešitev raznih obrtniških vprašanj. Zveza je mela lani 69.943 Din dohodkov in 65.S43 Din izdatkov. Računski zaključek za lansko leto in prordčun za 1. 19*28 sta bili soglasno odobrena.
Po sprejetju resolucij, ki se tičejo raznih obrtniških vprašanj, so bil izvoljeni v naČelstvo: Josip Rebek, Milko Krapež, Karel Vidmar, Emil More, Iv. Breskvar, Al. Smerkolj, Fr. Iglic, Iv. Breeelj, Iv. Bernik, Iv. MihelČič, Štefan ftpeletič, Jos. Toni, Iv. Gogola (Jesenice). Filip OgriČ (Novomesto), Al. Češark (Ribnica) in Ant. Malgaj (Trbovlje).
Javna telovadba Ljubljanskega Sokola"
Letos poteče 65 let, odkar je bilo usta* novljeno v Ljubljani in pri južnih Slova* nih sploh prvo sokolsko društvo «Ljub* ljanski Sokol». Kot uvod v proslavo svo-jega 651etnega jubileja, jubileja idealnega in večnolepega sokolskega dela, je priredil »Ljubljanski Sokol» včeraj 20 t m. ob 4. popoldne na svojem letnem telovadišču v Tivoliju društveno javno telovadbo, ki je bila po svojem moralnem in gotovo tudi gmotnem uspehu najlepši uvod v jubilejno proslavo. Obisk od strani Sokolov in osta* lega SokoLstvu naklonjenega občinstva je bil jako dober. Med odličnimi gledalci smo opazili general, konzula Češkoslovaške re* publike dr. Resla, zastopnika odsotnega ko= mandanta Dravske divizije kap. I. ki. Ko* privca, župana mesta Ljubljane dr. Puca, najstarejšega Sokola brata Grassclija, sta* rosto JSS brata Gangla, načelnika JSS bra* ta dr. Murnika, načelnico JSS sestro Jugo* vo L dr.
Javna telovadba je izpadla, kljub temu, da se ni mogla vršiti pred njo nobena skušnja, jako dobro. Vodil jo je društveni na* čelnik brat Verhovc ob pomoči bratov prednjakov in sester prednjačio. Najprej je nastopila ženska deca (10 peterostopov) s tremi ljubkimi, dobro izvedenimi prosti* mi vajami. Nato je prikorakal na telova* dišče s četo moške dece (45) njen neumor* ni vaditelj društveni starosta in podstaro-sta JSS brat B. Kajzelj; tudi najmlajši Sokolići so nastopili s tremi prostimi vajami in si mogel citati na njihovih obrazih, ka» ko so bili ponosni na svoje delo. Po moški deci so izvajale članice jako dobro (36) do? kaj težke vaje za skopljanski z>Iet. Nadalj* ne točke sporeda, ki so si sledile v brez* hibnem redu in s sokolsko točnostjo so bile: moški naraščaj (48) — proste vaje. orodna telovadba vseh oddelkov, pri kate» ri je nastopilo gotovo najmanj 150 telova* dečih, ženski naraščaj (20) — vaje s kiji, 3 vzorne vrste Članov, članic m moškega naraščaja na orodju, ženski naraščaj (16) — rajalne vaje, člani in članice (64) — jubi* Iejne proste vaje, moški narašča.t (3 krat po 30) telovadna kompozicija «MarseiUai* se». Preobširno bi bilo analizirati delo vseh teh oddelkov, ugotovimo naj  le, da sta
se odlikovala — kar moremo opazovati skoro pri vseh javnih telovadbah — raz« ven že zgoraj omenjenih oddelkov in čla* nov ter članic, posebno še moški in ženski naraščaj.  Pri  javni  telovadbi   je svirala
Pred dnevi smo poročali, da si je hotela končati življenje 321etna zasebna uradnica Anita šafar, ki je službovala dlje Časa najprej v Zagrebu, potem v Beogradu in se je slednjič zopet vrnila v Zagreb ter dobila službo pri zagreb ški oblasti. Oblastni odbor jo je pa nekega dne reduciral. To je uradnico strašno po trlo ,ker je morala preživljati tud.i svojo staro mater. Izprosila je, da so jo obdržali v shižbi, vendar je vedela, da bo ob prvi priliki zopet reducirana in to ji je popolnoma uničilo živce. Gospodinji je pripovedovala o svoji bridki usodi ter izjavila, da bo žalostno končala, ker tako ne more živeti. Prejokala je cele noči. Svojo pridnost je še podvojila. Hodila je zgodaj v urad in ga zapuščala zadnja. Popoldne je delala prostovoljno večkrat do mraka. Celo ob nedeljah popoldne je bila v pisarni in delala, samo da bi delo ne zastalo in da bi ji ne imeli kaj očitati. Vestna uradnica je pa bila navzlic temu reducirana in je popolnoma obupala. Postala >e molčeča in potrta ter je večkrat izjavila, da se bo usmrtiila. V majhnem koledaTju je prečrtala dneve in pripisala, da jih ne bo preživeta. V borbi s seboj je omagala in pred dnevi je napisala poslovilna pisma vsem znancem in prijateljem. Večino njih je tudi obiskala in rekla, da se vkii z njimi zadnjič. Nabavila si je samokres in nekega jutra si pognala krogk) v glavo. Namesto v sence se je zadela v spodnjo čeljust. Krogla ji je razmesarila usta In obtičala v vratnem vretencu. Odpeljali so jo nezavestno v bolnico, kjer so ji zdravniki nudili prvo pomoč, toda niso si upali samomorilko operirati, ker bi gotovo podlegla. Njeno stanje se je slabšalo in v soboto je padla v agonijo. Obiskovali so jo številni znanci in prijatelji, Anita je pa umirala v nezavesti in včeraj je izdihnila.
Po senzacijonalnih aferah z gozdovi in izseljeniki ter po napetima razpravama proti morilcu Mehmedu Drlje-viču in morilki Stoji Mandać razburja sedaj Mostar nova tako zvana nevesin-ska afera. Afera datira še iz leta 1922 in so v njo zapleteni neki ugledni in bogati seljaki iz Nevesinja. Vasilije Jovi-čić, Krsto Kovač, Vukota Guzinain Dušan Unkovič so sedeli na zatožni klopi in se morali zagovarjati zaradi zlorabe svojih položajev. Ti so namreč okupirali za dobrovoljce določeno zemljo, jo oddali v najem in spravljali najemnino v svoje žepe. Obtoženi pop Jovičić je izjavil, da je leta 1922 šel v Beograd k tedanjemu ministru pravde dr. Markovicu in ta mu je dal nalog, naj napiše vse Nevesinjčane, ki bi prišli v po štev pri razdelitvi zemljišča. Pop je v neki kavarni napisal vse premožnejše svoje pripadnike, ki za zemljo niti prosili niso. Nekaj dni se je še sprehajal po Beogradu, da bi mislili, da je odšel po podatke v Nevesinje in minister je odredil, naj se odda zapisanim seljakom 90 jutrov zemlje v Vojvodini. Pop je nato z ostalimi tremi obtoženci oddal zemljo v najem za 170.000 Din in si denar pridržal. Razprava je bila preložena, ker je treba zaslisati še nekatere priče. Korupcijska afera ima pa najbrž politično ozadje kakor velika korupcijska afera z gozdovi v Gataču.
★
Včeraj se je pripetila v Zagrebu na Horvačanski cesti strašna nesreča, ki je zahtevala življenje 16 letnega dečka. Ta čas je privozil po Horvačanski cesti avtomobil, ki je zavozil v graben pri cesti, ko je hotel zaviti v neko stransko ulico, Ob vrtno ograjo se je stisnil 16-letni Omer Custovič, ker je opazil, da mu vozi avto nasproti. Nesreča je hotela, da se je avto baš na tem kraju prevrnil in stisnil dečka ob plot z vso silo ter mu zdirobil prsmi koš. Nesrečni deček se je zgrudil in obležal na mestu mrtev. Poklicali so takoj rešilno društvo, ki pa ni moglo intervenirati, ker je bil ponesrečenec že mrtev.
