219. fitlflhL I 1911. HM. leto. . . K 74 . . . 12* . . . ** - . . 2-- Narod* vetja: * cprj\m§t\u prrssnar. caso leto......K 22- pol Irta........11 — crtrt kta...... . 550 na wxc . ...... m 1 UD Daasri bj| m Iredniitvo: kailoti cllca . t-hatc friM m. in petit tava za enkrat po 14 vhl. za dvakrat po , za trikrat ali večkrat po IS vin. Prt vecjBi aaaeacitah po dotzovoru. Iprasaaatva aaj ac aualilpjo asrocinac, reklamacije, tnserati itd. to ie aatoiaasuativne stvari. valja 1# Ka S. rv prti IcvoL rt. 34. rufoč.fa bttz ,:'it*clne v?-« >latvf nar nine >e ne ozira taiaaaa ti. Si. ,S2ovemk» Narod" velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko r>ol teta za Nemčijo: K 25-— celo leto.......K 2S—' • 13- 5-50 za Ameriko in vse druge dežele: ! 2 30 celo leto.......K 3v>- Vprašanjem pfede tnseratov naj se priloži za odgovor dopisnica a!i znamka Cpravni&tTo: Kaafiova altea it. 5, (spodaj, d\orišce levo), telefoa at S! XXII. slavna sKapščfna aciteljsbiti firimeir. (tlatao zhoro\aajr v %eliki ^ italski H v orani, dopoldne v aedeljn. Predsednik |f. Jelear je popravil vm* navziHi*. ki s*» prihiteli • »d vseh strani v dolenjsko metro|»olo XXII. arlavni skupščini Sr«-e mu iu krepko četo in jaMi«> je. «la se bo Zaveza še dviarala; aaj *e je okrepila napornem boju proti sovražnikom, ho ju proti klerikalnemu ohrekova-ii. natolcevanja. denum-ijaeijain in azem. ki so jih klerikalci naarr«>nkalili toliko, da je to ann:dreče jim kliče: Pnarumno naprej [•o stroaro začrtani poti! Xaj naa ne maja nobena sila. ne straši nobena • preka; ker prepričani hodimo, da ora zasijati žarko solnee sv« »borio regranjanemu učiteljstvu in posveti v temo. ki vlada •»edaj. V tem duhu otvarja skuj*-čino. Nato pozdravi srednješolsko in aka-•iemično mladino, ki se je udeležila skupščine, pozdravlja vse navzoče in spomirja moža. ki ara *icer ni tu v njih sredini, moža. ki si je pridobil •:a peflaarr^kem polju neven I ji v ih a«iu|r. ravnatelja Shr» uierja. in «-vrtnje, da se mu pošlje brzojavni •zdrav v imenu napr^in-jca. na dagnji skupščini zhrau«fra u«'-itelj-da ara nebo še dolaro ohrani či- • ara in zdraveara v blacinjo slo ven - -ara šolstva. »Burno odobravanje.) ailalje se spominja bratov Hna-.v. ki žalujejo po možu. v elezasiuž- nem na pedaar«««kem polju, p .1..- p«, Kloba carja, ki je «*t>. junija t. I zatiaail ori. Poživlja navzoče, da v znak sožalja <1\ taraejo a aeatansv »n za kličejo ▼ »iM*tmu umrlega trikratno »Slava«! Vato pozdravi tov. Mat ko na-■ aai7i in se zahval jaje ▼ ananasi pripravljalnega odh»»ru. da «m» prihiteli v tako obilne! v tlu. kar je janra dokaz, da aa zaveslaja svojega pomc-aa ha naloge. Le tako napn j m /a- «*e bo ro«Vtl. • hi»» . :i . pred-vlja od-ktiltu re. želi njihovim knhnn* \*«^p« ^u>»-čim željam mn«»ir » u>j»»dia in jiui kli-.-«•: I kihrmfo-«lt! (ttispod prof. .1 n f . ustanovitelj Skale«, i »ozdravlja Zavezo v daljšeiu ir«»vorn. Zaveza stoji na temelju narodne šole. ne na stari iitet»»di. na starem sistemu. Ona vzjraja zavetlno «loieatf av pojmujočt» ntladino. zdrav in krepak na mir ij. Tr.hr, najti ha ni prava »lo- \anaka Zveza hi je knl. boj proti > ni dekli, klerikalni stranki, ki le hlapcev. |*odložritkov in ni h državljanov. Zitvez;! -v.ji h ]*m\ ie. in čim bolj lwwlo množila prearanjanja, tem b*»lj se ho krepila nje nvii<.z;ivm in krepkeje dvigrala svoj prajN.r. Zaveza hi>« isti boj kakor Skala«* ne *amo ih d i-tieni. aui|»ak Tudi iz> >*\««\ar>k\ in kulturni hoj \ prvi vrsti proti Nem-eem. v dru*i proti klerikal«*em. ki ao črv v nar-dnem debla. Skupni ln»j nas «|ove*le do cilja, do zmaare! Ju-- -* \ aii K r \ ; * t:- \ • r' \ ime aa »Omladine«, oae kulturne institucije, ki r»hranjuj#». razvij« in vodi do cilja iaobrazl»o. ki jo i*»daja uri-te|j^tv«» v ir^inji mladoMi. Pozdravlja učiteljatvo v insenu ur»dTii-t\ ;i •'Hnladine- in \ in.» nn pr»*«l- «-»-n-tral«- tiapr»^l dru-it»\ . V dolenjska podružnice IV iskreno poz/lravlja naro«lno-na| K e a a t. nik se zahvali za p /dra ' i »o za rja navzoče n;« iz t»rof, *«*nti »•t ♦• dno l^aaaeija i/ Marils>ra. ki trudi na neitel ti-m-ii. ihi v 'if.ijji n;tpreduii in zaverliHi tuirOi-rio u< \\. Ij>tv«» li*-^cmIo pr»*vzaiiM fov K^iarelhert t» a n iz \ , da i*. !»r*!fteriieui pntljfu-v«»ru pr.-1-iti- r» 'M»lm »,;<". I «/.ka je fN»| rt.KMliH* napri*«hi*-aa n«-ite|jatta Nujno h-. v «Mii/!ed do|r"Kk»,»ti | »I j 11. d\iif-»i<•;im odhM-fi« pr »t« ' Kr»'k >i«er pra\i. d i 4. euaki /..• pl<.t<.»,i »Tuj Kr»-k». pa -** /avfdaino i i . v ie. k: jih iimrn ?nti deleaen ^loven-učitelj \ i*t! r-M-ri kot kak dru^orcalm nanfalj. Pozi\ I jam vas, da aauno jasen izraz tej zave*; v r*-s«ilneiji. •• |»« ,i> i'i i . n.i drugem n e--t«».» Nato pr r«-<*olueij*», ki jim ■»!♦•» 1. - dei s zanimanjem in odobravanjem. lVfds^dnik otvori Manto ^eni lo«**k ^T»reJ4»tih aaVATlanaM). pri VIII. t'h-ki i ^-edl: aw. j » m m' k . da m* obrnemo uu-ravnat na «*»*Mtrja in pravi, da dela ■iajda na St.» j»-r>k»'?n učiteljstvu ninojro manj zaprek kot ua K»*anj->kem. Nemško neiT»dj*»k«» društvo. 7r*»rujo<-»' \ 11 rad« n, j«* brzojavno |*>-/. dra val anaVdni namesti>;k < I n r ^ . Kaj j»a prt nas na Kranjskem!? ! Tovariš Haj t je proti predlofru .Tam-ka in pravi, da: a> ru.j najprej store koraki v prid lo-iteljatva aa de/« - **ki «»\ : h J učite i.v -i n, ^m!*Io\ anju učiteljst \ a in naprednega dijaštva na kulturnetn m r»da r-k»-iii |m»1jii edini Temelj ••"»■ • ; -!:»\••i!-k.-ir;( naroda. J 1 rr;/ni\aio|j-še|e iros|MMlarstva 'n hlapostanja, smatra iloh-njska prslružnica Pro-- • ■ /.i [»otre hm i ■ la -!a \ ni dež« i n 1 šolski svet pnniiHiži, eventualno ]»>-\ ♦•♦a -ol»- na I Ndenjskem. I * . v a d»-/e. m šo!-»> ; - \ ♦ t. 'I t ustanov i oh k<#ec\ -ko-s|ovenski meji pot n-hn o štev ilt» slovenskih km% — 4) Vati nataiiovip'v novih laiških deških m dekliških -o| > Novem mestu kot metropoli I>»Ienjske kot e^li-no inu* Muos kj«-r i»i dolenjska mlaili-i.a jiM.pla do-.M-i višjo izohrazho. Se vzame na znanje in odobri. Vat • n i ■■ jurist Rado\ an Krivic o teioi: v' -arvk predairop . \"zr»rno preda \i-ij. i/ide |m mat isnjeno v Potniku' . Zanimalo Ik» predvsem očitrlj>ki >t«n, ki Ih• la'iko zajemal nauk«*, kako je treba ravnati z mladino, da jo vzfroji v krepke značaje iti vredn človeške družbe. Na v i -to prid« pr« davanje p. < nijrla: 1. držitr ?«• *ra -ol-k**jra za-kauaGovori o \ • '-mi teffa paragrafa, ki naaagm ljudski šoli nravno-\ei>k'. '/.^o .. da tra^oji čl«»veka z*i enal:opra v ne-a m ♦ •:akovre«*ne«ra člana «lrul»e. ih-ri XIX. jamči v-ei:i naroilno^Tiu ♦ ■ . Kopravuost, ki re pa pri na> jako različno to'mači. Nikjer i:!mi "«! teor:jt do prak>e tako oddaljeni k 'i ravno \ \vstnji. Slovensko napredno iičitelj^tvo prav pojmuje dol«m ija tejra par »Krafa iu izitolnjujtt? \«eh::»i '.-apa ;ia!flir:;it'a. kar SI si 1 šee nekaterim. Samo iz poliliški'i motivacij izvirajo nešteta p rezanja-•ija -k Lra narodno - nafiredri'4- učiteljstva. Ta zakoai je duševni i hrambni zakon, ki naj bistri um in -iti spoznanj«'. Politiki, ki ^o stali ob rojstvu tetra zakona, so umevali vz-pojn.» naloffo. ki . jo vrši ljudska -•da. Su-'. • e izrazil v dr- žavnem zhoni. «la je šola prokletstvo. 0e je šola prokletstvo, potem Je pro-kletstvo tu«li zakon, na katerem sloni -la Iti 7iiniali s/niki. ker pri-egr;.-jr» na to. kar imenuje njihov politični načilnik prokletstvo, i Burno odo hravanje.i Zii.j i-t\ene utemeljitve S 1. ne moremo iskati v pedas:lj hi službe. Najprej ara a* zasskrbe-+ imenitna skrb. Kaj bi oblekel za ta preeadni .ećert« je posnislil »Ali bi šel kakor navad« . . kar tako . kakor da hik> nič h**~m»-d nama . Ali a bi rekel, da je velik praznik. ree:-> poo*reb. ali eelo |^»roka . . . Bo#* - me u-*miii zaradi teh io~»|»am**tri;h riali!« Poiskal je tisto črno sukajo, ki jo je nosil ob poarrebu krčma rja: nato je vzel iz skrinje bel telovnik in .-a je narle«iaval. Spr*-l*-telo ara je ka- - or lep m zal'Msteo apoaain. -Kaj ni to tisti telovnik! Pnama iaj mu se. da je bil s kavo potil!« Oblekel je črno uoknjo in bel t-»-vntk iT ^ je napotil. Gredoč *-c je omislil: »Ali ki kila apadobno . . ali bi * bilo spodobno?