63. številka. Ljubljana, v petek 17. marcija. XV. leto. 1882. Izhaja vsak dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejcman za a v st r i j sk o-oge rake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta A gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom zn vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jedcn mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po lo kr. a:\ mesec, p<> 30 kr za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.F Če se dvakrat, in po A kr., če se trikrat ali večkrat tinka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ^Gledališka stolba". Up ravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari Govor poslanca g. dr. Vošnjaka v državnem zboru dne 10. marcija o pravnih razmerah na Slovenskem. (Po Btenografičmnn zapisHiku.) (Dalje.) Dalje se tu naroča o potrebnih tiskovinah, naj Be v slovenščini pripravijo in sodnijani izroče. V tej odločbi se vsekako nahnja točka, naj eodnije s strankami, ki so i z ki j u člj i vo samo slovenščine zmožne, v tem jeziku obravnavajo iti te točke oziroma besedij „i/.klj učljivo samo1' drži se v najnovejšem (asu nadsodnija v Gradci in oni sodnij-ski organi, kateri menijo, da morajo ravnati po namerah viteza Waserja. Določba od 1881. leta, katero je Nj. eksce-lenca gospod pravosodni minister izdal in za katero se uže pol leta nij uradno dalje ve6 brigal, nij Imata nobenega uspeha; nasprotno so razmero še ie od tedaj se prav zmešale in vo slednjič prišle do tega, da so nekateri sodni uradniki iu nadsodnija v Gradci popolno odrekali pravico. (Čujte! čujte! na desnici.) Ali naj se, gospoda moja, ne imenuje to odrekanje pravice, če se samo slovenščine zmožnemu kmetu na Dolenjskem od njega lastnoročno spisana tožba nazaj da, ker nij spisana v jeziku, v deželi navadnem? Ali če odvetniki vlože tožbo strank, katere so samo slovenščine zmožne in če dotična okrajna sodnija to tožbo prosilcu vrne, ker je odvetnik nemščine zmožen? Celo na dvorni dekret od 13. januvarja 1794 se sklicuje v jednakem slučaji nekova okrajna sod- LISTEK. Preseljenci v Sibiriji. (Berilo v Mariborskej čitalnici.) Nam starejšim ljudem je navadno vse črno v spominu, kadar kaj slišimo o Sibiriji. Naučili smo se namreč bili v svoje j mladosti, da je tam žalostna, mrzla dežela, prebivališče nesrečnih hudodelnikov, katere je ruska država za kazen pregnala iz domovine — a prav za prav nij pregnala, temveč po sili prestavila, preselila jih je v Sibirijo. Zanimalo me je torej, nedavno Citati zelo različen popis potovauja nekega učenjaka nemške narodnosti po onej neizmernej deželi — pravičnega moža, kakor se vidi, in upam, da bode zanimal popis tudi čestite poslušalce. Sibirija po mojem poročniku g. PUttmannu nij tako strašna, razen severnega oddelka. Mej rekama Tobol in Tom je zemlja kaj rodovitna; črna prst po več čevljev na debelo pokriva ilovico, in ko bi le bilo delavcev in železnic, vsa Evropa bi se lehko preživila z žitom iz tamošnjih krajev. Okolo Baikal-skega jezera, po reki Ungari, po Paurskih planinah itd. se pa nahajajo kraji, katerih lepota se da primerjati najlepšim krajem Evrope. Kar se pa tiče preseljencev, hvali naš poročnik ruska načela kot pravična, razmeram primerna, ter obsojenim — kolikor se da — ugodna. Se ve nija v Kranjskej in na podlagi tega dvornega dekreta se vrne slovenska tožba s pristavkom, naj se popravi in predloži v nemščini v 10 dneh? Da se v takem slučaj izgube kolek i, da gie mnogo časa v izgubo s tem in da se nij meritorično odločilo, je jasno, in jaz ne umejem, kako pride ves narod do tega, da si vsak pristav ali sodnik dozvoljuje, da jezik narodov in njega narodno pravo konfiscira, ker se mu morda ne ljubi meritorično se spustiti v stvar, ker mu je morda bolj priložno, mestu se baviti meritorično, rajši reče: V tem jeziku nečem vloge vzprejetl, torej se odbije in vloži naj se v onem jeziku, katerega jaz, pristav ali sodnik, spoznam jezikom pri sodniji navadnem. Res, da nij so vse sodnije tega mnenja in to označuje ravno veliko zmešnjavo v naših pravnih razmerah. Druga, okrajna sodnija, n. pr. mestna delegirana okrajna sodnija v Celji je zopet mnenja, da je pri sodniji navadni jezik v slovenskih krajih Štajerske tudi slovensčiua in je torej izdala slovensko tožbo, zadevajočo odločbo, v katerej ta okrajna sodnija izrečuo poudarja, da pravica Slovencev, vloge v svojem jeziku vlagati, po zakonu od 21. decembra 18G7 nij olajšilo Slovencem, marveč, da je to splošna, vsem državljanom ustavno zajamčena pravica, dalje da se morajo starejši zakoni in naredbe vedno z ozirom na dotične poznejše zakone in naredbe razlagati, da se mora torej jednakopravnost vseh v deželi navadnih jezikov pravilom smatrati in da, se morajo predpisi, kateri splošne pravice državljanov natančneje določujejo, v dvomljivih slučajih jednako-pravnosti na dobro ra/.lagati. (Dobro! na desnici.) Dalje omenja ta okrajna sodnija, da obseza §. 