278. številka
Ljobljna. ? torek L decembra 1903
XXXVI. leto.
g&Al& oat  itveces    -na   oe:>ei;e ki  pranja*  tet  »eijk po pošti p?*>Jeaaw> *a avstro-vg^sk« rfb5»3^ rp. vag isto »S K, z&t^o* leta 18 K, sa tetrt let« 6 R 60 h, s« eden mesec 8 R dO n.  Z* L.juDtjano » t*Nftfr,*njeo
gl doiB 1» fae teto ^ &, «a po> leta 12 K, s* &»trt *8ta 6 K,      »<5e» ttescc S K    Kdor hod* »j*2S ttft^ s* cele leto ffi K, m pol let« 11 K; ssa četrt leta B K BO h, m *dec mesec 1 K 00 h. - Za tu|e detsi« tobkt
*9Č, ko*feor BC&sa pofttaiDft. ~ Ra o.aroPbo brez *U)dobnB ?po8iljatve l ir.Scine as ns osdra, — t^ii *iJjfca**i!a fi^&oje se od peterostopce *>etii> vrste po iS h, & ae osn&nilo enkrat tiska, po 10 b, & m <lva*rat, id po 8 h, 0« 59  lr*Jrrat alf Večkrat tista, — Dopisi fla) i© tavule 'racfcovatt. -  Rokopis) 83 ne vračajo. — IfniielJIvn ta Maravnlstvo Je ca Kongresnem ti-ga St. 12. — OpravniStva naj se blagovolijo   pošiljati carocoine, refcJamacoe, oanaoiS*
t. j. a/ittli01*vfatiTll8 stvari -   Vhod V a?4du        |S ki ^SOVfc Olice It. *, »hod » apravnifttvo pa s Kongresnega trga St. 13.
.Slovenski Narod11 telefon St. 34. Pos^m^^ številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Res Cariiithiacae.
K temu poglavju piše nam ljubljanski odvetnik nastopno:
Vložil sem dne 5. oktobra 1903 v imenu svojega klijenta g. F. H. iz Ljubljane proti g. F. A. iz Celovca zaradi 20 K spr. pri o. kr. okrajnem sodišču v Celovcu slovensko opominjevalno tožbo.
Dne 27. oktobra 1903 sem prejel od c. kr. okrajnega sodišča v Celovcu intendirano plačilno povelje z dne 7. oktobra 1903 opr. št. M. III. 176/3 in sicer v slovenščini; pripomnim, da se nahaja na tem meni dostavljenem plačilnem povelju opazka: »nasprotniku dostavljeno dne 15. oktobra 1903« zapisana od dotičnega g. pisarniškega uradnika v slovenščini.
Dne 30. oktobra 1903 sem vložil imenom svojega klijenta zoper gosp. F. A. pri c. kr. okrajnem sodišču v Celovcu mobilijarno izvršilen predlog «— seveda v slovenščini.
Na ta svoj izvršilni predlog pa sem dobil dne T novembra 1903 od tistega sodišča izvršilno dovolilo z dne 2. novembra 1903. opr. čt. E. 2693 3 1 in sicer v blaženi ne m-Ščini — od istega sodišča, ki je prvo mojo tozadevno vlogo — opominjevalno tožbo — rešilo slovensko!
Risu m ten e» tis, anr'ci!
To je bU menda nekak cdgovor, ali bolje rečeno z«iničljiva revanche na resolucije, sklenjene na protestnem shodu slovenskih odvetnikov z dne 25. oktobra 1903 v Ljubljani v prid našim bratom - trpinom na Ko* roškem!
Seveda sem zoper to nemško rešitev slovenskega izvršilnega predloga energično remonstriral, vložil 9. nov. mora 1903 nadzorno pritožbo na c. kr. deželno sodišče v Celovcu, vrni^ odnosno isti priklopil dotično nemško izvršilno dovolilo ter zajedno vso zadevo naznanil višjesodnemu predsedniku v Gradcu in justičnemu ministrstvu na Dunaji, zahtevajoč slovensko   rešitev  slovenske vloge,
pri t. m izrecno sklicuje se na člen XIX državnega osnovnega zakona, na ministrsko naredbo z dne 20. oktobra 1850 št. 13.553, na naredbe pravosodnega ministrstva z dne 15. marca 1862 št. 865, z dne 10. oktobra
1866 št. 1861, z dne 5. septembra
1867 št. 8636 9396, z dne 18. aprila 1882 št. 20, 513 ex 1881, z dne 21. julija 1887, št. 12.118, z dne 11. junija 1888 št 6556, z dne 20. marca 1889 št 5340 in z dne 24 novembra 1895 št. 20486, glasom kojih se je proglasilo slovenščino na Koroškem za sodni jezik!
A glej čuda!
Dne 25 novembra 1903 prejmem od predsedstva c. kr. deželnega sodišča v Celovcu sklep z dne 11. novembra 1901 št. Praes. 2917/17/3 tele vsebine:
»In  Irledigung der Aufsichts-
beschwerde, deren Beilage im An-schlusse zurilckgestellt wirdt teile ich mit, dass ich angesichts der Be-stimmungen des fttr K&rnten mass-gebenden J. M. Erlasses vom 15 Marz 1862 Praes. 865 Punct 4 und mit Riicksicht auf den Umstand, dass F. 11. ein in Laibach etablierter Ge-schaftsmann der deutschen Sprache ohne Zwe:fel m3chtig ist — nicht in der Lage bio, die gewttnschte Veiftl^ung Zl* trefTen. — Uilepitich « Od višjesodnega predsedništva graškegajin pa od justiČnega ministra dunajskega pa do danes še nisem prejel nikake rešitve — ker se jima menda ne zdi vredno odgovarjati slovenskemu odvetniku, brane-čemu svoje in svoje stranke postavno zajamčene pravice na Koroškem!
Komentarja , k temu pač ni treba!
Nemška preširnoBt hoče svoje grabljive roke liki morski polipi raztegniti že na stranke iz Kranjske!
Stvar naših poslancev je, da store temu početju prepotentnih nemških sodnih uradnikov — ki škilijo tjekaj čez mejo v neko sosedno državo — imena ne imenujem, ker bi znal inače g. državni pravnik Vaš cenjeni list zapleniti — ža en-
krat korenito konec in da pomorejo naši mili materinščini tudi v tužnem Korotanu do že postavno ji zajam čene enakopravnosti in pravice!
Naj ostane tukaj strankarski boj v ozadju — skupno na delo!
Caveant consules! . . .
V Ljubljani, dne 29. novembra 1903.
dr. — r.
Opomba: Narodne slovenske liste prosimo za ponatis tega članka! _
Razmere na Srbskem.
Iz Belgrada, 29. nov. Evropska javnost se še vedno bavi z našo hudo skušano državo. Seveda gleda iz pisave nemških listov jasno njih konjsko kopito. Vse srečno in gladko pa seveda tudi pri nas ne gre. Nemirnih in spletkar-skih elementov nikjer ne manjka. Žalibog, da imajo tudi pri nas taki nemirni elementi posredni ali neposredni vpliv na vladanje, kar mora britko občutiti pravo rodoljubno prebivalstvo in vsa očetnjava. Sedaj se dela v vseh ministrstvih z veliko naglioo, da se priredi vse potrebno za predstoječo otvoritev skupščine. Marsikaj dobrega pričakujemo, saj se bodeta z zakoni, ki se v tem zasedanju predložijo, takorekoč vpeljali vlada in vladar. Z opravičeno bojaznijo pa pričakujemo napovedani zakonski načrt o preosnovi uprave. S tem zakonom se namreč hoče ce-nejo napraviti deželno upravo ter prihraniti na ta način državi na leto nekaj milijonov dinarov. To je sicer popolnoma v redu, saj zdravih finančnih reform menda nikjer tako krvavo ne potrebujejo kakor pri nas, kjer so dosedanji vladarji in njih vlade sicer deželi veliko jemali, a le prav malo ali nič vračali. Treba je namreč premisliti, kaj namerava tak zakon. Ako se hoče pri upravi za milijone na leto štediti, naperjena je taka reforma v prvi vrsti proti uradnikom, ki bi se morali številno i odpuščati  iz služb.   In kako pridejo
Pisma iz Amerike.
Lujiza Souvanova. (Dalje.)
»New-York kutral« me je pripeljal v eni noči v Buffalo. Od tu srno se peljali ob precej dolgočasnih bregovih Erijskega jezera in prišli t dcbri uri k postaji ob nijagarskih Blapovih. Predno dalje pripovedujem, naj omenim, kako udobno in prijetno da se potuje v Ameriki. Sedeži v vozu so prevlečeni z modrim žametom, a stene in tla so pokrita s preprogami, katere so okrašene z lepo izrezljanimi pločicami iz mahagonija. Lepo urejen prostorček je oblačilna soba za dame. Tu najdeš milo, bri-salke, toplo in mrzlo vodo, Ir-deno vodo za piti, celo krtače za obutev in obleko. Kdor zapusti te voiove neosnažen, je temu pač sam kriv. Za postrežbo je nastavljen zamorec, kateri preskrbuje vse potrebno. V oddelek za gospode nisem stopila, to pa vem, da se tamkaj dobe vse potrebne priprave za briti. Posebna
prijetnost teh vlakov so takozvani razgledni vozovi, na katerih strehi sedeč uživaš krasne slike pokrajine, po kateri drdra železni konj. Relativno je potovanje v Ameriki tudi ceneje. Prtljaga ne stane prav ničesar in zato je umevno, da se ne vidi nikjer toliko kovčegov, kakor jih imajo seboj ameriški potniki. Originalne so tudi amerikanske čakalnice po kolodvorih. Dolge, popolnoma enake vrste klopi stoje v njih; na teh pa sede revni in begati ljudje, tikoma drug pri drugem in čakajo vsak na svoj vlak.
Z vozom sem se pripeljala iz postaje do slapov. Ker je Amerikaneo kmalu zadovoljen, bodisi že z nehotičnim poslopjem ali pa z velikanskim podjetjem, zato sem si mislila med vožnjo k slapom: »No, saj ne bo nič posebnega!« Poznam namreč prav dobro amerikansko navdušenost za vsako malenkost njihove zemlje. Toda tačas sem se pa motila, kajti nijagarski slapovi so naravnost neverjetno krasni in divni. Drugo, ne moje slabo pero bi vam moralo opisovati ta naravna čuda. V vsem bo trije slapovi, med katerimi je naj-
ti uradniki, ki so dosedaj zvesto služili državi, da se jih spravi z druži nami vred ob kruh samo zat), ker se hoče zopet polagoma napolniti državne blagajne, ki so jih dosedaj brezvestneži na prestolu praznili. S tem bi se število nezadovoljneŽev zelo pomnožilo, opozicija bi narasla, in zopet bi morali slišati o — zarotah. Zato upamo, da bodo šli naši krmilarji in senatorji z glavami na delo. — Naš notranji politični položaj zadržuje tudi vedenje oficielne Rusije proti našemu dvoru. Sa vedno ne vemo, ali smo Rusiji enakovredna bratska kraljevina. Neprijeten sum vzbuja tudi vest, da pride naš poslanik v Peterburgu, Stojan Novak o vic, domov ter ostane ves čas zasedanja skupščine v domovini, čemu to? Zaradi svojega mandata gotovo ne. B. V ... .i.
Revizija Drevfusovega procesa.
Pred leti je afera stotnika Drey-fusa razburjala celo F"anc sko, celo politično življenje je bil takorekoč pod njenim vplivom. Cela država je bila razdeljena v dva tabora. Kakor je eden tabor odločno zagovarjal krivdo na Hudičev otok deportiranega stotnika, takisto je drugi prav tako energično naglašal, daje postal Drevfus žrtev političnih spletk in da je popolnoma nedolžen. Po hudih borbah je končno zmagala stranka Drevfusovih zagovornikov v toliko, da je dosegla revizijo pravdnega postopanja proti pregnancu na Hudičevem otoku. Kakor je znano, si je v tem oziru pridobil največje zasluge pisatelj Zola.
Dasi revizija ni imela tistega uspeha, kakor se je pričakovalo, da bi vojno sodišča oprostilo Drejfusa vsake krivde in kazni, vendar se je dognalo toliko, da se je v vseh resnih, nepristranskih krogih jelo dvomiti o Drevfusovi krivdi. Posledica tega je bila, da se je predstdnik re publike sam uklonil temu mnenju in Drevfusa pomilostil.
S tem, se je mislilo, da je za vedno končana ta afera, ki je leta in leta bila povod največjim političnim homatijam na Francoskem. Takisto pa je tudi vladalo prepričanje, da bo ta zadeva ostala vedno temna in da se ne bode nikdar prav izvedelo, ali je bil Drevfus izdajalee, ali ne. Sedaj se pa kaže, da bo javnost le dobila natančen vpogled v to skrivnostno zadevo.
