Poštnina plaBana » gotovtnL Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih ln dnevib po praznikih. — Posamezna številka Din 1*—, mesečna naročnina Din 20-—, za tujino Din 80*—<« Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica št. 23. Telefon ured* ništva 80-70, 80-69 in 80-71. Cena Din l*— Pokopi/ so ne vračajo. — Oglati po tau i in dogovoru. — Uprava veda na korist premaganih držav. To pa »e ne da doseči samo z večjo ali 1ptenzivnostjo propagande, temveč je treba izzvati take mednarodne dogodke, preko katerih se pride do cilja. Ti dogodki ravno voina’ temveč bi za-dostovala tudi samo resnejša kriza, katera , . zahtevala sklicanje evropske konference, ki naj se z njo peča. V prejšnjem stoletju smo imeli več slučajev takih konferenc, L 3! ]e pri?°„do revizij in sprememb mirovnih pogodb Najznamanitejši primer je v tam pogledu berlinski kongres, kateri ia no pogodbo, sklenjeno med Rusijo in Turčijo. Osem let prej, t. j. med francosko-nem- bin?* W°-7bh *e P® sama izsilila revizijo pariške mirovne pogodbe, vL-l?« -6 ^^'“sama podpisati po nesrečni M AnitahS6' “ * “,a “ "*> Na slične primere mislijo brez dvoma tu-di madjarski in dunajski legitimisti pri svoji propagandi ter gojijo pobožno upanje, da se jun bo prej ali slej posrečilo izvesti ure-kršitev mirovnih pogodb na tak način da si Evropa ne bo mogla pomagati drugače, nego da skliče posebno mednarodno I-onfe-enoo, da vzame njihovo kršitev na znanje. l\ ’°r so sedanje meje evropskih držav določene po mirovnih pogodbah, tako je namreč po istih mirovnih pogodbah določe. no tudi, da se Habsburgove! ne smejo več vrniti na prestol.). Računi habsburških propagandistov pa so popolnoma zgrešeni in naravnost otročji. Ako proglasi Ogrska kateregakoli Habsbur-govca za kralja, bi pomenilo že to samo dejanje, da odpoveduje mirovno pogodbo V vseh slučajih kjer so se taki poskusi posre-P® 1° P1^10 d0 le pod pogojem, da najblizji zainteresirana pri dotičnih pogodbah sploh niso več polagali nanje posebne važnosti, ali če so bili že tako slabi, da niso mogli več misliti na odpor proti kršitvi. Nič temu podobnega pa ne vidimo na vprašanju restavracije Habsburgovcev. Države Male antante se dobro zavedajo, da zadeva vsaka in tudi najmanjša kršitev mirovnih pogodb v Srednji Evropi njihove življenjske interese, in radi tega ne bodo privolile v nikako njihovo kršitev. Ogrska pa bi mogla upati na restavracijo le tedaj, če bi se Jugoslavija, Češkoslovaška in Romuni, ja glede habsburškega vprašanja dezinterel sirale, na kar seveda ne more računati. S splošno - evropskega stališča pa je usoda Habsburgovcev popolnoma brezpomembno vprašanje, tako da ni nobene velike sile, katera bi se hotela za to vprašanje resno angažirati. Med temi državami j© ena, katere povojni nacijonalni ideal je ravno nasproten vsaki obliki obnavljanju habsburške monarhije v kakršnikoli izdaji, namreč Nemčija, katere stremljenja gredo za tem, da doseže priključitev Avstrije k Nemčiji, torej cilj, ki je z vsako restavracijo Habsburgovcev že v naprej nezdružljiv. Kar se tiče Italije, dokazuje njen nastop pri prejšnjih restavracij-skih poskusih, da ee njeni interesi ne krijejo z dinastičnimi načrti madžarskih legiti-mietov, kar je sicer naravno in v skladu z njeno zgodovino zadnjih petdesetih let tudi neglede na njeno vezanost po mirovnih pogodbah. Da nimata tudi Francija in Anglija nikakah habsburških špekulacij, o .tem so se razni madjarski politiki že ponovno dodobra prepričali. Vse restavracijsko vprašanje je torej le prazno strašilo gotovih klik na Madjarskem. Vsako demonstrativno vihtenje tega strašila pa se vedno spreminja v neprilike le za Madjarsko samo, kot se dobro zaveda tudi grof Bethlen sam, kakor je pokazal njegov govor v Debreczinu, o katerem smo te dni poročali. Kar se tiče držav Male antante, pa je treba imeti pred očmi, da dejstvo, da niso nastopile na svoji zadnji konferenci glede tega vprašanja z nikako svečano skupno izr javo, nikakor ne pomeni, da ne stojijo čuje-če na straži, tako da je vsako presen^Senje popolnoma izključeno. Žrebanje drž. razredne loterije Beograd, 8. julija. 1. Danes se je vrSilo žrebanje v državni razredni loteriji. Poleg drugih so bile izžrebane tudi naslednje nagrade: premijo 200.000 Din je dobila številka 44.655, nagrade 80.000 Din številka 87.486, 60.000 Din številka 87.249, 40.000 Din številka 85.645, 80.000 dinarjev številka 86.568, 20.000 Din štev. 50.500, po 10.000 Din pa številki 72.108 in 97.748. Stvchovnjak o nesreči „Karad/crd/a' S u š a k, 8. julija. Vaš dopisnik je imel danes priliko govoriti o grozni katastrofi našega parnika »Karadjordje« na Jadranu z odličnim pomorskim strokovnjakom, kateremu so znane v vseh podrobnosti prilike v Pašmanskem, odnosno Zadrskem kanalu ter mu je poznana vsaka točka. Med drugim je gospod pojasnil vse navigacijske običaje, ki vladajo za plovbo v Pašmanskem prelivu. Vašemu dopisniku je zlasti točno opisal vso vožnjo, ki jo je navadno opravljal parnik > Karadjordje«. «Lepi parnik «Karadjordje«, je dejal strokovnjak, je bil na redni progi, ki jo vozi iz Kotora proti Sušaku. Zapustil je Šibenik ter krenil v smeri proti Sušaku. Moral je pasirati Pašmanski kanal, ki prične pri otoku Sv. Katarine vzdolž ob otoku Pašman, ki ima ime po malem naselju Pašman, ki se nahaja na najožjem mestu kanala. To mesto se nahaja med omenjeno vasjo in otokom Babac. Na strani vasice Pašman se nahaja svetilnik z rdečo barvo, a na nasprotni strani na rtu otoka Babac svetilnik bele barve. Cim ladja zapusti to najožje mesto med obema svetilnikoma, mora kreniti proti desni in sicer proti otoku Gal e šh jaku. Tu mora parnik kreniti na levo, nakar vzame smer vožnje prav po sredi Zadrskega kanala proti Zadru. Ker navaja uradno poročilo o katastrofi, da se je nesreča primerila 3 in pol morske milje severno od Biograda na moru, je to ravnj na višini otoka Galešnjaka, zato se mora predpostaviti, da je parnik »Kara-djordjec pravilno plul v severozapadni smeri, kar je moral storiti, da se je izognil plitvinam, ki se nahajajo kraj obale otoka Pašmana severno od sela istega imena. _ To je bila navigarno pravilna vožnja p rilika »Karadjordja«. Parnik »Karadjordje« je moral po varnostno navigatornih predpisih o izogibanju parnikov imeti na prednjem jarboru belo svetilko, ki sveti na vse strani, in sicer računajoč od sredine ladje za 120-5 stopinj na desno in ;prav za toliko stopinj na levo. Ta luč mora biti vidljiva najmanj 5 pomorskih milj daleč (pomorska milja je 1852 metrov). Na levem boku ladje mora biti rdeča svetilka, ki sveti od sredine bro-da na levo za 112-5 stopinj, a na desnem boku ladje zelena svetiljka, ki prav za toliko stopinj sveti na desno od sredine ladja. Dalje imamo še takozvano »krmelo svetlo«. Na krmi zadaj mora namreč biti bela luč, ki sveti na obe strani od sredine ladje za 67-5 stopinj. Vsak parnik, ki se približuje od zadaj sprednjemu parniku in, ki ga hoče prehiteti, nosi v vsakem pogledu popolno odgovornost za izoliranje in prehitevanje. Parnik, ki plove od Zadra v smeri proti Šibeniku skozi Pašmanski kanal, jemlje Bmer po priliki sredi Zadrskega kanala in »dublira« svetilnik na rtu Podvara ob dalmatinski obali ter krene proti levi v pravi Pašmanski kanal na svetilnik Babac. Smeri obeh nasproti plovečih parnikov morata biti po pravilni navigaciji skoraj paralelni in je torej prav čudno, kako je mogle priti pri katastrofi našega parnika »Karadjordja« do križajočih se smeri. Opomniti je tudi potrebno, da je v P»š-manskem kanalu, kakor tudi v Zadrskem struja čestokrat prav močna. Zato ni izključeno, da je močna struja ali pa napačna navigacija dovedla italijanski parnik »Fran-cesco Morosink, ki je drugače moderen motorni parnik, preveč proti vzhodni obali otoka Pašmana, tako da je moral končno, da ne bi nasedel na plitvini te obale, okre-nitj bolj proti levi, torej proti svetilniku Pašman odnosno Babae, kar pa je povzročilo križajoč kurz. Glede izogibanja parnikov na morju kratko glavna načela. Ako sta dva parnika v popolnoma protivni smeri, da torej vidita po dnevi vsak oba jarbola pokrita, a po noči morata videti oba vse tri luči (belo, rdečo in zeleno), kar je mogoče le takrat, če sta res v čisto protivni, a paralelni smeri. Vsak parnik se mora takrat ogniti na desno in tako lahko svobodno pasirata. Pri križajočih se smereh zahteva člen 19 predpisa za izogibanje, da se mora izogniti tisti parnik, ki vidi drugega na svoji desni strani. Po noči je situacija ta, da se mora izogniti parnik, ki vidi drugega na svoji desni strani (kjer je samo zelena luč) in vidi rdečo luč nasprotnega parnika. Najboljši manever pri tem izogibanju je, da parnik, ki se mora po predpisih izogniti, okrene na desno tako, da pokaže svojo rdečo luč rdeči luči drugega parnika, ki se ni dolžan izogniti. Nato pasira prvi parnik izza krme zadnjega v svojo prvotno smer. Izkušnje starih pomorščakov Pomorski veščaki, čim slišijo o kakem trčenju dveh parnikov, se po starem pravilu prvič vprašajo: »Kje je luknja?« Ako je luknja na levi strani trčenega parnika, lahko računajo z 99% sigurnosti, da je komandant trčenega parnika pravilno manevriral in da je krivda za katastrofo na nasprotni strani. V našem primeru na strani italijanskega parnika »Morosinija«, ker je bil parnik »Karadjordje« zadet v levi bok. Italijanski parnik »Francesco Morosink je vozil z brzino 30 km na uro, dočim vozi parnik »Karadjordje« le z brzino 22 km. Naposled je treba povdariti, da sta oba naša pomorščaka kapitan Prodan in njegov pomočnik Vidas stara in izkušena moža, dva naša najboljša pomorščaka, kf sta vedno vestno in točno vršila svojo zelo Odgovorno službo. Kapitan Prodan vozi že nad 5 let s parnikom »Karadjordje« na progi Sušak—Kotor. Vsak teden napravi 4 ture, na mesec 16, a na leto 192. Se nikdar se mu ni primerila niti najmanjša nezgoda. Kapitan Prodan sam je že večkrat zahteval, da bi se urnik obeh parnikov vsaj za pol ure izpremenil, ker se je vedno z »Moro-sinijem« srečaval na najbolj nevarnih točkah v Pašmanskem prelivu. Odhod, naših Soholcv v £>uxembuv€f Danes zjutraj ob 8'44 odpotuje z brzovlakom preko Jesenic, Solnograda in Monakova naša sokolska vrsta na X. mednarodno telovadno tekmo v Luksemburg. Prvi del tekme (proste vaje in orodje) ee bo vršil v soboto dne 12. t. m., v nedeljo bo oddih, nakar se 13. t. m. tekma zaključi z lahko atletiko. Dr. Viktor Murnik, savezni načelnik vodi našo vrsto. Sam izvrsten telovadec je tekmoval na prvi mednarodni tekmi, katere so se Jugoslovani (Slovenci) udeležili in to 1. 1907. v Pragi. 2e pred vojno je vodil naše vrste 1. 1909. v Luksemburg, 1. 1911. v Turin in 1. 1913. v Pariz. Po vojni ga vidimo zopet kot vodnika naše vrste na mednarodnih tekmah v Ljubljani 1. 1922. in v Lyonu 1. 1926. ter na Olimpijadi 1. 1928. v Amsterdamu. Njegova zasluga je, da so se naše vrste udeležile kljub velikim potežkočam vseh mednarodnih telovadnih tekem od 1. 1907. ter da se je dvignil nivo telovadbe pri nas do take višine, aa lahko uspešno konkuriramo na tem polju tudi z naj-vecjimi narodi z visoko razvito telesno-vzgojno kulturo. Vrsto tvorijo večinoma v mednarodnih tekmah že preizkušeni telovadci. Štukelj Leon, član sokolskega društva v Mariboru, zmagovalec na Olimpijadi v Parizu 1. 1924., je bil na vseh mednarodnih tekmah po v°jni: v Ljubljani 1. 1922., v Parizu 1. 1924., v Lyonu 1. 1926, in v Amsterdamu 1. 