« Sik leni I je, da bi bilo spodobno m» kupil velik šap* k r«leeih ros in rdečih naareljnov. Ko je d rta I šopek roki. ae na je laanVI nenaaloaaa selo težak in sram ara je bika. itlej. kakor otrok . . . kakor •t aaM ženin! Smejala at ko «ao p jesenski večer je bil, no je Mari«*e|j j** -\«.ji r<»mar4i poti. Cesta je bila vsa fs»knta / ru ■sen i m listjem kostanjev in jablan, večerna zarja je tiho uara*ala aa |k#-iaaaoi p*dj»i in pok'»«šeni «jenoaeti. zmlelo se maj je, da vidi prvikr; * t«. ravno »-♦-^t«, in tr, prosTrano r-okrajino. r;i/-trt., \«»\ .i-tim f.e-bosn, lakor le*«rata miza božja. \ H rroi je bilo novo. tuje iu tako eod« / rta mu y hilo -r«--*- m< < »m. prinjeno. Kin kake «^-rn hodil teh d«d-aih r«*tiTidvajewet l«st, da eros izpre-?|e<)al šele zdaj, ob i pozni uri? Tu pa tam je stala kraj ceste bela hiša. na p*d skrita za drevjem. Na praar je stopal i laf nJk tar je aaaeaal, z* ha nje pa se mu je takoj u«tavilo. ko je uarl^lal Mari«**djna; zase aril ai j* r*-i ter je strmel. »Kaj nisem videl tejra človeka .. . kedaj sem ara že videl? Ali ne or»*d p* -t i n dvajsetimi leti . . . alt ne Havi . . . ali ne vsako jutro T . . . Kako je /a— I <.h t*n* «-a-n na ta kraj * Kakor sita na polje, oh belem dneva!« Zapihal je ver e i ni veter, vzafra-il je asasse in v • -če. Ko ae je Marieelj bližal krčmi, je bil plah ia pač as f a njearov korak, fkl praara oa $t* > veselo pozdravljala ?"M»a Prana*ka »Kad as maodite in obotavljate?« ?sla mu je naproti. »Pr»zdmvljetii!-' je rekel klan eelj: ia tedaj se mu je srodilo, kar nikoli še v petindvajsetih letih: rdečica mu je šinila v ukras ia o«-| /.ai dela pa je tmli -ama *rospa Francka, ko je nji« dala šoj* k rde«-i h najflji.tv Ali je zaiti, 'a ea-1 j« v pra šala. * e vam ne zameri!' je sra mežljivo rek*l M'iru-di Stopila -ta v v«eao; najprej M a fK-e!j - šopkom v roki. za njim sfai Knrnrka Ko je ozrl na mizo kraj peči. i«- \ ♦•- oh-.trm» ' Mi/.i bila |m»irrnjena s čistim l*eli?n prtom, na prtu je -tal« \ i-«»k« vaza, iM.lrn Pi-anih. «iišečih evetie. ki jim ni \e «lel m murna, n«' priimka, tik kraj vaz«- p« j«- 1« ž;il« hahata. rumeno |»e-/ena torta, na kateri bilo z h« lire i • ukrenimi črkami nat>i-an«>: P«*tin-ovats.t |#t Oh robu torte je tičalo v lepem V roirn petindvajset manj -t«d .* je vprašal malodasen. \ drvarnici! tako -te gra prese-«ieli in presloneli, da se fra je držala komaj še bilka slame. IVz leto dni bi bili sedeli na tleh. In vašim kostem, k'o-j>od Marieelj, Im» dobro delo malo l»«»eitkn na blazini!« fiospa Francka je bila pripravila tako obilo večerjo, kakor je Mari-c« I i ni okusil v teh petindvajsetih letih. \odnemu in plašljivemu «>troka. In prav r»\«*nično je bil Marieelj oh tej ohili večerji plašljiv in neroden otrok. Vajen je bil, da >e kosil in večerjal sam in skrit, zato ni vedel, kako hi sedel in kako hi se držal. Po večerji, še preden je bila torta načeta, je arospa Francka Iz temne steklenice natočila nlečeara vina sebi in arostu. Do «lna izpijva ta kozarce . . . na vašo zdravje, arosnod Marieelj!« »Na vaše. arospa Francka!« Mehkohna. sladka toplota se mu je razlila po životu; z veselejšim in poarumnejšim očesom se je <»zrl na tros|m» in je videl, da je lefMsa nearo kdaj fioprej. lepša nego p4-ed petindvajsetimi leti. Saj ni moaroče!« je vzkliknil. »Kaj da ni moaroče?« se je zvonko zasmejala jrospa Franeka. »I>a je ae petindvajset let za r^rami? O. da bi jih toliko ne bilo! Ali nikoli ne po-ar leda te v oarlealalo?« »Nikoli!« ie po pravici orjajovo-nl MaaHealj. »Česna? Vse ae ni adi laatt prsi «aaa!« ant)»ak v -rxijalni i»?datrf)L'iki. kajti /akon zahteva izobrazilo individua za skupnost. N.jmanj -o ravnajo klerikalci jk' določilih nravno - v«*rske vzsroje; < ni so največji na-i>rotniki in sovražniki niavno - vrske \ z ar« »je. Klerikal-kr» - nravno vzsroje. Mi jih ne so\ ražimo. ini jili p milajeasot. Krist je in»el Judeži fškarijota. Ši>artanci Kfijalta. uči -leljatvo ima Slomškarje. Nravno- • r-ka ni vzgoja, ki -«j h«»če prisilit I z noži, nravno - verska vzgoja dvijra hlaara čuvstva v srcu, jiomirja strasti in bliža čir)veka k človeku kot brata k bratu. Vedno manj bo ljudi na po-iliaari 1.. ako bomo pustili. • enkrat se zahvali predsednil«! učiteljem, ki jih je prihitelo nad 400 < i\ vseh strani in predlatra. da vrne- Novomešeanom prisrčen sprejem tem. da se Ufieleže vest lice. ki jo io priredila ženska podružnica Ciri!-Metodove druž!»e radi slabeča vremena v prostorih »Narodneara doma«. Nato se prečjtajo brzojavni in ilruiii pozdravi na XXII. gjavao -kup>čino. Brzojavne poz«lrave m poslali: Iz Ljubljane: 1. Dr. Oražeur A'am. ki ne klonite tilnikov, moj najiskrenejši }x>zdrav! Značaji >o bili, so in bodo vedno spoštovani! - *2. »Tisti dan. ko ste -i telovnik polili!« I u bilo je. kakor da se je nji hi njemu povrnil v sne tisti dan: obadva sta gledala molče na beli prt in sta se zamislila. Tako pridejo s tihim korakom spomini v izbo, srce je otožno, ali mlajše je in čistejše. Marieelj je ttoirledal jrospn Francko s pocrledoin tako nedolžnim in odkritosrčnim, kakor je bil sani. >sZaradi vas se mi j" roka tresla . . . Ko sem vas ugledal, se mi je tako zgodilo, kakor... kadar da mi je luč omamila oči . . . Zazibalo se j.' pred menoj . . . vas sem videl in vso svojo veliko nesrečo . . .« Svojo nesrečo!« se je začudila gospa Francka. »Petindvajset let je spala ... zakaj ste jo zbudili?« Oči so se mu zalile s solzami itt ustna so mu trepetala kakor otroku, kadar mu arre na jok. V enem samem hipu se je vzdramil. poarladil se je z dlanjo po čelu ter je urno izpraznil kozarec. »To so le nespametne besede . . . spomin je bil. pa je šel mimo!« -Odprite mu duri, da se vrne!«? je rekla tiho arospa Franeka in je položila svojo okroarlo mehko roko na njetrovo. Nie ni vedel, kako se mu je^ storilo: zaihtel je. sklonil je irlavo prav do mize in je poljnbljal njeno okroaio mehko roko. »Otrok, otrok!« se je smehljal« irospa Franaka OJ Vknukar' 4 C. kr giimimpr Dtdek ."». Fčttelj Didek Cednj' 6 Dr. Novak u dr. Tnikr: Zadržana oaebno se udeležiti zborovanja pošiljata Mae 2 bo rovanju tmjfenlncnun nonehsT iskrene pozdrave. T. Fčifceiji - vojaki \ Ljnbljami! 8. tVitelji - vojaki 1?. fteapolkav Cerklje JojjoaL naproti učiteljetvn pošiljam iakreae poante ve z živo ieljo. da si a pripomnijo ^krifooronih prijateljev urit. najprej priborita takšno stanje, kakršno kot ušjonir-• m k- n pr - ete ]», vsej pravici zaslužite. Ivan Hribar! 10 Slovenji Grad«**: Pri okrajni aeit« Ijaki konferenci v flaov. Gradcu zbrano ueiteljarvo! — Iz Postojne. 11. t». Pikal, župan. 12. P.~tojnaka nai na društva. 13. P -'ojnski nav njaki. — Iz Bel grada: 14. Stanojevie: Irednik * Učitelja*. 15. Preaaednik učiteljskog ud nizanja. Blago ievič-lt>. Zavez hrvat*, urit. društav. Za greh. 17. Beljak: Kram. lfk Tovariši - vojaki v Sežani - Sežana 19. Na-brezina: Caharija Silvester. 30. Gor carTovariši. zadržani na kmet. tečaju \ Goriri: ravnatelj Strekelj. Craigoj. Jereb. Pavlica, Merljak. Mermolja, in Orlica. Brat ina. MameJja, 2 Banbar. Fakm. Arko. 1 Treh-«eha. Mavric. 21. Sv. Ivan pri Trstu: Zadržani Trzačani: Valeotič. Požar. Daneo. Tub**-. 22. Jaokoviec prt Kolesom: G. Hajny SkBorst: Ferluga. J4. Do|. Logatec: Zveza *b>v izohra-eval. društva. 24. Dol. Logatec: Za F. K., predsednik Ribnikar. 21» \ ransko: svinjsko učit. dioštvo! 27. Žalec ar. Petricek. >. Ormož: r\a-rekar. 29. Kranj: Prof. Makso Pir-nai. 30. Cbrudim: Adolf St* h us? r 31. Radovljica: L Sega li'2. Ptuj: Fr. Šegu Ia. Šircelj. Dr. Stere. Kajnih, flov Orel F L« n irugi! UčitelBtvo za pravice 5I0-venskeia jezika ne t obrambe svjeja {tono. Na nedeljski skupščini Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev< v Novem mesto so bile sprejete te-le resolucije, ki so tako z učiteljskega, kakor z občealcven»k> -.