Iz Pariza se namreč poroča, da se je že oficijelno odredila revizija Drevfusvega procesa, to je revizija razsodbe vojnega sodišča v Rennesu s dne 9. septembra 1899. To so provzročili razni momenti. Kakor je znano, je vojni minister Andrć svoječano obljubil parlamentu, da si bo dal predložiti vse Drevfusovo afero zadevajoče akte in jih bo osebno študiral. Andre je ostal mož beseda. Po natančnem proučevanju se pa je izkazalo, da je večina onih dokumentov, na katere se je zlasti opirala obsodba, ponarejena. Vrhu tega je izpovedal arhivar v generalnem štabu, Gribelin, da niso samo ti dokumenti falsificirani, ampak še cela vrsta drugih; takisto je tudi priznal, da je v pravdi Zola na izrecni ukaz polkovnika Henrvja krivo izpovedal proti polkovniku Picquartu. Ti momenti so provzročili, da se je morala uvesti revizija, katero je sicer zahteval tudi Drevfus sam v posebni vlogi. Revizija je torej odrejena, vlada je ugodila po parlamentu izraženi želji in nastopila legalno, zakonito pot, katero si je izvolil tudi že dvakrat obsojeni Drevfus, ki v svoji revizijski vlogi apeluje na ju-stico svoje domovine. Kolikor se da sedaj soditi, bo revizija Dre y-fusu donesla popolno rehabilitacijo. Sicer je trajalo dolgo, da se je prišlo do dna ti skrivnostni aferi, a prišlo se je vendar. Resnica je zmagala, kar mora vsakogar veseliti, ako se tudi sicer ne more ogreti za Ž.da — Drtvfusa!
lepši in največji oni, ki ima obliko podkve. S titansko močjo padajo odtoki Erijskega jezera črez več sto sežnjev globoke skale . . ., in beli oblaki vodenih kapljic se vzdigujejo v zrak! Naravnost divno! Tudi okolica slapov je slikovita. Mali otoki leže v široki vodni strugi in galebi obkrožujejo s krikom svoja samotna gnezda v skalnatih stenah, na katere še ni stopila človeška noga. Nič manj zanimivi kakor slapovi so velikanski vrtinci v strugi, kateri delajo velike valove; ti so pogoltnili do sedaj še vsakega, ki jih je hotel preplavati. Tujcu pokažejo tudi prostor, kjer se je spustila Miss Tavlor z najvišjega mesta v sodu v globoČino in res tudi srečno ven prišla. Tudi drugi so že ravnoisto poskušali, izvlekli so jih pa še vse le z najvešjo težavo mrtve iz vrtincev. Jaz sem bila zelo srečna, kajti imela sem lep dan; vsak hip se je pokazala mavrica nad vodno površino in v vseh barvah so se spremi jali mali oddaljeni zalivčki v izpranih kotlinah. Ravnotako je spreminjala svojo barvo tudi divja vin ska trta, rastoča na skalnatih stenah in drugo grmičje, sedaj rumeno, te-
daj zlato . . . Nrpozabijiv pugied! Iu zopet bi si rada pomagala z živim jezikom japonskim in imenovala to divno naravno sliko »zamrznjeno godbo«.
Vožnja po angleški Kanadi je posebno ljubka. Pota nas peljejo vedno po visokoležečih parkih v strugah rek. In Če gledamo raz razgledne stolpe to pokrajino, uživamo diven razgled. Za strokovnjaka morajo biti sila zanimive tehnične na prave, katere lahko tukaj vidi. Tako n. pr. električna naprava za gomtev cestne železnice in za razsvetljavo mesta Buffalo, ki je več ur oddaljeno itd.
Na nekaterih krajih, kjer je razgled posebno lep, moramo mimo različnih paviljonov, v katerih nam pregledajo karte. Tu se nam nudi prilika in izkušnjava, da se znebimo marsikaterega dolarja. Na teh krajih prodajajo namreč izdelke Indijas-In dijancev, katerih je 4e okrog 500, in ki stanujejo par milj od nijagarskih slapov. Ti Indijanci so potomci prvotnih amerikanskih prebivalcev; varuje jih vlada, čeravno jih je kultura že preoej oblizala, vendar so njih iz-
delki še vedno izvirni in zanimivi ter jako malo »moderni«. Tako so mi n. pr. zelo dopadali njih usnjati izdelki, živo pobarvani, s slikami glavarjev ali narodnih junakov. Izdelujejo tudi blazine iz usnja s posebno vrsto pramov, pošitke usnja z biseri, črevlje in druge malenkosti iz pisane slame, katero sami barvajo itd.
Dobijo se tamkaj tudi, — baje oeneje nego v mestu, — kože raznih živali, kakor lisic, podlasio i. dr, katere živali Indijanci sami love in preparirajo. Komaj sem se ločila od teh indijanskih zakladov, kateri kažejo včasih izboren ukus in zelo živo, duhovito domišljijo. Žalibog bodo najbrže kmalu izumrli in i njimi njih originalnost in stoletna tradicija; ti Indijanci stanujejo po hišah in obiskujejo ravno tako šole, kakor mi vsi. — Mesto Nijagara samo ni veliko in tudi ni lepo, toda odpira se mu lepa bodočnost ravno vsled raznih industrijalnih podjetij.
Tako sem se ločila slednjič e težkim srcem od tega koščka zemlje, oziroma vode, kateri mi bode ostal, pomešan z indijanskim svojim življenjem, vedno v živem spominu, ■
Politične vesti.
— Poljski klub je imel včeraj sejo ter ge bavil z zadevo poslancev Walewski in Ni e m en-tovski. Tema dvema Be je po časopisih očitalo, da sta se na nepošten način okoristila pri zgradbi dveh lokalnih železnic. Preiskovalna ko misija pa je dognala, da se imenovanima ne more nič nepoštenega očitati.
— Razpuščen občinski zašto p. Nižjeavstrijsko namestništvo je razpustilo mestni občinski zastop ▼ St. Hipolitu. Zaradi znane afere župana Volkla ni večina prej mi rovala, dokler ni dosegla razpustit, Občinske posle in priprave za nove volitve je prevzel namestniški tajnik.
— Iz ogrske liberalne stranke je dosedaj izstopilo že 32 poslancev, ki so se zbrali okoli grofa Apponvija.
— Srbski kralj se baje zadnji Čas vidno odteguje vsakemu vplivu zarotnikov zoper Obrenovi ćevo dinastijo. Zato je zbral polkovnik Maš in nad 500 častnikov ter jih pozval, na; se izrečejo, kako so dijo o odstranitvi Obrenovićeve dinastije. To izjavo hoče Mašin potem predložiti kralju.
— Bolgarski knez Ferdinand je sprejel nekega dunajskega dasniškega poročevalca ter mu med drugim rekel: »Jaz nisem absolutni vladar, jedva ustavni, nisem mnogo več kot predsednik kake republike. Za zgled mi je rumunski kralj Karol. Tudi on je moral pretrpeti, da je zapadno evropsko časopisje dvajset let imelo zanj le površne norce. Sedaj pa je treba se le peljati skozi Rumunsko, da se vidi, kako velike stvari je učinila Omenil je tudi vest o svojem begu iz Bolgarske ter imenoval vse take vesti smešne izmiš ljotine.
— Kako Turška reformira. Na zahtevo velesil si je Turška res naročila švedskih častnikov, da reor-ganizujejo orožuištvo in policijo. Toda na drugi strani se jih hoče zopet iznebiti ter jim že dva meseca ni poslala plače. Švedi imajo po pogodbi vsled tega pravico, oditi v domovino. Tudi je poslala Turška z Edip pašo dva nemška generala v Macedonijo ter sporočila velesilam, da imata generala naročilo, preiskati škodo ter določiti odškodnino. Toda generaloma ni turška vlada ničesar naročila ter sta bila mnenja, da potujeta v svoje razvedrilo.
— Papež Pij X. že dalje časa išče povoda in sredstva za spriiaz nenje med   papeževim  in kraljevim dvorom, ne da bi   žrtvoval pravic sv. stolice.
— Vojna med Rusijo in Japonsko? Francoska in Angleška sta posredovali v Peterburgu in Tokiu, da bi se preporno vprašanje med Rusijo in Japonsko rešilo brez vojake.
— M e n e I i k proti rimskemu katolicizmu. Abesinski cesar Me-nelik je sporočil italijanskemu katoliškemu legatu, da sme sicer poučevati katoliško, kakor hitro pa bi hotel spreobrniti kakega Abesinca, odvedli ga bodo takoj čez mejo. V verskih rečeh sluša Menelik edino le stare ruske menihe.
Dopisi
Iz Postojne. V št. 271. »Slov. Naroda« je priobčen dopis, v katerem se pritožuje neka dama iz Postojne, da je v našem trgu premalo zabave, obenem pa vabi vse postojnske dame, naj bi napravile z združenimi močmi takozvani »dam »ki plesni venček«. Krasna ideja! Ali se pa bodejtudi uresničila? Mogoče. To malomestno življenje, ti malenkostni nazori, — pritožujemo se vsi vprek, kadar pa priredi kako društvo koncert ali zabavni večer, takrat se pa lahko vse goste na prste sešteje. Tako približno pripetilo se je v soboto, ko je »Sokol« priredil zabavni večer s plesom, kojega se je udeležilo ogromno število — 5 oseb, reci pet oseb! Tako torej! Pa se pritožujemo, da ni zabave v Postojni?! Zabave je obilo, temu ne sme nibče oporekati, samo poslužiti se je je treba. Sloga jači, nesloga tlači!   To je istina in to občuti res
vsa postojnska Inteligenca. »Vsakdo toži, s komurkoli govorim « — N Č čudnega! — »Kako elegantno, kaka specijaliteta, »damski plesni venček z uvodno zabavo«, katerega priredi postojnski slovenski damski krog, vse dame in gospioe z združenimi močmi. Ne sabirno, da smo vrle Slovenke, slavne Postojnčanke!! Jako lepo! Kadar pa priredi »Sokol« kako zabavo, takrat jim je pa narodnost deveta briga. Kar »Sokol« priredi, to je vse pre »gemajn« z* našo inteligenco. Tako je in nič drugače! Kar se pa tiče »damskega venčka«, želeti je najlepšega vspeha!
Petrova skala.
V. K. Iz Rima, 25. nov. IV.
Po poročilu sv. pisma je Jezus nekoč rekel zbranim apostolom: „Jaz bom pri vas vse dni do konca sveta a. Iz tega izreka izvaja rimska cerkev, da je ona prava, edina izveličevalna cerkev, da le v nji vlada duh Kristusov in da jo sam bog vodi. Duhovniki s papežem na čelu delajo samo to, kar jim narekuje sv. Duh in morajo vsled tega biti nezmotljivi ker se bog yender ne more motiti.
Pri tem pa ni prezreti, da je Kristus zgoraj omenjeno zagotovilo dal vsem apostolom, ne kakemu posamezniku izmed njih in zato dela rimski škof resnici veliko nasilstvo, ko trdi, da se Kristusove besede nanašajo cdi-nole na njega kot naslednika sv. Petra.
Toda rimska gospoda se tacih na-silstev nikdar ne vstraši. Tako je Pij IX, ki je bil kot kavalerijski oficir velik lahkoživec in velik grešnik, z veliko samozavestjo, kljsbuje naukom in tradicijam mnogih stoletij nekim romarjem rekel: Samo jaz sem naslednik apostolov. In ob enem je, da govorimo s papežem Bonifacijem VIII, „v skrinji svojih prsi" iztaknil, da je on sam tudi
— tradicija! Francoski kralj Ludovik XIV. je nekoč dejal „država sem jaz.*4 Isti logičjui skok je napravil papež Pij IX. ko je na ugovor, da vsa kristijan-ska tradicija ne ve ničesar o nezmotljivosti posameznega Škofa, dejal „tradicija sem jaz". In dostavil je še: „Jaz
— Pij IX. — jaz sem pot, resnica in življenje. Kdor ni z manoj, ni na pravi poti, ne pozna resnice, nima življenja.w
fc> tem je cerkev storila zadnji korak v procesu, ki je njeno bistvo popolnoma predrugačil, tako da je dandanes nekaj čisto drugega, kakor je bila v prvih stoletjih po Kristusu.
V teh prvih stoletjih po Kristusu so duhovniki in verniki skupno tvarjali cerkev. Bilo je tako, kakor je v vsakem društvu, kjer šele Člani in odborniki tvarjajo društvo. V cerkvi pa so vernike vse bolj in bolj potiskali v ozadje, pri-krajševali so njih pravico in jih naposled spravili ob ves upliv. Zdaj so samo se duhovniki tvarjali cerkev, verniki pa so postali za cerkev to, kar so odjemalci za štacunarje.
A tudi to razmerje se je začelo preminjati. Počasi so višji duhovniki začeli nižjim duhovnikom prikrajševati njih pravice in jih potiskati v stran ter omejevati njih vpliv, kakor se je prej zgodilo z verniki. Odkar je papeževa nezmotljivost dogma, je papež sam vsa cerkev. V njegovih rokah je združena vsa oblast in je ta oblast neomejena. Samo njemu narekuje sv. Duh voljo božjo, samo on je namestnik in pooblaščenec Kristusa, in v nekem smislu Kristus sam. On sme zahtevati, da se mu vse verjame, on sme zahtevati slepo pokorščino od vseh, ker je on sam vir vseh pravic in zakonov in neodvisen od zakonov nravnosti.
Kakor nekdaj mogočen grad, ki ga je zob časa hudo razjedel, stoji ta sistem hirarhiške avtokracije pred nami in naravno je, da se moderni svet s tem sistemom ne more sprijazniti, ker ne pripozuava nobenemu človeškemu bitju pravice, se suverenski povzdigniti nad zakone nravnosti.
In vzpričo tega se vsiljuje mislečemu človeku vprašanje: Ali je Kristus na ta način izpoluil svojo obljubo : Jaz bom pri vas vse dni do konca sveta? Ali niso morda te razmere priča, da Kristus ni več pri cerkvi rimskega papeža.
Sveti Bonaventura, kardinal in general frančiškanskega reda, je tožil, da se prelatje v Rimu pokvarijo, da svojo pokvarjenost razširjajo med duhovščino, duhovščina pa da pokvarja in zastruplja ljudstvo. In mi naj verjamemo, da je Kristus pri teh ljudeh „vse dni do konca sveta?"
Papež Leon X. je v neki svoji bulli izrekel boga žaleči nauk, „da je v smislu sv. Duha, da morajo neki ljudje zaradi vere na grmadi izdihniti svoje duše." Koder se človeško meso sežiga, tam ne more biti Kristus!