1028. Neprekogljlv telovadec na orodju, lahek kot veverica, »premišljen kot slone, kot ga je svoj čas karakteruiral dr. Murnik, obvlada tudi lahko atletiko dobro, z izjemo metanja kroglje, ki mu dela pote&koče radi njegove male telesne toziiie. To je tudi vzrok, da na mednarodnih tekmah ne more konkurirati za prvo mesto. Vendar se tudi teh tekem brez izgleda za zmago požrtvovalno udeležuje, kar vsekakor dela čast njegovemu sokolskemu mišljenju. Na olimpijadah, kjer se tekmuje samo na orodju, je mojster nad mojstri. Primožič Jože, elan sokolskega društva v Mariboru, je jugoslovanski prvak in najresnejši konkurent za prvo mesto v Luksemburgu. Odličen na orodju, kakor tudi v lahki atletiki, imponira a krasnimi meti in živahnim kole- bom. Pri njemu sta združeni velika nadarjenost za telovadbo in še večja pridnost. Ker še vedno ni na višku razvoja, lahko pričakujemo od njega še velikih uspehov. Na tekmah nikdar ne razvije vseh svojih zmožnosti, morda vsled pomanjkanja samozavesti, vere vase in odločne volje do zmage. Šumi Peter, član sokolskega društva Ljubljana matica, je tekmoval na mednarodnih tekmah v Ljubljani 1. 1922. in v Lyonu 1. 1926. ter obakrat odnesel prvenstvo. Eleganten telovadec, nekrotljivega temperamenta, predvsem prvovrsten tekmovalec, bi tudi letos lahko uspešno konkuriral za prvo mesto, da ni po Lyonu 1. 1926. prenehal telovaditi in je šele to zimo zopet pričel. Potreboval bi še 2—3 mesece treninga, da postane najnevarnejši tekmec vsem. Ima 85 let in je najstarejši v vrsti. Žili* Stane, član sokolskega društva Ljubljana matica, je bil v naši vrsti na olimpijadi v Parizu 1. 1924. Telovadec najodličnejših kvalitet, ki ga predvsem odlikuje velika eleganca, vendar pogrešamo pri njemu borben duh, ki bi ga vodil do sijajnih uspehov. Pomanjkanju te borbenosti in resnosti v pripravi je tudi pripisovati, da ni bil v naš reprezentanci v Lyonu in Amsterdamu. Sedaj je v taki formi, da se bo v Luksemburgu sigurno krasno plasiral. Malej Anton, član sokolskega društva Ljubljana I. je tekmoval v naši vrsti na olimpijadi v Amsterdamu. Lahek kot pero, obvlada tezne vajen razen Štuklja najbolje od vseh naših telovadcev, odlikuje ga pa tud! velika živahnost, ki pride do Izraza v njegovih težkih kolebnih vajah. Njegova Ahilova peta je ravnotako ko pri Štukelju metanje kroglje. Prišel je šele nedavno od vojakov in žal še nima zadostnega treninga, da bi prišle vse njegove zmožnosti do veljave. Ima šele 23 let in je Benjamin naše vrste. Gregorka Boris, član sokolskega društva v Ljubljani, je tekmoval na olimpijadi v Amsterdamu. Velike. postave, največji v naši vrsti, se odlikuje predvsem z mogočnim kolebom, ki pride posebno na drogu do veljave. Bori se ravno radi svoje velikosti in telesne težine • potežkočaml v tožnih vajah, vendar premaga vse ovire I brezprimerno ambicijo in vztrajnostjo. Dober lahkoatlet, briljira kot nosilec slovenskega rekorda posebno pri skoku s palico. Antosiewicz Edvard, član sokolskega društva Ljubljana matica je tekmoval na olimpijadi v Amsterdamu. Telovadec, ki prekaša vse ostale z brezprimerno eleganco, z harmonično vezavo posameznih prvin. Njegova telovadba je pesem. Odlikuje ga gibčnost telesa, ki ga usposablja za vaje, ki so drugim nemogoče in krasno držanje nog, ki jih steguje ko balerina. Tudi za njega velja, kar smo rekli za Ziliča glede borbenosti. Ban Bafael, član sokolskega društva Ljubljana matica, pojde v Luksemburg po ognjeni krst v mednarodnih borbah. Na naših domačih tekmah smo imeli priliko občudovati njegove velike zmožnosti. Odličen lahkoatlet, tudi na orodju blesti kljub svoji težki postavi z bliskovitimi sunki. Žal ni mogel doseči najvišje forme, ki bi bila pri njemu mogoča, ker je bil zadnje mesece pred vsesokolskim zletom v Beogradu kot savez:ii prednjak skoraj stalno^ na fokovanju. Je edini Hrvat v vrsti, vsi ostali so lovenci. Zupančič Gabe, Član sokolskega društva Ljubljana matica, je ravnotako novinec na mednarodnih tekmah. Marsikdo se bo začudil, da je ta odlični reprezentativni nogometaš ljubljanske Ilirije tudi mednarodni sokolski tekmovalec. Da je vedno tako vztrajno telovadil ko zadnji čas, bi sigurno že prej prišel med naše najboljše, ker ima za to vse pogoje. Odličen je v lahki atletiki, med našimi tekmovalci najboljši pri skoku v daljino. Prepričani smo, da bodo naši tekmovalci storili svoj dolžnost, da bodo napeli vse sile in pokazali pred vsem svetom visok nivo telesne vzgoje pri Jugoslovanih, da pripomorejo sknp-no s bratsko češkoslovaško vrsto tudi v Luksemburgu Sokolstvu do popolne zinage. Vsakemu poedincu in vsej vrsti želimo pri odhodu popoln uspeh. Kongres jugoslov. dipl. sester v Beogradu Od 1. do 3. julija t. 1. se je sestalo v Beogradu sesterstvo Jugoslavije, da javno razpravlja o svojem delu, to je o negi bolnih, o zaščitnem delu, o svoji ulogi in položaju pri tem delu.. Tri dni je trajal kongres, izkazalo se je pa, da bi bil potreben najmanj teden dni za obdelanje vsega inaterijala. Iznesli so referate o delu sestre v bolnici. Relerentinja je govorila podrobno o negi bolnih, ki je sila važno in mimo česar ne more nihče, ki se poklicno udejstvuje na tem polju. Zanimanje je bilo zelo veliko in diskusija zelo živahna. Sledil je referat o delu zaščitne sestre med ljudstvom, o delu v zdravstvenih domovih, kakršnih imamo več tudi v naši banovini. V teh zdravstvenih domovih je po več oddelkov, kakor dispanzer za deco, posvetovalnice za noseče in doječe matere, šolske poliklinike s posvetovalnico o izbiri poklica, ambulance za tuberkulozne, ambulance za venerične bolezni in boj proti njim ter za več drugih socialnih bolezni. Sestra kot asistentinja in sodelavka zdravnika objektivno presoja metode dela. Globoko jo dirne uspeh kakor tudi neuspeh in intenzivno išče vzrokov slednjega. Ne prizanaša niti sebi in to je edina pot za asanacijo sedanjega stanja. Naši prvi strokovni učitelji so bili in bodo zdravniki. Z hvaležno udanostjo in ljubeznijo se spominjamo vseh onih, ki so z velikim trudom, požrtvovalnostjo in razumevanjem ustvarili, učili in vodili sesterstvo. Le z njihovo pomočjo si je sestra pridobila skušenj, ki so prepotrebne za nadaljno delo na tem polju, na polju za socialno, medicinsko, higiensko prosveto našega ljudstva. Kongresa 6e je udeležilo okrog 100 sester. Ako jih primerjamo z malim številom do sedaj diplomiranih sester in poleg tega še razne neugodnosti, s katerimi se morajo vse boriti, kakor oddaljenost, služba itd., je število veliko. Celotna slika na kongresu je bila zelo pestra. Poleg sestre usmiljenke je sedela civilna sestra in poleg sester iz raznih bolnic in zavodov so sedele sestre, ki posamezno delajo po najbolj zapuščenih krajih Makedonije, Srbije, Hrvatske in Slovenije. Stare, v delu osivele in izčrpane delavko pozdravljajo mlad in svež naraščaj, kateremu »o utirale pot k boljšim delovnim pogojem z nemalimi žrtvami. Kongres je pozdravilo več odličnih osebnosti in avtoritet socialno-medicinske stroke. Isto-tako je kongres poslal pozdrave osebnostim, ki imajo zasluge za sesterstvo. Vršil se je pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Iz Dravske banovine so se udeležile kongresa tri sestre kot delegatinje. Naše sestre, ki so nameščene v Beogradu in so raztresene po drugih banovinah, so častno zastopale našo banovino na kongresu kakor tudi v odboru. Na glavni skupščini je bil izvoljen odbor za tekoče poslovno leto: za predsednico sr. Nikica Itovolini, podpredsednica sr. Lojza Vagner-Janovič, tajnica sr. Milena Janjič, blagajničarka sr. Ljudmila Benčan, knjižničarka sr. Tončka Schiffrer. Nadzorni odbor: sestre Boškin, Ger-šič in Berenkovid. Beograjski listi so posvetili kongresu veliko pozornost in objavili zanimive članke in slike s kongresa. Sefa občinskega sveta celjske okoliške občine Celje, 8. Julij. V soboto ob 20-15 se je v občinski dvorani na Bregu vršila seja občinskega odbora celjske okoliške občine pod predsedstvom župana Mihelčiča. Zapisnik zadnje seje od 28. maja e bil prečitan in odobren. Za stavbni odsek je poročal e. Kukovec. Na okoliškem pokopališču se zgradi prepotrebno stranišče. Delo bo izvršil edini ponudnik stavbenik Nerat. Gosp. Shrenčan je poročal za cestni odsek. Samostan pri Sv. Jožefu je brez odobrenja postavil plot ob poti, ki vodi do cerkve, vendar pa se je zavezal, da bo ob regulaciji na svoje stroške pomaknil plot in brezplačno odstopil svet. Da se razširi pešpot ob državni cesti v Gaberju, se bo pozvalo posestnike ob oesti, naj se iz javijo pod kakimi pogoji bi odstopili svet za razširjenje. Na podlagi teh izjav se bo sestavil načrt in proračun. Za razširjenje je v letošnjem proračunu predvidenih Din 50.000. Mest no občino se bo pozvalo, da naj tudi ona na mestni strani te ceste napravi pešpot, ki je ob vedno večjem prometu v Gaberju nujno potrebna. Razširila se bo tudi cesta, ki vodi na okoliško pokopališče. Posestnik Zidanšek odstopi v to svrho brezplačno svet pred svojo hišo, poštna uprava pa bo morala premestiti telefonski drog. Razširila se bo cesta pri stavbeni koloniji pod pokopališčem, poprej pa mora priti do sporazuma s posestniki. Nujno je, da proučita obe občini kanalizacijo bolniškega pokopališča. Za pokopališčni odsek Je poročal g. župan. Lani se je napravilo 15 rodbinskih grobov, ki so že vsi oddani. Naroča se stavbnemu odseku, da pregleda prostor in odda dela za napravo nadaljnih rodbinskih grobov. Pri poročilu obrtnega odseka se odklanja krajevna potreba Mariji Tratnik za gostilno na Lopati ter Oskarju Zužeku za avtobusno progo Ljubljana—Vransko—-Konjice—Sl. Bistrica—Maribor. Za fin. odsek je poročal dr. Godnič. Podpore so se razdelile: ruskim sirotam 100 Din, Savinjski podružnici SPD 50 Din, Udruženju vojnih invalidlov 100 Din, Zdravstvenem domu 200 Din, gasilnima društvoma v Gaberju in na Lopati po 500 Din, Celjskemu Sokolu, Prosvetnemu društvu ter »Svobodi« po 150 Din, Olepševalnemu društvu 1000 Din. Občinskega reveža Stanislava Ocvirka bodo spravili v gluhonemnico ter bo občina prispevala zanj mesečno 150 Din. Mestni občini se je naložilo, da plača za povečanje izolirnice 70.000 Din, okoliški pa 50.000 Din. Ker je mestna občina plačala samo 42.000 Din, se je sklenilo, da bo okoliška občina plačala samo 25.000 Din. Ker mora občina po novem zakonu plačati učiteljem stanarino, se sklene dati vsakemu učitelju po 300 Din mesečno. Šolskim sestram, ki imajo okoliško šolo za deklice, bodo prejele mesečno po 200 Din. Pri slučajnosti je poročal župan, da je občina pristopila k Protituberkulozni ligi kot ustanovnica z zneskom 1000 Din. Na koncu seje se je župan zahvalil odstopivšemu odborniku dr. Godniču, ki se preseli v Vransko, za njegov dolgoletni trud v občinskem odboru zlasti pa v fin. odseku. O potrebah Rogaške Slatine Rogaška Slatina, 8. julija 1930. O tem predmetu smo čitali zadnje čase par člankov v slovenskem dnevniku, katerih vsebina nam ne prinaša nič novega, a izhaja iz enega in istega vira. Smatram vsako javno polemiko o nedostat-kih, katerih ima vsako zdravilišče dovolj, kol škodljivo, pred vsem pa sedaj v sezoni, ko st na drugi strani trudimo privabiti v zdravilišče čim več gostov. Smatram jo pa kot popolnoma neumestno, če pride od strani, kateri je dobro znano merodajno mesto, na katerem edino se more in sme razpravljati o nedostatkih zdra vilišča in kateri je tudi dobro znano, da se ne tem mestu vsa vprašanja, katerih se je dopis nik dotaknil, in še mnogo drugih proučujejo in se že delajo načrti, ne da bi šele dopisnik moral opozarjati na to javnost v najneugodnejšem Času. Nisem odgovarjal na te izzivajoče članke ravno iz navedenih razlogov, a vidim, da dopisnik nima razumevanja za te razloge in zato se bojim, da bo g članki nadaljeval in še dalje oškodoval