13. obč. sodu. reda - na ta §. 18. sklicujeta se oso-bito graška nadsodnija in najvišji sodni dvor — po-natnnčnejša določila samo glede v deželi navadnega jezika, v deželi navadnega sodnijskeur:i jedka pa nič ne omenja, da se pravica, slovenske vloge vlagati ne more samo onim strankam vindicirati, katere so samo slovenščine zmožne, marveč tudi njihovim zastopnikom, odvetnikom, kateri le slovenski govorečo stranke zastopajo, in vsled tega za pravico izpoznava, da se mora ta slovensko pisana tožba vzprejeti in na nje podlagi se obravnavati. Mi imamo tu torej dve odločbi okrajnih sodnij, kateri sta se izdali skoro v istem času in si dijametralno nasprotujeta. Je-li nadsodnija v prvo omenjenem slučaji — rekuriralo se je namreč — kaj odločila, mi nij znano. Glede ravno kar prečitane odločbe okrajne sodnije v Celji pa je grafika nadsodnija brzo rešila rekurz in je zopet v odločbi od 1. marca 1882, torej v zadnjih dneh določila, da, ker ta tožba, katero je vložil dr. Josip Srnec, nij pisana v nemškem, v Spodnjej Štajerskej pri sodniji navadnem jeziku, dalje, ker se pozneje §. 13. obč. sodn. reda nij ni po le jedno pravilo obsezaiočem članu §. 19. drž. temelj, zak. od 21. decembra 1867, ni po kakem drugem zakonu spremenil, da se ta tožba pri sodniji ne vzprejme in da mu je na voljo dano, jo zopet v nemščini pisano vložiti. (Čujte! čujte! na desnici.) Mi Slovenci stojimo torej na stališči, da je naš jezik iz sodnij izbacnen in da so naše stranke jrimorane vsako vlo^o v nemščini vložiti, naj jo umejo ali ne. In pravosodno ministeratvo ne more, da je tudi tukaj treba razločiti vladna načela od njih izpeljave po uradnikih — malo slovečih ruskih činovnikih. Ruska vlada je uže 300 let prestavljala hudodelnike in druge, ki so se zamerili, v dežele Tatarom mdavno odvzete, in VBtvorila si je le po takem ljudstvo slovanske narodnosti v onih krajih. Pozneje je primorala preseljene hudodelnike tudi k delu v rudnikih, ki so zelo bogati v Sibiriji, in le tako je bilo mogoče, konci nekaj Sibirskega bogastva vzdigniti. Nij ravno strašno, živeti kot prešel j enec v Sibiriji — mučno in težavno je le to, kar se godi poprej. Kdor je namreč obsojen, da bode preseljen, ne izgubi le svoje domovine, temveč tudi premoženje, kar ga je imel doma, in kar je še huje, rodovinska zaveza njegova, zakon njegov jenja. Vender dopuščeno je njegovej rodovini, spremljati ga v Sibirijo — ali malokedaj se rabi to dovoljenje. Hudo je tudi potovanje v Sibirijo. Po več sto obsojenih namreč se spremlja na jedenkrat s potrebnimi vojaki, nadzorniki itd. v Sibirijo. V Evropi se navadno vozijo ali sanjknjo — v Aziji pa imajo posebne ladije na sibirskih rekah, ki so natlačene spodej z obsojenci, vender vsak dau nekaj čusa jih spuščajo na zrak. Po kopnem pa morajo hoditi, nekateri tudi svoje verige nositi, mej vrstama spremljajočih vojakov; le bolniki, pa take žene in otroci, ki iz lastne volje sledijo kakšnemu preseljencu, vozijo se zadej. Od zore do mraka gredo naprej. Zvečer dospejo do določene hiše ali etape, ki je obdana z dvoriščem, s palisadarni ograjenim. Po postavi bi morala taka hiša imeti vsaj dva oddelka — vender cesto ima samo jednega — v katerem potem vse krdelo se bavi vso noč. V takih prostorih se rad rodi jetniški tifus, in na stotine obsojencev umrje, prej ko pridejo na določene kraje. Če so tam, potem je uže bolje. Preseljenci se tam razdelijo na pet vrst po načinu, kakor se ravna ž njimi, in kar imajo trpeti. Najbolj milostna kazen je ta, da preseljenec nijma druge dolžnosti, nego da stanuje v določenem mestu. Večina tistih, ki so obsojeni zavoljo političnih prestopkov, spada v to vrsto. Ako