In papež Klemen VI. je proti bavarskemu Ludoviku izdal bullo, v kateri je ta Kristusov namestnih pisal : „Proklet bodi, ta Ludovik, proklet, kadar gre ven (iz hiše) in proklet kadar gre notri! Gospod naj ga udari z brezumnostjo.   Nebo   naj   meče nanj
svoje strele. Zemlja naj se odpre in naj ga živega požerl! . . . Njegovi otroci naj bodo pregnani iz svojih stanovanj in naj padejo pred očmi svojega očeta sovražnikom v roke." — Kristus je pa rekel: Jaz bom pri vas vse dni do konca sveta!
Veliki angleški državnik Gladstone je svoj čas sestavil vse izreke papeža Pij a IX. o italijanskem kralju in o italijanskih državnikih. Kralja je papež imenoval Holofernesa, Absaloma, Pilata, Goljata, Atilo itd. itd., ministre pa hinavce, vodenoglavce, satanove sinove, peklenske pošasti, hudiče, ki so meso postali, izvržke pekla, in smrdljive gnojnice — vse zato, ker so izvršuje voljo naroda naredili konec eni najbolj gnjilih drŽav, kar jih je svet kdaj videl, namreč papeški državi. Ali je mogoče boga bolj žaliti, kakor s takim grdim psovanjem. Kristus je pač rekel: „Jaz bom pri vas vse dni do konca svetau, ali kar smo navedli pač opravičuje mnenje, da Kristus ni več pri rimski cerkvi.
Pismo makedonskega poročnika Vlad. Kanazi-reva   ge. dr. Jenkovi.
„Pozdravljam Vas ob povratku v Vašo prekrasno in svobodno doraoviuo !
Hitim pridružiti svoj mali trud, svoja opazovanja k delu, katero ste s tako velikodušnostjo vzeli nase, delo, ki vodi k tako blagim ciljem. Hitim, kakor hiti zima, ki pa ne nosi sabo, kakor pri Vas, radosti in veselja niti našim tukajšnjim ubežencem, še manj pa našim bratom, ki so ostali v rilskih gorah v Makedoniji. — O ne, naši otroci se ne vesele prvega snega, oni ne pričakujejo nepotrpežljivo tega Časa, ko zmrzne reka, da bi pričeli ■voje ljubljene zimske zabave.
V ta čas se bodo oni, gladni in goli, tresli v mrzlih objemih svojih, do skrajnosti obupanih mater.
Oprostite! Bol, katero čutim, ko mislim o tem, je tako velika, da sem se nehote odvrnil od predmeta.
Vam jc treba argumentov, katere bi mogli predložiti Vašemu sorodnemu uam narodu. Kje začeti ? Naša nesreča je tako velika, naše muke so tako mnogoštevilne, da se mi zdi nemogoče, jih popisati. Še tisoči del tega, kar polni sedaj moje misli in srce, bi se ne moglo spraviti v eno pismo. Neglede na to, kakor sem mogel razumeti — je Vaše občinstvo k velikemu našemu obžalovanju, zelo malo poučeno o našem položaju.
Moram torej začeti s prvotnimi uzroki, kateri so pronzročili sedanji žalostni položaj našega naroda. No, to bi vzelo silno mnogo časa, ko je, kakor sami vidite, treba hiteti!
Potreba pomoči je zelo velika! Hotel bi pripomniti Vašemu prosveščenerau narodu nekaj iz naše zgodovine, kakšen je bil naš narod preje, kakšen je sedaj in kakšen zamore postati; kakšni so bili in kakšni so in kakšni zamorejo postati naši tirani Turki, kakšen je vsak Turek posamezno, kakšni so oni v masi, kakšna je njih vera, kultura in drugo. Torej mislim, da si morete sami sestaviti pojem o. našem sedanjem položaju. Moram tudi navesti nekaj vzrokov, ki so provzročili ta položaj zato, da razumemo drug drugega, se bližamo in spoznamo drug drugega.
Mnogo je tudi postranskih uzro-kov, ki so izzvali te odnošaje. Rad Vam bi jih razložil, ako Vas zanimajo, o čemer pa ne dvomim.
Vstaja se je pripravljala 8 let in je izbruhnila začetkom preteklega leta. Spočetka se je pojavila le posamezno in se je končala začetkom zime. V marcu t. 1. se jc vnovič začela in je trajala v obliki posameznih bitk do julija in je zavzela ves bitolski vilajet. Potem se je dvignil adrinski in za tem solunski vilajet, kjer se je vstaja začela v septembru. Vstaja v splošnih Črtah je bila taka: Del prebivalstva, sposobnega nositi orožje, se je zbral v gorah in organizoval čete, katere 80, kjer je bilo možno, neprestano napadale sovražnika. Navadno so zavzemale te Čete silne pozicije, |ob katerih se je zaman razbijala turška hrabrost. Odkritih bitk so se častniki izogibali radi slabega oboroženja. Ćete, sestavljene od 30 do 100 mož, so se potem spuščale v primeroma večje bitke. Ne-pričakovaje upora od naroda, živečega 5 stoletij v robstvn, so Turki spočetka odbijali napade hitro in odločno, ko io pa videli neomejeno hrabrost ustašev, pojoče umirajočih, in ne odstopivših od svojih pozicij, so postali bolj previdni in so organizirali napade le takrat, ako so se nahajali v veliko večjem številu, nego vstasi. Toda to ni potrlo borilcev, nosečih v srcu odločni sklep: umreti ali si priboriti svobodo. Turki so nato premenili svojo taktiko. To je bil hud udarec za naš bedni narod! Turki so obrnili svojo jezo na sela, kjer so ostali samo starčki, žene in otroci. Ropali so po vaseh, morili prebivalstvo in poži-gali vasi; ljudje, ki so še ostali pri življenju, so zbežali v gore. Sivi starčki,
slabotne Ženske, otroci — sirote se potikajo sedaj po nedostopnih gorah balkanskih, skrivajoč se pred Turčini in nimajo niti kruha, niti obleke. Velik del teh nesrečnikov je prišel v Bolgarsko, kjer jih je sedaj že nad 30.000, a vedno še prihajajo novi in novi. Kjs so pa oni, ki so še daleč od meje? Nekaj jih je poginilo v gorskih jamah in Čereh od mraza in gladu ; drugi se vračajo in iščejo zaman svojih prebivališč, katera je pokončal ogenj. Kaj bodo počeli ? Znova padejo Turkom v oblast. Bodeli verjelo Vaše občinstvo to grozno resnico? — Ako bi Vi ne bila sredi nas, ako bi Vi ne bila videla vsega sama, ako bi ne bila slišala očividcev in prič, ako bi ne bila zrla na svoje lastne ;oČi ubežnikov, bi dvomil, da verujete mojemu pismu. Videl sem Vaše solze, ko ste nam pripovedovali o beguncih. Ako bi pa videli še razdejane vasi v nesrečni Makedoniji, ko bi videli, kako plakajo nad svojo nesrečno usodo ljudje, brez pomoči, brez nade na razvalinah svojih ,'prebivališČ, topili bi se v joku! 0, povejte o tem Vašim someščanom, Vašemu narodu. Potrdite moje besede s tem, kar sle sami videli! O! — ako ti jaz mogel povedati jim, bi povedal mnogo! — Jaz bi povedal Vašim materam :
Mati, katera imaš odraslega sina, katerega neizrečno ljubiš, na katerega polagaš vse svoje nade, — predoči si, da je šel v gore, zapustil tebe, očeta in brate, se potika noč in dan, umorjen od truda in gladu, dokler ne naleti na neizprosnega sovražnika; prestreljen s kroglo zgrudi se na tla in njegovo truplo gnije na planem — brez pogreba in pokopa, neoplakan, v plen divji zverjadi in orlom.
Mlada mati, — ki imaš malo dete s plavimi laski, katero ljubiš neizrečno, do skrajnosti, — misli si, daje to dete v rokah Turčinov in služi tem barbarom v zabavo^; — hitiš mu na pomoč, — hočeš ga rešiti — en sam udarec s kopitom puške te zvali na zemljo. —
Mladenič, predoči si, da so tvojo sestro, tvojo nevesto nasilni Turki zavlekli v svoje ostudne hareme!
Dekle! Kje je tvoj ženin, kojega ljubiš in obožuješ? — Na visokih hribih kršnega Balkana ga Čaka neznana smrt! A tvoj ljubljeni brat? V ječi, v strašni turški ječi medli in vzdiha po zlati prostosti. — Tam ga mučijo in trpinčijo, da bi izdal svoje načelnike, da bi jim povedal, kje je orožje. Toda on je zvest svoji zakletvi, ne izda ničesar ! Tepo ga neusmiljeno, režejo mu kožo s telesa, vbadajo trske pod nohte in jih prižigajo, obešajo ga z glavo k tlom, zažigajo pod njim seno — in on vzdiha in umira. — O, Vi si niti ne morete misliti takega prizora, Vi, ki Živite v svobodi, jki razpolagate s svojim premoženjem, s svojo častjo, s svojim življenjem, s čemer ne razpolagamo Makedonci. Terezina Mihajlovna! Povejte tj mesto mene Vašim soroja-kom, povejte jim tudi, da nam bratje, ki nas ne podpirajo, otežujejo našo neskončno nesrečno usodo in večajo naše muke! — Povejte to Vašemu narodu, ne pa diplomaciji! Diplomacija je srečna, ona nima srca ! Edino, kar zamore olajšati trpljenje našega naroda, je bratsko soČustvo, katero mu skazu-jejo drugi bratski narodi; sočustvo, katero se izraža v moralni in gmotni pomoči, naglašam posebno v materijalni pomoči zato, ker nam grozita sedaj še dva sovražnika — zima in ž njo vred glad.
Ta nesrečni narod, zapuščen od vseh, prepuščen v svoji veliki nesreči edino le mrzli in brezsrčni diplomaciji, dviga roke in prosi pomoči! Za zlato svobodo se borimo z odkritimi prsi, žrtvujemo zanjo svojo srečo, svojo rodbino in vse, kar nam je sicer drago in ljubo.
Mi Makedonci, kot Slovani, računamo z gotovostjo da nas naši bratje ne zapuste v našem težavnem položaju, in nam priskočijo v pomoč. Bodoči zgodovinar Jslovanski pa, ki bode pisal tužno zgodovino našo, bode s priznanjem zabeležil vsaj eden tolažbe poln pojav iz naše preteklosti, požrtvovalno sopomoč in sočutje bratskega naroda do nas, nesrečnih makedonskih Slovanov, ki bijemo neenak boj s krvoločnimi Turčini na življenje in smrt!
Nadejamo se, da, prepričani smo, da nas narod slo-
V naši n e -
ne ostavi bedi!
venski izrecni
S o fi j a.
Vladimir Ka nazire v
makedonski poročnik.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 1. decembra.
— Shod v Kranju. Včerajšni volilni shod v Kranju, na katerem sta poročala poslanca gg. dr. F e r j a n č i č in Ciril Pire je jako lepo vspel in je bil znamenit in glasen protest proti obstrukciji v deželnem zboru. V imenu učiteljstva je govoril g. učitelj V. K u s.
Sbod se je vršil v prostrani telovadnici Gorenjskega Sokola", ki je bila natlačeno polna odličnega občinstva. Vdeležilo se je shoda vkljub slabemu vremenu tudi nekoliko posestnikov z dežele. Obširno poročilo objavimo jutri, danes pa le konstatujemo, da je bil to najlepši shod v Kranju zadnjih let. Sklenile so se sledeče resolutije:
1. ) Na shodu v Kranju dne 30. novembra 1903 zbrani državno- in de-želnozborski volilci protestujejo proti temu, da se od c. kr. sodišč v slovenskih in mešanih okrajih na Koroškem v novejšem času zavira dosedaj neovirana raba [slovenskega jezika ter poživljajo svoje poslance, da se energično zavzamejo za prosto, v naravnem pravu in temeljnem zakonu ter obsto jeČih naredbah zajamčeno vporabo slo venščine pri teh sodiščih.
2. ) Zbrani deželnozborski volilci priznavajo glede na prometne in pri-dobitvene razmere sedanje dobe in glede na to, da po sedanjem deželnem molilnem redu delavski sloji v deželnem zboru nimajo lastnega zastopstva, potrebo volilne reforme, zahtevajo pa, da se le-ta izvrši le z ozirom na splošno korist dežele ter protestujejo odloCm proti temu, da bi se zlorabljala v sa-mopašne strankarske namene.
3. ) Zbrani deželnozborski volil obsojajo  kar najodločneje brezumno, neopravičeno  in za deželo  ter prebi valstvo   skrajno  pogubno obstrukcij< katoliško-narodne stranke  v deželnem zboru, posebno tudi z ozirom na nameravani vodovod za mesto Kranj ii okolico, katera vsled obstrukcije v na rodno-gospodarskem   in zdravstvenem oziru trpita občutno škodo.
4. ) Prvi pogoj k napredku in blaginji naroda je dobro razvito šolstvo. To pa se doseže le, ake je učiteljsu gmotno nezavisno, da more vse sile iu moči posvečevati sdino svojemu poklicu. Današnji   shod  volilcev   mesta Kranj;* pripozna, da so plače učiteljstva i govemu stanu in delu   neprimerne i prišteva    izboljšanje    učiteljskih plač najnujnejšim zadevam, svoje zastopnike pa prosi, naj store vse potrebne korake, da se čim preje povoljno reši ta zadeva.