interese zdravilišča. O potrebah zdravilišča obstojajo različni nazori in naj mi ne zameri dopisnik, če se z njegovimi v marsikaterem oziru ne strinjam. Domišljujem si pa, da o teh mnogo temeljiteje razmišljam kot dopisnik in da jih presojam iz povsem objekt* nega, nesebičnega stališča. Tudi sem si ogledal že precej sveta v svojem življenju, pred vsem zdravilišča, in tako morem tudi lažje presojati, kaj je za naše zdravilišče neobhodno potrebno in kaj ni. Tako je moje skromno mnenje, da je cvetličnjak v zdravilišču potreben, ni pa potreben spomenik možu, o katerem je znano, da se v njegovi pisarni ni smela zgovoriti slovenska beseda in ki je hudo zameril uslužbencu, ker je poslal svojega otroka v slovensko, mesto v »šulferajnsko« šolo. Prepričan sem tudi, da bi dopisnik tega moža, ki je deloval v zdravilišču pod vse tigod-nejimi razmerami, ne cenil tako visoko, če bi se ne šlo za to, da bi s tem skušal zbrisati zasluge sedanje zdraviliške uprave. Ce trdi dopisnik, da se v desetih letih v zdravilišču ni ničesar zboljšalo, mu moram priznati, da je to res, toda le kar se tiče — zdravstvenih naprav! Gotovo nam dopisnik ni povedal nič novega, če povdarja potrebo novih hotelov. Toda predno se hoče te napolniti je potrebno, da se ustvarijo za večji naval in za boljšo publiko, katero hočemo privabiti v te hotele, vsi predpogoji ki so za to neobhodno potrebni. K tem pa spada pred vsem udobnost v vsakem oziru, že hočemo gosta stalno privezati na zdravilišče in k tem udobnostim spadajo vse pod sedanjo upravo izvršene investicije, katere navaja dopisnik v svojem članku kot nepotrebne in še mnogo drugih, katerih ne omenja. Danes smo tako daleč, da imamo pripravljene vse predpogoje za tisti čas, ko bomo postavili nove hotele, potrebno je le, da ee ob enem zgradita tudi vodovod in kopališka zgradba, kar je sine qua non. Ostale interne zadeve kopališča, o katerih piše še dopisnik s svojega ozkega stališča in o katerih gotovo še ni nikdar temeljito^ razmi-šljeval, se bodo pa reševale tam, kjer je za to edino pristojno mesto. Dr. Šter, ravnatelj zdravilišča. dnevne vesiz Današnji Številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse naše cenjene naročnike, da se teh poslužijo in pošljejo naročnino. One pa, ki so že poravnali naročnino, prosimo, da oddajo položnice svojim prijateljem in znancem, da še ti postanejo naši naročniki. Hkrati prosimo vse cenjene prejemnike, katerim smo pošiljali list na ogled, da se prijavijo kot naročniki, odnosno da pošljejo naročnino, ker bomo s 15. t. m. ustavili list vsem, ki niso do tega dne poravnali naročnine. Opozarjamo, da naročnina na »Službeni list kraljevske banske uprave« ne velja tudi za »Jugoslovana«, za katerega se mora plačati naročnina posebej. _ Uprava. — Ban Dravske banovine gosp. inž. Dušan Sernec je službeno odpotoval iz Ljubljane. Zato odpadejo v petek 11. t. m. sprejemi pri njem. — Razpis učnega mesta profesorja ali sup-lenta, ki je izprašan za predmete IX. grupe po čl. 19 »Pravilnika za polaganje prof. izpita za zvanje profesorja trg. akademije in trg. šol« na trgovski akademiji v Ljubljani z nastopom v šolskem letu 1930/31 .Razpisuje se učno mesto za menično, trgovsko, obrtno in stečajno pravo kot glavne predmete, narodno ekonomijo s finančno vedo in trgovinstvo kot sporedna predmeta. Za profesorsko mesto pridejo v poštev kandidati, ki so položili iz gornjih predmetov profesorski izpit za trg. akademije ter imajo najmanj tri leta nastavniške službe, za euplentsko mesto pa pridejo v poštev po čl. 20 omenjenega pravilnika diplomirani pravniki. Prošnje, opremljene po čl. 12 zak. o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih, naj se naslovijo na min. trg. in industrije v Beogradu, vložijo pa do 30. julija 1930 pri ravnateljstvu drž. trgovske akademije v Ljubljani. Ban: ing. Dušan Serncc. <— Na banovinski vinarski in sadjarski šoli V Mariboru prično novo šolsko leto dne 15. septembra t. 1. Sola je dvoletna. Ž njo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima predvsem namen, da izobražuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Taki imajo pri sprejemu prednost. Kolkovane, lastnoročno na celo polo pisane prošnje (kolek sedaj Din 25-—) za sprejem je poslati ravnateljstvu banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 31. julija t. 1. Prošnji se morajo priložiti: 1.) krstni list; 2.) domovnica; 3.) odpustnica, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4.) spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; 5.) izjava staršev, odnosno varuha, e katero se zavežejo plačati stroške šolanja; 6.) obvezna izjava staršev ali varuha, ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev; prav tako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; štipendist, ki nepovoljno napreduje, izgubi štipendijo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter najmanj z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmetski sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, katerega so oproščeni samo absolventi vsaj dveh razredov meščanske ali kake nižje srednje šole. Ob vstopu v zavod se mladeniči preiščejo po zdravniku zavoda; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo. Oskrbnina stane do preklica mesečno Din 150-—. Plačuje se vnaprej v dveh enakih polletnih obrokih. Izključenim in samovoljno izstopivšim učencem se vnaprej plačana oskrbnina ne vrne. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovice prosta mesta v internatu. V tem slučaju je treba podpreti prošnje z uradno (od občinskega in davčnega urada) potrjenim ubožnim spričevalom ali izkazom premo- 1 ženja z navedbo družinskih in gospodarskih razmer, predpisanih davkov itd. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Prošnje za sprejem se rešujejo pismeno. — Odlikovani diplomati. Nj. Vel. kralj je na predlog zunanjega ministra podpisal ukaz, s katerim sta bila odlikovana z redom Sv. Save I. razreda Sidarus Bey, dosedanji egiptski po-lanik in Mushakoj Kintom, bivši albanski poslanik na našem dvoru. — Jugoslovanski in poljski novinarji. Iz Varšave javljajo: Skupina poljskih in jugoslovanskih novinarjev je imela sestanek, na katerem je predsednik poljskega novinarskega udru-ženja govoril o važnosti Vidovega dne. O zgodovini jugoslovanskega naroda je potem spregovoril prof. Julij Benešič. Predaval je o zgodovini in razvoju poedinih delov Jugoslavije, poudarjajoč vse posebnosti in značilnosti našega naroda. Predavanje so poslušali zastopniki vseh varšavskih listov. — Odlikovani policijski uradniki. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve odlikovani: Z redom sv. Save V. stopnje Dragotin Gril in Janko Goršič, uradnika poli- cijske uprave v Ljubljani, z zlato kolajno za vestno službo Alojzij Tabernik, policijski agent policijske uprave-v Ljubljani in Jurij Smodej, policijski agent predstojništva mestne policije v Mariboru, s srebrno kolajno za vestno službo Franc Klinec, Maks Turin, policijska agenta policijske uprave v Ljubljani, Franc Grad in Franc Orel, policijska agenta predstojništva mestne policije v Mariboru. — Mednarodna razstava v Poznanju. Na mednarodni razstavi turistike in prometa, ki je bila včeraj otvorjena v Poznanju, sodeluje tudi jugoslovansko društvo »Putnik«. — Vreme. V torek dopoldne je deževalo samo v bližnji okolici Ljubljane in proti jugo-zapadu, dočim na Štajerskem okoli Maribora ni bilo dežja. V torek je v Ljubljani padlo dežja 17 mm. Včeraj je bilo zmerno vroče in deloma oblačno. Oblačnost v naši državi j znašala od 1—10. Prav oblačno je bilo v Dravski in Savski banovini. Relativna vlaga je znašala od 45—90%. V Ljubljani je bila vlaga 85%, v Mariboru pa 75%. Barometer je včeraj ob 7. uri kazal: Ljubljana 7629, Maribor 762’8, Zagreb 762-2, Beograd 761-6, Sarajevo 763 7, Split 760-4, Rab 760-5 in Vis 760-4. Barometersko stanje se je povsod v državi dvignilo. Temperatura je včeraj ob 7. uri znašala: Ljubljana 19, Maribor 19, Zagreb 21, Beograd 21, Sarajevo 18, Split 28, Rab 26 in Vis 23. — Umetniški lestenec so ukradli. V podružnici sv. Mavricija v Šmarci pri Kamniku, je dne 4. julija 1930 Cerkvenik opazil, da so lopovi vdrli v cerkev in odnesli veliki lestenec, ki je bil umetniško izdelan. Lestenec so nabavili fantje in dekleta vasi Šmarca v letu 1884. Uzmovi.č je prišel samo po lestenec in je pustil druge vredne predmete nedotaknjene. Ako bi kdo zasačil tatu pri prodaji lestenca, naj blagovoli to sporočiti župnemu uradu na Homec ali orožnikom v Mengeš. Ejubljzuna ■ Ustanovni občni zbor sokolskega društva Ljubljana III se vrši v četrtek, dne 10. t. m. ob 20. uri v restavraciji »Fortuna« na Vodovodni cesti. Prosimo obilne in točne udeležbe! ■ Rihard Zika v Ljubljani. Slavni čelist Rihard Zika je prišel v Ljubljano, odkoder gre te dni na Gorenjsko na oddih. Prišel je iz Bratislave, kjer je priredil svoj zadnji koncert v tej sezoni. ■ Lidija TVisiakova na oddihu. Iz Pariza se je te dni vrnila naša plesna umetnica gdč. Lidija Wisiakova, članica pariške opere Cojniciue. Kakor čujemo, je angažirana v Parizu tudi še za prihodnjo sezono. ■ Smrt lesnega trgovca Gregoriga. Trgovec Anton Gregorig, o čigar tragični usodi smo kratko že včeraj poročali, je umrl včeraj v javni bolnici ob 21-45. Kaj je gnalo sicer podjetnega lesnega trgovca v smrt, še ni popolnoma dognano. Pravijo, da so bile glavni vzrok finančne težkoče. Vročina v Ljubljani. Zaradi torKovega naliva je vročina v Ljubljani nekoliko ponehala. Najvišja temperatura je včeraj znašala 23-8, a najnižja 18 C. ■ Policijska kronika. Ljubljanski policijski upravi je bilo včeraj prijavljenih več manjših tatvin, tako tatvina novih čevljev, tatvina gotovine 200 Din in tatvina dveh ženskih dežnikov v vrednosti 320 Din. Dalje je bila prijavljena težja telesna poškodba, izgred v gostilni, slučaj kaljenja nočnega miru in pet oseb je bilo prijavljenih zaradi nedostojnega vedenja. Prijavljena je bila tudi neka gostilničarka, ker so v njenem lokalu igrali na gramofon brez policijskega dovoljenja. Zopet so bili 4 trgovci prijavljeni zaradi kršitve banske naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin. Naposled je bilo prijavljenih 6 prekrškov avtopredpisov in 8 prekrškov cestno-policijskega reda. ■ Po slabi družbi glava boli. Odlični gospod H. I. je zašel te dni v veselo družbo, s katero je po raznih gostilnah veseljačil. Ko se je drugi dan streznil, je moral z žalostjo ugotoviti, da mu je izginilo iz denarnice 4000 Din. Pripovedujejo, da so mu denar izmaknile vesele ženske. ■ Tatvina kolesa. Magistratnemu uslužbencu Francetu Permetu je bilo ukradeno 1500 Din vredno novo kolo. i} m Vrnitev češkoslovaških Sokolov. Jutri, v četrtek 10. t. m. bosta prispela v Maribor dva posebna vlaka s češkoslovaškimi Sokoli in So-kolicami, ki se vračajo v domovino z oddiha v Dalmaciji, kamor so se odpeljali po zletu v Beogradu. Prvi vlak s 962 potniki bo dospel na glavno postajo ob 10-50, drugi s 640 člani in članicami moravskih in slovaških Sokolov pa ob 12 02. Prvi ostanejo v Mariboru 20, drugi pa 24 minut. JČL. poziva vse zavedno občinstvo, naj se zbere na postaji k sprejemu. m Češkoslovaški skavti v Mariboru. V nedeljo, 13. t. m. se bo z dunajskim brzovlakom ob 13.58 pripeljalo v Maribor 60 češkoslovaških skavtov in skavtinj. V Mariboru bodo ostali 3 ure, nakar bodo z osebnim vlakom ob 17-25 nadaljevali pot proti morju. Za časa odmora si bodo ogledali mesto in kopališče na Mariborskem otoku. m Češkoslovaški časnikar v Mariboru. Od petka do nedelje se je mudil v Rogaški Slatini urednik praških Narodnih listov g. S. K. Stra-haty, znani prijatelj Slovencev in sploh Jugo- slovanov. Na povratku iz letovišča se je ustavil tudi v Mariboru, kjer si je ogledal mesto, ter se nato odpeljal preko Gradca in Dunaja v Prago. m Koncert v moški kaznilnici. Na praznik Sv. Cirila in Metoda je bil v tukajšnji moški kaznilnici koncertni nastop pevskega in orkestralnega zbora kaznjencev, katerega so obiskali poleg kaznjencev le še kaznilniški uradniki in nameščenci. Koncert je dirigiral kaznilniški nadučitelj g. Mirko Cizelj. Prireditev je zelo dobro uspela. m »Volčiči«, najmlajši mariborski skavti, odidejo danes s prvim jutranjim vlakom v bližino Mozirja v Savinjski dolini, kjer bodo imeli letos svoje taborišče. m Gospodarska slavnost v Jarenini. V nedeljo 29. junija so v Jarenini v Slovenskih goricah na slovesen način proslavili 30-letnico tamkajšnje posojilnice, ustanovljene 1. 