^ -*-isca \t-*ike važnosti: L Z ozirom na raz-od ho državnega •odišča na Dunaju, ki je pri poznalo itrakvistične šole kot protiustavne. a) naproša naučno ministrstvo, naj deluje na to. da -e povsod, kjer - nahajaj«* slovenske večine, odpravijo take šole. da se ne dela še nadalje krivica slovenskemu šolstvu: bi poživlja vse prizadet* občine, da tudi same poakrbe za reformo šolstva v tem smislu; e> se obrača do -1 o venskega učite ljstva. da gre v ten* oziru občinam na roko in da tudi -amo Mri smisel za tozadevno reorganizacijo« IL Opiraje se na člen XIX. drž. osnovnega zakona, *e obrača do šolskih oblastev v obmejnih deželah, ka--i« r do onih na Kranjskem. a i da prično nemudoma s >lo-■ r -kin uradovaaj* :n da se v slovenskih okrajih uvede slovenaki ob-•e valni jezik za vse «ol*ke zadeve; bi poživlja vse »lovensko učitelj-Mvo. da tudi samo dosledno rešuje vse uradne zadeve v slovenjem jeziku, da tako samo prične praktično proizvajati narodu-« enakopravnost, ki nam je zajamčena po zakonu; isto velja tudi glede ohcevslnega jezika pri uradnih konferencah. III. Obžalovati mora. da se je iadal odlok, da bi se pri uradnih konferen-♦ ah ne smelo razpravljati o stanovskih zadevah. al kar ae a tem lahko v posameznih »lučajih anaaniijii'* i temeljitost rešitve kakega pcdaaroskeg* vprašanja, ki je v laanem stiku a staasvvaki-in i razmerami; bi ker ae • tem krivično omejuje-5o pota do izvedbe upravičenih zahtev ueiteljstva; ei poživlja vse prizadeto uciteij-mvo. da se v stanovskih organizacijah peča v prvi vrsti a stanovskimi .'adevami in zahtevami in da naj vsaj >amo m- omalovažuje lastnih teženj, -zahtev in stanovskih aktualnih vprašanj, ki potrebujejo rešitve, ampak se tembolj posveti temu dela v svojih krožkih in okrajnih učiteljskih društvih. IV. Obžalovati mora ne konsekventno postopanje pri oddaji učiteljskih slnžb od * t rani nekaterih šolskih diaripliniraaj in benih ozirov. ker al da so ta iti raznih političkih faktorjev, a i maju atvarne pasahage, al da aa pri tem aaaaaV asparno i T M. drž sad. aak in t 118. »enega šolskega in rl da at ta premeščanja iavrse v največjih aJneojih na kvar aoast\ u. proti želji ljudstva in proti aanVhun pebaar*>gike. VI. Poživlja poklicane oblasti, da •bratno. kar se zahteva ud učiteljskega oaobja v snu talu % o4 drž šol. aak., tudi one ščitijo kratenje ugleda uči teljskega stanu, in opozarja: ai aa orgaaiaovaaso goaa>. ki aa je započela t >|* r učiteljski stan in zoper šolstvo — torej proti uradnim in proti uaredhi. ki jo je il drž. "m»I zakon; ki oaoasrja na poaiaanee, ki jih tem trpi nčit»lj>ki stau tli šolstvu sploh: «o|k»zarja, tla uživa učiteljstvn v smislu S 11^- dokončnega š4»lskega in učnega reda potno zakonito varat- tiati pionirji, ki so ako povzdignili, ki in duaevue r- ao žrtvovali svoje VII. Poživlja wi šols^aj afal.^t \ a, ,la zakonito Ščitijo ^»lst>o in ueitelj-stvo. i HSrača se obenem do sloveaake javnosti, aaj t odi ta brani te interese, ker niso saaao naši inter*—* mii-pak so tudi interesi ljndstva. xm Na podlagi vat**?*. k*r »e zaJnji ča* dogaja ia se ne strinja z zakoni Hm i določili, se šesta r I ar* tneni ker se na ta ■nein dela očita krivica ni nogi m učiteljem in ae po-demoralizacija, e i ker nam je ob nadaljnem ta ravnanja pričakovati š> večjega i j kanja moških učnih oaeb. Kdo se rrti v Bojni In Hercetovlnl. Ko so anektirali Boso«* in Hei-sfoviao so delali iz vestni krogi oa> dotneuiu prebivalstvu velike obljov he. obetali aa jim zlate arrad< \ '1 • j •• asa :. bi i »bij . .uai. — obljuba. O stav i krogi v Avstriji. s< bolj pa na OgTskem oo fia smatrah nanovo anektirani oVzeli kot dokro molzno kravo, iz katere mi hotel f«>l niti svoje nikdar polne žepe. ilazni nemški in maza rs ki p* h ljetni ki so zaceli aa prav oderuški način ek«.rdoa- Znarilno pri t.*?u pa vlada kar najbolj na in avstrijska vlada Hercea: \ :...» ?,t ,t.ir •. kater« i izrabiti. * s^NiiniT u. kitki* »e caldala zarradba vojaških bara.< uu. /arski tvrdki Gmnvrald. ki je v«.jašli * rar prav p«w«teno aaleparila In zopet se je zgodilo, da s- ;«»poliion.;j ignorirali domačine ter oddali večja dela tujeii. V Mo»tara harfi jo »ezidat; veliko vojasim*«« \' to -vrbo i*o raz-l i%ali dela. za katera so jo poarajalo pet ponudnikov, med njimi štiri domačini in en tujee. namreč dunajska tvrdka .laaoseh ia Sebrn-II.Ta * rdka je šele prod kratkim dr »bila k« i^esi j«, za zidarska dela. dočun se prej bavim samo i betonskimi n* rava mi. In ravno tej tvrdki sa ae ddaia ta \ ojo živ-I je na kri ia dolov no muc, ovoj kapital. «la dela dobičke tuji kapital. Ta tuji kapital pa privablja vedno več tuje« v . /• . i ' • \ . oei m M« zare. In najtanjši (suuagači pri tem ■u nem delovanja ajmnlal »n nemške vlade so bosanski klerikalci, na č#-lu jim -k<»fa dr. Stadler in Sa-rič. Ta dva sta začela s poanssčjo *rav-niških m «Jira>-\4,h jezuitov uga njati po IV^m in H»r*u'»viai klerikalno politiko, ki dela !«*i*olnoina v - ni^l i a\ -tr !-k» n -.jfr-k*- ^ lade S pomočjo rx»*anskili klerikalaav aa začeli kolonizirati obe ilezeli z Nemci. Seveda nis^ mogli iioina«*-im mir no gledati te invazije tajnev. In že v prvem zasedanju bosanskega sabora ae ae pristani vank etra n k la^v« n Stadlerjove udrugv — krepko uprli temu Zahtevali so, naj se takoj i«. -\ ateriaad* ia »Dentaehos VolksbUtt* trduo. da ao bih pr»d jetnikom prod bari vajo, da izrabljajo svoje delavce ter povzro-čajo nn ta načm žaioaUioaoeijnlnoaia' nje hananaakegn nak Nadalje aa jezo U klariknsni hmM apooteli, ki so inreh ljndstva hiaj-skati. Verjaineiiio, da aa posoksio da-najski klerika ki kasti, ker a ji hasm žito v Hoocii in Hi loaajaeini ne gro v klasje, kar klerikalna politika, kaše ro je >knaai jezuit p. Pnntiarain t f*> moč ni dr. Kreka in dr lustera iea uvesti v Brmni in Hercegov mi. doživlja poraz aa |m.raaoni Bosansko ljudstvo je aa o pravem času spoznalo, lam stremi klerikalca |s>htika, da ima ediai namen domače ljudstvo go-•*|i*Mlarsko oslabiti ter ga ukleniti v tuji jarem. To nn^ljen.K in nnziraaie l*««san^kega ljudstva se je |»okazal » iiajboljše v tem, ko je bo-»an>ki -*alsmelo trditi tla je nohtni« . mnogo Hol j zrel nego slovenski narod, kajti ir»*l iiannl ^ jr«»tovo ne bo oal i7.raKI.iai t \ kUrikalne <«e.uene -\ rhe. kakor je to pri nas Slovencih. Naa na ssnoolt veseli, da sa je kosat t -ko ljiuUt\o t»tre-!.» s#* pravof-aano klerikalnear;i jerobstva. in upanni, da (hi pritisk «h| w\»t« m juga tudi nn •azmere ug«»dno vplival da -e tudi mi enkrat za vselej otrečemo klei i kalne politike, ki kakor v nunami in Hercegovini stoji v službi vlade in neui-keaa kapitala. (Mkritle spomerlkn pei-nlkn,H.ieltped movlne*. \" Klanjcu -o \ uedeljo na slovesen način odkril; -pomenik pesniku hrva-, c »artsiut himne. Antonu Miham* viču. Na slavnosl so prihiteli p<>tje \ M'h Krajin hrvaških, a tudi Slovenci so ini. častno zastr»|amni. FJr« »slave ae je ndeležil«> uad H K si i J udi vseh slojev ia >lan»»v. .1•- anako akademijo je za-anapal predsednik T ade Smičikla*, • Zagreli župan Janko Huljac Matico Hrvat-ko preilsednik «1 r Crton KinVra. Slovensko M ' predsednik dr. Fran Ileaič, »Društvo r.rvatskih knji/.evnika poslane-ljuba Babič-f rjaUki. \*se>okolsko zvezo« in zagrebškega Sokola< »Ir I^izar Car in dr. Fr. Bučar. Nadalje *o bili navzoči: podpredsednik hrv«. -kega ^ars.ra dr Pero Magdič. pi^-• lanci Pernic, Modrusan in Bedeko-vat, anananaiika t«tr*kih Hrvatov po--.an»*c Vekoslav Spinčie in dr. Tt i ••ajotMv zastopnik dalmatinskih Hr-t atov žnpan kaste!an>ki cimeta, ch1-poslanstva zlatar^kcara. krapin- ega. v araždinskeira. prejrradskega. -o 'kega n poaei kega Sok d« in raznil l«evskih društev Korj»orativu<> h» le «• /*-t«»pona |*e^ ska ilrustva Kolo , .^.'1 in Sbdi h)h i: Zagreba ter •Jeka« iz Samobora. < il rog neodkritega spomenika -o razvrstila društva, šolska nila-anaia. odpo*dan<»t v a. na tribuni pa pesnikova r» nI bi na iu reprezeutantje taziiib kulturnih zaviMbo. Navaoča t»»'\*»ka druživa >o za|»e-!a -kupno / /hr;ir ni hrvaškim in slo-\en-k'iu ljudstvom lunino Liepr ! d. ■!)<•.v n.-j Na to je stopil na govr.rni^ki •«! r «*lavno*tni govornik dr. Stjei>an Ortner. ki je \ >ivih in ^ztie^Minh Is^^lah opisal 7i vi jen je in oelovanje pesnika l»r\ *-kc lunino, Za njim jc govoril dr. Ciikae v imenu f^lbiira. ki je pnatav il <»|>onienik. Koneem njegovega irovora >• pad^a zavesa in iz vseh a*rl so zaorili urno-beoni klici: Sla^ ;i NT i lian« «\ n-u \" imenu Društva hrv književnika« je griv ori 1 predseilnik ljuba Babic Gjakki. v i"»**nu Slover* rev pa dr Fran Ilešič. predsednik ss" - ► m^, , M,(t '<•♦ Navdušeno p<»- rdravlnT. u ^ ovojem govoru nagla-šal. da tudi Slovenci s|-s*štujejo in slave Mibanoviča. ker se čutijo - Hrvati kot eno narodno telo Dokaz te-ira je dejstvo, da so tudi Slovenci sprejeli T^iepo našo domovino. k«»t svojo narodno himno. »c klanj^ki župan Kadi K v u- pre\ zel spomenik v varstvo trske občine. Srebrne lovorjeve in lipove ven ee so isdožili: v imenu vlade vladni svetnik »lelačič. \ imenu mesta Zagreba znuan Holjac. v imenu varat-dmske zupauije žu|mnijski tajn»k Brezinščok. v imenu mesto Varaždina /upan dr. Pero Maavtič, v imenu ^ ra / d i n *» k i i i društev |»a dr Stako-vič. Po govoru dr. H omota r »ca. ki se jr v imenu olavaootaoga odbora zahvali) voaan prisotnim aa udeležbo so pevci zapeli zadnjo kitico kimao »Teci Sovo, Dravo teci«, aa kar so ao nnsitva rsavrstila in ▼ arneanem sssrevoahi kroaila nn aaanikov grob. Popoldne jo bil akavnoston banket v »N Spomenik je izklesal pesnikov vnuk, kipar Robert Frangeš- Miha-novič. Spomenik je busta v nadnaravni velikosti, vlita v bron; podstavek je iz rdečkastega marmorja. Na podstavku je vklesano ime Antou Mi haajovtr , v pidkroara okrog mena in »LoeisB naša domoviua, — Oj junaška zemljo mila!