— Vatikansko „državno pravo11. Pod tem naslovom je priobčil reški »Novi List« zelo aktualen članek glede na klerikalno zahtev da se naj  papežu vrne njegova dr ž*va  in  posvetno  gospodstvo. Ker tudi   naši   slovenski   klerikalci pri vsaki mogoči  priliki sklepajo enak -resolucije   v   prilog oživotvorjenju nekdanje papeževe drŽave, se nam zdi umestno, da navedemo glavne poteze  iz  tega  zanimivega članka Zahteva po  oživotvorjenju papežev -države ni samo anahronizem za d« našnjo dobo, ampak je tudi v direkt nem nasprotju z  narodnim programom ,   ki  zahteva  samostalnost in edinstvo naše  domovine na temelju narodnega prava,  katero je združilo tudi Italijo. Zahtevati neodvisnost in edinstvo naših dežel, odrekati pa isto Italiji s tirjatvijo, da se znova oživ tvori   papeževa   država, nasprotuj najprimitivnejšim po.mom pravičnost: Takšne zahteve  bi morale izzvati v našem narodu najodločnejši protest Ta protest bi bil no samo  log c posledica našega narodnega stahščn. ampak   tudi   izraz   ogorčenja proti Vatikanski cerkveni politiki. Kakor gonita Dunaj in Pešta naš narodni jezik iz uradov, tako tira tudi Vatikan naš jezik iz cerkve.   Pa to se Dunaju in   Pešti še ne more toliko zameriti, kakor Vatikanu. Krščanstvo, ako  se  ne  varamo,  ne predstavi)* nasilstva, gospodstva in nepravičnosti, ampak krščanstvo ima zastopati pravico, ljubezen, zlasti pa obrambo sla bih in zatiranih.  Vatikan izganja iz cerkve staroslovensko bogoslužje. Tc se je godilo že pod prejšnjim pape žem Levom XIII., katerega so imenovali »slovanskega« papeža. Sedanji papež Pij X.— kakor je znano, kre atura Dunaja — je že zdavna prej slovel kot protivnik Slovanov. Odkar je zašel papeŽko stohoo, je jel v tem duhu tudi delovati.   O starosloven-skem bogoslužju v katoliški cerkvi neče  niti slišati!   Vse kaže, da se
&atr Balje v prilogi.
Priloga Slovenskemu Narodu" št 278, dni 1. decembra 1903.
bodo pod njegovim papeŽevanjem uničile vse starodavne slovansk e pred pravice. Zato pa se bo treba zahvaliti onim katoliškim shodom, ki sicer samo platonično, kar je pa tem smeš neje, zaključujejo, da se mora oživotvoriti papeževa država! Niti sami nimamo svoje lastne, samostojne države, pa jo gradimo — papežu, našemu protivniku! Kako čuden lakaj-ski duh je v nas! Skrajni čas bi že bil, da bi Slovani že vendar enkrat postali zvesti edino samim sebi in svojim narodnim načelom, ne pa drugim!
— Spremembe pri dav karskih uradih. Adjuukt gosp. Matija Wrinskele v Kamniku in adjunkt g. Rudolf Stiene v Mo kronogu sta premeščena k glavnemu davkarskemu uradu v Ljubljano, adjunkt g. Karol Bezeg iz Logatca v Kamnik, praktiaant g. A n t Adamič pa z Brda v Cdrknioo.
— Dunajsko slovansko dijastvo namerava prirediti prihodnji četrtek v »Resurzi« protestni shod v prilog vseučiliščem v Ljubljani in Brnu. Na istega bodo vabljeni vsi slovanski poslanci in di jaki.
— Repertoir slovenskega gledališča. Danes se poje tretjič velika opera »D al i bor«, v kateri gostuje g. basist Pestkovski. Zaradi obolelosti g. Conskega se vrši premi, jera komedije »Kralj H a r 1 e k i r. « šele v petek. Poleg g. L i era, gdč. Riickove in gosp. Ćonskegp, ki igrajo giavne vloge, imajo velike uloge g. Dragutinovi ć, gdč. K r e i-s o v a in ga. Dragutinovićeva. —
V nedeljo sta dve predstavi: popoldne drama, zvečer opera. — Ravna teljstvo belgrajskega gledališča je dovolilo, da gostuje gdč. Vela Ni-grinova na našem odru dvakrat sredi t. m.
— Petindvajset let policijski zdravnik. Mestni policijski zdravnik g. dr. Franc 111 ner praznuje danes petindvajsetietnioo svojega službovanja pri mestni občini ljubljanski.
— Nova učna knjiga. Naučno ministrstvo |e  odobrilo knjigo Pavle   pl.   Renzenberg »Žen ska ročna   dela   za   pouk na ženskih učiteljiščih, 111. del.
V Lj ubijani 1903.«
— „Matica Hrvatska" razpošlje v kratkem svoje letošnje knjige, kojih pretežna večina je posvečena leposlovju, izvirnemu in pre vedenemu, o&tale pa se bavijo z vedami v prikupni prostonarodni obliki. Člani »Matice Hrvatske« dobe letos po devet knjig, in sicer: Orzesz-kove Izabrane pnpoviesti, Gjalakega Gjurgjica Ag čeva, Carja Emina Zimsko sunce, Sence Ban Pavao, Treaića Valovi misli i čustava, Milo-barja Izabrana poglavja iz občega narodnoga gospodarstva zv. H. Ku Čere Valovi i zrake, V. Klaića Sate iz slavenske povjesti in pl. R. Mar-kovića Dječja njega. — V kolo »Matice Hrvatske«, prvega slovstvenega društva na slovanskem jugu, naj bi stopil vsak omikani Slovenec, ki premore v književne svrhe žrtvovati na leto 6 K. Toliko znaša namreč članarina »Matice Hrv «, katere pover jenik za Ljubljano je trnovski žup nik L Vrhovnik. Njemu ah njegovemu pooblaščencu g. tvorničarju in knj'govezcu I BonaČu naj se blago voli poslati omenjeni letni donesek do dne 10. grudna t. 1. Hkrati se naznanja, da prodaja »Matica Hrv« ilustrovanega lista »Vienca« dva letnika 1900 in 1902 trdovezana po za polovico znižani ceni: vsak letnik po 8 K.
— Zabavni večer v korist pogorelcem v Travniku, kateri se je vršil v nedeljo, 29. t. m. v dvorani Puntigamske pivnice na Turjaškem trgu st. 1, je vsestransko iz borno vspel. Pevsko društvo »Ljub Ijana«, katero neumorno z unemo za narodni prospeh deluje, si je s prireditvijo tega večera pač lep spomenik bratovske ljubezni in milosrčnosti postavilo. Kot skromni zabavni večer, bolj za svoje Člane in prijatelje društva prirejen, bili so društvena dvorana in stranski prostori natlačen j polni in to rečemo brez vsakega pre tiravanja. Omenjati se pa sme, da smo pogrešali tisto inteligenco, ka fora vedno frazari, koliko za narodna društva žrtvuje in pri katerih je be sedičen^e o narodnem davku nepretrgoma na tapeti. To je pa iz stališča vzajemnosti obžalovati in bi želeli, da bi se te razmere spremenile v korist narodnih društev in s tem tudi v korist naroda samega. — L hrvatsko  društvo  »Kolo«, katero se je,
tembolj ker se gre za korist rodnih bratov v B^sni, drage volje odzval » povabilu »Ljubljane«, je prišlo korporativno, ter so tega vrlega društva tamburaši z ubranim tamburanjem vehko pripomogli do tako Častne za vršttve tega večera. Pevsko društvo »L.ubijana« je nastopilo z vseslovensko pesmijo »Slovenac i Hrvat«, ka tera je vzbudila frenetičen aplavz, na kojo so pevci prtdejali L. Belar-jevo »Mi vstajamo«. N* »Djačko pjesme« pridejala se je »Planinska« od našega dičnega skladatelja Fdr*terja in na »Ilirijo oživljeno« pa »Petelin Čkova ženitev«, katera je učinila obilo smeha med občinstvom. Tudi tambu raši so morali dokaj pesmi pridejati k sporedu in se je z vsakim petjem kot tanr. buranjem pojavljalo vedno večje navdušenje in je zadobilo višek ob tamburanju »Liepe naše domovine«, katero je občinstvo stoje poslušalo. Nekaj točk se je še izven sporeda pridejalo, tako sta zelo lepo prednašano pela pevca »Ljubljane« gK G'obelnik in Mabkota dvospev »Divja rožioa«, katero sta morala ponovili. Na klavirju ju je z znano spretnostjo zelo čutetveno spremljal pevovodja »Ljubljane«, g. profesor Dekleva. Improvizirana šaljiva prizora »Z ikonsko življenje« in »D>ho strel« sta z imenitno komiko pred-stavljala Člana gg. Molek in Bukšek. Darovali sta obe društvi množico razglednic, katere so se pri zabavni šaljivi pošti v prid ponesrečencem pro dajale in vrgle lepo svotico. Naj nam bo dovoljeno končno še znane darovalce imenovati, in sicer so darovali: gg. I. hrv. društva »Kolo« 7 K, lekarnar Milan L^vstek 5 K, Sterković 5 K. kavamar Fr. Krvanć 5 K, gostilničar Št. M hnl-ć 4 K, I. PajmiČ 4 K, br.vec A. G;ud 3 K, Fr. Kobal sen. 2 K, gimn. supl. Fr. Kobal jun. 2 K in veliko število neimenovanih po 2 K in v manjših zneskih, tako da se bo odposlalo pomočnemu odboru za pogorelce v Travniku 100 K. — Tukaj se je zopet pokazalo, da pevsko društvo »Ljubljana« ne potrebu.e nikake druge reklame, kakor že znano dobro petje in spreten aranžma svojih priredb in simpatije slovenskega občinstva so mu za trajno za gotovljene Le tako naprej v procvit slovenske pesmi in slovenske dom • vine!
— Prihodnja javna vinska poskusja v deželni vinski kleti v Ljubljani pod kavarno »Europa« na Dunajski cesti bo v ponedeljek, d n e 7 trn. od 7 —10. ure zvečer. Sedaj je v kleti veliko novih in tudi starih vinskih uzorcav iz cele Kranjske, zato prijatelji in kupoi dobrega vinskega pridelka — dobrodošli.
— „Rasti, rasti rožmarin". Glasbeni polmesečnik „Neue musikalisehe Presse", ki izhaja v Lip-8kem in na Dunaju, priobčuje v svoji 22. številki slovensko narodno pesem „Rasti, rasti rožmarin . .u, har-monizovano za moški zbor Pesem je harmonizoval prof. Rudolf Weinwurm, tekst pa je prevela na nemški jezik Vida Jerajeva.
— fzšmartna pod Šmarno goro nam piše g. J e r a s (Šraj), da se ni potegoval za  župansko čast in tudi ni napajal ljud>.   Tudi pre tepa ni bilo.
— Telovadno društvo ,Tr-žiski Sokol* naznanja svoj prvi redni občni zbor, kattn se bode vršil dne 13. decembra 1903 ob 3 uri popoldne v prostorih gostile g. t Vrneta po domače pri Bistelnu. Dnevni red: 1. Nagovor t. č. staroste, 2. poročilo blagajnika, 3 poroči o tajnika, 4 volitev novega odbora. Pripravljalni odbor vabi k obilni udeležbi. Pozdravljamo z veseljem ustanovitev novega Sokola, nadeje se, da obudi in utrdi narodnega duha v Tržiču in pripomore sokolski ideji do zmage.
— Z regulacijo Save med Litijo in Ponovičem so pred kratkim pričeli in se bo dtlalo, če bo ugodno vreme, celo zimo.
— Lovski blagor. V revirju kneza Wtndi£c^graeUa v Kamniški Bistrici je bi ustreljen planinski orel, ravno ko je klal srnjaka. Z razpetimi perutnicami meri orel 2 metra 21 cm, dolg je 86 cm, le h ta pa 6 klg.
— Z Vrhnike se nam piše: V nedeljo dne 29. pr. m. priredilo je lovsko društvo vrhniško lov v JavorČu, na katerem so ubili 23 srn, ter vsled tega izredno bogatega plena opustili popoludansko gonjo pod železnico, na kojem revirju se letos ne bode lovil in se z nekaterimi drugimi revirji postavil pod varstvo. To dejstvo kaže, da ume to lovsko društvo pomen razumnega izvrše vanja lova. Nekaj dražega pa je vse navzoče lovce osupnilo, ter z ogorčenjem napolnilo in sicer, da je sosed graščak poslal svoje oborožene hlapce na mejo, kjer so ti gavrani prežali na vsako ob-streljeno ali po tudi čisto zdravo divjačino, ki bi morda preskočila mejo, da jo potem ali nevsmiljeno konfiscirajo ali pa skušajo postreljati, ter na ta način pridobiti si prav  ceneni plen.
Lovsko društvo vrhniško pozna natanko meje, ter je pred lovom vsakemu lovcu naročilo, da naznani, ako bi morda kako divjačino na sosedovem svetu pobral, da se ista pravemu gospodarju dopoŠlje. Zgoraj označeno postopanje s strani moža, ki se čuti nad vse druge vzvišenega mojstra lovca, ki pri vsaki umestni in neumestni priliki mogočno povdarja svoj nWaidman-niseh", — obsojali so vsi navzoči lovci, med temi tudi odlični gostje kot nedostojno in pravega lovca nevredno.
— Pri občnem zboru Narodne čitalnice v Kranju dne 28. novembra t. 1. je bil izvoljen naslednji odbor: Vinko Majdič, predsednik; Ciril Pire, podpredsednik; Hinko Rebolj, tajnik; Fran Arh, blagajnik; prof. Anton Zupan, knjižničar; Janko Majdič, ekonom in Vilko Rus, odbornik. Namestniki so gg. Juvanc, Luznar in Zdravko Novak.
— XXIII. državna loterija-Med mnogovrstnimi loterijskimi podjetji je c. kr. državna loterija edina, v kateri se mnogoštevilni zelo znatni dobitki izplačujejo v gotovini, vsled čeear so tudi državne srečke posebno priljubljene, tembolj, ker taka srečka velja simo 4 K. Državna loterija, katere čisti dohodek je namenjen skupnim vojaškim dobrodelnim na menom, ima 19 382 dobitkov v de narju, v skupnem znesku 512 880 kron.