Iz Batanjice poročajo, da so tam odkrili veliko železniško tatvino, pri kateri gre za 40 milijonov Din. Policiji so anonimno javili že pred meseci, da neki delavec v železniškem skladišču krade blago in ga odnaša v svoje stanovanje v Zemunu. Policija je skladišče nadzorovala in ugotovila, da ie tat delavec Ivan Stivanić. Policijski agent je rudi zastražil delavčevo hišo. Nekega dne je opazni da Stivaničeva žena čaka ob progi. Ko je privozil tovorni vlak, je Stivanić vrgel iz vagona veliko vrečo, ki jo je hotela žena odnesti domov. Detektiv je pohitel za ženo in jo ustavil. Rekla mu je, da nese travo in se je spustila v beg. Detektiv jo je dohitel preiskal. V vreči je bila res trava," toda v njej je bil zavit strojni ležaj. Kmalu nato je prišel tudi Stivanić. Nesel je v roki velik zavoj. Hotel se je ogniti detektivu, ta ga je pa prestregel in mu vzel zavoj. V njem sta bila dva ležaja. Detektiv je delavca aretiral. Sprva je tat vse tajil, potem je pa izpovedal, da krade že več mesecev strojne ležaje v železniškem skladišču. Tatvino mu je baje omogočil skladiščnik Popović. Ta mu je ukazal,   naj odnese ležaje domov in
godba Dravske divizije pod osebnim vodstvom višjega kapelnika dr. Cerina. Ljub« ljanskemu Sokolu toplo in bratsko česti« tamo k njegovi krasno uspeli prireditvi. — Zdravo!
naj jih proda v Beogradu, ker niso nikjer zapisani in so njegova last. To je delavec tudi storil. Stivanič je izpovedal, da je vedel, da so ležaji dr» žavna last, toda moral je ubogati pred« stojnika. Policija je takoj aretirala in zaslišala Popoviča, ki je tajil krivdo. Popovič je bil že leta 1926. obdolžen tatvine in ni bil kaznovan, čeprav so mu tatvino dokazali ter je ostal v sluz* bi. Neka priča je tudi izpovedala, da je skladiščnik odnašal iz skladišča raz* no blago. Ko so Popoviča peljali v za* por, je hotel izvršiti samomor s sko* kom pod vlak, kar so pa preprečili.
£Seiežnica
KOLEDAR.
Danes; Ponedeljek, 21. maja 1938; katoličani: Srečko; pravoslavni: S. maja 19?5, Jeli na.
Jutri: Torek, 22. maja 15>2S: katol-ičani: Milan; pravoslovni: 0. maja 1928. Božena. DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica: Grand Hotel Boulevar.
Ljudski kino (Ideal): Šeikov sin. (R. Va-lentino.)
Opera: Zaprto.
Drama: 2upan stilmondski. A.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni trg; Ustar, Sv. Petra cesta in Hočevar, Šiška.
Repertoar Narodnega gledališča
▼ Ljubljani.
Ponedeljek, 21. maja; «5tilmondski župan*. Red A.
Torek, 22.: »Herman Celjskih. C.
Sreda, 23.: Zaprto.
Četrtek, 24.: ^Nedeljski oddih». D.
Petek, 25.: «Stilmondski župan*. B.
Sobota, 26.: Ob 15.: «Cyrano de Bergerac».
Dijaška predstava  pri znižanih cenah.
Izven.
Ponedeljek, 21.: Zaprto. Torek, 22.: Zaprto.
Sreda, 23.: «Poljska kri». Opereta. Ljudska predstava  pri   izredno  znižanih cenah. Izven.
Četrtek, 24.: ecManon». Ljudska predstava
pri znižanih cenah. Izven. Petek, 25.: Zaprto.
V ljubljanski drami se pripravljata angleška veseloigra «Fany in njena služin-čad», ki pride koncem tega meseca na oder, začetkom junija pa orDobri vojak Švejk». Prihodnja operna premiera bo Straussova opera «Salone», opereta pa da še cečardaško kneginjo*.
Sport
Olimpijski dan v Ljubljani
Kolesarske dirke. Koturaški Savez SHS ^Ljubljanska Pod« odbora« — sta priredila včeraj povodom Olimpijskega dne velike kolesarske dirke na progi Ljubljana—Vrhnika—Garčarevec in obratno. Dirke so bile razpisane kot II. kolo drž. prv. dirk. in sicer za »prvoraz« redne« dirkače na km 75. in za juniorje na km 50.
Splošni rezultati so bili: ^Prvorazredni* km 75.
1. Šolar Joso motokolesarska Ilirija 2 uri 29 min. 12 sek.;
2. Kosmat in ASK Primorje 2 uri 29 miru 127« sek.;
3. Abulnar ASK Primorje 2 uri 29 min. 12»/5 sek.;
4. Zanoškar Srečko, ASK Primorje 2 uri 29 min. \7?U sek.;
5. Peršin, motokol. Ilirija 2 uri 29 min. 12*/5 sek.
<rJuniorji» krm 50.
1. Cihlar ASK Primorje 1 uro, 39 min. 15 sek.;
2. Redenšek» <rDisk», Domžale, 1 uro 39 min. 16 sek.;
3. Petrovčič, *Zarja», Spodnji Kašelj, 1 uro, 41 min. 19 sek.;
4. Oblak, «Vrhnika», 1 uro, 41 min. 37 sek.;
5. Dovč, «Sava», 1 uro, 41 min. 37Va sek.
Doseženi časi so zelo povoljni, večkratni skupni nastopi obeh ljubljanskih pod* odborov bi omogocMi še boljše športne uspehe, zlasti onim dirkačem, ki nimajo prilike za smotreni trening in nastope v <eizvenkhjbskih» skupinah. Vsled večjih de* fektov so morali nekateri dirkači odstopiti. Prvorazredni dirkači so vozili z Vrhnike do Ljubljane v najhujši plohi — sicer bi bili rezultati te skupine že znatno boljši.
Dirke so se Ziključile brez vsake ne* zgode; na cilju se je zbralo toliko občin* stva, da se je morala rediteljska in varnostna služba — n i stroške vodstva dirke I— znatno pomnožiti. 2al da ljubljansko občinstvo nima smisla za težavni položaj kolesarskega sporta, zlasti sedaj ob času predpriprav za svetovno olimpijado in povzroča nepotrebne stroške, mesto da bi se odzvao z uprav malenkostnimi doprinosi, da bi si vodstva dirk vsaj stroške krila.
— Pokalna tekma Primorje — Hermes je končala neodloč' no v razmerju 2 : 2. Primorja je nastopilo s svojo drugo garni* turo, ki jo je ojačrlo s par igralci I. moštva. Žreb je določil Hermesa za zmagovalca
Pisane zgodbe iz naših krajev
Samomor reducirane uradnice. — Korupcija na račun dobro-voljcev. — Strašna nesreča v Zagrebu. — Velike železniške
tatvine v Slavoniji. —
Stev 116
«SCO
VENS1CT WXROD» Hne 2!'. maja 1923.
Stran 3.
umevne vesti.
Mussolinijeva žena osamljena
Dočim je Mussolini na višku slave in politične moči, živi njegova žena v skromnih razmerah v Milanu in ni deležna moževe slave. — Kako se je Mussolini zaljubil in oženil«
— Lepo je biti Slovenec! Naše bogastvo je nai jezik in naš duh! A kako naj ta dva prideta do razmaha brez naše univerze? Po svojo najvišjo izobrazbo bi morali hoditi v tujfno, kjer bi se mogli seznaniti z znanostjo le po tujem jeziku, po tujem duhu. Mi imamo sedaj lastno univerzo. Treba je le, da jo podpiramo. Pristopajte k društvu za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada! Članarina je urejena takole: rxxiporniki plačajo letno Din 30; redni člani plačajo letno Din 50. oziroma juri-dične osebe Din 100 na leto; dohrotniki so oni, ki plačajo na leto Din 1000 aH enkrat vsaj Din 10.000; pokrovitelji pa plačajo na leto Din 5000 ali enkrat vsaj 50.000. Naslov: Ljubljana, Univerza. Poštni ček. račun št 12.368.
— Odlikovanje. Z redom Sv. Save IV. stopnje je odlikovan inspektor agrarne direkcije v Ljubljani Albin Radikon, z redom Sv. Save V. stopnje pa referent okrožnega agrarnega urada v Mariboru Matko Bmčač in referent okrožnega agrarnega ■rada v Ljubljani Janko Osoinik.
— Iz sodne službe. Za stalna sta potrjena pravni praktikant pri okrožnem sodi-iču v Novem mestu Stanko Pečar in strojnik v kaznilnici v Mariboru Ivan Berčič; ▼pokojen je viš. pisarniški oficijal pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah Jurij Šivic.
— Iz državne službe. V višio skupino so pomaknjeni inženjer gradbene sekcije v Mariboru Jan VVanek, inženjer gradbene sekcije v Vranju Josip Sevčik, veterinar STeskega poglavarstva v Dolnji Lendavi Anton Sok in veterinar sreskega poglavarstva v Kamniku Josip Ravtar.