« Dnevne vesti. -e atokan struke i ja ministrstva. Kakor vedno v vročih dnevih, se tudi zdaj pojavljajo razne politične bajke. Tako pripoveduje dunajski Mornv-n« staro pripovest. da hoče tinačni miniater Bilinski izstopiti iz kabineta in da se bodo izvršile izpre-meiiihe v mim&trstv ih, ua čelu katerih so neparlauientarei. Ce bi se posrečilo omogočiti delozuiožnost češkega deželnega zbora, tedaj hočejo zasesti tudi uiefsta uiinistrov-krajanov. V ministrstvo ima ^topiti razven Cehov tudi zastofinik Jugoslovanov. Belokranjska železnica. Kakor poroča trraška Tagespoat«, je zgradba IieI«>kranjske že|ezni«-e str,pi|a v f»o|>olnonia nov Madij Železniško ministrstvo jc poskrl*elo, da se detajlni načrti še letos izdelajo. F pat i je tudi, po mnenju dopisnika >^Tage*j*3ste«, da ogrska \ lada i/jx»ini dobs-ila. ki so ae sprejela v poslednjo nagodbo, in da zgradi progo, ki bo vezala belokranjsko železnic«* z dalmatinsko. Por lat »e o zaačajik. Na skupščini Slomškov* /veze*' se je mnogo govorilo o značajih in najrazličnejši govorniki so proslavljali učitelje, ki so zbrani v Slomškovi Zvezi*, kot v zor-značaj- Kdor je čital te tirade in pozna učitelje, ki tvorijo sedaj Slomskarijo«, temu *»e je pač moral pojav iti na obrazu pomilovalen iu ir«»ničen posmeh vzpričo noto-ricnega dejstva, da so \ sj ti učitelji . i-to navadni uskoki, ki so bili se pred nadavniiu so prišli > deželnem zln.ru in o«iboru na krmilo klerikalci. Kar preko noči so ti vzorni n stelji spremenili svoje prepričanje. Včeraj »o bili še navdušeni zagovorniki novodobne šole, danes pa že leze jc* duhovnikom j»od kuto iu proslavljajo tiste »srečne« čase, ko je učitelj smel »nažiti čevlje gospodu župniku in polju bova t i roko gospodični, farovški kuharici. In ti ljudje veljajo sedaj pri klerikalcih za vzor-zuačaje. Le poglejte te vzornike in značajmke: Jegliče. Smrdele. Simone. Cepudre in kakor še že imenujejo ti v zori ti učitelji! O. takšne »značaje < prav radi prepuščamo klerikalcem! — Klerikalci in uriteljstvo. V ovojem govoru na slomškarskem zliorovauju jt dr. Lampe rekel: »Od naše strani se zahteva samo. da je učiteljstvo izobraženo, kakor mora biti učiteljstvo, da izpolnjuje svoje dolžnosti ter da ima ljubezen do m I a-diae io ljudstva, čegar otroke vzgaja.« Tako hinavskih l*esed že dolgo nismo slišali. Ko vidimo vendar vsak dan. kako justificirajo in preganjajo klerikalci vse tiste učitelje, ki se upajo samostojno misliti, pa pri«le najhujši inkvizitor kranjskega ueiteljstva dr. Lampe s tako lažjo. Klerikalci se še nikdar niso ozirali na kvalifikacijo ueiteljstva, temveč edino na njegovo klerikalno mišljenje. -k Dr. Lampe ia francoski analfabeti. Na zborovanju si om škarje v se je oglasil k besedi tudi dr. Lampe. Ker pozna svoje ljudi, jih je hotel nekoliko potegniti. Govoril jim je o boju za svobodne in krščanske sole. Rekel je: »Danes ima Francoska Čez 14.4MM1 analfahetov med rekruti. kar prej ta država ni poznala Svobodo pridigujejo, a brati in pisati jih ne uče.« Dr. Lampe mora imeti slab spomin ali pa smatra slomškarje za l*olitieno tako nezrele, da niti ne vedo, kdaj se je na Franc'oskem izvršila ločitev države od cerkve. Vsi ti rekruti-analfabet i so obiskovali še prejšnje, kakor prav i dr. Lampe, »krščanske« šole: sedanjih pač niso mogli, ker jih takrat sploh še ni bilo. Torej mi ti analfabeti pač sad prejšnjih takozvanih krščanskih sol. ~k Was lat naa: sveaVnee? Pri tukajšnem e. kr. sodišču izplačuje ptičnine in izvedeniške honorar jo jetniški kontrolor Trum mer. Dasi pride k njemu veliko kmetov in dragih ljudi, ki ae znajo niti besedice nemški, ga je e. kr. sodišče vendarle postavilo nn to važno mesto, dani Trum mer ne zna. ali noče znati slovenski. Mož je baje iz Šiške doma, sicer na uradu je v Mariboru, torej tuša na idosfantkatn anemij«. Danes se ja ta m anion ič vedel nn e. kr. aodišču do skrajnosti arogantno. Izvedene« je ianel pri njem oraonega opravka. Na opetovano slovensko epiaiaoja ja Trummer oa^njovnrjal le n antiki in I Nn vprašanje, ne ne zna aloieimkn, j« dejal, da ne zna, ceš, da je samo za šest tednov sem komandira n. — Proteaiiramo, da se take jezikovno nekvalif i kovane uradnike pri nas sploh nastavlja. To velja rav notako za Maribor, kot za Ljubljano. Zahtevamo pa, da ae uvede proti Trnmmerju disciplinarna preiskava, ki naj doiene, če on res ne znm slovenski, ali jo hotel samo v uradu stranko predrzno provooirati. Za vsak slučaj pa zahtevamo, da so ne čaka 6 tednov in na se Tram mer-ja takoj premesti. Na našem e. kr. so dišču nimajo uradniki, ki ne znaj« ali nočejo znati slovenski, ničesar iskati. -f Nova zadružna /voza. Kakor poroča »Narodni Dnevnik« je začel šolski ravnatelj v p. in posojilniški predsednik v Krškem, gosp. Ivan La-pajne, razpošiljati slovenskim zadrugam okrožnico. V ti okrožnici vabi Lapajne slovenske zadruge iz dosedanjih zadružnih central v svojo »Centralno posojilnico« v Krškem. 4- Novi tržaški škof. Castelliz še ni imenovan za tržaškega škofa. Castelliz sam je brzojavil redakciji tržaškega lista »Amioo*. da je poročilo prezgodnje. Tudi v tržaškem ordinarijatu ne vedo ničesa^r o tem. Imenovanje se pa v par dnevih priča kuje. - Skof Fr. Casteliz. Piše se nam: O škofu Fr. Castellizu niste popolnoma poučeni. Mož je Gorica n, rodom Slovenec, Mn nekeara peka. 4^ let star. Res je, da je laški vzgojen, vendar ni sovražnik Slovencev ter govori in piše prav dobro slovenski. To pa ni čuda. saj je moral na goriškem učiteljišču poučevati krščanski nauk tudi v slovenskem jeziku in v slovenskem jeziku je tudi pri učiteljskih izpitih izpraseval Slovence. Sploh pa je Castelliz koncil i janten mož, vesela in blaga duša, ki so ga posebno učiteljske kandidatinje prav cenile na goriškem učiteljišču. Prepričan sem. da tržaškim Slovencem ne bo škodil in da jim bo ti-očkrat bolj ugajal, kakor kak laški škof > di puro sangue italiano.« — Italijanski hujskači na delu. Pišejo nam: Italijanski listi in ne-le italijanski > inteligenc, temveč celo vsak italijanski fakin je vedno polnih ust hahanja o italijanski SHBlet-ni kulturi. Človek bi po tem bahanju ros mislil, da so Italijani s svojo opevano kulturo najboljši, da vzor-ljudje, katere naj bi posnemal ves ostali svet. Ali vsakdanja praksa kaže in jasno priča ravno o nasprotnem: da so Italijani — vsaj Primorski — največji hujskači, napadalci in škodoželjneži nasproti svojim so-deželanom Slovencem in Hrvatom. Zadnje dni so ti italijanski hujskači posebno na delu in tako psujejo, črnijo in hujskajo italijansko, že itak prefanatično sodrgo. proti našemu narodu, da se mora to že studiti vsakemu, količkaj kulturnemu človeku, a glej. za velikokultnrne Italijane je ta hujskarija prava slast, da kar požirajo hujsk a joče članke v raznih lumparskih listih.tako.kakor bi že videli pomečkane vse Slovane. Najhujši med hudimi je veleiredentistični puljski > Giornaletto«, ki ga menda celo nekdo subvencijonira. To umazano glasilo puljskih neodrešencev piše tako falotovsko proti našemu narodu, da kliče naravnost po državnemu pravdniku. »Giornaletto< je tako nahujskal že tako napol poži-vinjeno puljsko italijansko dru hal. da je v nedeljo — ob vsem tem, da je bil izlet Slovencem v Pulj prepovedan, p režal a v velikih gručah ob obrežju ter s peklensko poželjivostjo čakala izletnikov z raznim nečednim orodjem celo pred kolodvorom. Ker se jim je posrečilo s svojim hujskanjem in kričanjem preprečiti izlet v Pulj, so pričeli sedaj velekulturni italijauski listi hujskati celo proti sokolskemu izletu v Pazinu, ki se K"* vršil dno 14. in 15. t. m. Revčki bi hoteli celo tam doseči, da bi bil morda izlet prepovedan, pri vsem tom. da je na 71 uska občina v — hrvaških, rokah. — Človek, ki te razmere pozna. se mora res z gnusom obrniti proč od teh hujskače v in vprašati: Kje so se neki ti divjaki nahajali, da Še danes niso s kulturo prav nič v sorodu t Ako pa Italijani smatrajo tako lopovščino za kulturno, jim pa mi prav radi pripušča no bahati pridevek »20U01etne kultur* , a mi ostanemo pri našem barbarizmu. -f- Raakarjan Trat, Razburjenje med tukajšnjim delavstvom radi prepovedanega izleta v Pulj je še vodno veliko. Sklenjeno je, da gotovo ae bodo mogli Italijani nikdar več prirediti mirnih izletov. Dela se na to, da ki se dovolilo, da prirodi »ND0.