1900. po zaslugi kanonika g. Jožefa Čiželca, nadučitelja g. Jožefa Slekovca in posestnika g. Ignaca Zupaniča. Obenem so blagoslovili tudi novo po-sojilniško poslopje. m Z delovnega trga. Od 25. junija do 5. julija je pri tukajšnji borzi dela iskalo službe 122 oseb, 68 moških in 54 žensk. Prostih mest je bilo 137, dela je dobilo 95 oseb, odpotovalo jih je 5, odpadlo pa 49. V evidenci jih je ostalo še 573. Delo dobi sedaj več viničarjev, pekov, železolivarjev, kovinarjev, kovačev, mizarjev, kolarjev in drugih obrtnikov ter slug in služkinj. m Skupna prenočišča. Nekateri hišni gospodarji so v zadnjem času prišli na originalno misel, da iz stanovanj, iz katerih so vrgli najemnike, ustanavljajo skupna prenočišča, v katera natlačijo toliko ljudi, kolikor jih pač gre. Navadno so to preprosta ležišča, celo na tleh ali pa pokrita le s slamo. Kjub temu zaht?va-jo za ta ležišča po 100 in več dinarjev na mesec. Bilo bi dobro, da bi si merodajne oblasti ta prenočišča pobliže ogledale. m Samomorilni poizkus. V ponedeljek kmalu po 20. uri se je ob koncu Kejžarjeve ulice v Melju vrgel v Dravo 55-letni delavec Marko Horvat. Poizkus samomora se mu pa ni posrečil, ker ga je še pravočasno opazil nek pa-sant, skočil za njim in ga za suknjo zopet privlekel na kopno, od koder so ga potem spravili domov. Pri tem so ugotovili, da je bil Horvat močno vinjen. Zakaj je hotel v smrt, ni maral povedati. m Tatvina. Trgovskemu pomočniku Cirilu Knezu iz Laškega je nekdo ukradel suknjič in telovnik, ki ju je kot pacijent imel na podstrešju javne bolnice. Oškodovan je za GOO Din. m Iz policijske kronike. V ponedelj ik eo bile aretirane 3 osebe, 1 radi tatvine, 1 radi tihotapstva in 1 radi splošnega suma. Prijav je bilo 8, poročil pa 6. m Tlakovanje potoka v Mestnem parku. V Mestnem parku urejujejo in tlakujejo te dni potok, ki teče skoz od Treh ribnikov in ki se izliva v ribnik v parku. S tem bo park na izgledu mnogo pridobil. m Skrb za stare spomenike. Na Glavnem trgu so te dni prebelili palačo, v kateri je »Velika kavarna«, skrbno pa so se ognili ostankov nekdanjega napisa »Theresienhof«. Na južnem pročelju izgleda celo, da so jih reno-virali. Ta čudna pieteta močno diši po demonstraciji in izzivanju. m Iz kopališča. V nedeljo zvečer je pri kopanju v mestnem kopališču na Mariborskem otoku skočil neki kopalec tako neprevidno na plavajočega trgovca Božidarja Guština, da mu je zdrobil nos. Prvo pomoč je ranjenemu nudila rešilna postaja. Malo pozneje je pa nek drug kopalec vrgel v veliki bazen 23-letno Ano Gutmacherjevo, ki se je vsled strahu onesvestila in bi bila utonila, če je ne bi bili takoj rešili in odnesli na rešilno postajo. Ker je bilo takih slučajev že več, bi bilo pač umestno, da bi se proti takim brezvestnežem naj-energičneje nastopilo. m Zopet kolo. Železničarju Mihaelu Mulcu je v ponedeljek krog 10. ure neznan tat odpeljal kolo, ki ga je pustil v veži neke hiše na Aleksandrovi cesti. Kolo je bilo vredno 1500 Din. Celje * Visoka gosta v Celju. V nedeljo popoldan je prispel z avtomobilom v Celje g. minister dr. Kosta Kumanudi, ki je bil na oddihu v Dobrni. Istočasno je prišel poveljnik naše vojne mornarice admiral VVickerhauser, ki se je mudil v Šoštanju. Visoka gosta sta se s popoldanskim brzovlakom odpeljala v Beograd. * Kaj je z gradnjo stanovanjske hiše Pokojninskega zavoda? Vedno pogosteje se čujejo vprašanja, kedaj bo začel Pokojninski zavod graditi svojo stanovanjsko hišo v Celju. Pokojninski zavod se jo že pred mnogimi meseci pogajal z mestno občino radi stavbišča v Razlagovi ulici. Na eni zadnjih sej je občinski svet sklenil, da brezplačno odstopi to zemljišče. Potem se je še nekaj govorilo v neki pritožbi proti temu sklepu, končno pa je vse utihnilo. Občinstvo pa upravičeno zahteva, da se ga od časa do časa obvešča o zadevi. * Četrti dan rokoborbe. V pondeljek zvečer se je boril Marco de Petri proti Kavvanu, ki je moral nastopiti mesto obolelega Bosniča. Petri je podlegel v 7. minuti. Borba med Ka-wanom in Sternom je ostala neodločna. Zaključil se je večer z odločilno borbo med Janešem in Weiszom. Borba je bila mestoma izredno ostra in ni manjkalo dramatičnih momentov. Weisz je bil dvakrat opominjan, po tretjem opominu v 32. minuti pa diskvalificiran, tako da je ostal kot zmagovalec Pera Janeš. * Pregled motornih vozil za javni promet. Okrožni inšpektor v Mariboru razglaša, da se pregled motornih vozil za javni promet (avtobusi in avtotaksi) ne bo vršil samo v soboto, 12. julija ob 15-30, kakor je bilo prvotno objavljeno, temveč tudi v četrtek 17. julija, obakrat ob 8. uri zjutraj. Lastniki naj pridejo s svojimi vozili ob omenjenem času pred garažo Mestnega avtobusnega podjetja na Sp. Lanovžu. * Izkopavanja na Olševi se nadaljujejo. Včeraj je odšel g. prof. Brodar v spremstvu visoko-šolca g. Diehla ter g. učitelja Kmeclja v Savinjske planine, kjer bodo v Potočki zijalki nadaljevali z izkopavanjem. Dela bodo trajala kaka dva meseca. * Izgubil je Alojzij Leskovšek v petek zve-1 čer na Starem gradu svojo uro. Najditelj naj jo odda na policiji. * Porod v vlaku. V pondeljek popoldne se J*e pripeljala s popoldanskim vlakom, ki prihaja ob pol 16. iz Maribora v Celje, žena nekega železniškega čuvaja. Namenjena je bila v celjsko bolnico, da bi tam porodila. Spremljala jo je babica. Tik pred Celjem pa ji je postalo nenadoma slabo in je porodila sinčka. S kolodvora so jo prepeljali v bolnico. Ormož Nezgoda. Tukajšnji živinozdravnik g. Lešnik je padel s svojega motornega kolesa ter se precej poškodoval. Prireditve. Obrtno-trgovsko društvo Ormož priredi v nedeljo, dne 13. t. m. veliko veselica s tombolo v restavraciji Grivec, ki bo ena največjih letošnjih prireditev v Ormožu. Sejem. Na zadnjem živinskem sejmu je bilo na prodaj mnogo krasne živine, a ni bilo kupcev. iC/niomeF Nevihta. Nevihta, ki je v ponedeljek ponoči tako strašno divjaia, je imela hude posledice, ker jo je spremljala toča, ki je povzročila na trsju in drevesih v goricah precejšnjo škodo. Kopališče Murski most. V nedeljo, dne 13. t. m. se vrši na kopališču pri Muri (postaja Dekležovje) veselica Ižekovske požarne hrambe. Kopališče je zelo lepo urejeno, ima restavracijo in zelo prijetne kopeli ter lep peščeni breg za solnčenje. itiesfo Nesreča pri kopanju. 23-letna Tončka Kralj iz Zajčjega vrha pri Stopičah je že dalje časa služila pri Zupanovih v belokranjskem Grada-cu. Vroče nedeljsko popoldne je tudi njo izvabilo v hladne valove potoka Lahinje. Zašla je v tolmun, ki jo je potegnil na dno. Reševalci 60 bili takoj na delu, a je bilo že prepozno. Za njo joka onemogla mati. Redek ribiški plen. Gostilničar Kukovec iz Valte vasi je prinesel v ponedeljek v hotel Koklič 13-5 kg težkega sulca. Bil je nad 1 m dolg. Ujel ga je v Krki. Drž. realna gimnazija je po dolgih letih tudi izdala letos svoje izvestje o šolskem letu 1929-30. Iz njega razvidimo, da je došlo na zavod med letom pet učnih moči, odšle pa so tri in je znašalo stanje gimn. učiteljstva koncem šol. leta točno dvajset, med temi dve ženski. Tekom lanskih velikih počitnic v mesecu juliju je umrl bivši dolgoletni ginin. ravnatelj 80-letni Fran Brežnik, v decembru je nenadno preminul bivši dolgoletni profesor novomeške gimnazije Alojzij Virbnik. V začetku šol. leta se je vpisalo 379 dijakov, med letom jih je vstopilo 10 in ravno toliko izstopilo, tako da je končna številka enaka začetni. Umrl je med letom učenec I. b razreda Srpan Rudolf. Odličnjakov je 23, prav dobrih 75, dobrih 142, popravne izpite jih ima 84, izdelalo jih ni 53 in neredovana sta radi bolezni ostala dva. Nižji tečajni izpit je položilo 15 učencev, 20 učencev je bilo po čl. 2. izpita oproščenih, šest jih je dobilo ponavljalni izpit, eden sme vsled bolezni delati n. t. izpit jeseni. Višji tečajni izpit je napravilo 16 kandidatov(inj), trije kandidatinje) so dobili ponavljalne izpite. Izmed abi-turijentov se namerava posvetiti študiju filozofije 6 oseb, v pomorsko vojno akademijo želita priti dva, po eden misli študirati tehniko, pravosodje in glasbo, ostalih pet pa pojde takoj v službo. Na zavodu so štiri dijaška društva: 1. Ferijalni Savez, 33. podružnica 108 članov; 2. PRK 261 članov; 3. Prosveta 113 članov in članic ter 4. Vesna 163 članov ozir. Članic. Gimnazijo je v tem šolskem letu obiskovalo 288 dijakov in 91 dijakinj. Vpisovanje za šol. leto 1930-31 se vrši 11. in 12. septembra. Predložiti je zadnje letno izpričevalo, novincem tudi rojstni list. Za zdravstveno zaščito plača vsak učenec 20 Din. Od lani posluje šolska poliklinika, ki je nameščena v novi palači sosedne osnovne šole. V I. razred morejo biti sprejeti le oni učenci (učenke), ki dovrše v tekočem šolskem letu 10 do 13 let. Učenci, ki se na novo vpišejo v V. razred, ne smejo imeti več kot 17 let, pri vpisu v VII. razred pa njihova starost ne sme presegati 19 let. Izjeme dovoljuje na pismeno prošnjo ministrstvo prosvete,.'-odnosno banska uprava. Naš škropilni avto ima čudne navade. V Kandijo hodi v Težki potok po vodo, zapraši vso cesto, je pa ne poškropi takoj, temveč dirja z vodo najprej v gorenje mesto. Naj bi vendar avto sebi najprej oškropil pot, po kateri brzi venomer po vodo in potem šele druge ceste po programu. Tako bo zanj in za prebivalstvo bolje. Kolesarsko dirko priredi novom. kolesarski klub v nedeljo 13. t. m. na progi Novo mesto— Trebnje—Novo mesto. Start ob 6. uri zjutraj. Žegnanjc pri sv. Petru v Rogu so praznovali v nedeljo. Udeležba Kočevarjev je bila velika, dočim iz naše doline ni došlo mnogo ljudi. Poznalo se- je, da je v Novem mestu moto-cikliška dirka. Tudi velika vročina je zadržala romarje. Streljaj pod cerkvijo je mala gorska vas Gor. Topla reber. Prebivalstvo kočevsko. V edino gostilno »zur Linde« je prišel 24-letni mladenič Konig iz vasice Dol. Topla reber. Grozil je z revolverjem, ki so mu ga orožniki odvzeli. Zdaj je nasilnež, ki se ga vse boji, pa v tamošnji gostilni razgrajal in klatil okrog sebe z norezom, to je srpasto zavit krivec. Vnel se je prepir in za njim pretep. Pa so se fantje pošteno udarili, Koniga sami razorožili in nagnali domov spat. Zdaj si hladi zadob-ljene bunke. Slov. "Bisfcica Kr. poštni urad v Slov. Bistrici, se je Iz starih prostorov preselil v obširnejše prostore nove hiše g- Vezijaka pri meščanski Šoli. Izredna vročina. V nedeljo 6. t. m. je kazal toplomer ob pol enajstih dopoldan v senci in kljub lahnemu vetriču s Pohorja 34° C. Osebna vest. Na dopust je prišel Dolinšek Franjo iz Črešnjevca. Napravil je izpit za fre-gatnega poročnika kraljeve mornarice. Kamnik Zapustil nas je in odšel v svoj rodni kraj upokojeni administrativni kapetan I. ki. g. Vasilije Djurič. Kot izvrsten družabnik si je pridobil