— Otvoritev brzoiavov in telefonov Bo-donci. Gornja Lendava te Rcgašcvcl Dne 15. maja t. L so o;!e pri poštah Uodonci, Gornja Lendava in Rogaševci (vse v Piek-murju) otvorjene br ^.'avne poštsir in iele-fonske centrale
— Osebne vesti s pošte. Premeščeni so od pošte Ljubljana I. k pošti Bled H. Olga Mozer, od pošte Brežice k pošti Cerklje ob Krki Josipina Vidmar, od poštne direkcije v Splitu k 23. terenski sekciji v Dubrovniku Josip Čeme; za telefonistko pri pošti v Splitu je imenovana arhivska uradnica Marija Krulc.
— Narodna banka za žrtve potresa. Narodna banka je izročJa Rdečemu križu 25 tisoč dinarjev za žrtve potresa na Bolgarskem, 25.000 Din pa za žrtve potresa v Grči]:.
— Kongres agronomov. Udruženje iuso-slovenskih agronomov bo imelo 24. in 25. t. m. redni letni kongres v Skoplju. Po kongresu si udeleženci ogledajo razne kraje Južne Srbije.
— Splošno nezadovoljstvo z g. Radosav-Ijevičem. Med rezervnimi častniki je zavladalo splošno ogorčenje nad predsednikom središnje uprave g. Radosavljevičem. V beograjski »Reći« je izšel že drugi članek, fr katerem udeleženec bojev na Kaj-makčalanu ostro obsoja delovanje središnje uprave, zlasti njenega predsednika. Pisec članka pravi, da je središnja uprava zakrivila največje zlo z vmešavanjem v politiko in da so rezervni častniki že siti njenega teatralnega delovanja. Imeti hočejo dobro organizacijo ali pa sploh nobene. G. Radosavljevič bo morda tudi na letosnem občnem zboru prodrl s svojimi metodami, toda če se mu to posreči, naj ve, da bo tret-jtea rezervnih častnikov izstopila iz udruženja.
— Skupina SPD, Osrednji odbor STO, sklicuje redno skupščino SPD na nedeljo dne 10. junija 1928 ob 10.15 dopoldne v hotelu Union v Ljubljani. Dnevni red: 1.) Otvoritev po predsedniku SPD. 2.) Legitimacije delegatov In ugotovitev pooblastil. 3.) Poročila delegatov o delovanju in imovinskem stanju Osrednjega društva in podružnic v preteklem letu ter njih presoja v smislu § 38 a) pravil. 4.) Določitev idejnih smernic, ki se dajo celokupnemu društvu za posredno in uspešno delovanje. 5.) Določitev višine članfri-ne in prispevkov za upravo, ki naj jih podružnice plačujejo OsTedmjemu odboru. 6.) Volitev 5 poverjenikov m 3 nadomestnih poverjenikov podružnic, ki se pošljejo za leto 1928. v Širši osrednji odbor (volijo delegati podružnic). 7. Volitev nadzornika po § 41 pravil (volijo delegati podružnic). 8.) Slučajnosti (informativne opozoritve).
— Zupanova jama pri Grosupljem. 13. t. m. se je vršila velika veselica na Taboru v obiižju Zupanove jame. Ogledali smo si krasoto te jame, v kateri se bliščijo razni stalagniti in stalaktiti. Proti večeru smo se prav zadovoljni vrnili z mislijo v srcu, da čim prej zopet posetkno jamo. Društvu pa Žehmo obilo uspeha k nadaljni uredHvi.
— Krasoto Županove lame pri Grosupljem si vsakdo ;ahko £i>da na bfnsos'tni ponedeljek. Vabljeni vsi. 417-n
— Samomor generala Vido j ković a. V soboto zjutraj se je ustrelil v ZaleČarju brigadni general Djoka Vidojković. Na njegovi mizi so našli pismo, v katerem pravi, da ne more več prenašati teže življenja. V pismu prosi, naj obveste o tragični smrti njegove sorodnike.
— Aljažev dom v Vratih, se otvori na hinkoštno soboto. Planini!, kdor hoče slišati bobnenje plazov in Jih videti, na: «^e poda za binkostne praznike v najlepši kotiček naše Gorenjske, v dolino Vrat. Tam, kjer šumi mogočni slap »Peričnik«, kjer *e šele sedaj začenja pomlad, bo našel vsakdo razvedrilo, lepo pomladansko solnčece bo po dolgem deževnem vremenu delo dobro vsakomur in zo^ti *e bodo vasema planinska srca.
_ Vreme. Turisti in izletniki so že vajeni, da Jih ob nedeijah napere dež. Tudi včeraj jim je deževno vreme pokvarilo veselje. Zgodaj zjutraj je kazalo, da bo vreme lepo, toda že dopoldne je začelo deževati in z manjšimi presledki je bilo ves dan deževno. Nasprotno je pa danes zjutraj ka«4o, da bomo imeli deževen dan, toda
dopoldne so se oblaki večinoma razpršili in posijalo je sotace. Barometer stoji še vedno nizko tako, da stanovitnega, lepega vremena ni pričakovati. Danes zjutraj je kazal 758 mm, temperatura je znašala 13°. Včeraj je deževalo samo v Ljubljani, Beogradu, Sarajevu, Skoplju, Splitu in Dubrovniku so imeli lepo, v Mariboru in Zagrebu pa deloma oblačno. Najvišjo temperaturo so imeli včeraj v Skoplju in Beogradu in sicer 27°. V Zagrebu in Splitu je bilo 23, v Dubrovniku 22, v Sarajevu 21. v Mariboru 20, v Ljubljani 19.2. Temperatura je torej povsod znatno poskočila.
— Prostovoljno gasilno društvo v Dol. Logatcu slavi let >s dne 3. 1 unija svojo i>0-letnico obstoja tfitamj z Ma;;o<iovitvijo nove motorne brizgatoie. Vsa okoliška društva se naprošajo da ta dan upoštevajo, ter' se te proslave polnoštevilno udeleže. Pri prireditvi svira polnoštevibia godba na pihala iz Dol. Logatca. Za dobro zabavo in drugo bo v polnem preskrbljeno. Na pomoč. — Odobor. 461-n
— Vsa prebava bo boljša, če boste dali po vsaki Jedi žličko praška »Magne« v po! kozarca vode. Ta mala opreznost bo odstranila vse nepravilnosti prebave. Prašek »Magne« odstranjuje bolečine, ureiuig prebavo, ker uničuje odvisno kislini, ki le vedno vzrok bolečin. Ce boste vzeli prašek »Magna<, ne boste več občutili gorečice. Prašek »Magna« priporočajo zdravniki in se ga poslužujejo v bolnicah. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah, 1 omot s točnim navodilom 4 Din. Kjer ga nimajo, naročite ga po pošti: Laboratorij Alga, Sušak. Za 2 omota »Magne« priložite pismu 10 Din.
374-n
— Nesreča nikoli ne počiva. V ljubljansko bolnico so danes in včeraj pripeljali več težko poškodovanih in ranjenih oseb. Tako je moral v bolnico posestnikov sin France Švigeli iz Martinjaka, občina Cerknica. Fant je doma na paši podil konia domov. Konj se je nenadoma vzpel in ga s kopitom brcnil v obraz. Poškodoval mu ie vso čeljust. — Delavcu Franu Ciuhi iz Gaberja, občina Dobrava, je med delom padlo drevo na desno nogo in mu Jo precej težko poškodovalo. — 14letnega posestnikovega sina iz Srednje Dobrave le v nedeljo povozil neki voznik in ga občutno poškodoval po vsem životu, v Podsmreki pa je neki kolesar povozil 71ernn Pavlo Volčič z Dobrave
MLADINI PREPOVEDANO! Veliki <rUfa» film
Grand Hotel Boulevard
Prvovrstni  igralci MADY CHRISTIANS, ERNA MORENA, \VERNER FUETTERER Predstave ob 4.t pol 8. in 9. uri.
TEL. 2124.   ELITNI KINO MATICA.
Iz Ljubljane
—lj Češkoslovaški cariniki v Ljubljani.