so do-tični ubogi ali višjega plemena, dobivajo celo od vlade nekaj deuarjev vsako leto; drugim se pa odločuje delo, s katerim se lehko preživljajo. Dosti jih je takih političnih prestopnikov, ki se sami odrečejo vladnej podpori, in začnejo kako obrtnijo na svojo roko. PUttman je prenočil leta 1873. v precej dobrem hotelu v Stretinskem — lastnik mu je bil gospod visoke rasti, in vojaškega obnašanja; namreč poprej polkovnik v ruskej gardi — kuhar je bil poljski grof, natakar je bil poprej častnik v ruskem vojnem brodovji. Nekega kneza Volkonskega, iz ruske rodovine, ki se šteje mej najbogatejše, našel je v Nikolajevskem kot prostega pisarja itd. Druga vrsta kaznjencev obsega tiste prese- kar žalibog z obžalovanjem vidimo, dati nam nobene pomoči. Kajti, kakor sem uže omenil, odkar je izdalo svojo določbo od 6. oktobra 1881 se do danes nij nič zgodilo, da si je mej tem preteklo pol leta. Karakteristično je sicer tudi za razmero mej piavosod-nim ministerstvom in graško nadsodnijo to, da pravosodno ministerstvo samo niti v stanu nij, svojej določbi glede tiskovin pridobiti veljavo. Meni se zdi, da je tako razmerje tako nenavadno v pravnej državi, da bi bil vender skrajni čas, da osrednja vlada misli na to, kako bi v te nerednosti spravila red. Pravosodno ministerstvo je, kakor je visokej zbornici iz njega odgovora na interpelacijo Tauffererjevo znano, izdalo določbo, v katerej se omenja, naj tudi slovenske tiskovine graška nadsodnija razdeli mej sodnije. „Slavno nadsodnijsko predsedstvo'4 — glasi se v tem odloku — „naj skrbi za to, da sodnije dobijo take tiskovine v potrebi primernem številu. O izvedenji predstoječe prošnje naj c. kr. nadsodnijsko predsedstvo v štirinajstih dneh poroča." To zgodilo se je dne 6. oktobra 1881. Kako je nadsodnnsko predsedstvo to naredbo izvelo, citati je v interpelaciji gospoda poslanca dr. Tonklija od 13. februvarja t. 1. Gospod vitez VVaser namreč kar nič nij hitel te določbe glede tiskovin sodnijam naznaniti, in ko je konečno to storil, omenil je, da sodnije teh tiskovin za letos pač ne bo io mogle več rabiti, ker bo se fondi, kateri so za take tiskovine pri vsakej sodniji odmenjeni, očividno uže za nemške tiskovine porabili Naznani naj se torej do avgusta tega leta, katere, tiskovine se V slovenščini potrebujejo, in skrbelo se bode potem za to, da jih sodnije v letu 1888. dobijo. (Konec prili.) jaikih novincev, zaradi volitve udov in njih na-mestaikov v komisijo za vojaške takse in zaradi nekterih drugih agend vojaške uprave, o katerih so se pogovoriti in podučiti morali. Nauzočnost županov je trajala od devetih do pol ene. Takrat v obče ni vedel nobeden uradnik c. k. okrajnega glavarstva in tudi nobena druga v urada delujoča oseba kaj od imenovanega protesta, tedaj tudi nobeden uradnih gospodov ni mogel z župani o temu se pogovarjati ali jih k podpisu taistega siliti, kar se tudi djansko zgodilo nij. Ravno tako nihče ni zapazil, da bi se bili župani o tem pogovarjali. Od pol dveh bil je podpisani v svojem stanovanju v imenu zbranih županov od enega iz med njih povabljen priti v dvor.ino, v kateri so se med tem župani zbrali k posvetovanju važnih javnih reči. V moji nauzočnosti so se tukaj obravnavala marsiktera opravila in konečno se je tudi imeno-novam; resolucija prečitala. Jaz sem se vzderžal tam vsakega nagibanja in sem odšel, medtem ko so resolucijo podpisovali. — Potem takem nijeden organ c. k. okrajnega glavarstva celovškega nij jemal upliva na izraz [javnega ljudskega mnenja, in na sestavljenje ali podpisovanje resolucije, n e v uradu ne zunaj taistega. S spoštovanjem c. k. okrajni glavar: Kronig. V Celoucu 10. marci ia 1882. Slavno uradni tvo! V št. 51 nSlovenskega Naroda" dne 8. mar cija 1882 se nahaja vod Inl i■< nek -/ Ljublj ne. ki govori o nastanku protesta proti dr. VdŠnjakovi interpellaciji, kterega so župani slovenskih občin c. k. okrajnega glavarstva celovškega d| in tudi o upi i vanju uradnikov na omenjene župane. Z ozirom na to prosim v smislu §.19 tisk. post., da se glede uradnikov c. k. okrajnega glavarstva u Celovcu po predpisu omenjenega §. sledeči popravek v „Slovenski Narod" prevzame: „11. februarja t. 1. zbrali so se v prostorih zgoraj omenjenega urada župani političnega okraja celovškega zaradi srečkanja za letošnjo