« dne 4. septembra izlet v Polj, ker je bil na zadnjo nedeljo določeni prepovedan. Ako bi se pa še ta izlet v Pni j nrepovennl. prirode ta nam puljski člani tamoanje sNDO.« ialet v Trst. kakor so ia aanmkaj snoročili. + »Prnfaaaiii rwšliak Fingov niše o kraotn« v & storilki letoanje-ga »Vrten«: »Samec nt poanonaati U Jo m It) uvu*eca sve« Umu dvoje ¥|iiananj 1. Ali jo t zrem mm — mladi no T 2. Kaj pacata k temu prof hoanoelovjn Jaueihf. ki je tpiaul e »Doaa iu Svetu« »kritiško studijo« o spmtizmu, v kateri trdi, da ae spi rit isti eni fenomeni ue daoVo tajiti, vendar pa. da ran in provzroeujejo — kad let! — O simplicitas* - Ii n ml n nvrr^ke ravnatelj Srd lak. |*os| Hriskv. rosi. Jirousrk. dr. thisloha in zastopnik »Ikri. z\t^t* trn nremijrv«. Ka referat ta* ime I tudi f «••%!. I vanišev ie. Pnaebno velika lav mk-ležha iz Češkega tu Moravskega; anano Cehov pride na k*»ngr.- *ko--> 101). Cen: pri-«iejo v Ljubljano z južno železnico v **>hoto 13. t- m. oh \m\u f\. fiop-ddnr Na koloilvoru jih bo p. zdravil ljub-hanski pripr. «*dhor. — Zaatapatva Prage na , -r»*dar^L> n L.ntrrMi. Zupan kralj, glavn. me»ta Prage dr. G ros je naznanil prezidi ju ljubljanskega me sta. da se udeležita nan mInoarospodar -V^a k*>nsrre>*^ k.»t zastopnika Pra hč. '»vrtm al«a Josip Jirousek iu \ aelav Vanha. Češki gasilci odpel j~ jo v Trst .Ir. m. Odhod vlaka iz Ljubljane ob ♦v!*'! zjutraj, prihod v Postojno ob Ogled jame in obeti: .idhod iz Postojne ob 1 30. do h-d v Trst ob 3*30 i »opoldne. Vožnja do Trvta stam K 3.VI. vstop v ;amo KI"- . S tem vlakom, za katerega se bodo dobili lr*tki pri blagajni, ae lahko (sdpeljejo tudi drugi gasilci in njih prijatelji Odličen češki gost v Ljubljani. V Ljubljani se mudi te dni eksce-lenca vieeadniiral Ji »si p Waehtl pl. KIhenbruck ^ soprogo. Nastanil se je v hotelu Tivoli . kjer mu tako ugaja, da se bo mudil me>t«. tri dni. kakor je prvotno nameraval, deset dni. Kksrefefiea je po rodu in po mišljenju Ceh. Zaupni shod narodno - radikalnega dijaštva -e vrši •'».. 7. in 8. -eptembra v Ljubljani. 5. septembra boru jejo programatk ni odseki A dri je ►venije in Tabora' Odlikovanje. Slaščičar Ru*: liischof v Židovski ulici je bil za svoje izdelke na mednarodni razstavi v Parizu I. 1910. odlikovan s pri znalac diplomo in zlato kolajno. Diplomo in kolajno je g. Bi^hof izložil v iz-fcožrteRem oknu svoje trgovine. Slaščičarja Bisehofa obenem kot zaved- •.'a **loven>ke*rii obrtnika slovenskemu občinstvu toplo priporočamo. earno. Pek Viktor Partner j#- nam t-—la! z ozirom na našo notico, tla je • ituo tržno nadzorstvo iz zdrav- • * notico, priohčeno jmm! frorenjim zaarlavjem v sobotni večera i *mo nsproaeni konstatirati, da ni bite dni v Kmetecvi gr»->tilni v Spod-Si^ki mkak**ga prepira in da dni-tarja Alojzija Korharja. ki naj bi • Menico udaril Jc brčića, te -ploh ni bilo v gostilni. Zelo /naeilno. Znano je. da je d* I pri zadnjih nadomestnih volitvah državni zbor klerikalec Verstev-L v iromje^raj-kem okraju največ - asov Iz ljudsko*^dskih p« »roči I je | a zv idno. fla je ravno v gornjegraj-okraju največ aaalfabetnv. To-> im več anaifabetov. tem več t^»v za klerikalrzem. Zaradi bač. Zrna gostilničarja Markla v Šmarju pri Sevnici je skr. bula za kosilo buče. Mož pa ni prija ' j buč. zato ae je s ženo spri. Napo-"d -ta »-e mož in žena -\*»prijela iu vrgla po tleh. Mož je pa tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. -•peljali so ga v bolnišnico v Brcah. I t to \ i in orožniki. Okrog Rihni-'** in Brezja na Staj* r-kem je toliko atov. dn je poslala oblast nad nje 'XI Tožnikov. Muhljanran ar ponesrečil v tfiaafca. Pri popravljanju ineatae aa-Mav f jalnice v Orndru ae je an^aaMln ▼ ^onoto popoldne velika nesreča. Pri r*etem usatsti ispju je bil napravljea ajheo oder. aa kulorsui sta akrlula i da rja Alojz Kochauf ia Ferdinand ^afec. zadnji doma U Ljubljane. bil takoj mrtev. &af< koliko časa, toda znvo sr ni ver ia je kmalu tudi on ladikail Kako silovit puder je bil to, sleati iz tega. da je Safec tako razaočil. da so se mu vi-iVIa pljuča ia srce. Aafee je bil star M let: kil je oženjen pa menda brez otrok Miua slovenska kuda vuna jt le Tolstovška pri Gaštajnu na Koroa-kem. kateri vrelec je ravnokar kupil konzorcij koroških slovenskih rodoljubov ter bo dajal del čistih dohodkov v narodne ■■mene, v prvi vrsti « ml Metodovi družni. I*—k satu uamouiar % Trstu. Ka di da lun t rajne bolezni se je v ned>-1>» > stram^u obesi) t^letiu delavec r Lujdovcm arzena!u. Angel Sloveč Ker je zena slutila, kaj namerava njen mož. je poklicala sosede, ki ao a *il«» vdrli \ M ranite*- Sloveč je .nI že brez zavesti, vendar so ga ša poklica L v življenje. Odda h -o jra v tržaško holnif Samomor duhovnika. \ tr»n t:n«kem ohiuejncni triru Mori je ,/.\ r -il prejšnji t»-oVu samomor dale«- na okoli znani duhovnik. pr<»f«*^«»r don Borco t atterina, ravnatelj kosnon-skega 1 n-eja lv.n tattenna je stanoval pri svoji aeatn \ vili *»di («iero< . Nekega dne prejšnjega tedna >* priš*d i d prijatelja ha -•i- *• v <0 k anprl v cvi >>. sobo. K r ga ni hibi dolgo ven. ga je aauuna klicala, trkajoč aa vrata, ali zaman. Ka je a silo odprla vrata, se ji je nudil arroaeu prizor: brat je ležal n prerezanim vratom v luži krvi na tleh .oblečen v ^\ »ii črni duhovski oo-r zadnjih /dihljejih. i*a> leg njega je še ležala ostr;: brite\. * katero je izvrši! samomor Ta samomor, kije vzbudil dal* • na okoli w\\ ko presenečenje. hoteli prvotno 'tihovniki zakriti. <•♦•*. ker drusrace M' ne ho vi• vendar le prišla med ljudstvo in se bliskoma raznesla no okolici, tako. da je morala tudi nokli cana oblast izvršiti svojo dolžnost in lala samomorilčevo trupi*« 7rn«> društvo z Miienom »Napr»-itji t ko-UČn 'i rs»!enj-k<- 44 za 506 K kolekov in f»isen--.kih znamk in 1 K 1*1 v *rot*.\ m. vozaik. \a Marije Terezije cesti je ponoči neki vonnik /a del z vozom v kandelaher ter raz-bil plinovo svetilko. Voznik je s tem napravil mestni občini ltl K škode. V pijanosti padel. Včeraj je v neki žgan jami cel dan popiva! 42-btni delavec Yrmw Rogelj iu se močno npijaml Ko ^ proti večeru -*l na stranišče, je padel in zadel z C/la\<» ob kamnito -t,,|»nn-<»; pri tem je na d«*sni strani nad1 rtčesvun i^>skodreval. Ko <*t mu na policijski -fražniei rano obvezali, je sel potem na svoj dom. H ceste. Ko se je včeraj zvečer \ racal domov proti Hradeekega v*";-levljar Karel troršič, ga je iz nezna-r*ara vzroka napadel Ivan Selan in ga hotel udariti z žebljem. Goršic se mu je postavil v bran in zgrabi? za zebe I j. Pri ruvanju je Selan poškodoval fvorššra z žebljem nn desni roki Zadnjo beuedo bode imelo sodišče DrUvaka tibnujr. Včeraj ae je a nžnega kolodvora odpeljalo v Ame-»iko #> Slovencev. 43 Hrvasirv ia 25 Maeedoocev; 1« Hrvatov se je peljalo iz Reke v fnonsost. i i kc «-iini n i »v . sO- •• Cf 40 v od pol ^ »Tivoli«. Vstop ImaaanJI Mat ima priloaro ^Slovenska gospodinja«, katero izdaja slovenska tvrdka Kolinska tovarna za kavno primes v Ljubljani I radne vesti. Dne 3. septembra bo pri okrajni sodni ji v Črnomlju dražba zemljišč vi. št. 18, 74. 