Včeraj ob 13.53 so prispeli za zagrebškim potniškim vlakom češkoslovaški cariniki v Ljubljano. Ljubljanski cariniki In občinstvo, ki je bilo o njihovem prihodu obveščeno, so priredili milim gostom prisrčen sprejem. Na kolodvoru so bili zbrani tudi predstavniki oblasti. Ko se Je vlak ustavil In so gostje izstopili, jim je množica priredila viharne ovacije. Goste je pozdravil v imenu ljubljanskih carinikov predsednik ljubljanskega pododbora g. Polak. v imenu mesta direktor g. dr. Zamik, železniški načelnik Vargazon in konzul dr. Resi. Godba je zaigrala češkoslovaško himno »Kde domov muj<, nato se Je pa v imenu društva češkoslovaških carinikov zahvalil g. Jaro-sav Bramclovsky. Po oficijelnem sprejemu Je zaigrala godba našo himno, nato se je pa začel pomikati slavnostni sprevod z že-lezničarsko godbo na čelu v mesto. Gostje so se nastanili v hotelu »Slon«. Popoldne so si ogledali mesto in njega zanimivosti, zvečer pa je bil v Zvezdi slavnosten banket. Na banketu je goste v imenu naših carinikov pozdravil g. Polak, v imenu velikega župana vladni svetnik s:. Mencinger, v imenu oblastnega odbora dr. AdlešiČ, v imenu mestne občine dr. Zamik, v imenu trgovske zbornice dr. Pless. v imenu Češkoslovaške - iugoslovenske lise g. Juvan hi v imenu Češke obec g. Čermak. Govorila sta tudi češkoslovaški generalni konzul v Beogradu g. Pospišil in ljubiianski konzul g. dr. Resi. Izrečenih ie bilo še mnogo napitnic in zdravic, nato se je pa razvila animirana zabava, pri kateri sta sodelova'a železničarska godba in Kozinov kvartet, ki je žel za svoja izvajanja splošno priznanje. Danes dopoldne so si gostje ogledali zbornico TOI. V imenu predsedstva, odnosno odsotnega predsednika jih je toplo pozdravil tajnik dr. Pless. Gostje so si ogledali palačo in se divili umetnosti našega mojstra Plečnika, ki ga tudi Čehi dobro poznajo. H zbonrfce so odšli v vinarno Bo-laffio in sinovi v Šiško, kjer jih ie pozdravil solastnik tvrdke g. Bolafflo. Tvrdka jhn je priredila zakusko. Ob 11.45 so se gostje odpeljali na Gorenjsko.
—lj Počitniška kolonHa ob morju. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos poslala mestna občina ljubljanska gotovo število siromašnih ljubljanskih otrgk k morju. Oni starši ali varuhi, ki želijo poslati svoje otroke k morju, se pozivajo, da vfožijfo tozadevne nekolkovane prošnje pri socijalno političnem uradu mestnega magistrata, soba 42/11., — osebno. V profnji naj navedejo premoženjske m rodbinske razmere, rojstne in domovinske podatke otroka in znesek, katerega so pripravljeni prispevati. Celotni znesek za 4tedensko letovanje z vožnjo vred znašajo 600 Din. Naisiromaš-nejši, ki ne morejo prispevati k gornjemu
znesku prav nič, morejo vložiti prošnjo z izrecno pripombo, da prosijo za brezplačno letovanje Prošnje za brezOačno ali znižano oskrbo morajo biti opremljene z izjavo okrajnega načelnika in župnega urada dotičnega okraja, kjer otrok stanuie. Prošnje se bodo sprejemale do vštetega 31. maja t. 1. pri gori navedenemu uradu. V po-štev pridejo samo oni otroci, ki so pristojni v Ljubljano.
—lj Za ponesrečene Bolgare so darovali pri mestni blagajni ljubljanski nadalje še: Uslužbenci poštne hranilnice, podružnica v Ljubljani, Din 600. Rektor univerze Nach-tigal 200 Din. Klub esperantistov v Ljubljani 100 Din. Bratuž Ivan 100 Din. Bačnar Filip 100 Din. Demšar Hieronim 100 Din. Ciuha & Jesih 100 Din. Učenke IV. razreda dekliške drž. osnov, šole na liceiu 100 Din.
—H Predavanje gospe Corbett • 4shby in ge. Malaterre - SalHer. o katerih govorimo obširneje na drugem mestu, bo v sredo dne 23. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani univerze — Ženski Pokret.
—lj Ljudski kino ZKD (Ideal) sporoča cenjenemu občinstvu, da se na splošno željo publike predvaja še danes nepreklicno zadnjikrat bajno lepi monumentalni vele-film »Šejkov sin« z nepozabnim Rudolfom Valentinom In Vilmo Banky v glavnih vlogah pri obeh današnjih predstavah ob pol 17. In 21. uri To le zadnja prilika, da si vsakdo ogleda ta bajni oriientalni velefilm. Vse dosedanje predstave so bile razprodane, zato naj si vsakdo čimprej omisli potrebne vstopnice. — Jutri nov izvrsten spored in sicer popoldne mladinska In otroška predstava ob pol 5. url z izvrstnim filmom.: »Dete milijonarja in sirota«, zvečer ob 9. velefilm »Benečanska kurtizana«.
—I j »Dan bonbončkov«, ki ga je priredila CM podružnica v Litiji, se je prav dobro obnesel. Čisti dobiček znaša Din 1156.30. Da je prireditev tako dobro izpadla, imajo največ zasluge dijakinje - Sokoliće, ki so cel dan marljivo zbirale prispevke Iskrena hvala vrlim nabiralkam in vsem darovalcem! Želimo, da bi tudi druge CM. podružnice priredile enako prireditev v korist CM. družbe. 418n
—H Narodni ženski savez, ki je tudi član Internacionalne alianse za žensko volilno pravico, vabi č'nnice vseh ženskih dništev, ki so v savezu, da pridejo k predavanju g. Corbett-Ashby in g. Malaterre-Sellier. Predavanje bo « ^redo ob osmih zvečer v veliki dv**>rani unVerz?.
—lj Zahvala. Dijaki in dijakinie letnika drž. trgovske akademije v Ljubljani se tem potom iskreno zahvaljujejo vsem dobrotnikom, ki so jim s svojimi plemenitimi darovi omogočili izlet v Francijo, ki se je vršil v dobi od 10. do 25. aprila. Dijaštvo se je vrnilo obogaćeno na znanju, polno najlepših vtisov in z gorečo željo, da z vztrajnim delom pripomore svoie domovini do blagostanja, podobnega onemu, ki se je razgrinjalo *red njim tekom tega krasnega potovanja. — Izletni odbor.
—lj V drami se je našel aluminijast nastavek za gledališki daljnogled. Kdor ga je izgubil, ga dobi v pisarni uprave.
—lj Krasna birmanska darila najceneje kupite pr! FR. P. ZAJEC, trgovina ur in zlatnine   Ljubljana   Stari trg 9 56T
Gtrcnadorstvo
Naš uvoz v februarju
Generalna direkcija carin objavlja podatke o našem uvozu, v februarju. v februarju smo uvozili 95.593 ton raznega blaga v vrednosti 621.659 706 papirnatih ali 56 milijonov 771.649 zlatih Din. V primeri z uvozom v februarju lanskega leta je nas uvoz lelos napredoval po teži za 19.586 ton ali za 20.67%, po vrednosti pa za 100.492.888 Din ali za 19.28%. Tako se ie tudi v februarju nadaljevala tendenca povečanja uvoza sporedno z vedno večjim nazadovanjem izvoza, kar pomeni, da se je že itak obupno stanje naše trgovinske bilance Se bolj poslabšalo. Neposredna in neizogibna posledica tega je povečanje deficita v naši zunanji trgovini, ki ie v januarju znaSal 161 milijonov 627.724 Din. V februarju smo izvozili za 438.962.558 Din blacra tako. da smo zaključili februar v zunanji trgovini s pasivo, ki je za 182,697.148 Din večja od aktive. Deficit naše trgovinske bilance znaša že prva dva meseca tekočega leta 344,324.872 Din.
Po vrednosti zavzema v našem uvozu v februarju prvo mesto bombaževina, ki smo jo uvozili za 179,161.572 Din. Največ smo uvozili bombaževinastih tkanin in scer za 94,383.619 Dn, prediva pa za 58,563.838 Din. Na drugem mestu je železo in železnina z 61,655.522, na trenem volna s 57,887.918 Din itd. V rubriki >razni predmeti« so največje postavke strojev, prevoznih sredstev in električnih potrebščin, rvih smo uvozili za 29, drugih za 13, tretjih pa za nad 11 milijonov Din. V prvih dveh mesecih tekočega leta smo uvozili 167.958 ton raznega blaga v vrednosti 1. 213,586.680 papirnatih ali 95,449.870 zlatih Din. V primeri z lanskim letom se je naš uvoz letos povečal po teži za 28.523 ton (20.4696), po vrednosti pa za 146,077.259 Din (13.68%).