simpatije vseh svojih kolegov in mnogoštevilnih prijateljev. Želimo mu, da bi srečen in zadovoljen v krogu svoje družine užival zasluženi pokoj! Gradnja kopališča. Novo občinsko kopališče ob Nevljici se gradi z največjo naglico in kakor je predvideno, bodo do 15. julija končana vsa tehnična dela, nakar bo treba še očistiti strugo, tako da se bo kopališče že po 20. juliju otvorilo. — Ker je Nevljica letos izredno topla, vsi že nestrpno čakamo otvoritve kopališča. Promenadni koncert. Letos je na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda izostalo običajno kresovanje na Malem gradu, pač pa je priznana kamniška mestna godba priredila na Glavnem trgu dobro uspel promenadni koncert, ki je trajal nad 1 uro. Z Malega gradu je bilo izstreljenih tudi par raket. Po končanem koncertu Mestne godbe je pričel igrati v parku na Klancu tamburaški zbor »Mladost«, ki je do polnoči zabaval številno občinstvo. Kranj Smrt. Delavec Anton Lužar, ki se je pretekli petek ponesrečil na kranjskem kolodvoru in je bil prepeljan v ljubljansko bolnico, je v nedeljo umrl. Šport. Napovedana tekma med S. K. Sokol in S. K. Svoboda iz Jesenic se radi nekih ne-sporazumljenj ni vršila. Tekma bi se morala vršiti^ v nedeljo ob 10. uri. Občni zbor Narodne čitalnice se bo nadaljeval v petek 11. t. m. ob 20. uri v restavraciji »Narodnega doma«. Tečaj za umetno vezenje priredi od 7. julija dalje tukajšnja podružnica znane tvrdke J. Vovk iz Ljubljane na »Ffaffc-strojih. Poučevalo se bo v vseh modernih vrstah vezenja. Tečaj se vrši v lastnih prostorih na Glavnem trgu. Dramatični, tečaj priredi »Ljudski oder« v Kranju. Tečaj se vrši cele počitnice. Dr. Josip Begič se je vrnil z orožnih vaj in zopet redno ordinira na Glavnem trgu v hiši g. R. Hlebša. Na Jezerskem vrhu postavlja avtopodjetje Paar in Štraus svojo kočo ob državni meji. V koči se bo nahajala okrepčevalnica, gostilna in trafika. Nova koča bo nudila izletnikom z naše in z avstriijske strani veliko udobnost in Ugodnost. Avtopodjetje bo po otvoritvi izdajalo povratne karte Kranj—Jezerski vrh in nazaj po Din 60 za osebo; za progo Kranj—Jezersko (hotel »Kazino«) pa po Din 60 za osebo. Vročina. Neznosna vročina vlada tudi v kranjski okolici. Maksimum je dosegla v soboto, kjer je bilo po nekaterih krajih celo čez 85° C v senci. Vse želi dežja, pa ga ni. Kranjska nedelja je potekla povsem zadovoljivo. Uradništvo je že v soboto zjutraj porabilo prost dan in šlo za dva dni na oddih. •Zaradi izredno lepega vremena je bilo na višku kopanje. Bregovi Kokre in Save so oživeli. »Rjavci« in »rjavke« so docela zasedli maloštevilne kabine ob Kokri in Savi. Veliko ljudi S a je odšlo tudi na gore. Ostali so se popolne porazgubili po okolici, kjer so se vršile razne veselice, ki so bile vse zelo dobro obiskane. Bob. ftisivica Letos odmeva pesem po hribih, ki je za razmere značilna: Kar je fantičev v mest — ogljar Je najbolj fest. — Pa je res tako. — Vse pripravlja bukova drva. Ker pa drva po daljšem 'ležanju prepere in izgube na vrednosti, pomaga iz te zagate edino še kuha oglja. — Po »mrti našega v tujskem prometu tako agilnega restavraterja g. Alfonza Mencingerja je zastalo v našem Bohinjskem kotu mnogo dela. Kljub hudi vročini in v najbolj ugodnih razmerah ni tolikega dotoka tujcev-letoviščarjev, kakor smo ga pričakovali. Prišlo je nekaj skavtskih naselbin, drugače je domala vse prazno, čeprav človek, ki se hoče res oddahniti, ne najde lepšega in mirnejšega kraja kot v naši Bohinjski dolini. — Pridite, poglejte ta naš prelepi kot, kjer izdelujemo jugoslovenski emendolski sir, in ne bo vam žal. Kočevje Šc vedno suša. Pomanjkanje dežja dela kmetom že velike skrbi. Zemlja je vsa razpokana. Pridelek fižola, zelja, svinjske krme in otave 'bo skrajno slab. V nekaterih oddaljenih vaseh trpe že delj časa pomanjkanje vode, ki jo vozijo po uro daleč. Ciril in Metod. Vsekakor bi bilo potrebno, da bi se na ta dan vršila tudi pri nas skromna proslava. Kljub temu se ni nihče zganil... Malo hitreje! Skrajni čas bi že bil, da zopet spuste vodo v Rinžino strugo, ki zaradi vročine že smrdi. Zdrsnil j0 ge pred pričetkom motodirke za Uotno vasjo Zagrebčan Anton Perko s svojim motociklom. V gosti prašni megli je zavozil na kup gramoza, se mu pa ni prav nič zgodilo. Vesel se je vrnil zvečer v Zagreb. Prosvetno delo na Bledu. V letovišču vzgajati mladino, ki naj pokaže inozemskim gostom svojo lepo vzgojo, je res težavno. Vse hvale je vredno, da imamo na Bledu učiteljski zbor z marljivim upravnikom gospodom Gradnikom, bratom pesnika Alojzija, ki ima v šolski vzgoji uspehe, katere bi mu zavidal marsikateri srednješolski zavod. Deco je treba navaditi vljudnega vedenja do tujcev. Bled potrebuje zato meščansko šolo. Bled rabi sposobno služinčad, hišne, natakarice itd., ki so izobražene in vljudne. Ker po seča jo Bled večinoma Nemci, naj sd uvede v šoli zopet pouk nemščine. To j’e naša želja in potreba! Zdaj med počitnicami je čas, da o tem razmišljamo. — Invalidi. Na izrednem občnem zboru kočevske podružnice »Udruženja vojnih invalidov kraljevine Jugoslavije« je bil izvoljen nov odbor, ki mu predseduje g. Benčina Franc. Občnega zbora se je udeležil iz Ljubljane delegat Tomc. Višnja Qova Suša, požar, slaba letina. Po silni suši, ki je žgala zemljo že mesec dni, je Višnjo goro in okolico končno vendarle namočil dež. Ali kaj pomaga, kmetovalci so obupani, po njivah ne bodo imeli kaj žeti in tudi ne s čim preživeti svoje družine. Žito je pobila 4. junja toča, suša je pa uničila seno in skoraj vse ostale pridelke. Ogenj v gozdu. G. Pečku iz Starega trga pri Višnji gori je ogenj uničil precejšen del gozda v Žalni. Po nepazljivosti nekega delavca so se vžgale suhe trske in smrečje ter se je ogenj širil naprej po gozdu. Prihitelo je okrog 30 ljudi, ki so ogenj deloma pogasili. G. Peček trpi precejšnjo škodo, obžgalo se mu je tudi nekaj tramov. Pri vojakih umrl. V Mostaru je služil pri vojakih Albin Ahlin iz Vrha pri Višnji gori. Te dni so domače obvestili, da je umrl. Materi vdovi naše sožalje. Eilija Ciril-Metodov kres, katerega je priredila podružnica CMD v Litiji v petek zvečer, je prav lepo uspel. Prireditev je otvoril z govorom g. D. Rebec razlagajoč in poudarjajoč namene in cilje tega društva. Nastopi mladine z deklamacijami in telovadbo so bili prav prisrčni. Bengalični ogenj je daroval društvu za to prireditev lekarnar g. Brilli. Med tem je podpredsednica ga. Končarjeva obdarovala 9 otrok s hranilnimi knjižicami po 50 Din, kot dar CMD. Letos je izdala CMD za nagrade najboljšim učencem že 900 Din, za kar ji bodi izrečena najlepša zahvala. Da je podružnica CMD v Litiji tako agilna, gre zasluga predvsem delavni predsednici g. Tereziji Svotčevi, ki deluje vedno v sporazumu s šolsko upravo za vzgojo in dobrobit naše mladine. Odhod prosvetnih delavcev. S tovarnarjem I. Razborškom so odšli tudi gg. Florjančič Stane, Javornik Hans in Stoviček Jaroslav v Tržič. Vsi 60 bili dobri prosvetni delavci. G. Razboršek je bil več let blagajnik gasilnega društva in odbornik hranilnice v Šmartnem ter ima velike zasluge pri nabavi motorne brizgalne. Ostali so pa bili dobri sokolski delavci, ki jih bomo zelo pogrešali, želimo vsem, da bi v Tržiču _ za svoja dela želi vse priznanje. Novo gasilsko društvo.. Tukajšnje gasilno društvo se je udeležilo z zastavo ustanovitve gasilnega društva v Lokah pri Zagorju, kjer se je istočasno vršila blagoslovitev motorne brizgalne. V imenu najstarejšega gasilnega društva v Litijski župi in najstarejšega v sodnem in političnem srezu, to je društva iz Šmartnega, je pozdravil goste in gasilce gosp. Miro Ludviger. Tvbovlje Nezgoda ^pri delu. V zapadnem okrožju se je pri delu težko ponesrečil kopač Potrbin Anzelm. Zaposlen je bil v skladišču pri zlaganju trstja, ki služi za zavarovanje jamskih stropov. Ko je stopil na približno 3 m visok kup trstja ter podajal zvitke tovarišu Ribiču, se je kup nagnil, da je ponesrečenec omahnil, padel ter z roko s tako silo udaril ob železni prag, da si jo je v koželjnici zlomil. Brezposelni rudarji. Večje število rudarjev in navadnih delavcev potrebuje premogovnik Jer-JP.a'. d- Subovo pri Pirotu. Plače primerne. Zivljenske potrebščine se dobe po ceni v konzumnem skladišču na rudniku. Tam je tudi kantina. Tudi stanovanj je dovolj na razpolago. Pomanjkanje pitne vode. Zaradi trajajoče vročine se je bati pomanjkanja pitne vode v občini. Županstvo je izdalo na prebivalstvo razglas, s katerim se odreja splošna štednja in varčevanje s pitno vodo. Akcija za izseljevanje brezposelnih rudarjev. Pred par dnevi so se mudili v Trbovljah komisar izseljeniškega urada v Zagrebu g. dr. Aranicki, ekspert za emigracijo g. dr. Ulrich, ravnatelj izseljeniškega urada g. Fink, šef borze dela g. žužek ter g. Terier, zastopnik neke francoske premogokopne družbe. Pri merodaj-n![1 faktorjih so se zanimali, koliko brezposelnih delavcev bi se hotelo izselit v francoske rudnike. O tem so hoteli razpravljati z zastopniki delojemalskih organizacij, ki pa o njih prihodu niso bile obvešč, n . — Kakor se domneva, ta akcija ne bo imela večjega uspeha, ker je znano, kako silno težko naš brezpo-selni rudar zapusti 6vojo rodno zemljo ter se odloči za izselitev v tujin ', kar dokazuje dejstvo, da kljuu trpljenju in splošnemu p manj kanju v zadnjih mesecih vztraja ter išče rešitev le v domovini. • I>r* igranju. Dvanajstletni sin rudar- i i s^anuj°čega v koloniji »Terezija« je eplezal na zidovje v bližini se nahajajoče še liedogotovljone^ hiše. Pri plezanju je spolznil in padel približno 7 metrov globoko. Pri padcu si je zlomil roko in dobil lažje poškodbe na glavi; z rešilnim vozom so ga odpeljali v rudniško bolnico. Na Doberni v tamošnjem gozdu so splezali trije dečki na precej visoko drevo in se gugali na veji. Med guganjem sta padla dva na tla brez poškodb. Veja je šinila s tretjim otrokom kvišku, da je z znatne višine padel na kamenita tla in si zlomil rebro. Tudi tega so morali spraviti v bolnico. Ne puščajte otrok brez nadzorstva! Nagla smrt pri kopanju. Ko se je delavka Calinger, ki stanuje pri svojih starših na Dobrni v Trbovljah, v soboto zvečer vračala iz steklarne v Hrastniku domov, se je najbrž hotela kopati v majhnem lesenem rezervarju na pobočju hriba nad drobilnikom Agnez. Mimoidoči so opazili njeno obleko, njo samo so pa uašli v vodi. Zaradi najx>rne hoje preko hriba si je najbrž zaželela hladne kopeli, v vodi so jo prijeli krči in si ni mogla več pomagati ter je utonila. Rezervar vsebuje komaj 3 m2 vode. Sevnica Nezdrava voda. Na odredbo higijenskega zavoda v Ljubljani je tukajšnji okrožni zdravnik g. dr. J. Turk poslal zavodu v preiskavo vodo vseh javnih vodnjakov v Sevnici. Rezultat preiskave je bil presenetljiv. Uradno je bil zaprt vodnjak, ki ima po mnenju prebivalstva najboljšo vodo. S to vodo se je okužilo pred leti več oseb s trebušnim legarjem. Najbrž bodo morali zapreti tudi ostale vodnjake. Tako bo ostalo prebivalstvo v najhujši vročini brez vode, ali se bo pač morala še nadalje uporabljati nezdrava voda iz vodnjakov. Ravno v teh vročih dnevih je nevarnost trebušnega legarja tako velika, da bi 6e morala občinska uprava resno pobrigati in misliti na to, da reši to pereče vprašanje, ker bo sicer nosila težko odgovornost. Občni zbor Električne zadruge. V gostilni Leopolda Zupančiča se je preteklo nedeljo vršil občni zbor Električne zadruge. Načelstvo je dobilo zaupnico za trud in vztrajno delo pri izvedbi elektrifikacijskega načrta. Mesto načelnika prevzame še nadalje g. Ernest Krulej, odborniško mesto g. dr. Rok Jesenko, pred-sedništvo