nabiro vo- Iz državnega zbora. Z Dunaja 14. marca [ Izv. dop.] V budgetnej debati je minister dr. Pražak zadnji petek drugič govoril. Ker je ta ministrov govor znamenit, čem vam podati iz njega nokutere odlomke. „V generalntijj debati — rekel je dr. Pražak — trd i i je grof Wurmbrand ter predba-cival avstrijskemu pravosodju, kar nij opravičeno. On je rekel: ,, Pravosodje samo na sebi nij po ceni. Kakor je Maks Wirth sestavil in dokazal, je avstrijska justica dražja, kakor ona katere druge evropske države izvzemši Prusko". To opazko rad bi vender spiavil na pravo mero. Tabele od Wirtha so znane iz njegovega dela, ki je izišlo leta 1876.: „Oesterreichs Wiedergeburt aus den Nachwehen der Krisis". Te tabele nijso sestavljene na način, kakor bi bilo želeti, da bi podale resnično podobo o razmerah in stroških justične uprave ne glede na to, da podatki, iz katerih podani so stroški justične uprave po posameznih proračunih jednajst različnih držav, nijso sestavljeni po istih premisah, da bi se mogli razvideti skupni stroški justične uprave v posameznih državah; podatki tudi nijso iz jednega in istega proračunskega leta, ker podatki o av-strijskej justičnej upravi so iz leta 1874, o ogrskej iz leta 1875, o italijanskej iz leta 1873. Minister Pražak je potem dokazal, da so stroški justične uprave v Italiji in Prusiji dražji nego v Avstriji. Tudi pravdni stroški so v mnozih druzih državah večji nego v Avstriji — brez stroškov pa pravde tudi nij misliti. Posl. dr. Russ je trdil, da se z novinami ne-jednako ravna in to zaradi jezikovnega vprašanja. To bi pa res bil uže čas, te trditve, da se po konfiskacijah vsled objektivnega postopka nepravično in jednostransko ravna, tudi dokazati. Čutil sem se prisiljenega, iz uradnih virov sestaviti nekatere date, iz katerih bode slavna zbornica razvidela, da je očitanje jednostranskega postopanja z novinami sigurno neopravičeno, saj kolikor se tO tiče sedanje vlade. Od I. 1881 konfisciranih perijodienih v Avstriji izhajajočih listov pride na praško nadsodnijo baš na one liste ki se ne računajo mej opozicijo-nalne 224 konfiskacij iti ne one liste, ki so vladi nasprotni le IJKh (čujte ! na desnici), na nadsodnijo Brno pride na vladi prijazne liste 23, na vladi nasprotne 30: v Gradci ni vkdi prijazne 18, na vladi neprijazne 32 konfiskacij. Da so v posameznih nad-sodnijah novine, po katerih je roka državnega pravd-nika manj segala, sedaj, v poslednjih let;h, kjer so valovi opozicije in političnega gibanja visoki, držav-nopravdnikovej roki bolj podvržene, je pač naravno. A nemožno je nejednako postopanje novin očitati, posebno pa ne da bi se pod sedanjo vlado dajalo prednost vladi prijaznim listom, ako se ozremo na daljne podatke, ako konstatujem, kollkrat se je konfiskovalo posamezne časnike od njih početka do leta 1881. To se je zgodilo pri „I) utsche Zeitung" od leta 1870-58 krat (Čujte! na levici); pri ,,Neue Freie Presse" od 1. 1864- 61 krat. Ako pa pogledamo na druge velike časopise, ki izhajajo na Češkem, bil je ,,Pokrok" zasežen od 1. 1869-16*5 krat (smeh na desnici), ,,Narodni Listy" od 1. 1860-^26" krat (ironično dobro na levici, vesebst na desnici,) slednjič »Politika" od l. 1862-522 krat (Veselost na ljence, ki so uvrsteni mej sibirske vojake. To so navadno mladi vojaki, ali vojaščin uže pripisani, ki bo nekaj pregrešili. Stanujejo skupaj v kasarnah kakor vojaki, nad/»rstvo je nekaj ostro, vender smejo sprejemati dopise in odpirati jih s privoljenjem Bvojih častnikov. Največji oddelek je tretji, namreč oddelek pravih preseljencev, po ruskem poselenicev. Tri četrtine vseh pre.seljencev spadajo v ta oddelek. Kadar dospejo v Sibirijo, in kadar so prestali svojo kazen v kakej ječi, pošljejo jih po 10—20 v kakšno vas. Tam dobi vsak kos obdelane zemlje, seme za setev, kmetsko orodje, in blizu vasi določen prostor za poslopja. Lesa za stavbe, in drv za kurjavo nahaja poseljenec v bližnjem prvotem no-zdu več kot mu treba. Razen tega ga mora občina rediti in pod streho imeti brezplačno, dokler mu ne rodi njiva, in dokler bajta njegova še nij postavljena. Mnogo jih je preseljencev, ki rajši začnejo delati kot hlapci, ker malo je delavcev v Sibiriji, in dobro jih plačujejo. Četrti razred so rudarji — navadno taki, ki 80 storili težko hudodelstvo. Delati