92, 133, 1H-J. -J34, 2441 in 249 k. o. Hrast. Zemljišča so cenjena 3416 K 150 vin., priti klina pa o 19 K 15 vin. Najmanjši |m»inidek znaša 2623 K TsS vin. 1 hie 17 septembra 1*> pri okrajni sodni ji v Cerknici dražba zemljišč: al vi. št 37 k o. Rakek, obstoječega iz eiioiiadstropne hiše na Rakeku z go s|MMiarskimi |m»slopji, vrtom in pri tik lino Najmanjši ponudek znaša 11.K bi vi. št. 38 k. o. Rakek njiva Najmanjši (Minudek 770 K. — Bivši ministrski prs usedu ik ua ps»tu aa slovanski jug. Zadrški Narodni Last« javlja, da namerava bivši ministrski predsednik baron lieck napraviti naučno potovanje po Bosni. Hercegi *v in i in I >a I nja«i ji. Na l*»to\anjn tra Im. spremljala njegova soproga Bamn Bcck bi\a sedaj na svoji graščini Plevni pri Žalcu na slovenski in Štajerskem. Kraljevska krona črnogorskega kneza. K r«-nanj* krn^a Nikole črnogonkega /a kralja s4- Ih> vršilo leta 11*1 1. Kje. s** ni doliK-eiio. najbrže \ Niksicn. ne pa. kakor se je pr-v»trio zatrjevalo, v firačinici na K sovem i m »] .i 11. Kraljevska krona je že nariH-ena \ Moskvi in 1h» izdelana po načrtih s\ -in-nla Stroški- l m »sta. nosila car Nikolaj in »talijanska kralji-ra Jelena Kraljevska krona, kakor tudi ihailcm /a k'ikriiijo Mileno 1m> -ta i/di lana iz suhega zlata in bosta zelo ilragiH-eiia Knez Nikita Ik» tortj tudi krono dobil kot darilo. Sploh pa s*' bodo v s*- jubihjskc slavnosti na tetin ju vršil*- na stroake carja Nikolaja in italijanskega dvora. — Za »Zvezo slovanskih pevskih društev ^* / veliko vnemo zavzema !iolgar**ki publicist, G. Nikolov. v so-fijskem dnevniku Rječ'<. Nikolov poziva pevske in glasbene zavode na Bolgarskem, naj vzamejo v tem ožini v roke inicijativo. Otvoritev električne železnice v Zagrebu se v rsi dne IS. avgusta ob 11. dopoldne. Otvoritve se udeleži korporativno ves občinski svet z županom I. Holjacem na čelu. — »Društvo hrvaških profesorjev t o neki poljski republiki v Braziliji je prazna izmišljotina in velik nesmisel. Res je, da živi v državi Parana nad oO.OOO Poljakov, toda žrve raztreseno m neorganizirano, tako da nimajo prav nikakega vpliva. Nemška kolonija, ki živi v sosedni državici Santa Cathanna, je po številu mnogo manjša, vendar rtna vse drugačen ugled nego poljska v državi Parana. Med imenovanima državicama traja že već let hud spor radi obširnega ozemlja, imenovanega Missoes na katerem se nahajajo še velikanski pragozdi. Najvišji sodni dvor braziljan-ski jt pnsodil sporno ozemlje državid Santa Cathanna K ti razsodbi je precej pripomogel vpliv tamkajšnjih Nemcev, ki imajo v osebi predsednika brazd janske republike velikega prijatelja. Da se je začelo pisati o poljski republiki, je tem manj umevno, ker se Poljaki za stvar niso cisto nič brigali. Poljaki v Parani žive v primeri z drugimi naseljenci v veliki revščini. Za tamkajšnje javne zadeve se nit ne brigajo, zelo ponosni pa so, da so rojeni Avstrijci. Če boš govoril proti Avstriji, se ti ne bo dobro godilo. Rusov ne morejo niti videti niti slišati o njih. O slovanstvu nimajo niti pojma, Vlada postopa z njimi mnogokrat zelo krivično, toda Poljaki prenašajo vse krivice voljno in brez najmanjšega odpora. Zavedajo ae samo tega, da niso Slovani, ker so Skovani Rusi. Poljakom so Nema mnogo ljubši nego Slovani. Oni nimajo uiti pojasa, kaj je svoboda, zato se čutijo srečne, ako so odvisni od tujcev, ta tak narod nuj si osnuje svojo republiko?! 1 K »v. ki je izredno spretno sobo imiiutno služila našim društvom, ki ao prav takšnih zbranih teoretskih navodil silno pogieaala. Knjižico toplo priporočamo. — O mM eovršaia ia acatovršaih glngilsv v novi aiaveuvšeinl Spisal Hajko P e r u š e k. Ponatis iz izvest-ja I. državne gimnazije ljubljanske. Cena 00 vin. V komisijski založbi L». Se h wen t ne rja. — To zanimivo broš urico dobršna poznavalca slo-venskcara jezika naj pazno in s pridom p reč i ta jo slovenski pisatelji in časnikarji. Vse tu naznanjene knjige se dobi vajo v »Naredni knjigarni« v Ljubljani, Prešernova a lica št. 7. e suravaave pred deželnim Nevarra potepuh. I>ne 26. juni ja t. I. je bil Jožef Vrars-e iz Toma n j izpuščen iz kaznilnice, kjer je presedel svojo Kazen 7 me*ce» v j»'če. Kr« nil jo je proti Ljubljani, a na Vrhni ki ga je ustavil orožnik ter zahteval. ee ni hotel pokazati, mu jo je orožnik šiloma rsi v zel. OrnJolže-nee se je dHal muta^tega, mishč da l*) s tem orožnika prevaril. Ko mu w ta z roko pokazal, da naj jrre ž njim. se Vrabee ni hotel pokoriti. Rreal je z nocrami. mahal z rokami proti orožniku, arrizel in suval > ko-h-ni Še lr- ^ j tom ne jo druprih ljudi je jio možno nevarneara tu'ka ukrotiti. Olisojen je bil zaradi hudodelstva javn*" -*ile na še>t meseeev težke ječe. Vojaškim naborom se je odtegnil. B#*rnik Frane, posestnikov s^n iz Rov. jo je takoj po prvem naboru !*ta 1^99 skrivaj popihal v Ameriko in *e šelo letos domov vrnil. S tem ac je odtegnil vojaški ciolžnosti. Z*-irovarja -e. rla mu je primanjkovale* npnarja. da zaradi tega ni mogel priti v letih 1900 in 1901 k nabora. Ob ?ojen je bil na en teden zapora. Radi krivetra pričanja. V sporni 7adevi Katarine Trškan. me-ar: ^ na Studencu, proti Mariji Rihtar star., posestnifi v Beričeven:. žara di izročitve kupljenega prašiča in ra plačilo odškodnine v znesku 23 K š T>rp. je pred okr. sodiščem na Brdu hči tožene. 1^ l^t -tara Marija Ric t ar v prilog svoje matere pod x»rise-iro verlr»ma po krivem pričala. Mari ta Rihtar mlajša je bila radi kriveg«: pričevanja obsojena na en meječe. Ravna rji«. Pri Sv. Križu nad Mariborom so ob neki priliki debatirali o politiki in o verstvu Robnik, nadučitelj Hauptman in posestnik Golunder. Govorilo se je tudi o >*Svo-1 »dni Misli«, ki tako silno peč'" vst* siovenske klerikalce. D.i je ta list med Slovenci precej razširjen, priča dejstvo, da prihaja nekaj izvodov ee lo v Sv. Križ nad Mariborom. Golunder ie pa bil na v Svobodno M sebe zelo hud. Med debatiranjem, pravzaprav prerekanjem, je naduč; telj Hauptman omenil, da pošilja njegov brat. šolski svetnik Haupt-n.an v Gradcu, nekaj iztisov Svobodne Misli« onim. ki ri je sami ne morejo naročiti. Golunder je postal nato tako hud. da je začel kričati, da tisti, ki razširja Sv. Misel«, j^ hujši kakor ravhar< fcolski svetnik Hauptman je vsled tega izraza tožil Golundra radi žaljenja časti. Pri prvi obravnavi je bil Golunder obsojen na lOO K globe, prizivno sodišče je pa kazen znižalo na 30 K. Mož najbrž ne bo več imenoval svobodo-misleev z imenom, ki se kakor klop kože drži klerikalcev. .tane flvnt * Požar v Galiciji. V kraju Kolo mea je izbruhnil požar, kateri je uničil 30 poslopij. ♦ Katenet aretiran zaradi ae. a ravni k dejanj. Iz Berna poročajo, da so v Solo t h uran aretirali katoliškega kapelnika in kateheta Rauber-ja, ker je rabil dečke, da zadosti svoji živinski pohotnoati. • Nn svoju ženo streljal. Iz Pariza poročajo: Na hodniku juotiene palače je umetnik Medaille šestkrat ustrelil nn svojo soprogo, s katero je bil zaradi vzgoje hčerke v prepiru. S tremi streli jo je zadel. Ženo ao težko ranjeno prenesli v bolnišnico. Medni I le ja ao aretirali. * mm ua umiri uail svojega eee~ ta. V smciurni Volkshnuaen blisu Berotina je dnini preddelavoc Ekel. Nad njim je stal nn lestvi njegov n. Kar pade sinu ia roke kladivo, ter tako uauuuumi maslene očetu, da je Po je runsiiia. potegnil sabljo, ter inženirja, katerega je nn razni Policija jih je ločila ter odvndV la častnika na stražnico. * Boj fiaaačnefra uradnika a ti-notnnci. Iz B res lave poročajo: Avstrijski finančni uradnik, Myslivec, je zasledoval pet galiških trgovrcev. Ko jih je d osel. je skočil s svojega voza na voz trgovcev. Toda trgovci so bili močnejši. Raztrgali so mu obleko,ter ga v najhujšem diru vrgli z voza. Myslivec je obležal nezavesten in so ga morali prenesti v bolnišnico. Trgovce so pozneje prijeli. * Rodbinska drama. V Baudour* ju na Francoskem s/- je zgodila krvava rodbinska drama. Nek 361etni mehanik, ki je sumil, da mu njegova žena ni zvesta, je legel kakor navadno v svojo posteljo. Pod svojim vzglav-jem je pa skril nabrušen srp. Okoli polnoči, ko je žena spala, je vstal ter jo je park rat ranil z ostrim orodjem na glavi, vratu in prsih. Nato je zbežal. Zeno so težko ranjeno prenesli v bolnišnico. Ponesrečeni avtom obi listi. Profesor Madi iz Mainca se je ponesrečil na avtomobilski vožnji blizu Dieburga ter je kmalu na to umrl. Tudi njegova žena je nevarno ranjena. — Blizu Schonburga »e j*-* ponesrečil avtomobil ravnatelja ondotne tovarne za stroje, Francka, Soproga ravnateljeva in šofer sta obležala mrtva, dva gospoda, ki sta bila ravnateljeva gosta, sta bila nevarno ranjena. Ravnatelj je ostal nepoškodovan. * Političen umor. Včeraj popoldne ob 2. je ustrelil v Krakovn na Marijinem trgu neki Trubnovskv nekega Rvhaka z besedami: ~Končno sem te dobil, špijon". Ljudstvo je napadalca takoj obkolilo, ga suvalo, mu trgalo obleko raz telo, bilo po njem in ga hotelo ubiti. Policija ga je komaj rešila iz rok razjarjenega ljudstva in ga odpeljala. Trubnovskv je izjavil, da je ustrelil Rvhaka po naročilu poljskega narodnega delavskega društva iz Varšave, ker je bil Rvhak eden onih ostudnih agentov-provokaterjev, ki je že spravil na stotine nesrečnih ljudi po naročilo ruske »Ohrane« v Sibirijo. V mestu vlada veliko razburjenje. * Kaj kadijo vladarji? Na to vprašanje odgovarja nek list s sledečimi podrobnostmi: Angleški kralj Juri V. kadi najraje po stari mornarski navadi iz pipe. dočim je njegov pokojni oče, kralj Edvard, navadno kadil cigar* . Ruski car kadi samo cigarete. Nemški cesar Vfrjero je nekdaj mnogo kadil cigare in pipo, ali je moral to opustiti po nasvetu zdravnikov. Grški kralj