— Nesreča. Pred kratkim se je ponesrečil na klancu pri Poljani žužemberški postilijon Pankracij Strbenc. Ker se je zavora pri vozu pokvarila, so dirjali konji v velikem diru nivzdol. Nesreča je hotela, da so mu v istem hipu izdrknile tudi vajeti iz rok. Da bi konja ustavi), je hotel skočiti s svojega sedeža na konja in ga prijeti za uzdo. Pri skoku pa je zgrešil konja in pal pod voz, kateri ga je povozil, da je bil hudo poškodovan. Prepeljali so ga v bdnišnico v Kandijo pri Novem me*tu.
— Konkurz. Deželno sodišče je otvorilo konkurz o premoženju g. Luke Habata, posestnika v Zagorju in Duplici. Za konkurznega komisarja je imenovan sod. svet. Fran Vedernjak, za začasnega oskrbnika konkurzne mase pa advokal dr. Ferdo Eger.
— S pretilnim pismom je hotel izsiliti denar. Ie Brežic se poroča: GraŠČak pl. L-nk na R*ki je dobil 17 t. m. pretilno pismo, v Katerem je neki neznan zahteval, da naj najkasneje do 21. t. m. pošlje 100 K v Videm poste restante na Š:ajersko, ker je sicer njegovo Življenje v nevarnosti. Lenk naj se ne predrzne, o tej stvari obvestiti so dišča, ker se bodo piščevi prijatelji maščevali in Lenka z dinamitom pognali v zrak. Lenk je seveda do-dično pismo izročil orožnikom, ki so potem marljivo zasledovali storilca. Pr*dvaem se je skrivoma zatražila prsta na Vidmu. Toda pretekel je že v p'smu napovedani rok, ne da bi se kdo zglasil na pošti, da se je že m silo, da je bilo pretilno p smo samo slab dovtip. 24. t m. predpol dne pa je prišel na pošto nek tuj, lepo ob'eden in navidezno inteligenten Človek, ki je kupil poštno nakazno in dve znamki po 10 vin., že je hotel oditi, a obrnil se je znova in vprašal, ako ne leži na poŠti neko pottd restante pismo s s fro 1000 Ker je bi Ukrat v poštnem lokalu tuli navzoč občinski tajnik Albin Nunčić, ki ja bil o celi stvari po učen, je na skrivoma poslal po Žandarmerijo v Krško; prihitela sta stražmešter Sohneider in redar Vaši, hi sta neznanoa prijela. Pri areti rancu se je našel koncept pratilnega pisma. Dognalo se je, da se dotični« imenuje Fr. Turšič, doma v R%vni pri Krškem. Pismo je prepisala s koncepta Turšičeva gluhonema IjU bica Jos. Rožanec iz Brezij. Turš.ča so izročili sodišču v Krškem.
— Izobraževalno in zabavno društvo „Naprej" v Gradcu priredi s prijaznim sodelovanjem akad. tehn. društva »Tri ar 1 a v « v ponedeljek, dne 7. decembra 1903 veselico. — Začetak ob 8. uri zvečer. Le kal: Steinfelder Bierhalle
— Društvo „Zvezda" na Dunaju priredi v ntdeljo, dne 6 decembra leta 1903. na Dunaju v dvorani »Zum Regensburgerhof«, I, Sonnenfelsgasse 2 zabavni večer. Začetek ob šestih zvečer. Neudje plačajo za društvene svrhe po 40 h za vsak zabavni večer.
— Izpred porotnega sodišča. Jakob Nagode, delavec v Martinhribu, je bil v tajnem, pod predsedstvom sodnega podpredsednika g. Pajka, zasedanju, pri prvi razpravi, ker so porotniki vsa na njih stavljena vprašanja zanikali, oproščen, in sicer hudodelstva spols^e nasilnosti, hudodelstva težke telesne poškodbe, na obtožbo da je očeta tepel, in hudo delstva javne posilnosti, ker je sestri in materi grozil, da bo s sekiro vse razsekal. Obdolženca je zagovarjal gosp. dr. Valentin Krisper. — Janes
Sedmak, 14 let star, posestnikov sin iz Koritnice, je bil zatožen, da je s svinca ulival in ponarejal drobit po 10 vin. Ker se je izkazalo, da je obtoženec dne 29. rožnika vpričo več navzočih oseb res vlival te vrste denar, in da je te poskuse delal tudi njegov 16 let stari brat France, da pa je ta dotični falsifikat potem prbč vrgel, je bila resna volja za tako ponarejanje po izpoved bi priče Janeza Saj na, posestnika iz Koritnice, popolnoma izpodbita, kajti ta priča trdi, da je imel on to kakor tudi vsi navzoči gledalci le zgolj za otročjo igračo. Sicer je res, da je tamošnji trafikant, Andrej Delost, dobil več komadov takega nepristnega denarja, vendar ne more povedati kdo da ga je oddal, le en komad za 5 vin. je baje oddal obtoženec za cigarete. Porotniki so na nje stavljeno vpra Sanje, če je obtoženec res kriv hudodelstva ponareje kovanega denarja, zanikali in porotno sodišče je Janeza Sedmaka od obtožbe oprostilo. — Pri zadnji čajni obravnavi je bil 14 let stari France Tavčar, kočarjev sin iz Gorenje Dobrave, oproščen hudodelstva spolske posilnosti, pač pa je bil hudodelstva oskrumbe krivim spoznan in na 4 mesec* težke ječe s postom in trdim lež ščem na mesec obsojen.
— Porotno sodišče je danes obsodilo Avguština Vrhovca zaradi tatvine na šest let j?čd. Kx oflo zagovornik dr. pl. Wurzbach je nemški govoril. Načelnik porotnikov, g. Trček, ga je prekinil, češ, da naj govori slovenski, a dr. pl. Wurz-baoh ni ugodil tej opravičeni želji, nego je trdovratno ostal na svojem stališču in govoril nemški.
— Mestna kopel. Od dne 20 oktobra do 20 novembra 1903 oddalo se je v mestni ljudski kopeli 2015 kopeli, in sicer za moške 1515 (prsnih 1100, kadnih 415); za ženske pa 500 (prsnih 170, kadnih 330)
— Zlikovci- Nevrjetna je razposajenost nekaterih pobalinov v mestu. Danes ponoči je bila iz trafike na Starem trgu odstranjena napisna tabla, katero so zlikovci odnesli. To je sedaj pri tej trafiki že drugič. Ali res ni |po-močka, da se pride takim pobalinskim dejanjem v okom.
— Tatvine. Včeraj priplazil se je tat v stanovanje zidarja Frančiška Natolinija v Kolodvorskih ulicah št. 27 in ulomil v njegov kovčeg ter mu ukradel srebrno uro, srebrno verižico in 7 K denarja. Tatvine sumljiv je neki delavec, ki stanuje pri Natoliniju in včeraj ni šel na delo. — Nataka rici Alojziji Bregarjevi na Tržaški cesti št. 5 je bila včeraj zjutraj iz podstrešja ukradena šerpa, potem krilo in nekaj denarja, služkinji Mariji Mirtovi pa 1 K. Tatvine izvršila je neka brezposelna natakarica.
— Ogenj v Tschinkelnovi tovarni. Včeraj popoludne je nastal v Tsohinkelnovi tovarni na Dunajski cesti ogenj. Vžgala se je cikorija poleg peči. Ogenj so delavci pogssili)
— Trideset ran. V deželno bolnico so pripeljali včeraj delavca Franca Cestica s Hrvatskega. V nedeljo ga je v Bohinjski Beli napadel neki delavec z nožem in mu prizadjal trideset ran.
— Roko zlomil je neki delavec Francu Hribarju iz Cernuč št. 28 Sprla sta se med delom na savskem mostu in je delavec udaril Hribarja s remeljnom tako po desni roki, da mu jo je zlomil.
— Pre rov v Hrusici se poseda, vsled česar se bode otvoritev železnice zakasnila za eno leto.
— Iz Hrušice se je pripeljalo danes 250 delavcev, ki potujejo domov.
— S ceste. Na Radeckega cesti sta se včeraj zvečer prevrnila dva vozova na ožena s slamo.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 40 izseljencev.
— Koncert ,,ljublj. društvene godba" bo jutri, dne 2 decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v re stavraciji pri »Gambnnu« (I. Kenda). Vstop prost.
— Delovanje mestne posredovalnice za delo in Službe. Mestni trg štev. 27. Telefon štev. 99. Od 20 do 26. novembra je dela iskalo 13 moških in 39 ženskih delavcev. Delo je bilo ponuđeno 8 moškim jm 30 ženskim delavcem, v 24 slučajih je bilo delo sprejeto. O i 1. januvarja do 26. novembra je došlo 2689 prošenj za delo in 2568 deloponudeb. V 1595 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj moški: 1 mizar, 2 kovača, 2 trgovski slugi, 7 konjskih hlapcev; ženske: 1 izurjena ko lektantinja, 3 natakarice, 4 gostiln, deklioe, 6 deklic za vsako delo, 4 dekliee k otrokom. Službeiščejo molki: 1 skladiščnik, 1 trgovski pomočnik, 1 potnik, 2 natakarja, 1 vrtnar, več pisarniških in trgovskih ftlugi 1 graščinski kočijaž; ženske:
■ 1 blagajničarka, več računajoČih na-
takaric, 1 hotelska likarica in drugi hišni posli. Oddati je takoj stanovanje z 2 in 3 sobami,
I prodajalna, 2 masečni sobi, za fe bruvar stanovanja z   2   sobama. V najem  se  iščejo   za februvar stanovanja z 2 in 3 sobami. Pisme nim vprašanjem je  priložiti znamko za odgovor.
— Hrvatske vesti. Nov molo zgrade v pristanišču v Senju, in sicer za sedaj lesen pristan, pozneje pa zidan molo. — Doktorjem promovirani so bili na zagrebškem vseučilišču gg. R. Farkaš in K. Špiller doktorjem prava, v Gradcu pa Hrvat R. Brodski doktorjem me dicine.— Blagajna zaprta je bila zadnjič v Zagrebu pri predstavi igre: »Gyrano de B^rgerac«, ker so Že tako zgodaj razprodali vse vstopnice. Tak slučaj se v Zagrebu še ni pripetil. — Novo pošto otvorijo v KruŠedolu v sremski županiji. — Prvi sneg je padel v petek v Oseku in Vukovarju. — Divjo mačko je ustrelil lovski paznik Ant. Raspor v Dolnjem Jelenju v gozdu Trstenik. Mačka je bila 73 cm dolga in je te htala 12 kg. — Prijeli so morilca JurjaSteinmauerjav Vukovarju, ki je umoril meseca oktobra
II gostilničarja Pacherja v Frisohauu. Izroče ga okrož. sodišču v Znojmu. — Ustrelil se je v Mitrovici 22letni sin trgovca Lipkovvitza iz Ša-šmca. Vzrok samomoru je nesrečna ljubezen. — Ameriški Hrvatje so zopet poslali za hrvatske žrtve v domovino 745 K 15 vin., in sicer iz Argentinije. — Načelnikom v Novi Gradiški je imenovan umirovljeni kot. predstojnik G j. Lukačev i ć.
— Vihar v   Kvarneru. V
kvarnerskein zalivu divja hud vihar. Valovi so odnesli nekemu brodarskemu društvu dve ladiji, ki ste vredni 30.000 kron. Z lesnega skladišča v Reki je veter odnašal deske in jih nosil po zraku, kakor bi bile slamnate bilke. Nsva cesta pri tovarni torpedov blizu avstrijske meje, ki je stala 100.000 K, jc popolnoma razdejana. Vsa škoda, ki jo je napravil vihar, se ceni na 1 milijon kron.
*  Najnovejše   novice. —
Velika tatvina. Na Dunaju je prijela policija mladega moža, ki se je izdajal za dr. Julija Burgerja iz Gradca. Pri njem so našli 42.000 K v vrednostnih papirjih in 24.000 K. gotovine. Pozneje je priznal, da se piše Pavel Jagod ich slušatelj na tehnični visoki šoli. Denar in papirje je ukradel lastnici tiskarne Tereziji Fischer v Zagrebu, pri kateri je bil na počitnicah ter si napravil odtisek od njene blagajne. Pozneje si je dal napraviti po odtisku ključ, se odpeljal z Dunaja v Zagreb, ter izvršil ponoči ulom in tatvino. Gospa Frischer do včeraj ni vedela, da je okradena. — Zaradi snežnih z am eto v je vstavljen promet na progi Brulič—Moravski Schildberg. — Vseučilišče v Črnovicah je zaprto j zaradi davice v vratarjevi rodbini. — Požar je napravil v to\arui za sveče „Florau v Budimpešti S0.000 K škode. Pred dvema letoma je bila tovarna popolnoma pogorela. — Tovarna za lokomotive v Ara d u je pogorela Škoda se ceni na 700.000 K. — Hud vihar je razsajal včeraj v okolici Reke. Vihar je odnesel dve barki ter popolnoma razdjal novo cesto od to pedne tovarne proti avstrijski meji. Cesta je veljala 100.000 K. — Slepar. Avstrijska, francoska in nemška policija iščejo nekega Neubergerja i/ Mannheima. ki se izdaja za ameris kega plantažarja ter slepari ženske i obljubami, da jih bo poročil. Dvema dunajskima damama je na ta način izvabil 200.000 K., neki dami na Fran roškem pa 800.000 frankov. — Grof Julij Szaparv, ki je bil določen za predsednika ogrske delegacije, je na svojem posestvu v Taksoni padel i voza ter si zlomil dve rebri. — O h e -sen je bil včeraj v Dolui Tuzli kmet Mujo Oniič, ki jc s sekiro ubil dva orožnika, ki sta imela pri njemu hišno preiskavo. — Rodbinska ž a 1 o i g r a. V Tempelhutu pri lieroliuu je gostilničar Drevbrodt ubil s sekiro svojo /eno ter potem skočil iz četrtega nadstropja ter se ubil. — Pred a lt ar j eni se je ustrelil v Kuuishofnn v Švici protestantovski pastor Kud. Stahcl, ker ga je sodišče preganjalo zaradi neke sleparije. — Nenavadno velike množine italijanskega vina pri haja preko Reke na Ogrsko, dokler obstoji vinska klavzula — Zaradi ločitve zakona princezinje Alice Schonburg - W a 1 d e n burg se je vršila včeraj prva ohrav nava pri višjem sodišču v Draždanih. Prinoezinja je prišla osebno k obravnavi.