morajo dan na dan po 12 ur v rudnikih, in stanujejo v velikih, zatrjenih kasarnah. Težko delo, strogo ravnanje ž njimi in slabi živež te siromake navadno hitro po končujejo. Zadnji razred je takozvana „arestantskaja rotaM, namreč krdelo vedno zaprtih. Tisti imajo najhujšo kazen, vender mej nje se uvrstijo le ro parji, morilci ali taki, ki so ponovili svoje hudo delstvo. Hudodelniki te vrst morajo delati najbo : 1 težavna dela, vedno z verigam ukieneni. Človek se tedaj ne bode čudil, da jih je. precej beguncev. Dežela je velika, malo obljudena in nad-orniki ne morejo biti povsod. Hes jih je na tisoče j preseljencev, ki so ali skrivno zapustili prebivališče njim odločeno. aH uskočili celo iz ječe. Tak begun se tam zove .J> &gaM vender budi mej temi je razloček, N *k beri namreč Bi ne želijo domov v Evropo, — kjer bi jih zopet zgrabili, če nijmajo premoženja, da bi se selili v tujo deželo. Tisti so po tepljejo po Sibiriji, — služijo Časi, pa se tudi časi pr< /ivljajo po drugem načinu, ki nij ravno pošten. Nekateri pa skušajo pobegniti v Evropo, in sicer po skrivnej pešpoti, takozvanej bradjaškej stezi, ki je znana le majhenej tropi izvedencev, in ki je daleč od vsake dovozne ceste. Navadnemu človeškemu očesu je ta steza popolnem nevidijiva, — kaj pa še, da bi potnik smel upati, najti po njej potokaze ali krčme, ali druge ugodnosti. Le zveden bradjaga najde v prvotnem gozdu tu ali tam na drevesu vsekano znamenje, ki mu nekaj pomeni — pa tudi vsak bradjaga ponavlja tista znamenja za brate, ki prihajajo za njim, in razlaga mlajšim bradjagom pomen tistih znamenj. Vlada se ve da preži tu in tam na bradjage, — ali daleč pred vasjo jih uže svari na njihovej stezi drugo znamenje, — obhodijo vas v dolgem vaojeku, pa tudi skrbijo za maščevanje, če slutijo izdajalca. Če so ušli vsakemu prežanju, jih čakajo deroči potoki, — gore, z večnim snegom pokrite, — zlasti pa strašna ,,taija" — to je prvotni gozd (prales), v katerem so izgubljeni smrti po lakoti posvečeni — če so zurešili pot, če zo zablodili. Zavoljo teh n<*varnostij jih navadno več skupaj beži, zmerom pod vodstvom Btarega bradjage, kije uže hodil po tej st saj neko daljavo, ker drugi je ne najde. Kakor ur;čujojo na glas." SlOTrer^cil Ko je dr. Janez BI e i vv e i s Yitez Trste-niški izdihnil svojo siinu dušo, si je bil vsak slo- nej cesti. Kmet ga bode vozil v bližnjo vas k nekemu prijatelju, tisti bode napregel, ko prideta, pa Ptittmana vozil v sledečo vas k drugemu prijatelju, in tako naprej do Tjumena. Zato se zove tista cesta „cesta prijateljev". Piittman se je dal pregovoriti in prav zadovoljen je bil s tisto vožnjo. Tudi v oddaljenih vaseh so koj napregli, — nikoli nijso terjali višje cene, kar bi se lehko zgodilo tujcu v tako samotnih krajih. Le sani so se zvrnile jednok. PUttman si je nogo podvil in ostati je moral nekoliko dnij v hiši takega »prijatelja". Bil je star, premožen kmet, hiša prostorna in čista, deske umite. Bakreni saraovar se je kadil na snažnej mizi in svetil se je kot zlato. Pripravila se je potniku lepa postelja in ta se je čuti) skoro domačega. Tudi staremu Ivanu Iva-noviču se je dopadal tujec in začel je pripovedovati. Znano je, da Rusi nagovarjajo vsakega po imenu in po imenu njegorega očeta, s končnico „ovič", tedaj pomeni „Mihalj Nikolajevič" toliko, ko rM'halj, sin Nikolajev". V Sibiriji pa je skoro vsak tretji mož krščen za „Ivana", tedaj vsakega neznanega nagovarjajo z „Ivanom Ivanovičem", ali „Ivanom Ivanšem" — zanašaje se, da bode tako prav, dokler se ne ljubi novemu znancu, popravljati nagovora. Ko sta sedela zvečer za veliko pečjo, iz kamena sezidano, na katerej po zimi spava vsa dru žina sibirskega kmeta, vpraša PUttman: „Ivane Ivanše, vi tukaj živite prav všečno, in denarjev imate tudi več ko je treba, da mirno uživate svojo starost." „Res je, Jakobe Jukovljeviče," odgovori km^t. ali trudil Bem se tudi dosti, čeravno sem sin bogatega uradnika iz Kijeva. V svojej mladosti sem pre-trgel mnogo, — rečem vam odkrito, zakaj pa ne — saj ve vsa vas, in tudi gospod izpravnik (kakor pri nas okrajni glavar) vedo — bil sem bradjaga v prejšnjih letih, delal sem v rudnikih Narčinskih, potem sem pobegnil. Po mnogih nevarnostih prišel nem v to vas, hodil sem bil dve leti po bradjaškej stezi." Starec se je okrepčal