Juri porabi mnogo malih cigaret. On kadi tako. da vrže cigareto proč. čim jo je začel pušiti. Cesar Fran Josip zelo rad kadi iz pipe in vzlic visoki starosti, se zdi, da mu to ne škoduje. Italijanski kralj ni strasten kadilec, samo semtertja si prižge cigaro ali cigareto; ob raznih prilikah kadi več. Srbski kralj Peter kadi najraje iz pipe; to je njegov stari običaj še iz vojaške šole v Saint Cyru, ko je služil v francoski vojski, španski kralj Alfonz je strasten kadilec, ki puši cigare in cigarete. Portugalski kralj Manuel kadi samo lahke cigarete, a dim cigar mu je premočan. * Prebivalstvo mesta Chicago. Chicago šteje 2,100.000 prebivalcev. V dveh letih se je pomnožilo za 175.940 oseb. Pod 21. letom je s14.115 dečkov in mladeniče v in 411.158 deklic- Pod četrtim letom je 81-535 dečkov in 84.968 deklic. Med mladoletniki v inozemstvu rojenih staršev zavzemajo Nemci prvo mesto po številu 132.223; Poljaki so na drugem mestu 94.432: potem Rusi 54.827; nato Irci 48.015; in tem slede Cehi 44.037. Švedskih otrok je 39.835, italijanskih pa 37.319, mehikansMh je najmanj, namreč 34. Japonskih otrok je 38 in kitajskih 155. Škoti kažejo 5230; Lit vini 9.052; Kanadci 12.463; »Austrians« (T!) 18.416; Norvežani 13.693; Angleži 13.090; Francozi 1522; Holandci 8361; Grki 1149; »Hungarians« (?) 8802 in Danci 6623. To je takozvano šolsko štetje prebivalstva, zato je precej pomanjkljivo, ker so Slovenci in Hrvati šteti med »Austrians« in Hungariaus. Pravo število slovenskih in hrvaških otrok bo razvidno iz zadnjega ljudskega štetja, ki se razglasi še to leto. Dllutko stnomjo. Dijaško društvo »Domovina« preskrbuje glasom svojih pravil tudi dijaška stanavaaja, da tako začasno nadomesti dijaški internat v Ljubljani. Odbor društva javi vsem staršem dijakov nn deželi, da je pregiedal in prosi, dn oni starši, ki sale poslati svoje ainove v Ljubljano ali jih pn nt fnesljejo in infllL 9. avjjruata. Vodju češke aarrarne •Iraskp. (držal, je imel v riolićii volilni shod. nn katerem jo govoril o parlamentarni ■Iranciji. Med drtigrim je rekel, da je nujno po-trebao, delovati za koaaolidaeijt* razmer v »Slovanski Enoti«. V borbi proti Bienerthovi vladi »Slovanski Enoti« obljubili svojo pomoč tudi Poljaki pod pofrojem. da Slovanska Enota« glasuje za spremembo poslovnika. Slovanska Punta ■ je ta posroj izpolnila. Poljski pa še lioas daj njso izpolnili svoje obljube. Klerikalei ia vlada. Bnass 9. a v rasta. Klerikalni list I Hlnstf pase: Češki klerikalni p> r lane i so za vstop čeških delesrarij v vladno večino, sami pa ne morejo vstopiti v to večino tnko dolar*, dokler ni upanja, da se bo za Cehe s tem tudi kaj doseglo. Predsednik fcaaaaskega sabora v Splita R - Split, 9. t v gusta. Te dni pride semkaj predsednik bosanskega dežel nega zbora. Vojeslav Šola. V Splitu ostane par dni, da se posvetuje z merodajnimi faktorji o raznih vprašanjih, v prvi vr«ti pa radi zgradbe dalmatinske železnice, ki interesira tudi Bosno. Kriza na Hrvaškem. R — Zacrekv 9. avgusta Ban dr. Tomašie uadaljuje konference z raznimi odličnimi politiki. Včeraj je konferiral z dr. Surminom. grofom K u l me rje m. dr. Dušanom Popov nem in dr. Nenmanom iz Osicka. Danes je povaoijrn k banu vodja :Mart*viceve •trake prav a, dr. Mik? Starce v ić. K — Tugisu, 9. avgusta. Izvrševali u <1 bor hrvaške napredne stranke ima sejo prihodnjo neileljo. V tej aeji se bo razpravljalo o predlofru hrvaška stranke prava, naj hi se vas ▼ hrvaško - srbski koaliciji združene stranke združile v enotno stranko. Kakor se čnje. je večina izrrševalne-na odbora pod gotovimi pogoji za ta oredlog. KazpuM hr\a»k ca sabora. Budimpešta, 9. aigusts Vladar je sooči podpisal reskript. s katerim se lazfsaaea hrvaški sabor. Ministrski predsednik, grof Khuen - Heder- varv se je selo povoljno izrazil o razvoju dogodkov na Hrvaškem, ter pripomnil, da se ta teden pričakuje poset bana dr. To maš u a, da dV»bi navodila za rzv dt*> novih volitev. Kuez Nikola — srasti general. R — — Relrrad. 9. avgusta. Kralj Peter bo imenoval črnogorskega kneza X i kolo povodom aOletniee njegovega vladanja za generala -r>»-ske vojske. To dejstvo izpričuje, da «o neresnične vse vesti, ki govore o veliki napetosti nvd *rhekim in čr-;im dvorom. Bidgarska vlada proti Turčiji. Sofiju. 9. avgustu. Bol carska je poslala velesilam noto, v kateri protestuje najenergičneje proti STouovitostim. ki jih uganjajo Turki Makedoniji na bolgarskem prebivalstvu. V noti ae naglsšs, da javljajo, da je posla'«* več dam iz naj v lšjjih plemenitaških krogov papežu Piju udanoKtao izjava, v kaSeri protestirajo proti vladi ministrskega predsednika t "anale jasa ter zacotav -ljajV> papeža, tla so pripravljene zanj u a rerk* \. ie treba irtvovati kri in življenje. Kot odgovor na to adreso je papež poslal bojev it na damam svoj apostolski blagoslov. Naš dunajski ure 'nik dr. Albert Kramer Pariz, 9. avgusta. Srbski minister zunanjih del, dr. Miloranovtf, je VII 2. Lercheufelderstrasse \r. IV. I, U IH, ter med u. do 7. pav poldne v sat k lista ae zadeva jorih zadevah na razpolago. Med 1. do pol "k popoldne in v do pol 12. zvečer trlefsn št. 20..V30 local ia interurban. Gospodarstvo. — Kolinska žitna kava se prav hitro v 'venskih rodbinah udoma čuje. kar ni seveda prav nie čudno, saj je tako izb«»nia. da m »ra takoj priljubiti vsakemu, kdor jo lu enkrat pokusi. V lastnem interesu staven-- -p«»din. je. i i m mt ajo \ Trgovinah vedno le Koiineko žitno kavni drugi izdelki te vp*t» — . namreč u lakat kakovosti in pri tem dražji. Preložitev poštnega urada Biljana v Brdih na Dobrovo v Brdih. Poštni urad v Bil jam se preloži vsled odloka c kr. trgrov. ministrstva od dne 1. junija 1910 št. 2390 P s 16. avgustom t. 1. na Dobrovo \ Brdih ter se bo uradno imenoval .Dobrova na Brdih*. Ta novi postni urad bo v zvezi s postnim omrežjem po vsakdanji poštni vožnji Bdjana-Kormin. Istočasno se bo postna nabirarmca v Meda ni d ostavi javna služba urada ra/sihla na občino Medana ter služba selškega pismonoše primemo preuredila V pri-stojbtnskih razmerjih novega postnega urada ne nastane tem povodom 11 kaka sprememba. — »Plačilne tež koce Av^-rijske Riviere d. d. Pod tem na ovom omenja »Pe*ter Llovd", da je osred uju banka čeških hranilnie \ ''ragi interesovana pri navedenem ponjut ju z zneskom '■» milijonov kron V kolikor se nam poroč-?«, pa ae odgovarja to poročilo resnici. ker je založila i F-njena km | I m podjetje Riviero |e -t< M Si K za razne kavcije. Ponudbeni razpi«. Vrhstavb-ne zgradbe. C. kr. državni* />*bzniško ravnateljstvo v Trstu odHa v p*»-taji •Jeseaiee zgradbo dvoassastraassiSl perw>nalniii hi-». in sii-er za |mv«aliie zne^k*- ali za iz treh hiš s 38 stanovanji otoKtoj* • - -kujono. ali po za iz štirih niš z 4H stanovanji ohstojeoo .skupino. Podrolmi |*»Hatki o opremi poroidb. roku za vlaganje itd. so razvidni iz časopisov »Laibscher Zei-tung*. »Oservatore Triestino«, 'Wterr. Zentralanzeiger fnr das offentlielte Lief erungp m r nun « tu (Kterr Woehen«ehnft far d en offentlieben Ivandšruat* od K avgustu. Pi»jasnila daje tudi orblelek III. e, kr. državno - munuuiškegm ravnateljstva v Trstu iu e. kr. železnico-vzdrževalna sekcija na -lesenicah. Ms t ust v tevef enakem obrata. Nn željr> nekaterih naročnikov telefona. uvede na ^letlečih p«»stajah telefo-nično prijav ljenje prispelega blaga, in aieer: Trst r. kr. drž. sel.. Trst prosta laka e. kr. drž. žel. Trst lesno -kladisee. Trst Skedenj, Trst Sv. Sava, Buzet. Pazin. Rovinj, Pulj. Koper. Poti orose I telefonska centrala Piran». Poreč. Opčine dri. žel.. Oer-vinjan. Gorica drž. sel., Ljubljana drž. sel. in Tržič. Velika prednost te novosti, ki ae je fiovsod anmro obara Ia obstoja v tem. da se po prihodu pošil jat ve stranka ae doke v ansatkih po 100 ko-sov, vnuk kos po 6 vinarjev pri dotičnih postajnih blagajnah. Naročniki telefonov, ki selijo prijavijenje prispelega blagu potom telefona, naj to naznanijo e. kr. ravnateljstvu državnih železnic v Trstu. Strankam je dovoljeno rabiti telefone za taka prijav ljenja, v kolikor to dopušča služba, proti pristojbini 20 vinarjev za tri minutni pogovor. Celjski 5uWtkl zkt dne u meti isu Ur. J. t a , ki uvijaj* w umi itmjamk - w ijlj«ito>ja\i bmj m jn- sa DsboTcu 4 K; Cm&m 2 k: podrulaica Bo Majaron. Bresorics 15 K. 3 K, Klemene 2 K, 9 K. Ftortana 1 K, atavc 1 K 02 v, 20 K 02 v. T Miki Sv Marjeta 1 K U v; lurUs, Prsna 6 P, Zelen hrib. tu 4 K is v; gostilna Pipan, Kralj. Vinogradi 19 K 50 v; avMtllna Sptpt, Ljutomer S K 50 v: at. pod mitnica Idrija 1. s. K o bal 9 K 20 Beljak 1 K 70 v, skupaj 10 K SO t; Fr. Prelo ver, Idrija 9 K, kavarna Evropa, tu 35 kron; J. Jaki. Apače 3 K 34 v; gostilna Nardtn, M. Magd. Spodnja 11 K 54 « : podrutaira St. Jor i. s. Vuza 3 K. Ner.nl 3 K m v, Siaok 1 K Mt, Breinik 4 K 77 v, K in« 1 51 v. Plavš?ajn**r 2 K €7 v. skupaj IG kroe; J. Mrbar, Dobnja vas i K 12 v: po-arusasea Csruusra i. s. strzulr 7 K 80 v. Sega 1 K 28 v 2um«r 1 K 20 v, Verli 1 K 2« v. Zgon< v. skupaj 11 K 92 v; M. Oombač, Matarua 11 K 60 v; Fr. Trtnik, tu i. m. Zupan ♦> K 28 v. Ten^nte ?, K. J. Filip (pod skakol 5 K 46 v, Novak 'j K 58 vin.. r«r&ao\ar K 2«> v. (Konec pribodnjič.) Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne 5 avgusta: Matevž Kušar, premo-gar, let. Alojzij Jerneje, kurja^ južne železnice, 29 let Dne 7 avgusta: Fran Bregar, kočar, 42 let lkteorolo$icno poročilo. VSSm mmt ■■rjta JSt-2. SnSvtl xracat fJO 7Jli Bratom Sokolom naznanjamo, da nam je posebni vlak za celjski sokolski /.le? zagotovljen, < dhajal ho iz Ljubljane dne 14. t. m. as 5*3# zjutraj ter dospel v ^tore ob 5 4 8, vračal se bo iz štorov ob 9 4 zvečer istega dri-Cene voznim listkom Ljubljana — štore tja is nazaj II razred K vmo III m K 3*90. Poživljamo opetovano vse brate, j cia se tega zleta v največjem številu u delete. Na zdar* £hiMtn Jlitraite Mittt Vita. Izdajatelj in odrnvorni urednik: Kanto Pustoslemsek. 9> m C j- Ca* ssazs-.an ,i Staajt »ars-SKtra v mm || y— — Vetrovi Nebo 8. 2. pop 733 1 23 8 sr jjzah jasno • | zv. 732« 153 slab jug » 9. 7 zj 732 7 13-4 si svzhod del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 166*, norm 19 4 Padav-.nc v 24 urah irO mm. Darila. Drnžha sr. Cirila ia Metoda v Ljub- ] Ijani. Je dobila meseca julija 15*10. sled« * ° prispevke i. s. I. SVtspevki iz nabiralnikov. Kavarna Javomik. Triu- r. K : Fr. Kon-sek. Trojane i. a. Koaack I K N v, Novak 1 K 20 v. Pistotnik 34 r. J. Cokljati 1 K ^ vnu Fr. OattJnU 2 K uf v. skupaj 9 K 20 ▼in. P. Mohorje. Divača 7 K 7« v; hotel Radeeki. Trtic 25 K. m. po«*r. Maribor i. *«. M. dom 21 K. pri Pošti 10 K. pri čolniku 1 krono »kupaj 32 K: Dr. 2iiek. Trbovlje 20 j kras; J. Krapet. tu 2 K SS v; irafika rsentčaik. ta 3 K 67 v; trafika Nasade. ! ta SS v. trafika WsUtUnu, tu 32 v; trafika Doiene. tu 2 K 85 v. trs. Ssoj, tu 6 K 60 . aaatttaa Grajser. ta 4 K 40 v: goMihsn j (U>mmL OrnsoS lt K 28 v: A. Klrsasacič, ] Tr»-baSa Z K v V Repin«*. Pr* m 4 K Jos. Komljsaec. Ptaj i- s. nar. čitalnica > kroa SS v. Mahorič S K 44 \. Brenčič - Zu-saacir 2 K 01 v. Marser 1 K S2 v. Fr. Lesa ni 1 K 4* v. skupaj 14 K 78 v: Iv. Za-paaesf. assarje i. s. Grad 3 K SS v. Habjaa SS K. skupaj 18 K SS v; A. Vrftic. Ussv. B4-SUrka L s FT. Krulr h K M v. Peter Novak S K m v. skupaj 12 K 70 v; A. Potočnik Pod^re^a IS K 72 v: A. Step*č. Črnomelj 10 K 80 v: U. Višin t in. Renče 30 K SO v; V Vacajna. Divača l K 26 v: hotel Krt msr lx>*:at>< j K j«odrutn»cs Solkan i. s. ■•■■lit 17 K 31 v. V. Ravaik S K 87 v. saaaaj 21 K 18 v: J. Sknbie. aUSmsnU 6 K OS v. kav. cinasniU 14 K: Slsvtls. DaaaJ 5 K 21 v; sa. podr Trst L s. lUcek 24 K 17 vta.. KoSie iN. D. O.I 15 K. Cosvercto 7 K (*:. v. rentavraeija Balkan 1 K 2S v. kav. Balkan 11 K 23 v. Gorenje 3 K. Bima 7 K. Babask 5 K. Franc 3 K 21 v. skupaj 76 K M v; M Brkat tč. CHje 5 K trnovsko tasalsSr. ta 22 K m v: Jos. Kh aaanfit. Uv. Trojica 17 K 26 v; A. Pintar Hrust ni k :> K 12 v: M. Aasf. Seiaaa 4 K 20 v: gostilna fUspi Jsnes. Zapute 10 K: E. JeaUCa dnas Ca. Ueks 1 K 74 v; pri Kraijn. Tolmin 6 K "»4 v Narodni dom. Slovenji sradec J*. K 21 v: M. Lam p«. Cm i vrk S K U v; A. Uss-klovnik. ReSiea li K podružnica Raka. 1. s. Bos Z(* K SS t Hrastnik 2 K. Jeke 3 K 26 v. »kupaj SS K 22 v; N. Dolene*. Vrhnika S K M t; J. Uavsnkar. čate* 75 t. Kr. Meai, Zsles 11 K: M. Vršič. Slov. Bistri-ea L s. Movsk 4 K. Krak 1 K 3s v. skupaj 6 SI SS v; Dr. Klenee. Prcasi 6 K 46 v; gostilna Sevar. Rakek IS K m v: V. Kolesc. Cesmiealk 20 K; Kajfeiora klet. tu 2 K TU vin . Fr Prhančič. Kobarid 12 K: Tabor, O r sdss 2 K M v: sa. podr. Kamnik I. s Fe-t*r K v. Malovrh « K Kenda . K 20 vin.. Fnjdiga h K. čitalnica 3 K. skupaj 44 kroa 60 v. gostilaa Bsvman. St. IIj 7 K SO v; noatilnn Leetnr. Radovljica 1« K podru t n e a Komen 1. a Kovačftć 17 K 2S v, tkana 2 K 72 v. Uavser 4 K S2 vinarja. Plavssa. Sv. Jnri 15 K. gostilna Sch«v ner. KrSko 44 K. unalsje pri belem .olk-i. ta SOS K: Isssnf Llovd. ta 6 K 02 v; gostil-ns pri Jerneja, ta S K; podru in ica Cerkno i. s. Jarussa - Marran m K 37 v. Mrak 17 kron 3K t. Bizjak 2 K 3S v. Srnkar - Babic 15 K 27 v. skupaj SS K ti v: podr. Banovim i. a gospodarsko društvo 11 K 56 pri Lipi 20 v. Psdrkf 1 K 16 v, skupaj 12 K S2 v. K. Pubnič. Blivje i. a. ia nabiralnika v m u seju 4 K 20 v. sootttas 7 K SO v. sku-mkusaj 26 kesa SS vinarjev: L* 16 K. Tusar 2 K, saaaaj 41 K OS v: A. Spraicar Črnomelj IS K; podr. Ilirska Bistrica SS K 06 v: gostilna aa Ronniku 2 K m v: J. Dolinšek. Hraati.lk 2 K 22 v: g*v stttaa Tu mer. Frana 17 K: J. Uuaeie. Apa-es 18 K 21 v; A. Sever. Bensfcf L s. Dvnaac M v. Bas muc m r. BunsAer 1 K 60 v. Zarc 2 K 10 v. ■ a upaj i K 62 v. padi nUBU s Trbovlje 18 K; M. Cvar. auuur 12 K 62 v; go- a Zrtsias. Kan upi i K; A, Krtič. Ra Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežaiostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat, svak in stric, pUf . i Rudolf Suwa danes, dne 9. avguBUl ob polu 2 uri zjutraj po kratki in mučni bolezni v 23. letu svoje starosti sladko v Gospodu zaspa' Pogreb predragega rajnika bo v sredo, dne 10 avgusta ob polu 6. uri popoldne iz hise žalosti v Zgornji £i?ki št. 46, na pokopališče v Dra vijah. Svete mase zadušnice se bodo služile v \ v - - • ah. V Z g. Šiški, 9. avgusta 1910 ialujoti ustali. Zahvala. Za vse izkazano sočut'e prebridke irgube našega iskreno Iju-mjrfiega soproga, ozir očeta, tasta, .n sSsnuji sunU| nsssnsm Franca Klemenca c. kr. bts6. sloge tobačne režije v p. ia sssestsika srebra era zasiažaega križca itd. kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dragemu rajn:ku k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem »n znancem prisrčno zahvalo. 2700 Posebej pa se zahvaljujemo za spremstva is vence >:c -ic-^o-' in nadzorniskemti osobju tobačne režije, kakor tudi ostalim darovalcem vencev. V Ljubljani, dne Q avgusta 1910. Žalujoča rodbina Klemenćeva. VAJENEC Stanovanje s 2 sobama, balkonom, kuhinjo in jedilno shrambo UU USlna L BU^UamlvFUml lttt urnsf aUiJaikuan it tM. 2709 Pot zve se pri hišni oskrbnici. Spretna pisarniško mod vajen obojega knjigovodstva, slovenske, ! hrvaške in nemške korespondence teli premeniti mestu. — Ponudbe se prosijo pod „Spretno delavec", LJubljana, pustno ležeče. 269e Dva travnika kot stavbna prostora pri kolodvoru t Komnu pri Bok. Bistrici, pripravna za gostilno in za tujce, brez konkurence, sta nn prodaj. Pojasnila daje lastnik Fran HUCO, trgovec v Lazah, p. Ćermosnice 2693 naravnost od kmeta prodaja gostilničarjem in trgovcem poceni 2583 D. Zanič, trgovec Pazin, „Narodni dom", Istra« Išče se učenec iz dobre hiše, z dobrim izpričevalom ia trgovino mešanega blaga pri Antonu Verbiču Sevnica ob Savi, Štajersko* Sprejmem takoj ali pa s L septembrom t. 1. 2683 strojepisca popolnoma veščega slovenske in nemške stenografije. Dr. Franc Frlan, odvetnik, Ljubljana, Miklošičeva cesta št 4, hiša Štefanove gostilne. Podružnica večjega trgovskega podjetja v Kranju sprejme takoj poštene in zgovorne 2637 3mF~ gospode za prodajo svojega, pri vseh rodbinah I dobro vpeljanega in v vsakem gospo-dnjstvu zelo koristnega predmeta. — ; Visoka prodajna in incasso provizija. V slučaju zmožnosti lahko rerlektujejo na boljše mesto s stalno plačo — Ponudbe naj se pošljejo pod ffDoker zaslužen" postno ležeče, Kranj. Posestvo obstoječe iz 45—50 oralov gozda, oko j 20 oralov njiv in travnikov, ter lepega vinograda s kletjo, prešo in vsemi pripravami, z živino in vsemi pritikli- nami proda Josip Vrečer v Vojniku pri Celju« Gozd je 2 tretjine mehek in 1 tretjina trd les, popolnoma doraščen in zrel za sečo. 2694 Z dobrim uspehom priprav. ; kateri bi imel veselje za UjmTt (dečki i. dežele imajo prednost) se sprejme pri tvrdk? Fran Sta- anianr ki mojster, Bolna prt Ljavbljaai. >69i LJUBLJANSKI ZVON usta Zl mftuosr N PIOSKTI Tozadevna vprašanja naj se na-slovijo na upravništvo »Slov. Naroda« z naslovom tattavtajaM. 2697 ▼ anionu aa o4da vulika *>97 4 2246 ^454