1 O lenobi je imel svoj na stopni govor novi rektor vseučilišča ▼ Bazlu. Rekel je, da izvira lenoba is ativizma. Čl >vek i »haja iz nižih bitij, ki še ne čutijo v sebi nagona, raziskovati svet in služiti svojim bratom. Najbolj se nahaja lenoba pri nemški mladini, ki je že podedovala
od svojih pradedov lastnost, da se rada udaja idealu medvedjih kož. Lenobi se je mogoče odvaditi le z navado. Ako se prvi dan prežene lenobo za eno uro, prežene se jo drugi dan že za dve uri itd. Pospe-ševatelji lenobe so pred vsem kofein, nikotin in alkohol.
* Milijon frankov za občinsko pravico. V Amdenu Švica namerava neki Jozua Klein ustanoviti ob ondotuem jezeru kolonijo za versko sekto, ki bo imela skupuo premoženje in skupno gospodarstvo. V ta namen je prosil Klein za občinsko pravico v imenovani občini ter za to ponudil cel milijon frankov, in sicer dobe: 10.000 fr. krajevna občina, 450.000 fr. politična občina, 200.000 fr. občinski reveži, 95.000 fr. cerkev, 95.000 fr. šola. Seveda so občinski očetje takega darežljivega moža enoglasno sprejeli med svoje „podložne".
* Desetnik ubil nadporoč-nika. Nedavno se je poročalo iz Senja, da je korporal Vukasović ubil svojega nadporočnika Rudolfa R e d 1 a. To ni bila istina, temuč je bil slučaj sledeči: Nadporočnik Redi, kije bataljonski pribočnik pri 37. brambovskem polku, se je vračal zvečer z nadporoč-nikom Zaninovičem v vojašnico ter opazil, da so okna bataljonske pisarne odprta. Hitel je v pisarno ter našel tam nad blagajno sklonjenega desetnika Vukasovića. Ta, opazivši nadporočnika je takoj skočil z bajonetom nadenj. Nadporočnik pa je sunek s sabljo odbil ter podrl desetnika na tla. Na pomoč prihitevši nadporočnik Zaninović je besnega desetnika udaril s sabljo po glavi. V blagajni je manjkalo 150 K. Dokler sta nadporočnika blagajno zaklepala, je ranjeni desetnik zbežal, toda že drugi dan so ga vjeli. Nadporočnik Redi je dobil v borbi le nekaj neznatnih ran, a je sicer zdrav.
* Olajšave pri zrelostnih izpitih. Nedavno seje vršila na Dunaju druga konferenca avstrijskih srednješolskih ravnateljev ter sklenila razne olajšave pri zrelostnih izpitih. Za pismene izpite iz latinščine se je določilo več časa, pri ustnih izpitih pa se bo oproščalo iz posameznih predmetov, kolikor je le dopustno po obstoječih naredbab. V petem gimnazijskem razredu se določi manj nemških nalog. Končno pa se je povdarjalo, da je pri celokupnem pouku gledati na to, da si učenci pridobe več spretnosti v listnih in pismenih izrazih.
* Hišo, ki se suče za solncem sta razstavila v Parizu on-dotna arhitekta dr. Pellegrain in M. Petit. Hiša ima podobo prostorne in masivne zidane, dvonastropne vile, ki se okoli vertikalne osi s posebnim strojem tako suče, da so okna glavne tronte celi dan obrnjena k solncu. Pod hišo je venec velikih jeklenih krogelj, na katerih se zgradba vrsti popolnoma tiho in mirno, ne da bi prebivalci čutili najmanjšega stresanja.
* Koliko veljajo angleške volitve. Zadnjih 20 let, t. j. odkar je izišei zakon proti podkupovanju glasov, so stroški za sedež v angleš kem parlamentu precej padli. Dandanes se računi tak sedež izven Lon dona 20.000 mark (proti 50000 mark leta 1880), za sedeZ v občinskem za stopu 12.000 mark (pred 20 leti 16.000 mark). GUdstonejeva večina 211 glasov leta 1880 je veljala nad 53.000 mark ali 34 mark za vsak glas, dećim je izdal njegov nasprotnik, Dalkeith 80000, t.j. 59 mark za vsak glas. Volitev vojvode Devonahire je požrla 92 000 mark in Herbert Gladstone je moral vkljub temu, da je propadel, še šteti 127 000 mark.
* Brki v zakonu. V nekem šlezijskem mestecu se je neki mož ki je imel nenavadno velike brke, v gostilniški družbi zarekel, da se za 100 K čisto obrije. Stava se je pravilno sklenila in drugi večer bi moral mož priti v družbo obrit. Drugi večer je družba nestrpno pričakovala moža z zastavljenimi brkami, toda mesto njega je prinesel pismo, ki ga je pisala ženska roka a seje glasilo: „Gospode moja! V navalu nerazložljive lahkomiselnost se je včeraj zvečer moj mož Vam zarekel, da žrtvuje za 100 K za nekak dobrodelen namen svoje lepe brke, in Vi ste bili tako neusmiljeni, da ste predlog sprejeli. Ker pa mene ni volja, zaradi dobrodelnih nazorov svojega moža trpeti, zdi se mi potrebno izpovedati, da sva z možem pri poroki sklenila skupno imovino in skupno gospodarstvo. Vsled tega so njegovi brki moji brki tedaj ni imel pravice ž njimi svobodno razpolagati, in Vaša stava je ničeva. Ako bi dvomili nad mojimi pravicami, nastopite lahko tožno pot. S spoštovanjem Koza M. NB. Moj mož ne more danes priti v Vašo sredo, ker sem za nekaj časa vzela hišni ključ v svojo oskrbo."
Književnost.
— Die Amazonen der Czarin. Operette in 3 Acten von A. D. Borum. Musik von Victor Parma. Potpourri 2/m (dvoročno za klavir) cena 3 krone. Založil Emil Berte & Co.
na Dunaju. Iz znane in jako priljubljeno in najboljše operete ~„ Amaconke" domaČega skladatelja V. Parme prinaša ta lično tiskan (v litogr. zav. F. M. Geidel v Lipskem) zvezek na 19 straneh velikega formata skoro vse najlepše motive, solodvospeve itd. in zbore in sicer medsebojno v lep pot pouri zvezane. Pri enakih izdajah drugih operet najdemo podložen deloma cel tekst ali vsaj pri posameznih točkah začetek teksta; v tem potpouriju pa tega pogrešamo in je to vsekakor neljub nedostatek. Kdor je sicer opereto le parkrat slišal, spoznal bode koj posamezne točke, ki se takole razvrstijo: Zbor kmetic in Moško, „Slabe čase, tužue čase kmet prestati mora zdaj". Solo-Moško „Boljši kdo kot Moško plača". Solo Helene (glavar Amacouk) prisega, nato Trio (Helena, Anastazija, Olga, amaconke) skupna prisega, da ne bodo nikdar moškega ljubile in se mu vdale. P e-terospev, amaconke, Maruša in Ži danski: „Poljubljam tebe kot sestro". D v o s p e v, nastop Cirkulaka (carski inženir) in Galgauova (carski intendant): „Jaz sem Cirkulak, oj prvi inženir itd." potem kuplet istih valček ): „Ha, pri nas je ni prevare". Uvod k nastopu garde amaconk in peterospev t^tri Amaconke, Maruša in Moško) potem zbor z ženskami —-„Žensko gardo ustanovimo" in „Vadimo se pridno brhko-, kratka a krepka koračnica. Solo in zbor delavcev, „Vesele pri delu nas petje zdrži." Valček „Moj ideal" poj o in plešejo Galganov, Cirkulak,- Anastazija in Olga. Vvod k nastopu vladarice in spremstva in konečno koračnica Ama conk, ktero so prinesli nedavno tudi „Novi akordi". Ta klavirski izvleček iz orkestralne partiture je dober in lahko aranžiran, da ga prav lahko igra na klavir vsak količkaj spreten igralec. Prijateljem lahkokrile, melodijozne glasbe bode ta potpouri gotovo prav dobro došel in ugajal. Dobiva se pri knjigotržcu L. Schvventnerju v Ljubljani. V naši glasbeni literaturi je ta potpouri prvi svoje vrste. Iz eminentno strokovnega glasbenega stališča „Amaconke" gotovo ne^štejejo med najboljše, kar imamo v naši glasbeni literaturi, pač pa so kot opereta veseli pojav na tem polju in delajo čast glasbeno zelo plodovitem skladatelju, mi pa smo z Amaconkami in skladateljem lahko ponosni, in smo prepričani, da se z isto navdušenostjo sprejmejo tudi pri vpri-zoritvi v kratkem v Zagrebu, in želimo, da bi se že skoraj posrečilo g. skladatelju in založniku Berteju izpo slovati, da se iste tudi na dunajskih in drugih večjih odrih vprizore! P-r.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 1. decembra V današ nji seji poslanske zbornice je finančni minister predložil zakonski načrt zastran podaljšanja nekih pristojbinskih olajšav. Dr. Gross je interpeliral vlado za radi demonstracij, ki so jih priredili v soboto slovanski in italijanski visokošolci na Dunaju in je vprašal vlado, če hoče p skrbeti, da se take demonstracij več ne zgode. Zbornica je poten nadaljevala razpravo o vladnem programu. Vsencmec Schaik je zahteval ločitev Cis-litvanske od Ogrske in združenje z Nemčijo. Generalni govornik Der-schatta izjavi da so vse nemške stranke solidarne z moravskimi Nemci v odporu proti češki univerzi na Moravske m. Govoril je tudi proti ravnopravnosti na Koroškem in trdil, da je popolnoma dovolj, če nemški sodniki absol-virajo kak Gleispachov kurz! Generalni govornik contra je bil dr. Stfansky, ki je Nemce pošteno zdelal. Dejal je, da Nemci vedno proglašajo kake principe, a jih vselej zataje, kadar tako kaže njihova korist. Na češkem na pr. zahtevajo, da se smejo v nemških okrajih nastavljati s*mo nemški uradniki. Tu se drže principa narodnosti. Na Moravskem, na Štajerskem in na Koroškem pa zatajujejo ta princip in zahtevajo, da se morajo v slovanskih okrajih nastavljati nemški uradniki, lstotako zahtevajo na Češkem ločitev nemškega dela de žele od češkega, na Moravskem, na Štajerskem, na Tirolskem in na Koroškem pa nečejo o tem ničesar slišati.
Budimpešta 1. decembra. Razne stranke imajo danes pred-pos veto vanj a zastran skupne k on-
r,
ferenoe, ki je sklicana za danes zvečer v namen,  da sa doseže orazumljenjemed vlado n večino ter med opozicijo. Toda šanse, da bi ta poskus imel kaj. vspeha, so jaka majhne Vlada neće ničesar vedeti o zahtevi o po zicije, naj se opuste paralelne seje, češ, da bi potem Ugronova frakcija lahko  sama   zmagovala cb 8trukcijo.   03 tem se najbrž raz bije poi ažurni jeo je.
Dunaj 1. decembra Z nekih strani se zatrjuj-*, da je morda že današnja seja poslanske zbornice zadnja pred Božičem
Budimpešta 1 decembra C t se danes ne doseže pomzumljenje, razpusti vlada še ta teden parlament
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca novembri 1903 vlo žilo je v mestno hranilnico ljubljan sko 929 strank 518.914 K 21 h, 699 strank pa  dvignilo 303.584 K  14 h.
— Splošno kreditno društvo V Ljubljani. Denarni promet meseca novembra 1903: Sprejeniki 222 903 K 88 h, izdatki 220.983 K 35 h, skupaj 443 887 K 23 h. Skupni denarni promet od 1. j*nuvarj* do 30 novenbra t 1 5 326142 K 59 h.
— Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Meseca no -r-mbra t. 1. se je vložilo pri »Ljub Ijanski kreditni banki« na vložne knjižice in na tekoči račun 971.119K 96 h, vzdign lo pa 1027.897 K 45 h. Skupno stanje vlog je bilo koncem meseca novembra t. 1. 4,626.480 K 54 h.
— Mestna hran Inica v Kamniku. V meneon novembru 1903 i« 176 strank vložil) 42 233 K 80 h, 103 strnnke dvignila 20.891 K 68 h, 8 strankam izplačalo se je po-sojil 12 250 K; stanje hranilnih vlog 821.077 K 44 h. stanje hipotećmn posojil 608 182 K 53 h, denarni pro met 114650 K 75 h.
PoslafK)#)
si. intendanci slov. gledališča tu.
PrehladivŠi se v Četrtkovi glavni skušnji „Onjegina" v nezakorjeni areni, javil sem svojo hripavost že v predvečer, potem v jutro in neposredno pred predstavo gg. kapelnika in režiserja, da blagovolita potrebno akreniti. Danes sem pisal slav. intendanci: Da ne bodem „kazilu opernih predstav slov. gledališča, prosim podpisanem za milostno odpustitev iz vrste pevcev slovenske opere. S tem bode pomagano ne toliko Vam, pač pa meni.
S spoštovanjem (3144,
Avguštin S ta m car
pristav I. vrste banke „Slavlje".
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
„Slovenski Narod
ss prodaja v posameznih izvodili po IO h v sledečih trafikah:
Ljubljana:
I. Bizjak, Vodmat, Bohoričeve ulice št. 10.
L. Blaznik, Stari trg št 12.
M. Blaž, Dunajska cesta št. 14
H. Dolenc, južni kolodvor.
M. Elsner, Kopitarjeve ulice 1.
M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru.