nadzorstva pa g. Leopold Zupančič. Prašna nadloga. Sevnica leži ob zelo prometni cesti. Zato bi morala občinska uprava skrbeti, do odpravi najhujšo nadlogo prebivalstva — prah, katerega dvigujejo mimo drveči avtomobili v oblakih. S tem bi bilo prebivalstvu zelo ustreženo, da bi si nabavila že zamujeni sod, ki bi služil za »škropilni avtomobil«. ---------- Obupni čin mlade žene Ljubljana, 8. julija. Med tem ko so v kavarniškem vrtu v »Zvezdi« svirali poskočne »šlagerje«, je izvršila v javnem stranišču v Zvezdi mlada žena obupni čin; hotela si je končati nesrečno življenje z lizolom. Okoli 18. ure je prišla v stranišče v Zvezdi mlada žena. Ker se je v hodniku obotavljala in gledala v tla, ji je oskrbnica Marija Mežnar pokazala prazen kloset. Mežnarjeva je odšla nato v kuhinjo, kmalu je pa čula iz stranišča stokanje. Stopila je k priprtim vratim in vprašala ženo, če ji je morda slabo. Odgovora ni bilo. Zato je odprla vrata in zagledala neznanko klečečo na tleh. V roki je ženska krčevito držala steklenico, v kateri je bil lizol, ki ga je Mežnarjeva takoj zavohala. Zagrabila je samomorilko za roko in ji iztrgala steklenico; žena se je trdovratno branila in stokala: Moj mož, moj mož... Mežnarjeva je nato pliklicala stražnika, neki moški je pa stekel k Tončki v bližini na Kongresnem trgu po skodelico mleka in ga skoro nezavestni ženi zlil v usta. Med tem so poklicali tudi rešilno postajo, ki je nesrečnico odpeljala v bolnico. Obupana samomorilna kandidatinja je Frančiška Zor, stara komaj 24 let. Stanuje v barakah na Kodeljevem in je žena brezposelnega ključavničarskega pomočnika. Vzroke obupnega dejanja mlade žene si lahko mislimo: življenje v baraki, mož brezposeln, prepir v hiši itd. Se obesil in nalo utonil Ljubljana, 8. julija. Danes okoli 11-30 dopoldne je bila varnostna stražnica na Dolenjski cesti obveščena, da se pod mostom, ki vodi ne daleč ob Mokarja preko Ižee na Ižanski cesti, nahaja ob bregu neznan utopljenec. Na lice mesta je odšla policijska komisija z zdravstvenim inšpektorjem dr. Avramovičem in dežurnim uradnikom gosp. Luštekom. G. dr. Avramovič je ugotovil, da je pri utopljencu nastopila smrt vsled obeše-nja._ Kakor so dognali, se je utopljenec najprej obesil na tram pod mostom. Utrgala se mu je vrv in nato je padel še v vodo. Pozneje so ugotovili, da je neznanec 75-letni, na Galjevici stanujoči Janez Topolavšek Zadnje čase je bil prav čudaškega vedenja in je kazal znake duševne potrtosti. Zjutraj je bil še doma, a nato je izginil od doma, ne da bi povedal, kam je namenjen. Domači so starčka zadnji čas vedno nadzirali, ker so se bali, da si ne bi kaj naredil. Tihotapske zgodbe iz Maribora Maribor, 8. julija. Naš Maribor ni samo lepo obmejno mesto s svojim kopališčem na Mariborskem otoku, motorno plovbo po Dravi, letališčem, dirkališčem in vežbališčem na Teznu, z najlepšim hotelom in najlepšo kavarno v Sloveniji, ampak je tudi — tihotapska centrala za vse severno in vzhodno obmejno ozemlje. Tu je glavno jugoslovansko tajno tržišče za saharin, najvažnejše tihotapsko blago, in tudi za razne druge predmete, s katerimi se da zaslužiti. Nič čudnega ni tedaj, da imajo organi finančne kontrole polne roke posla s profesionalnimi in slučajnimi tihotapci. Marsikateri jim srečno odnese pete, marsikateri se pa tudi ujame, da sam ne vč kdaj. Najprimernejši čas za tihotapsik posel je seveda poletje, ko zelenje varno zakriva tajne poti ob meji in ko je tudi ponoči toplo in prijetno. Poletje je tihotapska sezona, zato smo sedaj na višku tihotapskih zgodb, brez katerih skoraj ne mine dan. Prošli teden je imela finančna straža posebno veliko posla in — sreče. Najprej je v Studenškem gozdu, že blizu Limbuša, zalotila znanega tihotapskega strokovnjaka Otona z njegovo, prav tako znano tovarišico in spremljevalko. Tihotapim je brez pomisleka pustila kolo in saharin, Oton pa se ni hotel tako sramotno vdati, peljal se je dalje in se niti za strele, ki so padali za njim, ni zmenil. V skrajni nevarnosti je pa svoj tovor le odvrgel. Pobegnil je, kakor njegova pomočnica, a vse to jima ni nič pomagalo, kajti že zvečer sta bila oba izsledena, aretirana in oddana v zapor, kjer čakata sedaj na sodbo. Še večjo smolo je imela kmalu za tema dvema neka Tomažinova iz Dolenjskega. Sama sicer ni tihotapila, pač pa z vtihotapljenim saharinom trgovala. Kupila ga je 3 kg od nekih tukajšnjih tihotapcev in se z zalogo podala na kolodvor. Srečno je pasirala blagajno, vratarja, varnostno stražo itd. in prispela v kupč, kjer je svoje dragoceno blago dala v torbico, katero je skrila pod klopjo. Toda usoda ji ni bila naklonjena. V njen vagon so nenadoma vstopili finančni organi, preiskali ga in kmalu našli taško in — saharin. Aretirana je bila in oddana v zapor. V noči od petka na soboto je finančna straža zalotila tretjega grešnika, starega znanca Vincenca Bezjaka, ki je že leta 1925. stal pred tukajšnjo poroto, ker je bil poleg tihotapstva osumljen tudi umora finančnega organa Resnika, pa je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Zasačili so ga na meji pri Plaču in ker se na poziv ni hotel predati, ampak je skušal pobegniti, so oddali za njim več strelov ter ga ranili v nogo. Ranjenega so prepeljali na stražnico, kjer so ga obvezali in zaslišali, nato pa oddali v tukajšnjo bolnico, od koder pride pozneje pred sodišče. Takih in podobnih slučajev je bilo v zadnjem času več tudi na Koroškem in v Prekmurju, kjer posebno cvete tihotapljenje sladkorja, vžigalic, cigaretnega papirja itd. Kazni so vedno stroge, tihotapstva pa le ne morejo zatreti, profesionalci vedno znova poskušajo svojo srečo. Nesreče in nezgode Ljubljana, 8. julija. Danes in včeraj beleži kronika več težjih in smrtnih nesreč, odnosno nezgod pri delu, ki so se primerile v Ljubljani in bližnjih krajih. Povsod je bilo veliko zanimanje za težko nesrečo gasilca F. Grčarja, mizarskega pomočnika iz Ljubljane, ki se je ponesrečil v Domžalah, ko je ob 501etnici Prostovoljnega gasilnega društva v Domžalah plezal po veliki lestvi ter je ž njo padel. Kljub mladosti je tehtal okoli 90 kilogramov. Pri padcu je dobil težke notranje in zunanje poškodbe. Njegovo stanje je bilo prvotno precej kritično, toda danes se mu je izboljšalo ter je že izven vsake nevarnosti. ZAGONETNA SMRT. Včeraj okoli 20-30 so pripeljali v ljubljansko bolnico popolnoma nezavestnega posestnika Matevža Ulčarja, doma na Bledu in rojenega leta 1886. ravnotam. Kakor je izjavil spremljevalec Alojzij Likar, so Ulčarja našli na cesti v Podbrezju vsega okrvavljenega in potolčenega. Ulčar je imel prav težke poškodbe na glavi. Poleg njega je ležalo polomljeno kolo. Kako se je Ulčar ponesrečil, je prav zagonetno in orožniki zadevo natanko preiskujejo. Ni izključeno, da je bil kak težji karambol, a je brezsrčni krivec naglo odpeljal dalje. Posestnik Matevž Ulčar je danes ob 14. podlegel težkim poškodbam na glavi. SMRTNA NEZGODA PRI DELU. Iz Zagorja ob Savi nam javljajo, da se je tam danes dopoldne težko ponesrečil 501etni Ivan Tu rek, ki je bil zaposlen pri tvrdki inž. Du-kič in drug. Dopoldne je bil zaposlen pri premikanju vagončkov. Po nesreči je Turek, ki je doma iz Zlatara na Ilrvatskem in je oče enega nepreskrbljenega otroka, zašel med dva obložena vagončka, ki sta ga stisnila. Dobil je težke notranje poškodbe v trebuh. S popoldanskim vlakom je bil Zagorja ob Savi prepeljan v ljubljansko javno bolnico. Ponesrečeni Ivan Turek je danes ob 3-30 popoldne v bolnici untrl. TežL a nesreča v vodnjaku ~ .... Litija, 8. julija. .j!0S mk m kolar Škoda iz Šmartnega pr Litiji je kopal 6 m globoko jamo za vodnjak Včeraj dopoldne so oblagali jamo s kamenjem To delo je opravljal okrog 30 let star Stanki Knaus, paznik v rudniku Sitarjevec. Kamenje s< spuščali v pločevinastem vedru na vrvi. Posodi pa se je odtrgala in kamenje se je vsulo ne Knausovo glavo in tilnik. Knaus je težko poškodovan obležal. Ne more gibati ne rok ne nog ker ima težko poškodovano hrbtenico. Poklicani zdravnik dr. Ukmar je odredil prevoz bolnika \ bolnico, kamor so ga pripeljali. Ponesrečenec ima ženo in enega otroka. Poškodbe so take težke, da je le malo upanja, da bo okreval. Nezdrave pekarije v Beogradu bodo zaprli Vprašanje preskrbe naše državne prestolnice s kruhom postaja vedno aktualnejše. Pred vsem so začeli gledati na to, da bodo imeli v Beogradu zdrav in čist kruh; potem so se začeli tudi brigati za higijeno v pekarnah in za delov-ne pogoje delavstva, ki je v pekarnah zaposleno. Vse to so važna vprašanja, katerim je začela beogradska občina posvečati svojo posebno paž-njo. Zaradi ureditve teh vprašanj je bilo v Beogradu že več anket, a posledica anket je bila ta, da so sklenili, da pregleda posebna komisija vse pekarije.' V komisijo so poslali svoje zastopnike beogradska občina, higijenski zavod, delavska zbornica in zastopniki pekov. Komisija bo pregledala vse pekarije in določila, kje se morajo pekarije popraviti, če pa jih gospodarji ne bi hoteli popraviti, bo komisija neredne lokale zaprla. Strun o JUGOSLOVAN Sred«, 9. julij* 1930. Kako sia bila v Tundri najdena ameri-kanska letalca Eyelson in Borland O rešitvi obeh letalcev poroča ruski letalec Slepnjev, načelnik rešilne ekspedicije te zanimive podrobnosti: Jeseni leta 1929. sta obtičali pri Severnem rtiču v ledu dve ladji: ruski »Stavropol« na povratku iz Kolyme in tri milje od njega ameri-kanska šhuna »Manuk«, ki bi bila morala odvesti s Kolyme Jakutsko krzno. »Stavropol« je bil s hrano sicer preskrbljen, v položaju pa ni bil najboljšem, ker so bile na krovu ženske, otroei in bolniki, med njimi sam kapitan ladje Milovzorov. Da reši potnike »Stavropola«, Je sovjetska vlada določila ekspedicijo dveh letal Irkutsko-Jakutske proge pod poveljstvom Slep-njeva, pilot drugega letala Je pa bil Gališev. Letala in letalca je dostavil ledolomilec Liedke v zaliv »Previdnost«, 1000 km daleč od Severnega rtiča. Iz bojazni, da sam ne obtiči, se J« ledolomilec vrnil v Vladivostok. Kapitan amerikanske šhune Swenson je rav-notalo sklenil, da potnike, del posadke in del dragocene krznine * letali prepelje na Alasko. Radi tega je amerikanska vlada prosila sovjetsko za dovoljenje, za okrog 30 potrebnih poletov amerikanskih letal nad severnimi ruskimi zemljani. Po sporazumu med vladama je reševalno nalogo prevzel nase znameniti amerikanski letalec Beno Eyelson, drugo amerikansko letalo Je pa vodil Dorbaut. Oba letalca sta srečno izvršila prvi polet in prenesla na Alasko del potnikov in nekaj krznine. Po odletu v drugi polet dne 10. novembra sta pa obe amerikanski letali zašli v silen sneženi vihar. Pilot Dorbaut se Je vrnil, Eyelson in Borland sta pa vztrajno nadaljevala pot Še isti dan so videli to letalo nad rtičem Dežujeva in nad lovsko kočico lovca Kenjke, 150 km vzhodno od Severnega rtiča. Nato so vsi sledovi letala izginili. Prve dni se ni nihče vznemirjal, ker je bilo letalo za severni polet izvrstno opremljeno in sta letalca imela tudi smuči za slučaj prisiljenega pristanka. Čez dva tedna je pa šhuna »Nanuk« že poslala s krova ekspedicijo na saneh, da najde letalo. Po temeljitem preiskovanju pokrajine (pozneje se je dognalo, da je šla ekspedicija tik mimo mesta nezgode), so se morale sani vrniti, ker je zmanjkalo hrane za pse, Nato se je amerikanska vlada potom senatorja Borah-a obrnila do sovjetske s prošnjo, najti in pomagati obema letalcema, če sta še živa. Reševalna ekspedicija je dobila od vlade povelje, da nastopi, šele 11. januarja. Sovjetska avioekspedicija, ki je bila vsled polarne noči že zazimovala, je začela ročno