—g Dobave. Direkcija državnega rudni« ka v Brezi sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 2000 kg okroglega železa. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 140 m8 jamskega lesa, — Pred* metni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt In indu* strijo v Li bljani interesentom na vpogled.
—g Prodaje. Dne 29. in 30. t. m. ae bo vršila pri upravi dravske artiljerijske radio« niče v Ljubljani (Kobaridska cesta 45) ofer* alna licitacija glede prodaje starih traktor« jev. dne 31. t. m. glede prodaja starih to* vernih avtomobilov; dne 1. junija p« glede prodaje raznih avtomobilnih delov in od* padkov od telesa in jekla, — Predmetni oglasi z natančnejšimi noaatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Ali st* «e ž*» nar#»rfli
Svet ve mnogo o sedanjem italijanskem ministrskem predsedniku in tisk prinaša dan za dnem obširne članke o njegovem ždvOjenju, »toda Mussolinije-va žena, ki živi osamljeno, ve zelo malo o svojem tnožu. Odkar je postal Mussolini italijanski diktator, se za svojo ženo sploh ne zmeni. Kralji in kraljioe, diplomati, letafci, novinarji, politiki in bogati zasebniki prihajajo iz vseh delov sveta, da pozdravijo italijanskega diktatorja, njegova žena pa vseh pet let ni prispela v Rim iz Milana, kjer živa s svoto deco ločeno od sveta.
Mussolini in njegova žena sta živela v mladosti v zelo skromnih razmerah. Ona je bila rojema kot hči kmetskih staršev v vasi Predappio blizu Forle v severovzhodni Italiji. Njen oče je bil zaposlen na posesivni bogatega kmeta Zolija. Umrl je v najlepši moški dobi in zapustil ženo Ano, ki je morala preživljati sebe in deco s težkim delom. Njena hči Rachel je morala prijeti za delo že kot 61etno dekletce. Pomagala je materi krmiti živino in dve leti je hodila v šolo. Vstajala je zgodaj in delo, ki ga je upravljala, je daleč presegalo njene moči. Toda Mussolinrjeva žena se rada spominja mladosti, dasi je morala s trdim delom pomagati materi služiti vsakdanji kruh. Nekaj mesecev je služila kot dekla pri rodbini Rimini, večinoma je pa delala na polju. Sosedje se je spominjajo kot marljive, ljubke in prijazne deklice, o kateri ni nihče mislil, da postane žena tako slavnega moža. Njen drug v rojstni vasi je bil Be-■nitto MussoKni, sin vaškega učitejja, ki je bil obenem kovač. Bil je sedem let starejši in za siromašno sosedovo hčerko se ni dosti zmenil. Šele čez več let, ko sta se znova srečala, se je je I zanimati za njo.
Leta 1905. je odprl Mussolini je v oče vaško krčmo in prenočišče ob cesti med Predappio in Forli. Krčma se je imenovala V Agnello. To je bik običajna vaška krčma, kjer so točili vino in prodajali makarone voznikom in delavcem. V krčmi so bite tudi sobe za tujce, ki jih je bilo treba pospravljati, in posoda, ki so jo morale umivati ženske roke. I-n tako je vdova kmeta Agosti-
Sovjetska inkvizicija
Kakor smo že poročali, se je pričel v soboto v Moskvi senzacijonalen proces proti ruskim in nemškim inženjer-jem. Sovjetski tisk je že pred procesom priobčeval obširne članke, s katerimi je delal razpoloženje za najstrožjo kazen obtožencev. Češ, da gre za tipični primer razredne borbe. Tisk je pretiraval krivdo obtožencev in jih dol-žil bolj, nego sama obtožnica. Proces se je vršil v veli'ki dvorani palače pro-fesijonalnih zvez. nekdanjega sedeža carskega plemstva. Obtožence stražijo agenti državne politične uprave. V di-Piomatični loži sede zastopniki vseh držav na čelu s poslanikoma Heebertto-m in Brockdorffom Rantzauom. Takoj začetkom obravnave je prišlo do konflikta med zagovorniki in državnim pravd-nikom glede izpričevala odsotnih obtožencev. Državni pravdnik je namreč izjavil, da nekateri obtoženci simuliraio bolezen, da bi jih sodišče ne moglo osebno zaslišali.
Po prečitanju seznama prič, ki jih je nad 100, je nastal spor glede neka-trih prič. Na predlog državnega pravd-nlka Krilenka je namreč sodišče odklonilo one priče, ki so jih predlagali zagovorniki. Zagovornikom je sodišče dovoliio samo dve predlagani priči, ki sta pa več ali man'j brezpomembni. Pač bo pa zaslišanih 50 prič, ki so bile vnaprej preparirane tako, da bodo izpovedale proti obtožencem. Državni pravdnik je izjavil, da nemške priče ne morejo ničesar važnega izpovedati, pa tudi ruške priče, ki so se same javite, no njčgovem mnenju ničesar ne vedo. Priče, ki so jih predlagali zagovorniki, spadajo po njegovem mnenju na zatožno klop. Krrtenko tudi ne dovoli, da bi sodišče upoštevalo izjave strokovnjakov o obtožencih. Zdravniki so bili mnenja, da je treba glavnega obtoženca Baskima preiskati, ker baje ni normalen. Toda državni pravdnik je tudi to zahtevo energično odklonil. To je najboljši dokaz, kako mak) objektivnosti je v sovjetskem sodstvu.
Komunistični tisk naglasa, da stojijo obtoženci pred sodiščem protetarske diktature, ki zatre vsako izpodkopava-nje sovjetskeiga režima. Ta proces je tipičen primer razredne borbe. Kapitalizem je skušal zadeti socijalizem na gospodarskem polju, kjer je najbolj ob-čutltffv. Sovjetske oblasti so pripravile proces proti nemškim in ruskim inže-njeriem kot nekako gledališko predstavo za mase. Izdale so 1500 vsiopmic in rezervirale 100 mest za ruske in inozemske novinarje.   Obravnava se bo
nija kot gospodinja poklicala svojo hčerko, da bi pomagala pri gospodinjstvu. Ana Agustini je namreč prispevala svoje prihranke za ustanovitev krčme. Tako so bila pripravljena tla za povratek sina, ki je bil zaradi političnega delovanja izgnan na pet let v Švico. Kramarjev sin je bil star takrat 24, Rachel pa 17 let. Po povratku v domovino je živel nekaj mesecev s svojim očetom v krčmi, ki bi se morala imenovati pravzaprav »Pri levuc, me pa »Pri jagnjehi«.
Mussolini se je vrnil kot ekscentrl-Čen, fanatičen in ciničen mladenič, zagrizen socijalist. V očetovi krčmi so se vršila vsak večer tajna zborovanja delavcev, katerim je Mussolini razlagal socijalistične ideje in jih pozival, naj bodo pripravljeni na svetovno socijalno revolucijo. Rachel, ki je stregla gostom, je rada poslušala mladega MussohJirja. kako vneto oznanja socijalizem. Mnogi znanci so jo svarili, naj se fanatičnega mladeniča izogibl'ie in sam oče ji je prepovedal občevati z njim. Toda vsaka pametna beseda je bila zaman, kajti dekle se je kmalu zagledalo in zaljubilo v mladega apostola socijalizma. Cez nekaj mesecev sta se poročila. Drugo leto je odpotoval Benitto v Avstrijo, od koder so ga kmalu izgnali in vrrniil se je k svoji ženi. Leta 1912 se je preselil z ženo in hčerko Eddo v Milan, kjer je začel izdajati socijalistični list »Avan-tia.
V Milanu so Mussolinija dvakrat aretira.fi in zaprli. Leta 1922. je postal diktator Italije in organizirati zgodovinski pohod na Rim. Ostal je kot diktator v Rimu, njegova žena pa še vedno stanuje v skromnem stanovanju v Milanu, kjer z delom preživlja sebe in svoje otroke. Če bi bila častiželjna, bi ji bita vsa vrata odprta, toda v svoji skromnosti je ostala raje v Milanu in noče deliti z možem slave. Mussolmijev oče ji je dejal pred leti, ko mu je bila predstavljena kot nevesta: Izbijte si tega fanta iz glave! Bolje bi bilo za vas, da skočite pod vlak. Omočiti se z mojim sinom pomeni izgubiti srečo in mir.« Kljub temu svarilu se je Rachel z MussoKnijem poročila.
oddajala po radiju tako, da bo lahk6 vsa Rusija poslušala obtožbo in zagovor obtožencev. Tudi filmski operaterji imajo dostop v sodno dvorano in v moskovskih kinematografih bodo vsak dan predvajali filme, v katerih bo občinstvo videlo, kaj se godi med razpravo. Najvažnejše dele razprave bodo oddajali po radiju tudi v inozemstvo.