H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra cesta št. 14
I. Kos, Kole dvorske ulice št. 26 Iv. Kristan, Resljeva cesta 24. A. Kustrin, Breg št 6.
J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. A. Mrzlikar, Sodniške ulice št. 4 M. Sever, Gosposke ulice št. 12. J. Sussik, Rimska cesta št. 18. A. Svatek, Mestni trg št 25. F. Šešark, Šeleaburgove ulice št. 1. R. Tenente, Gradaške ulice št 10.
[Bohinjska Bistrica:
MIha Crobotek, trgovec.
Zidani most: Mary Peterman, trafika na kolodvoru.
Št. Pater na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. Želez. Gorica:
Josip Schvvarz, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2).
Rek«?
A. Potošnjak, Via del Molo.
Henneberg-svila
samo direktno! — črna, bela in barvana, od 60 kr. do gld. 11, 3.'» per meter za bluze in obleke. Franko in že otarhijmo se pošlje na dom. Bogat« izbtra vzorcev ae posije s prvo posto To v ta mat zu »vilo Hcnneherf, Kurl«h. 1 4'J— 4)
ALBOFERIN
redilno in krepilno sredstvo.
Redi kri, jači živce, pospešuje slast do jedi.
!4lii»iriio |»ri-l/J4iJHriin : odHenl /dru» taliti K«« |irl |M»ro< t«J«» za blabo krvne in prebolele ljudi in slabotne otroke.
Na prodaj po vseh lekarnah ia drogerjah, kot prašek 100 gr K 5—, v tabletah l(x kosov K 1 50 in v čokoladnih tabletah 100 kosov K 1 fcO.   Poalediije iiulunr z* ulrokr. (2998 -5)
IprMHtfJtr Mtojfjtit l4ftl nI U a.
Umri* so v i_jUDljani:
Dne 26. novembra. Ljudmila Tiehy, brivčeva hči, 3 dni. Zaloška cesta ac. 11, življenske slabosti.
Dne 27. novembra: Pavlina Rozman, delavčeva hči, 5 mes., Martinova cesta St. *4. želodčni m črevesni katar. — Matija Rozman, kajžar. 63 let. Črnavas st. 2o, ostarelo«*.. — Vida Zabukovic, gostilni carjev a hči, 17 mes, Tuejaski trg Sc. 8. Meningitis basilaris.
Dne 28. novembra: Jožefa Jelovšck, zasebnica, fcsU let, Dunajska cesta št 17, ostarelosi-
Dne *9 novembra: Josip Koman, strojevodja, 37 let, Emonska cesta št. 1< , je tik a
Dne 30. novembra: Dragica Gaberšek, mizarjeva hči, 16 mes., Ko.ezijske ulice št 8, dusljivi kašelj.
V dežeini bolnici:
Dne 26. novembra: Zofija Vovk, delavka, 18 et, sepsia puerperatis.
Borzna poročila
Ljubljanska
.Kreditna banka"	v Ljubljani	
0radni kural dunaj. borze 1.	decembra 1903	
Bfavlošbenl papirji.	Desar	j Blago
a 8.» majeva renta	100 46	, 100 65
; 8" « srebrna renta  . .	100 3C	100 60
avstr. kronska renta	100 6(J	10070
i«',    „    zlata „	120 55	12U75
1% ogrska kronska H	98 45	98
i-,t     „    zlata n	118 60   118 SO	
•# posojilo dežele Kranjske l'/i'/t posojilo mesta Spljeta	9975	100 50
	100-	—"—
IV/.     „       f % Zadra	100-	!   lOO —
V/. boa.-herc. žel.;pos. 1909	100 60	!  i01 50
t% češka dež. banka k. o	100-	lOO 16
1%      h       »       m 0. iV/» Baflt- PiB-     d- hiP* fc	9965	10066
	10130	10230
t'V't P***-  kom- k* 0 7		
10% pr.....	V 6 15	107 15
,V/a zajBt Pi8* Inneret. hr	ior~	102
'•Va   n     ti   ©g*, centr i e Solne hranilnice		
	100 25	101 25
4 ,•/, zaat. pis. ogr. hip. h ,'/a obL ogr. lokalna železnice d. dr. . .	100 20	101 2o
	100-	101-
1 tVc  m ceske Ind. banke	100 2?	10125
urior. Trst-PoreC lok. že'	<*R nt	
•Vt   n dolenjskih želeanu	99 50	100 30
1%   d   jaa. žel. kap : , 1 P/i8 • a v poa. za žel p o		.W —
	l(X>50	10150
		
rjčke od teta 1854	67-	171 -
	186 75	187 75
4      i«   ti    1864 . t	— —	— _
tiaake. .	163 2o	166 25
zemlj- kred. I. emis j<	292	298 —
r      ji ■ r grške hip. banke	288 ~	292 50
	268	27-2 —
srbake a fra. 100	91	94 -
n    turško .      . .	143 f(	144 50
iasilika srečke	19 10	2010
Ireditne .	471 -	48150
□omoSke B	82-	87 -
krakovske .	80	83
ljubljansko .	72	76 5'J
lv*U.ra<Lkriža ,	r32f	6125
^gr«    m    h ■	26K	27 80
iudolfove a	fl6 6C	68--
>aicborfike          .    . .	79-	82
Jrviajake kom. ,	604 -	508 -
Dalralc«!		
Južne železnice •	89--	90-
Državne železnice .	«74 2f	67525
\vbtro-ogrške bančne de	1613-	
\vstr. kreditne banke	SMS	684 50
>rake .	7635C	764 tO
Z vnostecske .	8r2 -	263 50
cTemogokop v Mostn (Brna Vlpinske montan .	692-	700-
	407-25	4« 8 25
Praške želea. ind. dr	1^90	1900 -
iima-Mnranyi   .  . .	4h8 -	490.—
Trboveljske prem. družbe	asu	39S -
\v8tr. orožne tovr. družbe '	376 —	S79-
v^ške sladkorne dražbe	148*-	152-—
▼altttar		
X kr. cekin.....	1135	U-39
	19«*	19** 9
	234?	2351
Sovereigna .....	239	24 03
Marke.......	117 11	117-35
baški bankovci.  .  . .	9f*2f	9645
tfiblji .....	25"	at53
Ojiarji   .....       . .	4>)1	6 -
Žitni
oent v Budimpeiti.
dne 1. decembra 1903. Ttrmln.
Pšenica sa maj . . . aa 50 kg K 7*70 Rž . maj . . . . 60 . . 664 Koraca ,, maj 1904 . . 60 n . 616 Oves „ maj .... 60 . . 649 Efektiv. Nespremenjeno.
poročilo.
/tate*
IM*«.  BradnJI »xa*af «laa T860
■ ► o *•	Caa opazovanja	Stanje barometra v mm.	ji	Ve*rovi	Nebo
30	9. sv.	7J14	26	sr s z ah.	dež
1 •	7. sj. a. pop.	715 5 717*8	85 42	ar. savah. si. jug	oblačno del
Zahvala. 3l37'
Vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem izrekamo tem pot/m za vso, v življenju med bolezni |0 in ob smrti naše nepozabne, predobre ranjke matere, gospe
Frančiške Flis
roj. Orožen
izkazano požrtvovanost in ljubezen za mnogobrojno častno spremstvo k zadnjemu poč'tku. kakor tudi za vse tolažilne dokaze gorkega sočutja, našo najiskrenejšo zahvalo.
Blag ji spomin in lahka zemljica! Laški trg, 29. novembra 1903
Žalujoča rodbina Flis.
Zahvala.
Ob prezgodnji, bolestni izgubi mojega ljubljenega moža, oziroma očeta, brata, zeta in svaka, gospoda
Josipa Komana
strojevodja c. kr. priv juž. želez.
mi je došlo tolik) dokazov odkritega in prisrčnega sočutja, da se čutim dolžno, da se zanje in za lepe darovane vence in mnogobrojno udeležbo pri pogrehu najudaneje zahvalim vsem dragim prijateljem in znancem v lastnem imenu m v imena Bvojih otrok in dragih sorodnikov. Posebej Se zahvaljujem čast. osobje c. kr. priv ju2ne železnice in c. kr avstr drž žel. in pa g. pevce za gan jivo petje.
V Ljubljani, 30. nov. 19 3.
(3145)      Franja Koman.
ta
temperatBFe; 4*8*, 0*5°. Mo .rina v 34 arah : 17 8 mm.
4<
[.1
različne vrste sc prodajo pri Ivanu Buggenig, sodarju, Cesta na R dolfovo železnico št. 5 in Bleivvei-sova cesta št. 42 v Ljubljani. i3it8
Izvrstna fina
(11-878
vina v buteljah
«S«R dobc^ 'V ti*{|u%lnt
Edmund 3(avčić
Ljubljana, Prešernove ulice.
Mednarodna panorama.:
1
Ljubljana, Pogačarjev trg
Svečanost kronanja
♦ ♦
i
kralju lldiards VU. In lun. I don v |timjsiilrni opravi.
I ^---___ ♦
2
tO
poj
lci:
\)0i
a te Kz
1
LJUBLJANSKI
y
r
-a
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO
LETNIK XXIII. (1903).
Izhaja po 4 pole obsežen v veliki oamei* po eden pot na mesec ▼ zvezkih ter sto »se leto g K 20 h,  pol leta *"K 60 b, te:
let* a K 30 b. Za vse neavstrijske dežele 11 K ao h na leta Posamezni zvezki se dobivajo po So h.
„Narodna Tiskarna44 v Ljubljani
P'-
'J Ti
Uri
^c kr i
Bluze
! damski pasovi
' srajce in pasovi
za hribolazce
in (1671-45)
otroške obleke
se radi pozna sezone
j prodajajo po znatno znižanih cenah.
j V.pl.Gerhauser
i   Stari trg št. 13. |
* Zadnje novosti
I v modercih rrMS^ /IJ
Prodajalna
c>bro upeljana, obstoječa že mnogo let in shajajoča se v lepem kraju, ki je prvo esto za Ljubljano na Kranjskem, ar t»-oj odda. Potrebnega kapitala je treba fO kron. — Naslov se izve v upravniStvu Slov. Naroda1'. (3139)
Pisar
slovensko in nem&ko pisavo, lice slu-be pri kakem odvetniku ali pri kakem rugem uradu v Ljubljani. (3140—1) Naslov pove upravniStvo „S1. Naroda".
rrgovs&i pomočnik
3 let star, vojaščine prost, šprcerist n železninar, zmožen voditi prlavno alotro t' baka, želi sedanjo službo v tednih zamenjati. Kdo? pove pravništvo »SI. Naroda«.      (3i>53—5)
Popolnoma nov
meh
kovača ali ključavničarja je ceno na prodaj
v Ljubljani, v Konjušnih ulicah št. 13
|Xraovo|. (3141)
Sprejrr^ejo se
od   jako ugodnimi pogoji
solidni in spretni
annmloi Umli
Ponudbe naj se pošljejo pod ^zavarovalni   potovalci11   na uprav-
iištvo »Slov. Naroda«. (2426-23)
Kava in čaj
iz prve roke -JKI
je naravnost od pridelovalca, torej >polno jamstvo za naravno, nepopa-sno kavo ob najnižjih cenah.
Naša nad 100.000 oralov velika >sest na otoku Java se obdelujejo jako umno.  Naša kava in naš čaj sta :c:o  bla^odišeča in  ukusna pa jako izdatna. ' (3143-1)
fon hvaler, izvrsten.   i\\ klir. za gld. 6*6.3
.. * fin. zelen 43/4 klg. za gld. .'avahasil. meiauec.      J14 klg. za gld.
Pošilja se zadacano in franko, brez troškov na vsako pošto. Cenik brezplačno in franko.
rURK in dr.
veleposestnik na Javi. Prodaja kave in čaja v lastni upravi. Trst, via acquedottol 38.
■ v
sa na prodaj.
Iz proste roke se proda hiša št. 14 |y Florijanskih ulicah v Ljubljani,
hi obsega nastopne sestavine:
(trakt na dvorišču: (posebno poslopje)
2 sobi, 3 drvarnice, stranišče; Ipod zemljo : 2 kleti; (pritličje:  lokal  za štacuno, izba in dolbina v zidu za jedilno shrambo ;
I. nadstr.:  2 sobi, kabinet, kuhinja, jedilna shramba in stranišče;
II. nadstr.:  2  sobi,   kuhinja, jedilna shramba in stranišče;
|podstreho: soba, izbica in nekaj prostega podstrešja. (3138—1) Hiša je zidana,  z opeko krita, v iprav dobrem stavbnem  stanju in za pranjarijo posebno pripravna.
Prodajni pogoji se izvedo pri biv-jžem zapušč. kuratorju Edvardu Gratzer Iv Ljubljani, GosposKe ulice 5, I. nad
99
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA"
§ kapital k 1,000,000—    v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.
Kupuje lit prodaja * ,    f .  ~        * _■_ _,,
ZMMlavi h ikskaiptiiji Oajt pratoJM m vrea. .itn« papirji,
izžrebane vrednostne papirje in 5Za.tra.r-o.j• sre itcm proti
vnovCuje upale kupone. Ic-virznI iasgna/bl.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcija.
ftJT   bkonipt te InkMio Bieule.   ~TtM ftjT   Bonna naroella. *£|
vse vrste rent, sastavnih pisem, pnj ori te t, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Podružnica v SPLJETU.
C2^5= Denarne vloge m prejema
v tekočem računa ali na Vtožne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vložeui denar obrestuje od dne vloge do ine vzdiga. (2975-153
Promet s čeki In nakaznicami.