pripravljati kolono sani s pasjo vprego, da preveze hrano in bencin. Dne 25. januarja je kolona pod povelj- Moderen čarovniški proces Umor zaradi čarovnikovega lasu. — Kdor čarovnika ubij«, je oproščen. V nekem manjšem kraju v Pensilvaniji blizu Newyorka je živel Nelson Blymier, ki je znal ljudi izborno zdraviti. Kmetje v okolici pa so bili prepričani, da Blymier ne zna samo zdraviti, ampak da zna tudi čarati. To prepričanje kmetov je pa Blymieru le koristilo, in on je storil, kar je mogel, da jih v tem prepričanju še bolj utrdi. Nekega dne pa so našli Blymiera v njegovem mestnem stanovanju v Newyorku mrtvega in njegovo truplo sežgano. Takojšnja preiskava je dognala, da ga je umoril 35-letni kmet Nelson Rehmeyer. Prijeli so ga in on je priznal, da sta mu pomagala pri umoru še dva soseda. Blymiera so privezali ob steber v kuhinji, ga polili s petrolejem in živega zažgali. Nikakor pa ni hotel povedati, zakaj ga je umoril. Minila sta dva meseca in dan sodbe se Je bližal. Na sodnijski razpravi pa so prišle na dan jako čudne reči. Izgledak) je, kakor da živimo Se v dobi čarovniških procesov. Morile« je prosil takoj v začetku razprave za besedo, rekoč, da bo svoj zločin pojasnil. Med veliko po-jtornostjo in napetostjo vseh navzočih je izpovedal to-le: »Vem, da ljudi ne smemo sežigati. Toda čarovnike so sežigali tudi že prej in take ljudi bi bilo treba sežigati tudi danes. Blymier Je bil čarovnik. On je imel strahovito moč v svojih očeh, posebno pa še v svojih laseh. Nekoč sem se z Blymierom sprl in od takrat naprej me je konec. Moja žena me je zapustila, moje krave pa so žalostno poginile. Jas nisem mogel več zaspati. V svoji stiski sem se obrnil na neko drugo čarovnico, ki mi Je res dala dober svet...« Morilec je nekoliko prenehal, porotniki ln sodniki pa so pričakovali z veliko napetostjo, kaj bo prišlo. Morilec pa Je nadaljeval: »Čarovnica mi je svetovalo, naj si preskrbim čarovnikov las. Če bom imel njegov las, mi njegova čarovnija ne bo več škodovala. Šel sem torej s svojima tovarišema na čarovnikovo stanovanje. Vse naše orožje so bile škarje. čarovnik se je branil na vso silo, da mu odrežemo las in je govoril razne čarodejske besede. Tako nam ni kazalo drugega, kakor da smo ga živega sežgali. Jaz svojega čina ne obžalujem, ker sem prav ravnal.« Tako sta govorila tudi soobtoženca. Vsi so trdili, da more začaranca oprostiti čarovnikove moči nad njim le čarovnikov las. stvom Djačkova ■ 140 psi krenila r 1000-kilometrsko daljavo k Severnemu rtiču, 28. januarja sta pa letali Stepnjeva in Gališeva prehiteli pasjo kolono in dospeli že 29. januarja na rtič. Tri dni pred priletom ruskih letalcev je amerikanski letalec Crosson med preiskovanjem pokrajine odkril v snegu temen predmet. Po njegovih navodilih z »Nanuka« in »Stavropola« odpravljene skupine so našle tam desno krilo Eyelsonovega letala in precej daleč od tega globoko v sneg zariti, razbiti aeroplan »Hamilton«. Dne 30. januarja sta si mesto nesreče ogledata Slepnjev in Crosson in prišla do nasprotujočih si zaključkov: Amerikanec in njegovi Ka-nadci so trdili, da sta Eyelson in Borland živa in se na smučeh podajata do čukotskih poselij. Slepnjev pa je smatral, da sta oba Amerikanca neizogibno poginila in da je vsak dvom izključen. Kmalu se Je sestavila preiskovalna skupina, ki je združevala Ruse, Amerikance in Kanadce. Načeloval jim je Slepnjev. Skupina Je začela s preiskovanjem 5. februarja, k mestu havarlje so pa lažje opremljena amerikanska letala dovažala živež. Skupina je vršila svoje delo pod nepopisno težkimi pogoji, med metežem in pri mrazu — 50*, ter dne 13. februarja našla truplo Bor-landa, pet dni nato pa po obupnih naporih truplo Eyelsona. Dne 27. februarja Je bil potem, ko sta bili obe trupli odtajeni, sestavljen zdravniški akt obein obe trupli oddani Amerikancem, ki so ju takoj prepeljali na Alasko. S svojima letaloma sta jih tja spremljala tudi Slepnjev in pilot Farih, ki sta obenem z dvema amerikanskima letaloma med viharjem in metežem pristala v pristanišču Taylor (Alaska), kjer se je leta 1926. spustil z zrakoplovom »Norvegijo« tudi Amundsen. V Taylorju je Slepnjeva sprejelo vse prebivalstvo, župan mesta mu je pa izročil mestni ključ in košček »Norvegije«. Svečan sprejem je priredilo letalcem po nadaljnem preletu 950 kilometrov tudi srce Alaske, mesto Farbanks. Odtod sta bili obe trupli odpravljeni v Syatle, kjer se je vršil pogreb Borlanda, truplo Eyel-sona pa je nadaljevalo pot v njegovo rojstno mesto Nord-Dacota. Ruska letalca sta se z letali vkrcala na parnik in se vrnila nazaj. Na povratku ju Je v Tokiju pozdravil tamošnji amerikanski poslanik Castle in se jima ponovno v imenu domovine zahvalil obedu je bila zastopana japonska avijacija, v za brezprimerni, nesebični napor. Pri svečanem imenu te }e letalca pozdravil general Nagaoka. Sodniki so odšli na posvetovanje. Sodba se je glasila tako, da je bil morilec oproščen, ker so bili vsi porotniki mnenja, da je umor čarovnika le samoobramba. Proti sedanji moški modi »Mož ni več — samo obešalniki za oblek« in modni bedaki in živi mrliči se še gibljejo med nami!« V komaj preteklih dneh pasje vročine in neznosne sopare ni nihče toliko trpel kakor možje, ki se tako radi imenujejo »gospodarje sveta«, čeprav se njihovo gospod-stvo in gospodarstvo navadno že neha pri vežnem ključu. Trpeli pa so po lastni krivdi, ker ponosni gospodarji sveta nimajo toliko energije, da bi enkrat za vselej zavrgli »tare in njihovemu zdravja »krajno škodljive modne predpise in bi si ustvarili obleko, kakoršna pač vstreza posameznim letnim časom. Poskusov, da se nepraktična moška moda reformira, poznamo že več In nekateri so se tudi že posrečili. Danes ni več treba vratu stiskati v tesne ovratnike, ampak nošiš lahko mehek in oklopen in celo široko nazaj zavihan in nezapet ovratnik, ne da ba kaj izgubil na svoji časti in gosposkem moškem dostojanstva. Tudi klobuk, ki so ga iznašli nesrečni plešci, da so ž njim zakrivali svojo telesno napako, ni več neobhodno potreben in večina mladine1 hodi okrog kar gologlava, da imajo solnce, voda in zrak prost pristop tudi do las. Vendar pa so ei moški ohranili iz starih časov še toliko modnih bedarij, da bodo razna društva za reformo moške modo in obleke imela še silno borbo, predno bodo možje oblečeni tako, kakor velevata pamet in razum, ne pa neki »predpisi« starinske družabne etikete. Glede reforme moške obleke je zelo značilen oklic, ki ga je razposlal znani nemški tenorist Kurt Hagen na razna ženska društva v Nemčiji. Značilno je že to, da se Kurt Hagen ne obrača na moške, ampak na žene, naj te pomagajo streti stare ozire, ker so moški preleni. V oklicu samem pa pravi: »Mož ni več — samo obešalniki za obleke in modni bedaki in živi mrliči se še gibljejo med nami! — Plemenite žene, ki ste imele že pred 20 leti toliko poguma, da ste otresle starih modnih vezi, n. pr. visokega ovratnika, korzeta itd., pomagajte ml v interesu splošnega zdravja v mojem boju za reformo komplicirane moške mode.V trenotku, ko se bodo glede oblačenja mnogo naprednejše ženske odločile za to, da se bodo nepraktično oblečenim moškim, javno smejale, se bodo omehčali tudi v stari tradiciji zakrknjeni moški možgani in bodo začeli misliti na to, da svojo brezmiselno maškaradno obleko izpremene. Če se odločijo žene za reformo moške mode, bodo morali moški kar na lepem kapitulirati, — Plemenite žene, pomislite, kako škodljiva je sedanja moška moda zdravju vaših mož!« , Film - velesila Pregled svetovne filmske produkcije dokazuje, da narašča produkcija filmov do neverjetne višine in številke dokazujejo, da je postal film svetovna velesila. Leta 1928. so producirali 1839 novih filmov. To pomeni, da so producirali vsak dan po pet novih filmov. Samo v Ameriki so Jih producirali 750, to je to je 40-8 procentov vse produkcije. Na drugem mestu stoji Japonska s 400 filmi (21 procentov), potem pa sledi Nemčija z 250 filmi (13'6 procentov). V Rusiji so izdelali 150 filmov, v Veliki Britaniji 100 in v Franciji 94. Ameriška filmska industrija zaposluje 225.000 delavcev, 80.000 statistov in nekaj tisoč umetnikov, Nad 90 procentov vse filmske industrije v Ameriki je v Holywoodu. V Evropo so uvozili nad 60 procentov vseh filmov iz Amerike. O japonskih filmih ne vemo veliko, čeprav stoji v filmski industriji Japonska na drugem mestu. Velika japonska filmska industrija ima v tem svoj pomen, da izvaja na Japonskem samo svoje domače filme, ki so narejeni le za Japonsko. V Evropi stoji v filmski industriji na prvem mestu Nemčija. V nemški filmski industriji je zaposlenih okoli 25.000 oseb. Kinematografov ima Nemčija 5267, ki so imeli leta 1928. nad 250 milijonov mark prometa. Samo na veseličnem davku so plačali nemški kinematografi nad 35 milijonov mark. Na svetovnem trgu za filme je udeležena Nemčija le s 5 do 6 odstotki, bilo pa je v Evropi od vseh predvojnih filmov okoli 27 odstotkov nemške izdelave. Največ nemških filmov je kupila Ogrska. V Francijo so začeli prodirati nemški filmi leta 1924. Takrat Je bilo od vseh v Franciji izvajanih filmov le 3 odstotke nemških, leta 1928. pa jih je bilo že 21 odstotkov. Tudi v Angliji se je število nemških filmov v kratkem času že podvojilo. V Ameriko pa izvaža Nemčija le malo svojega blaga. V Rusiji se je začela filmska industrija razvijati šele leta 1925. Leta 1928. pa je pokrila Rusija že nad 65 procentov svoje filmske potrebe doma. V Avstriji producirajo le nekaj okoli 20 filmov na leto, delavcev pa Je zaposlenih v filmski industriji v Avstriji le nekaj nad 1200, Zmag Kaj a živcev 'ri tedne nepretrgoma v zraku. -premore človeška energija. Svetovni rekord v letanju na nepresta-nost je znašal do nedavnega časa 420 ur, 21 minut in 30 sekund. Ta rekord pa sta posekala te dni brata Hunter v Chikagu, ki sta se držala v zraku s svojim letalom »Gity of CMkago« kar celih 554 ur. Motor je neprenehoma brnel, neprenehoma so se vrteli propelerji, pokoreč se neupogljivi čoveškf volji. Pot, ki sta jo odločna letalca premerila, meri poldrugi ekvator. Ce hočemo vse momente tega leta na nepretrganost pravilno ceniti, ne smemo prezreti osebne zdržnosti obeh letalcev. Pomisliti moramo, kaj 6e to pravi, prebivati skoro tri tedne v ozkem, tesnem prostoru. Eden od obeh bratov je moral čuti in voditi letalo, da se Je drugi lahko nekoliko oddahnil. In kako dolgočasno enakomerno so potekale urel Vedno sta letala nad isto pokrajino in gledala pod seboj vedno iste predmete. Na stroju vedno isti prijemi, razvedrila pa nikjer nobenega. Jako težaven in naporen je moral biti prvi del leta, vsaj sta morala ostati v zraku dva in pol tedna, da sta sploh dosegla stari rekord. Visokovredna pa je tudi njihova letalska spretnost. Motorjev nista smela preobremeniti, kajti kolikor rednejše in enakomernejše »troj dela, s toliko večjo gotovostjo lahko računamo, da bo stroj dolgo izdržal. Posebne težave je jima prizadevalo polnjenje bencinskih tankov v zraka iz drugih letal. Tanke sta morala polniti 200-kirat, ne da bi se bila pri tem dogodila kakšna nezgoda. Ni pa seveda res, da bi bila oba letalca uživala ves čas le črno kavo. Da nadomestita svoje izčrpane telesne moči, sta imela zelo skrbno izbrane jedi. Jasno pa je, da sta potrebovala tudi precej narkotičnih sredstev, zlasti kave in tobaka, da sta lož je premagovala svojo utrujenost. Kot preizkušnja za zanesljivost letal pa Je ta let velike vrednosti, ko je sedaj dokazano, da se dajo letala polniti * bencinom tudi v letu z veliko zanesljivostjo. Ta okolnost je jako važna zlasti za velika letala, katerim se na zelo dolgih progah ne bo treba več ustavljati, ampak bodo lahko preletavala dolge poti nepretrgoma, brez vmesnih postaj. Sirile , Jugoslovana" I Kultura Zbirka moških pevskih kvartetov. Gospod Josip Skalar, član pevskega kvarteta ljubljanske Glasbene Matice, je izdal in založil navedeno zbirko. 