Mož z nojevim želodcem
Tako bi lahko označili 401etnega delavca Johna Rins\vortha iz grofije Lan-casmre na Angleškem, ki je te dni po dolgotrajni ta mu and bolezni umri. Kaj je bil pravi vzrok bolezni, zdravniki niso mogli dognati. Zelo so bili pa začudeni, ko so truplo obducirali. Zanimalo jih je namreč, kakšen je bil vzrok moževe smrti. V želodcu pokojnega Rins-Vvortha so našli 243 gumbov, 483 malih kamnov, 209 žebljev, poleg tega pa kose paipirja, stanijola, jekla in raznih drugih predmetov. Skratka: nekak mali želodčni muzej. Zanimivo i>n naravnost zagonetno pa je, da pokojni ni nikoli ."ožil o bolečinah v želodcu.
Iz GeHa
—c Smrtna kosa. V javni bolnici v Celju je umrl g. Ivan N o v a č a n, brat pisatelja g. dr. Antona Novačant Iz Zadobrove pri Skofji vasi, star 45 lat. Blag mu spomin!
—c Nevihta z grmenjem in močnim nalivom je bila v soboto med 3. in 4. uro nad Celjem, Vedno deževje ovira rast na polju in povzroča škodo tudi sadnemu drevju. Sadna letina letos ne kaže dobro v celjskem okolišu.
—c Produkcije gojencev Glasbene Matice v Celju so se vršile v četrtek, petek in soboto v mali dvorani Narodnega doma. Zadnja produkcija skupine D na se vrši danes v ponedeljek zvečer v istih prostorih Pri prosti vstopnini.
—c Telefonski in brzojavni promet se
bo pri pošti v Celju ob nedeljah in praznikih vršil neokrnjeno, kakor dosedaj. Znano je, da je pred kratkim izšla odredba ministrstva pošte in brzojava, vsled katere bi se poleg drugih manjših krajev vršila tudi v Celju ob nedeljah in praznikih telefonska in brzojavna služba samo od 9. do 11. ure dopoldne.
—c Neprijeten in redek *ost se je pojavil v petek popoldne na Jožefovem hribu. Neka gdčna. je pri Stihovi hiši ubila skoro pol metra dolgega gada, na katerega je nevede stopila. Ugriznil je ni, ker se je ravno masti! z žabo. Gadje so na Jožefovem hribu redki in doslej o njih še ni bilo slišati.
Makulaturni papir
kg * Din 4'-»rodais uorava ..Slov. Naroda*'
Sfran i.
SL'O VENSKI   M A R O D» dne 21. maja 1928.
Ste*   1 16
R?:;:en tiugbes:
ešnjev cvet
IV.
Vsa r^s^nečena je pa opaztii, aa je smatral ženski del faranov njeno poroko z zalim župnikom za osebni napad na lastne pravice.
Kmalu so postale vrsre pobožnih vernic v cerkvi redke. Nekaj časa so hodili v cerkev samo moški, potem so se pa ženske polagoma vrača e v klopi In naposled so obnovile navado prinašati svoje križe in težave dušnemu pastirju
To so bile rane, ki jih loben \tk in noben kirurgov nož ni mose1 zaceliti, toda mlada žena jih ni mogla smatrati za nič drugega, nego za pr?tvezo, pod katero so ženske plakale na prsih nje-rega moža in se stiskale k njegovim blagoslovljenim rokam.
Morda jih je dolžila po krivem, morc*a pa tudi ne. Naj bo že kakorkoli, njeni živci so bili skrajno razdraženi Naposled ie vsa obupana zakričala:
— Do grla sem že sita vseh teh poklicev. Poskusim s trgovino. Obrnila je dr. Yostu hrbet in vzorni dušni pastir je imel zopet vso privlačnost neoženjene-ga duhovnika. Zopet je lahko tolažil nesrečne žene in lajšal njihovo gorje.
V.
Naslednji mož Cešnjevega cveta je bil trgovec: zal mlajši član trgovske tvrdke VVanafield et Co, v čigar trgovini je dolgo kupovala račune za svojega očeta, da je sprva protestiral, potem pa plačeval in plačeval.
Ko je pa prišla nekega dne v njegovo pisarno, ga je našla tako zaposlenega s strojepiskami, odjemalkami, mane-kinkami in drugimi dražestnimi bitji, da se ie komaj prerinila do njega.
Njegovo srce je bilo tako zaposleno s preskrbo neštetih žensk z okraski vseh vrst, s parfumi, trakovi, nogavicami, rdečilom in njihovimi čari, da je zvečer komaj odložil žlico in že ie Iiitel v kak moški klub. da se vsaj čez noč otrese ženske atmosfere.
VI.
Naslednji poizkus Cešnjevega cveta je bil lastnik trgovine s čevlji. Kadar je pa šla mimo njegove trgovine in pogledala skozi okno, ga je vedno zasačila, kako kleči pred kako žensko in se trudi, da bi spravil nogo št. 40 v čevelj št. 37. In tega ni mogla mirno prenašati.
VIL
Izdelovalec svinčenih potrebščin, s katerim se je potem poročila, se je sukal neprestano v tujih stanovanjih do najintimnejših kotičkih. Zato ga je kmalu vrgla čez krov.
Njegov naslednik v njenem ponoše-nem srcu je bil ledar. toda ta je rad odpiral kuhinjska vrata in božal kuharice. Doma sploh ni imel obstanka. Vedno je tarnal, da ima dela čez glavo in da mora od jutra do večera raznašati led In dasi je imel toliko opraviti z ledom, se mu srce ni hotelo ohladiti — seveda samo za druge. Za ženo se je takoj po poroki ohladilo.
VIII.
Tako je spoznala, da v mestu ne more najti moža, ki bi ne posvečal večine svojega časa in pozornosti ženskam. Zato je sklenila omožiti se s kakim pohlevnim starim farmarjem, ki živi na samem.
Ezra Hepple je bil ta srečni mož — toda samo nekaj časa. In bil je tako zadovoljen s svojo ženo, da ni hotel imeti niti kuharice, ki bi kuhala za služinčad.
Vstajal je zjutraj ob štirih in bahal se je, da ni zaspane. Budil je ženo, da bi se mogel tudi s tem pobahati. S tem. da
je hodil spat s kurami, pa njegov ponos ni prav nič trpel Končno je njeno ljubosumno srce našlo kar je iskalo. Toda želja neha biti želja, čim se izpoln.. Izpolnjena želja je kakor torta na mizi. ki ne samo da se lahko pokvari, marveč pokvari človeku tudi apetit, če ni sveža in dobra.
Zadnji v vrsti zakonskih mož Cešnjevega cveta ni nikoli pase] oči na drugi ženski. Toda s tem se ie tudi njeno zanimanje zanj ohladilo. Živela je brez napetosti in razburljivih prizorov. Bil je neizkušen, ncoden in v ženski družbi kakor riba na suhem.
Nobena ženska ga ni pogledala, ker ni bilo na njem nič privlačnega. Za moža, ki ga nobena ženska ne mara, se pa žena ne moTe zanimati, ker ie tudi ona ženska.
Uboga žena ni imela rivalinj, ki bi se jih bala. Imela je samo moža, ki ni delal nevarnih primerjav med svojo ženo in drugimi ženskami. In sirota se je začela dolgočasiti. Njena lepota je pešala. Bila je kakor roža, ki je vrtnar ne zaliva. Njeni dtvni polti se je vedno bolj poznal vpliv hrane in težkega dela na farmi.
Vzdihovala je: Zdi se, da ni mnogo ležeče na tem, s kom se ženska poroči. Vsak moški ima svoje napake, ki ga v očeh žene diskvalificirajo.
Ta čas je spravila s svojo čudovito močjo stroj vsemirja v tako zmešnjavo, da je bil ves svet pol ure v garaži. In vsi angeli so bili izmučeni.
Saj tudi angelom ni lahko držati vse v redu, zlasti če krene svet rakovo pot. Govorilo se je o stavki v nebesih in nebeška družba je bila zelo razburjena. Starejši angeli so se živahno pomenkovali o zadnji veliki revoluciji, ko ie moral Lucifer s svojimi puntarji v pekel.