s čajem, PUttman ga je se ve da pazno poslušal. Tako je pripovedoval, kako je prišel pred davnim v to vas, ko je treba bilo delavcev za žetev, in ob takem času je v Sibiriji vsak dobro došel, kdoi hoče delati. Najeli so ga za hlapca, prikupil se je gospodarju in po smrti njegovej priženil se je k vdovi, čeravno dosti sta-rejšej. Sedaj pa tukaj dalje živi pod imenom umrlega prvega soproga uže mnogo let, akoravno je bil umrli uže CO let star. Tako se zgodi, da po ruskej statistiki mnogo Sibirijakov doseže starost čez sto let. Ruski popi namreč kikedaj*) pozabijo smrt kakega človeka zapisati, in tako more mladi bradjaga naprej živeti tako rekoč v imeuskej koži svojega umrlega prednika. Vsa vas ne mara za to, dokler vlada ne zve; to je „ničcvo" (nij vredno, da se mara). Pa tudi marsikateri činovnik ne mara za tako malenkost, zlasti ne, kadar je uže preteklo nekaj let, preduo se izve. *) Ta beseda je navadna po severnem Poli »rji, na desnem bregu Drave. Uredn. Starec je nad« I je pripovedoval, da je bil oq sojen na več let rudarskega dela, in čez dve leti lotilo se ga je hrepenenje po svobodi. Po cele noči poslušal je ulovljene bradjage, ko je vsak popisavai bradjaško stezo, kolikor jo je poznal. Takrat je spoznaval znamenja in svarila na tej stezi, zvedel je kaj pomeni kamen, ki leži kakor slučajno pri brezi, ali obrezek pri hojki; naučil se je tudi posebnega jezika, ki ga govore bradjage mej seboj. Potem je uskočil s starim izkušenim bradjagom vred po noči in podala sta se ua pot z malim orožjem in z malo živežem. Vender jih ne manjka prijateljev po poti, zlasti ne mej Rusi. Ti imajo bradjago za nesrečnega bližnjega in mu po noči postavljajo živež na okno. Nobeden ne vpraša: od kod ? če ga najde spati v senu, in kmalu zamenja obleko hudodelcev za drugo, ki se mu je podarila. Tudi Ostjaki, finski narod zelo slabega uma, ki častijo vsakega Evropejca, ne razločujejo bradjage od runkega častnika, in vse storijo, kar veli bradjaga. Drugi sibirski narodiči pa sovražijo bradjage, ter jih lovijo. Ziasti Brneti (po ruski Bratske) neusmiljeno preganiajo vsakega bradjaga, in če ga zasledijo, celo z velikimi psi pravi lov načinijo. Vender se tudi srečni bradjaga malokeduj povrne v Evropo. Blizu meje Evrope je več in več straž in ruska viada uže pazi, da br&djaga ostane v Sibiriji. Ruski častnik je dejal Puttmanu, da je vsa Sibirija velika ječa, in da vlada ne mara, v katerej sobici tiste ječe ostane jetnik, le da ne uskoči iz ječe. V. venski rodoljub v svesti, da je Slovencev sveta dolžnost, skrbeti za vreden spomenik slavnemu rajniku, ki je skoro za štirih desetletij naš narod vodil v vročih borbah za njegov obstanek. Prvi korak za dejansko izvršitev misli, katera je navdajala vseh narodnjakov srca, je storil poslednji občni zbor ljubljanske čitalnice s sklepom, naj se osnuje poseben odbor, kateremu bode nalog, pre-udarjati in določati, na kakšen način naj se potomcem ohrani spomin pokojnega dr. Janeza Blei-vveisa. Ta odbor, sestavljen iz kranjskih deželnih poslancev, ljubljanskih meščanov in zastopnikov narodnih društev ljubljanskih, se je znaj ustanovil in soglasno sklenil, da je nepozabljivemu očetu Slovencev v Ljubljani na javnem prostoru postaviti dostojen spomenik. Odbor pričakuje, da bode naiod slovenski navdušeno pozdravljal to namero in nje izpeljavo omogočil z običajno požrtvovalnostjo. Od več se nam dozdeva vsaka beseda, ki bi še posebno priporočala rojakom plemeniti namen, katerega imamo pred očmi: Bleiweisove zasluge za naš narod same najbolj govore in — d o s t i# glasno! Vsak zaveden Slovenec, vsaka verna Slovenka naj pripomore po svojih moččh, pa se nam ne bode moglo očitati, da naš narod ne časti svojih veličin mož! Darove za „Bleiweisov spomenik* prejema odborov blagajnik gospod Luka Robič, in bode prejem novcev javno potrjeval po slovenskih novinah. V Ljubljani dne 12. marcija 1882. Odbor za „Bleiweisov spomenik": Dr. Jarnej Zupanec, c. k. notar in prvosednik kranjske notarske komore, prvomestnik. Luka Robi Č, c. k. višji davk. nadzornik v pokoji in deželni poslanec, blagajnik. Fran Ravnikar, načelnik kranjske deželne blagajnice in „Sokolov" starosta, tajnik. Odborniki: Dr. An d. Čebašek , kanonik. Jan. D o g a n, mizarski moj ster. Peter Grasselli, deželnega glavarja