Gostilničarji in zasebniki
ki bi radi pili kozarec dobrega vina
beli muškatelec K.3i#^ bolo vinopo 30 kron hekt°iiter> rdečo vinopo 32-36 kron hektl
naj se obrnejo na znano firmo
Paolo Sponza
vinorejec, Rovinj (Istra). 4
1000 kron
ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamCi knjiga o pre-obilem blagoslova otrok. Z več tisoč zanvalnicami pošilja diskretno za 90 h v avstr. znamkah goapa
A. I4*ti|»a, Berlin S. W. 220 Linden-strasse 60
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice.
C. kr« ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
lanrod ia Tomoga reda.
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta.
Odhod iz Ljubljane ju2. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, I no m ost, Monako vo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee Solnograd, čez Klein-Reirling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal,  Dunaj. — Ob 3. uri 68 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste Monako vo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli cb jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Paria, čez Klein-Reining v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Fran-cove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Duuaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vla> v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi 1. in U. razreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo meito in v Kooevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v No^omesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uro m p> poludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljncli^ic j<iž. \ol Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 26 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Mooakovo Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr 131, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak, (di rektni vozovi L in II. razreda Monakovo-Trst),  — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uii 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago (direktni vozovi I. in 11 razr.), Francove vare, Karlove v aro,  Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4 uri 44 m popoludue osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Monakovega. Inomosta, Fran* zensiesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osotn: vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Šmo-hora, Celovca, Pontabla črez Selzthai iz Inomosta v Solnograd. — Proga is Novega meita in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne  iz Straže, Toplic, Novega   mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer isto take — Odhod iz Ljubljane drž. kol.   v ZjtasUr Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoiudne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 46 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra.   — Prihod v Ljubljano drž. kol. ii ganaltau Mešani vlaki: Ob b. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoluine.   ob 6. uri 10 m m ob 9. uri 56 m zvečer Ramo ob nedeijati in praznikih in samo v oktobru — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. (1.719;
Na najvišji ukaz Njegovega ^jjl c. in kr. apostol, Veličanstva. _
XXIII c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija
edina  r Avstrifl  postavno dovoljena z= ima dobitkov v gotovini ==
v skupnem znesku 512.880 kron. Glavni dobitek znaša
200.000 .teren r gotovini.
Žrebanje bo nepreklicno dne 17. decembra 1903.
IHP" Ena srečka velja 4 krone, "^Ml
Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zoliamtstraaae 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških urad h, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk za-tonj.
Srečke se dostavljajo poštnine prosto.
C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo.
(2918 6)
Oddelek za državne loterije.
Strogo solidna
veletrgovina z vinom
na Južnem Tirolskem
tukaj   že  do'tro uvedena,   i&če ia Ljubljano, Kranjsko in Spod. Štajersko
spretnega, dobro uvedenega
Ponudbe upravništtu »SI. Nar«
Dobro poslujoča, solidna vinska veletrgovina »šce spretnega
zastopnika
proti visoki proviziji, s časom tudi stalna plača.
Ponudbe glavno-poštni predal št. 110, Trst. (3104-3)
w » « m m •
S
redstvo za odpravljanje las
„Er0S" T"k0°™o odpravi takoj po enkratni vporabi lase z obraza s čudovitim vspehom in je zajamčeno neškodljiv.
!
i
§ Dgeakra°zpo«njr Fanny Stiasny, Dunaj, II., Leopoldgasse 6.
Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parf u morijah. — Cena
Prodaja iz konkurza.
V konkurzno imovino Alojzija Smole v Spodnji Šiški spadajo:
1. založena trgovina z mešanim blagom v Spodnji Šiški,
2. založena trgovina z mešanim blagom na Spod. Poljanah v Ljubljani in
3. večja zaloga moke in otrobov.
Vse to se prodaja po navedenih oddelkih, moka pa tudi v manjših delih tekom 14 dnij.
Pojasnila daje in ima cenike na razpolago podpisani upravitelj konkurzne imovine.
V Ljubljani, 26. novembra 1903.
Ivan P. Vencajz
(3122-2) odvetnik, Medjatova hiša.
^fel^aj 5tanouanj
odda se za 1. februvar leta 1904
v novi stavbi
„Narodne Tiskarne"
v 3(naflovih uticah.
Pojasnila daje Jos. Lavrenčič, upravni član v „Narodni Tiskarni" ali pa na Dunajski cesti 31 (pisarna mest. užit. zakupa)
ir
Za Miklavža
» a.
slaščičarna
R. Kirbisch
v Ljubljani, na Kongresnem trgu ^
bogato izbero parkeljnov, Miklavžev, bonbo-nijer, finih košaric s kandiranim sadjem in
najfinejšimi bonboni.
Mandolato, krhljak,  medenjak, popernik in velika izbera prefinega čajnega peciva lastnega izdelka. (3098-2)
IPiF"  Zunanja  naročila točno.
-rš* ^v>
a j večji vspeh sedanjosti!
(2976-7)
Samgarnske obleke, gladke in progaste x	X	X	X	X	X	X	X	X	
Obleke Iz angl. ševiota v modnih barvah	X	X	X	X	X	X	X	X	T.
Fine jaquet-obleke     x   X   X   X   X X	X	X	X	X	X	X	X	X	
Najfinejše salonske obleke   X   X   X X	X	X	X	X	X	X	X	X	
Angleški modni ulstri     x   X   X   X X	X	X	X	X	X	X	X	X	
Pinl doube-ulstri, temnosivi XXX	X	X	X	X	X	X	X	X	
Črne zimska suknje mandarin x   x X	X	X	X	X	X	X	X	X	a .i*
Havelok iz kamelje dlake, rujav alt siv	X	X	X	X	X	X	X	X	11 11 11 11
Otroške obleke in ulstri       x   X   X x	X	X	X	X	X	X	X	X	
Otroške obleke v različnih barvah x	X	X	X	X	X	X	X	X	
Fine modne hlače, gorke in progaste x	X	X	X	X	X	X	X	X	
44 "V
to«— f «>•—
tO'— »O'— tO-— tO«—
to«—
«•50 * 50
IvjvAl3lj^rxi^ Mestni trg:
XXX Črni moderni paletot za dame z velikim ovratnikom X x X x x Črni in sivi cibolin paletot z velikim ovratnikom Faletoti iz angleškega modnega blaga z ovratnikom ali brez njega
X Najfinejši paletot za dame v stola-fasonl XXX črni damski ovratniki, batlrani x   Najfinejši double-ovratniki s stola-fasono
X X x X x x Damski modni kostumi x x x x x x Zimske jcpioe, podložene x x x x X x Elegantni otroški plašči X x X x Dekliške jopice v vseh barvah Modri podvlečeni ovratniki z rdečo kapuco
X	X	X	X	X	X	X
X	X	X	X	X	X	X
X	X	X	X	X	X	X
X	X	X	X	X	X	X
X	X	X	X	X	X	X
X	X	X	X	X	X	X
X	X	X	X	X	X	X
X	X	X	X	X	X	X
Kožuhi za mesto in potovanje, mikado, v največji izberi po čudovito nizkih cenah. Naročila po meri se najelegantneje in najhitreje izvrše na Dunaju. Obenem si usojamo čast. p. n. odjemalcem vljudno javiti, da s 1. januvarjeni 1904 opustimo svojo podružnico na Resljevi cesti.
Prosimo, da odslej svoje nadaljne potrebščine nabavljate v glavni trgovini
Sfapamacsija £ Bondi
na Mestnem trgu 5, kjer se sprejemajo tudi vsa naročila.
Oroslav Bernatović, poslovodja.
Apsolviran gimnazijec
ieli mesta v kasi pitami. Vstop takoj.
Ponudbe pod nA. R." na uprav-ništvo »Slov. Naroda«. (3088 - 3)
Išče se za Novo leto
stanovanje
s štirimi sobami, kuhinjo, shrambo, po-selsko sobo, kletjo in drvarnico. Ponudbe sprejema  upravništvo „Slov. Naroda". (3096 - 3)
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena drtiga zavarovalnica. Zlasti |ju ugodno zavarovanje na doživetje in 8iiirt  z zmanj&ujobimi se vplačili.
Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende.
trota
slovenskega in nenr.škega jez ka popolnoma  zmežnig*, v vseh notarskih   poshh   izvtžb«neg8T sprejme pod ugodnimi pogoji
Vilibald Sv/oboda
c. kr. notar (3107—3)
Velika
prodajalna
na voglu Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3 se s 1. februvarjem odda.
Več se izve pri h snem posestniku (3123—2)
vzajemna zavarovalna bauka v Prag-1. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitali je: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
a vneisliozl ilovan«ko - niirodno uprma. (26—138)
Tu pojasnil* daj«:
Generalni zaetop v LJubljani, čegar pisarne so v lastne) bančnej hiši
mam č*6^w«,
i
Zavaruje poslopja in premičnino prot požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cen ju je takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podporo v narodne   n ubčnokoristne namene.
Po najnižji ceni se prodajajo na debelo
pomaranče in limone
* »»«» f l»c»l|£»*~  vrm~st«». i3i36-l)
B^ratmc Casclo ^0t'S',
lice *t. 6.
Največja izbera
najfinejših, pravih skunksovih in drugih modernih
loMonnasi tolierje?
ter
astrahanskih in karakalovih
Z velespoštovanjem
(3ii9-3)      o. Bematovič.
„Angleško skladišče oblek"
Ljubljana, Mestni trg 5.
Istrijansko vino
domačega pridelka
prodaja  lastnik vinogradov
Anton Paoluzzi
Citt&nova , Istpija.
Cene franko  na postajo v Trst:
Beli pinot...... a 17 gld.
Črni teran..... „ 14 „
Vino, belo, iz več vrst
grozdja...... 13 „
Ravno tako imam na razpolago
vinsko žganje.
Tistemu, ki dokaže, da moje vino ni popolnoma naravno, plačam 200O K. 2821-14
Vzorce pošiljam zastonj.
Janeza Jrdine
^branih spisov
je pravkar fašla prva knjiga,
b
tizarji in Iliri.
1
Ljublj
oni,
Za Miklavža!
>o o
N
Za novo, moderno opremljeno »Ia«*Irarno sem si preskrbel % etiko %aloKo razno« minili
daril
Miklavža
kakor tudi
raznih predmetov za okrašenje božičnih drevesc
lastnega in tovarniškega izdelka.
Nadalje se priporočam slavnemu p. n. občinstvu za naročila raznih najliuofšitk 1«»1-1 in vHiikoTr»tn«i^a un-nogga peoiva. — V zalogi imam različnih deNorouh in ^uUoIaduih 1>■ ui»-. 1».» v in postrez»m tudi m finimi de-sortnimi vini in liltoi-J*9 sosebno Moute Christo, Beoeđtlit»i»o<3, Maraochlao itd. itd.
MT FinI tnrlnski pelinove«.
Vsak dan sveže medene, oreho v o in rosmove potice, »i** 1-1***1 i pinco in drujjo pecivo, v pekarni pa lin d >mad rasen U1-11I1. (3114—2)
in pekarija
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21. Mestni trg št. 6.      Sv. Petra cesta št. 26.
N
S9
O
< o
o o
Novo!
Novo!
!! Orientalske preproge! j
HAGGI GIORGIO iz Trsta
preprogama.
Ljubljana, Dunajska cesta št. 2f)|
(Hrlbarfeva hiša).
Priložnostni nekup.
Javljam p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici, da sem dosel semkaj z orfental preprogami (lepo blago) in da ostanem tu do Božiča.
Naj nihče ne zamudi porabiti ugodne priliae in nakupiti po skrajno nizkih i svoje prilične p ;trebsčine.
Na mnegobrojno ogledovanje in prijazni obisk vljudno vabi
z odličnim spoštovanjem
0
»1
H
Za godove!
3110 2i
paskal Jt. £Tdinyan (sin}.
^dlerjev brzopisalni stroj
Uttm
ima neposredno vidno, čisto pisavo, nedoseženo prebo|no mo^ največjo  stanovitnost, popolno konstrukcijo,
različne tije (specelno welflke Črke za odvetnike in notarje
Adlerjev pisalni stroj
Vlii. r. kr. deželna vlitdm : Kranjf«|(» hranilnim;   zavodi   (llulli   !(«!.*: «o%arnr odvetniki: tritovel.
SV  Ugodni plačilni pogoji! "Wtt
Pisanja naučiti se je !lahko! — V dveh dneh  kakor z navadno pisavo; v 14 dneh doviSena hitrost.
Prodaja in m-ratlu-pouk za kupce v trgovini (3G9:i
Ivan «Jax ČL Sin tovarniška zaloga šivalnih strojev in koles
v Ljubljani. Dunajska cesia ŠL ti.
Ernesta Hammerschmitlia nasledniki
MADILE, VVUTSCHER
KO.
r ] ▼< ▼i •I
je di
st
TI
Ol
P<
ll<
v<
tc
O
P1 e<
r< Ji U d
d
trg1 o5jq.su zale
miš* hsv«
in i:n !feoT7"irx
Ljubljana, v*Kf
Velika izbera najrazličnejših priprav za mizarje, ključavničarje, kovače, kleparje itd.
Ljabijcnc « CJriear % JV(ejac - ii«b'iqnq
prcjferncuc ulice st. 9
Prejanimiva epizoda ij jujno-slovanske zgodovine,
Jfnjiga, vajna ja v jačega zavednega Slovenca,
Cena Jf 3-—, po pošti Jf 3-20.
Zalcžil L.5cbty«ntncr ■
(204
prešerncue ulice $t. 9 pnperecata
5110J0 bogato zalogo
za gc^pede, dečl^e in ctrcl^e, KaR<*r tudi
zgotovljeni^ ©blel^
najnovejših predmetov v konfekciji za dame.
£clidne cene«
(3038 - 5)
Tečno postrežba.
k
n
o
o
n
izdajatelj in odporni urednik: Dr. Ivan Tavfcat.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne11.
92
999927