Toda kako izpremeniti ta strašni položaj? Gospod ni hotel preklicati velikodušnega darila, ki ga je dal enemu naj-krasnejših bitij. Toda nebo je nehalo biti nebo za vse svoje zaslužne prebivalce. A ona, ki so ji dali ime Češnjev cvet, ni bila več lepa. Tudi nebo je to opazilo.
Na višku te grozne kozmične krize je stala sirota v kuhinji in razmišljala o minljivosti tega sveta. Kar je zagledala v ogledalu na okroglem dnu velike ponve svoj obraz. Pravega zrcala že davno ni imela v rokah.
Prikazen, ki jo je gledala iz ponve, je nesrečno ženo globoko pretresla. In zamislila se je nad svojim obrazom.
— Vsak mož je slabši nego vsak drugi mož. 2ena se lahko brez vsake škode drži prvega ničvredneža, s katerim se je slučajno poročila. Bila sem najsrečnejša, ko sem imela moža, za katerim so norele vse ženske. Rada bi ga dobila nazaj, čeprav je filmski igralec in velik prijateli ženskega spola
Ta moja vražja moč je zakrivila mojo nesrečo in me pogubila. Najbolje je pustiti naravne zakone pri miru. Želela bi samo. da nisem nikoli imela moči zabrisati preteklost.
Ko je izrazila to željo, so zabeležili potresomerji vsega sveta močan potres. Nebo se je zamajalo najprej od presenečenja, potem pa od radosti.
Tudi njo samo je pretreslo. Opazila je, da zre nepremično na ponev, kakor da je začarana. Iz iedilnice ie začula glas svojega moža.
Bil je glas Claudea VVinsora. najznamenitejšega filmskega igralca. Naj deli svet z njo njegovo lepoto, njegov glas je pa le njen.
— Kaj za boga počenjaš v kuhinji dušica?   Kuhinja ni kraj za* tako lepo žensko. Poleg tega pa vidim, da je tu cel kup zračne pošte, na katero nisi odgovorila. In že dolgo nisi podpisala '
mojem imenu nobene moje fotografije. I Ce bova tako malomarna, izgubiva vse j prijatelje. I
Žena je od radosti vzkliknila in objela njegov znameniti vrat. Bila je vsa srečna vedoč, da bi jo najmanj sto milijonov žensk vseh starosti in ras rado zastrupilo iz zavisti, da lahko objema tako znamenitega predstavnika moškega spola in tako podjetnega, strastnega ljubimca.
Moralka, če sploh lahko govorimo o nji ima opraviti s skokom ponve v ogenj. Moralka je stara: ogenj je vedno enak, star, neugasljiv plamen nezado-"voljstva. Toda ponev je vsakokrat nova. In vsak človek ima svojo posebno ponev. 13
Najboljše, najtrajnejš-e, zato najcenejše!
v Evropo preko sever- Z letalom iz Amerike
nega tečaja
1665 LITROV BENCINA
Imela sva tudi steklenico etra. ki-rurgične instrumente, obveze in zdravila, čeprav sva bila uverjena, da se jih nama ne bo treba nikoli poslužiti.
Vzela sva tudi s seboj posebne odeje za motor in kuhamiike, lahek šotor in nekaj oblačil za preoblačenje, in sicer za vsakega: dve kožuhasti srajci, dva para kožuhastih nogavic, različne škornje, rokavice razne vrste, svilene srajce itd." Slednjič sva vzela na krov 1665 litrov bencina in 54 litrov motornega olja.
Ker sva morala biti pripravljena za od:let vsak dan in ob vsaki uri, je bilo treba rešiti številne navigacijske probleme z ozirom na smer vetrov Vse to sva preštudirala vna«prei ki napisala na oosebne karte.
V soboto, 7. aprila, sva napravila prvi odletni poskus, toda nisva se mogla dvigniti. Pri-ovinku je aparat zadel na snežen kup in ena kovinskih smuči se je zlomila. Tedaj sva nadomestila ko-vimske smuči z lesenimi, ki sva jih bila pripeljala s seboj na aeroplanu.
Obenem sva tudi pritrdila na krov radioaparat za kratke valove. Omenim takoj da je v prvih urah poleta Še precej dobro deloval, potem pa ie čisto odpovedal.
Naslednji torek sva napravila nov poskus. Sicer se nama to pot tudi še ni posrečilo, dvigniti se v zra.k, vendar se je vse izteklo brez nesreče. V petek, 13. aprila, tretji posikus. Vreme je bilo idealno in meteorološke postaje so jav-ljaile isto. Brez dvoma pa radi usodepol-nega datuma rudi to pot nisva mogla s tal. Zato smo pa nato 43 ur kidali sneg. V nedeljo sta bila vreme in veter ugodna, toda javili so nama nevihto v bližini Point-Barrowa.
29 STOPINJ POD NIČLO.
Do Grantove zemlje je bila vremenska napoved dobra. Zato je obstojalo upanje, da bova pustila nevihto za seboj.
Odletela sva torej na dolgo in nevarno potovanje. Toplomer je kazal 29 stopinj pod ničlo  Brez težkoč sva zapustila zemljo in se   dvignila v zrak Stroj ie bil popolnoma v redu.
Meteorološka napoved je bila pravilna, kajti pred seboj sva imela zelo 'asno obzorje. Veter je pihal iz vzhodne smeri in bil v okolici Point-Barrowa prav lahen. Najprej sva preletela snežen greben, potem sva pa brzela kakih 75 km nad ledeno pokrajino, kjer je bil tč tako razdrapan in nakopičen, da bi vsak pristanek pomenil gotovo smrt i)ogna.l? sva. da ie bil ta led usmerjen -iirn lev novi'lno veter veie pozimi
Ko sva se bližala širini 73 stopinj, sva na podlagi opazovanj sklepala, da mora nekaj pod morjem zadrževati led, da ne plava v smeri proti vzhodu. To oviro je brezdovmno tvoril star led. in sicer na daljavo kakih 300 km.
Kmalu sva dospela nad težje, visoko nakopičeno ledovje. Severozapadnik je nad njim nakopičil temne oblake. Naravnost obupno je bilo, da je zakrivalo oblačje ravno najzanimivejšo pokrajino, ki sva jo hotela pregledati. Tako nisva videla ničesar in še danes je skrivnost, kaj se nahaia tam na razdaljo kakih 190 km.
Pozneje se je spet zjasnilo in letela sva nad starim ledom, a v bližini Grantove zemlje sva spet zapazila oblačje v daljavi. Ni bilo dvoma da je nad Groen-iandom razsajala nevihta. Iz višine 2000 metrov sva videla oblačie v razdalji 650 km.
»VELIKI KANAL«.
Ko sva se oddaljevala od oblačja Grantove zemlje .sva videla to. kar je Peary imenoval »the big le-ad« (veliki kanal). Razprostiral se je iz bližine rtiča Kolumbije proti Groenlandu in se izgubljal na meglenem obzorju. V tem pasu ie bili led zelo razkosan in v presledkih. Tu sva letela nekaj minut po še^ bolj mrzlem zraku (40 stopinj pod ničlo). Led je bil nekaj časa tako te-nak. da bi bilo nemogoče tam pristati, bil se vdal pod težo stroja. Po mojem mnenju oni dan ne bi biio mogoče po tenki plasti ledu niti gotovati na saneh.
IZGLEDI ZA BODOČNOST.
Marsikaj nama je bilo mogoče preštudirati tekom poleta čez arktično ledovje in mnenja sem, da bodo najina opazovanja zelo koristna za bodočnost. Morda je bilo najino zračno potovanje samo predpogoj transarktične prometne proge, po kateri se bodo v bodočnosti preko slikovitih pokrajin vozili turisti iz Alaske proti Groenlandu i.n ledenim goram na Spitzbergu Tako potovanje neki dan ne bo nič čudovitega, temveč čisto vsakdanja stvar. Možnost seveda upostaviti ta promet, zaenkrat še ne obstoja. Treba bo še ogromnih razredkov v konstrukciji letalskih motorjev in še večjih v izpolnjevanju študija vremenskih razmer.
S svojim poletom tudi še nisva zazrla knjige arktičnih raziskovanj. Številna poglavja ji bo še treba dodati. Treba bo na primer še poleteti z Wran-'jclovega otoka v Dixon. rusko meteorološko postajo na Novaji Zemlji to je razdalja kakih 3000 km , in od teh je najmanj 2250 km še nad neraziskanim ozemljem Zelo možno je. da bodo tam vdkrfri še neznane otoke.