namestnik. Jan. Ne p. Horak, podpredsednik trgovinske in obrtnijske zbornice. Ivan Hribar, glavni zastopnik banke „Slavije". Josip Jerič, župnik v pokoji. Karol Klun, državni in deželni poslanec. Matej Kreč, deželni tajnik. Jan. Murnik, trgovinske in obrtnijske zbornice tajnik. Srečko Nolli, kleparski mojster in „Sokolovega" staroste namestnik. Miha P a k i Č, trgovinske in obrtnijske zbornice svetovalec. Dr. Fran Papež, odvetnik. Fran Potočnik, c. k. stavb, svetovalec v pokoji in deželni poslanec. Srečko Stegnar, c. k. učitelj. Luka Svetec, c. k. notar in deželni poslanec. Dr. Ivan Tavčar, advokat, koncipijent. Domače stvari. — (Odbor za napravo ,,Narodnega doma" v Ljubljani) sklenil je v svojej včerajšnjej seji jednoglasno, da prevzame i ,,Narodni dom" v Rudolf o vem v oskrbovanje in na svoj račun. Ta sklep naj potolaži dotičnike po Dolenjskem. V tej seji se je gOBp. dr. Valentinu Zarniku za uspešno zastopanje društvenih interesov v mestnem zastopu ljubljanskem izrekla proto-kolarično najtoplejša zahvala. Ob jednem sklenilo se je, da se letošnji redni občni zbor skliče belo nedeljo dne 16. aprila. — (Društvo ,,Slovanska čitalnica v Gradci') ima prvo svoje občno zborovanje v soboto 18. t. m. ob 8. uri zvečer v Schwechater — Bierhalle, Sackstrasse št. 27. Ta zbor, pri katerem se bodo tudi novi članovi sprejemali, bode imel naslednji dnevni red: 1. Poročilo tajnikovo: 2. Čitanje pravil; 8. Poročilo blagajnikovo; 4. Volitev predsednika in odbora; 5. Razgovor o pravilih. K temu zborovanju vabi vse članove in druge v Gradci bivajoče Slo vane, ki žele društvu pristopiti, osnovalni odbor. — (Požar.) V dan 10. t. m. ob štirih po-poludne pogorelo je vSinovici v Sodraškej občini 9 hišnih številk. Škode je blizu 10.000 gld. Beda je nepopisna, ker vsi pogorelci nijso bili zavarovani in jeden niti zavarovalnine plačal nij. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Dunaj 17. marca. V včerajšnjej seji šolskega odseka referiral je profesor KviČala o peticijah glede slovenskih srednjih šol in učiteljišč in je stavil znane predloge. Po triurnej debati se je sklenilo, naj se najprej tiska referat in do tedaj se odloži sklep. Conrad priznal je znaten napredek slovenske književnosti in priznal možnost, slovenščino kot učni jezik upeljati na srednjih šolah, vender polagoma. Denes razgovarjajo se slovenski poslanci zopet s profesorjem Kvičalo. V odseku se ta predlog gotovo še pred Veliko nočjo reši in se vzprejmejo vsi predlogi profesorja Kvičale. Depretis odložil je mandat državnega poslanca. Grof Taaffe in trgovinski minister Pino vzprejela sta prav prijazno deputacijo kranjske obrtne zbornice in interesentov kamniškega okraja, katera je prišla o zadevi gradnje dolenjske in Ljubljana-Kamniške železnice. Pričela se je glavna debata o volilnej reformi. Belgrad 17. marca. Svoje mandate odložilo je 51 radikalcev. Vlada razpiše nove volitve. Skupščina se je odložila do dopolnitve. Tunis 17. marca. Grofa Sancvja in kan-celarja francoskega konzulata domov se vračajoča napala sta pretečeno noč dva Italijana. Napastnika so zaprli, ja postavili pred italijanski konzulat in pričela se je preiskava. Tujci: 16. marca. Pri Klomi: Hol/.er z Dunaja. — Stampfl iz Kočevja. — Pichler iz Gradca. Pri Malici: Biuckner z Dunaja. — Tomič iz Kočevja. — Singer i Dunaja. Pri avslrijskeui cesarji: Brečlcnik iz Ljubljane. - Jivornik z Vrhnike. _ ZD-u_n.aosl£Si "borza, dne 17. marcija. Enotni državni dolg v bankovcih ... 74 gld. 7f» kr. Enotni državni dolg v srebru • . . 75 „ 65 t Zlata renta...... ... 93 , 40 „ 1860 državno posojilo . . ... 128 „ 75 „ Akcije narodno banke....... 819 „ — „ Kreditne akcije......... 309 „ — „ London............ 120 ,55 „ Srebro............ — „ — „ Napol.............. 9 „ 53'/, , C. kr. cekini........... 5 „ 67 „ Državne marke......... 58 „ 85 n 4°/0 državne srečke Is 1. 1854 250 gld. 118 „75 „ Državne srečke iz I. 1864 . . 100 „ 109 „ — „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta * . 93 „ 40 „ Ogrska zlata renta 6°/0...... 118 „ 50 „ n 4°/o...... 86 „ 85 n „ papirna renta 5°/0..... 86 „ 50 „ 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ — „ Dunava re-. srečke 5«/0 . . 100 gld. 112 „50 „ Zeiiilj. obč. avstr. 41/,°/0 zlati zast. listi . 