Najin polet je dokazal, da sredi Severnega ledenega oceana ni otokov. Vendar je pa treba tam še meriti glo-bočino n ,rja. Po mojem mnenju bi se dalo najt; izborno pristajališče severno novega rtiča Kolumbije. Tam bi se lahko napravila izhodna točka za nadaljnje polete v vseh smereh.
Nova teorija o ciganih
V \Vallcsu v Angliji biva cigansko pleme, ki je zelo dobro ohranilo čisto narečje svojih azijskih prednikov. Uče* nial- so ugotovili, da se je pričelo nos nu* o življenje prednikov tega p^e* mena že v davnih stoletjih pred Kri« stuSom. Ustavili so se najprej na za* padni indijski meji in od Indijcev so prevzeli nekatere izraze, ki so se ohra* nili v njihovem jeziku do današnjih dni. Ko so se koncem IV. stoletja po Kristusu pričeli navali Hunov in po* zneje Madžarov proti zapadu, so odšli z njimi tudi cigani. Cigani so ostali dol* go v Perziji, od koder so se preselili v Sirijo, iz katere so se umaknili šele Turkom. V tem času se je veliko enot« no pleme najbrž razdelilo v manjše skupine, ki so se preselile deloma na Kavkaz, deloma pa v Egipt. Nekateri cigani so ostali v Armeliji. kjer še zdaj bivajo potomci starih plemen. Koncem 11. stoletja so prišle manjše ciganske tolpe na Balkan in ob tem času se je pričelo zgodovinsko raziskovanje cA* ganov.
Vse kaže, da cigani niso postali no* madi po svojem naravnem nagneniu, marveč so jih razmere same prisilile. Turki so jih pregnali iz stare bizantin* ske države. Mnogi cigani so prišli v Grčijo še pred padcem Carigrada in od tistega časa je v ciganščini tudi več be* sed grškega izvora. Kmalu so se poja» vili cigani tudi v vseh evropskih drža* vah. kjer so iih povsod preganjali in izpodrivali. Francoski raziskovalec For* bin pravi, da je ciganščina sorodna z indijskimi narečji in da so bili stari ci* gani večinoma kotlarji in piskrovezi. Po njegovem mnenju so igrali stari ci* gani važno vlogo že kakih 4000 let pred Kristusom v Elamu, Haldcji. Perziji. Mali Aziji in Grčiji Cigani so bili ba* je tudi prvi, ki so poznali bronasto orožje in orodie. V srednjeevropskih neolitičnih grobovih so našli razisko* valci bronaste sekire, o katerih domrte* vajo. da so ciganskega izvora.
Bivša ljubica princa - umrla na
cesti
Eleonora Kolmannova iz Prage je bila nekoč eno najlepših deklet v Pragi in slovela je kot izredna krasotica. Mladenka je imela mnogo oboževateljev, ki jih je pa dosledno odklanjala. Pač pa se ie zapletla v ljubavne avanture z bivšim avstrijskim prestolonaslednikom Rudolfom, ko je služil pri garniziji v Pragi. Bila je tudi navzoča pri pre-stolonaslednikovi poroki na Dunaju. Toda medtem, ko je dekle uganjalo svoje pustolovščine, le zašel njen oče, ugleden praški trgovec, v plačilne tež-koče in v obupu in ogorčen nad lastno hčerko, si je kognal kroglo v glavo.
Eleonora je odšla nato h gledališču. Ni pa imela posebne sreče, kajti očetova smrt, še bolj pa tragična usoda prestolonaslednika Rudolfa, sta porazno delovali na njo in jo živčno popolnoma štrli. Eleonora je morala v blaz-nico. Ko je deloma okrevala, so jo izpustili Nekoč slavljena lepotica, ki se ie popoinoma spremenila, je pričela ptopadati, vdala se je pijači in postala je ordinarna cestna vlačuga. Te dni so jo našli mrtvo v nekem praškem parku
RADIO
Vse vrste aparatov sestavne dele in potrebščine
dobite najceneje pri novi tvrdki
RADIO
RADIOVAL,
Kongresni trs 3
Zahtevajte ponudbe In cenike!
-H9
jtp □□□cajmuLu^ « m n hjuuu h ji n h inuut u b u h i o h j,
j • n
Pazite na obleke
ker si veliko, veliko lahko prihranite. Ce k> daste tisti t in barvat v kemično pralnico, kjer je cena najnižja io najbolj solidna postrežba
Anton Boc,
LJUBLJANA.  Šelenburgova uL
5t. 6, l  — tovarna Vič-Glince.
Slovenci smo občudovali Svejka najprej v filmu, potem na odru, a sedaj ga imamo tudi v knjigi. V vrlem vojaku Svejku je na preprost, a tem bolj učinkovit način osmešeno vse, kar nas je morilo in mučilo pred prevratom in v svetovni vojni: militarizem, špiceljstvo. vojaško sdravaištvo, streberstvo, renegatstvo in nadutost mogočnih tepcev in denuncijantov. Dokler bereš se zabaval, smehljaš in pritrjuješ: >Da,   prav   U ko te bilo
L 1914 in ves čas med vojno.«
PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJKA v svetovni vojni je izdala ▼ jako lični opremi (broširana knjiga velja Din 46.   vezana Din 56)
Knjigarna Tiskovne zadruge
v Ljubljani, Prešernova ul. 54.
cm ■»■»"■umi nmnnnnnnnmnnnnnr II U ■■■■■■■■ II ■■ 1 rm bhiihiih-
Prijetno bivanje
Vam nudi lepo slikano In ple. skano stanovanje, katero naj Vam preskrbi tvrdka Josip Mara, Dunajska cesta 9, ple. skarska in slikarska delavnica
955
Šivilja
Dvodružinsko hišo
novo, na sotnčni legi. 35 min iz mesta, tako) prodani . Vodovod v hiši. Kupcu takoj na razpolago stanovanje dveh sob. kuhinje in pritiklin. Ponudbe na upravo Gsta pod cUzodna prilik a »/97 3.
Mladenič
star 22 let, zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče kakršno si koli delo za Časa velesejma. Dopise na uprajvo »Slov. Naroda« pod »Brezposeln 991«.
Mlad gospod
pošten in vesten, išče službo sluge, vrtnarja ali nočnega čuvaja. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na npraivo »Slov. Naroda« pod »Vesten 990«.
začetnica, išče službe. Nastopj lahko takoj Ponudbe na upravo lista pod  »Šivilja 992«.
Izkušenega mizarskega mojstra
z večletnimi izpričevali, ki zna kalkulirati Ln lepo risati, išče za takojšnji nastop tvornica pohištva na Hrvatskem Ponudbe s prepisi izpričeval in plačilnimi zahtevami na Interreklam d. d., Zagreb, Ma-rovska 28   sub   »Stolar 111-127»
970
L. Mikal
UOBJJUU mestu m is
fripnibsffji aliltfclni-tw ii ttlibt-kir ta ipn-tajaliii nHc
Pumpi MHira to Ja solidno
i
Ivan Genussi
pleskarstvo In llčarstvo
Igriška ulica 10
Za delo se Jamči. — Cene nizke!
59-t
Za poletno sezono
se priporoča trajno kodranje, vodna ondulacija. Separirani oddelek za specijalno barvanje las v vseh niansah.
Al. PODKRAJŠEK, frizer za dame in gospode, Ljubljana, Sv. Petra cesta. *n Telefon 33S5.
50.000 Din
KDOR še ni poravnal vse naročnine v zne* sku Din 80.—, naj jo
takoj nakaže! K.DOR še ni naročnik, naj takoj pošlje celo* letno   naročnino, da BO DELEŽEN NA,
GRAD! Do 31.  maja je čas!
raznih nagrad prinese svojim   naročnikom prihodnji
ki izide 31. maja 1928, toda le onim, ki bodo do 31. ma* ja poravnali celoletno na« ročnino. — Uprava: Ljub* Ijana. Šelenburgova 711. Če» kovni račun št. 14.589.
Spominjajte se Tabora
Podružnica
LJUBLJANA, Mestni trg st. 5
Afiliacija Banke čehoslovaških legij, Praga
Obavlja vse bančne posle najkulantneje. sprejema vloge oa tekoči račun in na hranilne knjižice. Pooblaščeni prodajalec srečk državne loterije Prodaja drž. srečk na obroke Prodaja in nakup deviz in valut
Brzojavni naslov: Komercbanka.   —   Telefon: 2005.
Pošt hran  rač štev  13.320 ™
Urejuje; Josip Zupančič. — Za .Narodno tiskarno*: Fran Jozerfek. — Za opravo io faseratni del Usta: Oton Christoi. — Vsi » Ljubljani.
^06449
SB
^75394
48