119 „ — „ Prior. oblig Elizabetine zapad. železnice 98 „ 25 „ Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „ — „ Kreditne srečko.....100 gld. 175 „ 50 Rudolfove srečke..... 10 „ 21 „ 75 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 123 „ — „ Traimnway-drnšt. volj. 170 £ld. a. v. . . 207 „ — Zahvala. Za obilo izkazano sočutje ob smrti in pogrebu preljubljeno mi soproge gospe Barbare Medved izrekam vsem udeležene m lepo hvalo. Prearčno pa se zahvaljujem 66. darilcem zalih vencev in gg. pevcem za prelepo žal »petje! V Kamniku, dne 15. marca 1882. (166 Alojzij Medved. Zahvala. Presrčno zahvalo izrekamo prečastitej gospodi in p. n. občinstvu za hlagodušno sočutje in mnogo-brojno udeležbo o smrti in pogrebu našega preljubega in nepozuoljivega očeta, oziroma soproga, starega očeta itd., gospoda Frana Arkota, posebno pa se lepo zahvaljujemo dariteljem prekrasnih vei>eev, kakor tudi siavnej požarnej straži in gg. pevcem za umrlemu izkazano zadnjo čast. Dolenji Logatec, dne 15. marca 1882. (167) Žalujoča ostala rodbina. EPILEPSIJO ibožjast) oidrnvi indijski zeliski sok, ki se kot po- sebnost, da kot jedino sredstvo z najboljšim vspehom rabi zoper božjast. (218—25) Božjastni se hitro in srečno ozdravi, ako Štirikrat ali petkrat na dan tega soka po 15 kapljic na sladkorji zavžije. Celo najstarejša in najzlobnejša bolezen se ublaži in naposled popolnem odpravi. Dobiva se flacon po 20 kr. v skoraj vseh lekarnah Avstro-Ogrrske, a v Ljubljani ima ta sok lekarnar g. Julij 1 'rnkoczj , v Jičinu pa prirejevatelj Kudolf Molil, emer. lekarnar. S pošto se menj kot 2 flacona ne pošilja. Dr. PiittiMoiiova vata proti protinu takoj zmanjša in hitro ozdravi protin in revmatizem (64-3) vsake vrste, kakor: obrazne, prsne, vratne in zobne bolečine, protin v glavi, rokah ali v kolenih, trganje po udih, bolečine v hrbtu ali na ledji. V zavitkih po 70 kr. in polzavitkih po 40 kr. se dobi pri Trnkoczjji, lekarna „nri samorogu" v Ljubljani. L 1 M;III»»(.H H lili) zobni zdravnik, v Gosposkih ulicah št. I, ordinira v vseh zobnih boleznih in postavlja zdaj u m eta I ne zobe in zobovje dobro in brez bolečin. (77—12) Zatekel sem se k Vašej zdrav-stvenej sladnej čokoladi št. 1 in uže po tridnevnem vporab-ljenji dobil sem v veliko svoje in svojih sorodnikov začudenje zopet zdravje. (Te besede govoril je ozdravljeni.) Vsem bolnikom, kateri bolehajo na želodci in na plučih, na pomanjkanji krvi, prehlajenji, kašlji, hri-pavesti, na bledici in hemoroidih, se lehko pomaga. C. kr. dvornemu zaožniku IVANU HOFPU, kr. komisijskemu svetniku, posesanku c. kr. zlatega križca s krono, vitezu visokih redov, izumitelju in jedinemu izdelovalelju Ivan Hoffovcga sladnega izlečka, dvorni založnik skoro vseh knezov Evrope, na Duuaji, tabrika: G-rabonhof, Braunerstrasse 2, pisarna in fabr. zaloga: Graben, Braunerstrasse 8. TVj. ^elieanstvo kralj danski je po svojem adjutantu naznanil fabrikantu Ivanu Hodu, da zelo visoko ceni njegov Hladni Izlcček. ...laz Nem*, tako se glasi kraljeva izjava, ,,z veseljem opazil pri sebi in pri mnogih članih svoje hiše zdravstveno inoč Holfovega sladnega izlečka.*« Sah.Tal.a-, Vaše blagorodje! Ne morem si kaj, da Vam z odkrito in najtoplejšo zahvalo javim, da sem po trikratne), v kratkem času se ponavljajočej vnetici prane iureiie9 davici, bljevanji krvi in materije, kratko v stanu popolne onemoglosti, ko so uže vsi mislili, da sem izgubljen, zatekel sem se po nasvetu svojega svaka k Vašej sladnej čokoladi in uže po tridnevnem vporabljenji zadobil som v svojo in svojih sorodnikov začudenje popolno zdravje. To i s ti ni t o čudovito zdravje dohil sem, kakor omenjeno, po vporabljanji sladne čokolade in sicer štev. 1. Prosim Vas, čestiti gospod, da vzprejmete te vrstice kot malo znamenje moje hvaležnosti za rešitev mojega življenja in da jib v korist VBeh bolehujočih kot priporočilo Hoffovih preparatov. Konečno naj Vam bodi Se naznanjeno, da lehko svoje hitro ozdravjenje, osobito, ker vsak tako hiter uspeh občuduje, kot resnično potrdim pred Bogom in pred ljudmi. Pozdravljam Vas prav prijazno in so Vam z vso spoštljivostjo priporočam hvalo Vam dolžua Ana Pestl9 tkavčeva žena. V A m >-isu (Dol. Avstr.), 3. decembra 1879. Glavna zaloga: (50-7) Pet. Lassiiik v 1 jiibljani. Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".