38 strani obsegajoča lična knjižica žepnega formata vsebuje deset raznih skladb, ki so vs« izvedljive in primerne za moški zbor ali pa za kvartet moških glasov. Hajdrihova »Slava Slovencem», Ma-rinkovičeva «Na Adriji», Svetkova »Zaprta so njena okenca», Juvančev »šopek*, Pavčičeva »Dekle med rožami», Foersterjeva »Razbita čaša», Hajdrihova «V tihi noči» in priredba koroške narodne »Luštno je v vigred» se prav lahke; edino Mirkovi dve «Jutro> in »šumi, potok, šumi» bosta zahtevali nekoliko napornejšega študija in poglobitve. S tem Je že povedano, da bo zbirka prav dobrodošla vsem zborom, pa tudi vsem kvartetnim oz. oktet-nim udruženjem. Litografija je razločna in vzorna — vrinilo se je par neznatnih pogreškov. Tako manjka n. pr. v Hajdrihovi «V tihi noči» (št. 9, str. 33) prvemu tenorju in drugemu basu kos besedila, ki ga pač ni težko pogruntati (I. tenort tje do nje, II. bast v noči plavaj tje do nje). V 3. taktu na str. 11 bi moral biti v II. basu «c» mesto »b», v 6. taktu na 20. str. manjka v basih pika, ki podaljša osminko. V harmonizirani koroški narodni »Luštno je v vigred» bi morda bilo bolje, ako lii imel melodijo II. tenor in ne I. bas. Že radi tega, ker je v tem primeru stavljen II. tenor faktično pod I. bas. No, pomoč je tukaj lahka — treba bo eventualno zamenjati oba pevca. Zbirka zasluži vso pozornost in bo gotovo šla. Napovedani so nadaljnji zvezki ter je moja želja, da bi jih izšlo čim več. Slavko Ostero. Teden nove glasbe v Berlinu. Zanimivo je, da se v poslednjem desetletju suče v Nimčiji vsa moderna glasba, zlasti pa prireditve večjega obsega, okoli imena Hm-demith. On je bil spiritus agens pri slavnostnih igrah v Donaueschingenu, v Baden-Badenu, pri festivalu v Frankfurtu in sedaj pri prireditvah »Neue Musik« v Berlinu. Ne le nov način izražanja, tudi nove forme in novi ansambli so za letošnje berlinske prireditve značilni. Pritegnili so k sodelovanju večinoma nepoklicne muzike, diletantska zborovska udruženja, mladino osnovnih in srednjih šol, učence kompozicijske šole itd. Sporedi eo bili sila pestri. Zbore brez sprenv-Ijave (a capella) eo prispevali Karel Marx, Josip Slavonski (razkošne prireditve ljudskih pesmi), Igor Stravinski (priproste, a duhovit« »bore) in Henmann (etude za zbor.). Paul Dessan In Hindemith »ta komponirala vsak po eno radio-opero, oba na besedila R. Seitza — Deasau »Orfeja 1930-311 in Hindemith »Sa-binko«. Ernst Toch je prispeval kantato »Voda« in DOblinov, Reuter pa kantato »Novi Job« na Seitzov tekst. Na koncertu otroških iger ia pesmi so izvajali Madžara Zoltana Kodalyja folkloristične zbore, poleg njih pa otroške zbore Tocha, Hindemitha in njegovih učencev. (Hindemith poučuje kompozicijo na mojstrovskem oddelku berlinske glasbene akademije.) Des-•au in Hindemith sta prispevala vsak po eno otroSJio igro, prvi »Igro o železnici«, drugi »Zidajmo mesto«. Za obe je napisal besedilo Seitz. Razen Nemcev je bil kot komponist zastopan Kodaly, Stravinsky ter naš rojak Sla-venski, ki mi je obljubil poslati tudi kritike o prireditvah, katere priobčim, kakor hitro jih dobim, Slavko Osterc. Lirika najmlajših, V zadnji številki »Hrvatske revije* Je Sta-nislav Simič objavil uničujočo oceno antologije »Lirika najmladjih», ki je lani izšla r. Beogradu. Ne da bi se spuščali v razpravljanja o kritikovem prav in neprav, pa bi radi zabeležili ta zaključek njegovih izvajanj, ki vsebujejo gotovo nekaj zrn resnice: »Številce umetniško popolnoma nekultura* in nesposobne gospode, ki se bavi s kritika kot z obrtjo, s katero se služi denar, in mi-zerna zapuščina starejših pisateljev ne moreta vzgojiti mladega književnika, da bi zamogel sam vestno in avtokritično delati. Da ima človek talent, to še ni dovolj, da bi že kar ustvari £1 liriko. Prav tako, kakor glasbeni ali sli-rski talent postane vreden šele z učenjem svojega predmeta in študiranjem svojih predhodnikov, ki so tudi morali mnogo misliti in se učiti o načinu, kako naj se izrazijo. Seveda velja vse to za tistega, ki ima v sebi sposobnost ustvarjanja. Pa teh sposobnih j« pri nas, tako mislim jaz, hudo malo. Jaz n« žalost niti malo ne morem verovati v tisto »veliko sposobnost slovanskega genija», o kateri govore razni preroki, ki nimajo kaj drugega povedati, že dve ali tri stoletja. Književnost ali nje teorija sta zaviseli id zavisita ena^od druge, ena vpliva na drugo, toda očitno je, da se današnja evropska književnost ustvarja tako, da zavestno in smotre* no spravija_ na dan vse stvari, ki so novost v teoretičnih odkritjih zadnjega časa. Naj misli_ kdo kar hoče o umetniških revolucijah zadnjih dvajsetih let, eno drži: človek je raziskoval tajne duha, razgledal je življenje in revidiral kulturo tako, kakor niso prej tega napravila stoletja. Pri nas pa se še vedno misli, da so narodna pesem, Njegoš in še kdo — genijalna vrednost. Dočim evropski mladi književnik, verziran v kulturi, nadaljuje in bogati duhovno življenje vse bolj in bolj in nstvarja novo, pa beograjski književnik samo> ponavlja slabosti in zablode svojih prednikov.* Beograjski? To je malo preozka beseda. Hrvatski kritik bi se gotovo lahko tudi doma ogledal za marsikom, ki bi mu bilo vredntf nasloviti tako grajo. In v mladi slovenski' književnosti tudi. Zgodnja povrtnina v našem poljedelstvu 50 milijonov zgube v gotovini je imelo jugoslovansko poljedelstvo pretečeno leto pri zgodnji povrtnini. 50 milijonsko efektivno zgubo nam javlja naša uradna statistika s tem, ko nam sporoča, da se je v zadnjem letu uvozilo v Jugoslavijo za 50 milijonov zgodnjega krompirja, graha, fižola, tomatov, špargljev i. dr. ranih pridelkov 1 Ali se, prijatelj, tu ne povprašaš, s Prešernom vred: »Kaj pa je tebe treba bilo — ti drago, ti nezakonsko dete ljubo!« Zakaj v resnici nezakonsko, ilegitimno dete, je ta zguba matere Jugoslavije. Ta naša mati je tako močna, sveža, z vsemi obilicami zdrave, nepokvarjene ter nedotaknjene prirode obdarjena, ki bi lahko rodila in vzgojila — mesto mršavega pastorka s 50 milijoni zgube — lepo, zdravo in bujno kmečko dete s 500 milijoni in še več — letne dote! Kako je le kaj takega mogoče, kako je mogoč ta negativen efekt v poljedelstvu Jugoslavije. Mogoče je to bilo le na ta način, da se je polnih 10 let samo vsevprek strankarilo ter se je v tem strankarjenju iskalo le lastne koristi, pri tem pa so milijoni frčali v inozemstvo. In teh, v tujino poslanih milijonov, ki so se leto za letom izseljevali iz naših dežel, se je menda v 11. letih nabralo tam zunaj ne le par sto, ampak kar celo milijardo dinarjev vrednosti. Neodpusten, smrten greh nad našim zlatim podnebjem, našo neprekosno grudo, našim zmožnim in pridnim ljudstvom. To je bilo v pretekli dobi. Zaradi bodočnosti pa naj nas nikar ne bo strah, zakaj uverjeni bodimo, da je letošnja bila to zadnja zguba te vrste. Nočemo prejudicirati dela našega preizkušenega ministrstva za poljedelstvo, ki je takoj ob nastopu novega režima pomedlo z maksimami zastarelega principa »lais-scz fair, laissez passer< — principa, ki velja k večjemu za države, kjer sta narodno gospodarstvo in kultura že dorasla (pa še tam se veljava tega principa bolj in bolj podira — glej Angleško), — ki pa je državi, kjer je treba ustvarjati takorekoč »ab ovo« — gotova poguba. Rad bi le, iz prakse življenja povdaril par smernic, ki bi v naši banovini ter bližnji in daljnji soseščini na našem jugu, kjer so mi razmere kolikor toliko znane, pomagale. Mogoče bodo te prispevale k temu, da pridemo sčasoma do zaželjenega pozitivnega uspeha pri gojitvi zgodnjih pridelkov na vrtu in njivi, vpoštevajoč pri tem istočasno tudi pridelek zgodnjega sadja. Ako se ozremo po načinih, kako temu odpo-moči, je takoj na prvo oko evidentno, da je za ureditev produkcije zgodnje povrtnine treba iskati smernic pri splošni, pri centralni upravi; pri poljedelskem ministrstvu se mora vpostaviti program za določitev, kaj in koliko lahko pridelamo, nadalje je potrebna razdelitev čistega proizvodnega kontingenta, za katerega se v Jugoslaviji odločimo. Ta kontingent mora biti ločen na posamezne banovine in razdeljen po vrstah in množinah zgodnjih pridelkov. V tem pogledu pa je treba za poizvedbo najprej dveh podlag, prvič: določitve klimatičnih in metereoloških prilik, in drugič: določitev zemljišč, na katerih naj se proizvajanje zgodnje povrtnine prične po arealu. Glede prve, t. j. kli-matične podlage naj opomnim takoj, da je dosedanji sistem opazovanja metereoloških (klimatičnih) prilik popolnoma nezadosten, tako glede dovoljnega števila opazovališč, kakor števila metereoloških opazovališč in nimamo jih tudi še povsod na pravih mestih. Zlasti glede pravih mest naših opazovališč naj opozorim, da obstoja nevarnost, da spričo nepravih mest dosedanjih opazovališč popolnoma napak ocenimo pripravnost okrožij za vzgojo zgodnje povrtnine in ranega sadja. Naj navedem vzgled. V Črnomlju je metereološko opazovališč« še izza avstrijske dobe. Kdor bi pa Belokrajino hotel presojati glede pripravnosti klime in temperature za vzgajanje zgodnjih pridelkov po podatkih tega centralnega metereološkega opazovali-šča na nadmorski višini ca. 150 m n. m., ta bi bil na popolnoma zgrešeni poti, zakaj mesto samo, kjer je postajališče za opazovanje, ima, ker stoji na dnu doline, strogo kontinentalno klimo z do 30° C mraza in do 40® C (in čez) vročine; takoj 20 m nad mestom pa, v tamkajšnjem okrajnem vrtu na Kaplavici je v temperaturah tolika razlika, da je tam po izjavah vrtnarjev iz Gorice n. pr. zgodnje zelje dosti bolje uspevalo kakor v Gorici. (Naj navedem že tu, da se je na okr. vrtu v Črnomlju prvi špargelj leto za letom pokazal točno 27. marca.) To pa še- ne odloča, pač pa sledeče: v položajih nad 190 m imamo v Beli Krajini tako idealno podnebje, da tam zore prve jagode že aprila meseca* in črešnje v prvi polovici maja. Prvi cvet rože vrtnice na prostem se pojavlja že koncem aprila, zadnji cvet teje pa je velikokrat dobiti še o Božiču, isto velja tudi za dalije (georgije). Imamo tu torej inverzijo klime v pravem pomenu besede. A s to inverzijo klime je treba računati ne le v Beli Krajini, ampak v stotinah dolin v Bosni in drugih južnih naših pokrajinah — dejstvo, ki so ga bili do sedaj v metereoloških krogih (tudi znanstvenih I) za Belo Krajino popolnoma prezrli, a v drugih krajih menda skoro do cela pozabili. Jasno je torej, da je treba pred vsem in najprej ustanoviti na karakterističnih položajih toliko novih metereoloških (klimatičnih) opazovališč, kolikor jih je za končno določitev terena za naše namene potreba. Ko je ta naloga opravljena, oziroma po preteku potrebnih večletnih opazovanj, se pristopi k določitvi kontingenta proizvodnje po vrstah in množinah pridelkov ter po njih presumptivnih kakovostih in pa k porazdelitvi tega kontingenta na posamezne banovine. Nekaj o smernicah take določitve in porazdelitve po banovinah ter o nekaterih smernicah pri delu v posameznih okrajih (srezih) nekoliko besed prihodnjič. * Nekega leta je pok. dr. Celestina izročil v spomin dr. Evgenu Lampetu, ki je bil takrat v Stražnem vrhu na obisku — zadnje dni marca meseca jagodno vejico s cvetom in rdečim zrelim sadom. Gospodarske vesti X Nakaznice in povzetja med našo državo in Italijo, Švico in Madjarsko. Naša vlada je v sporazumu z inozemskimi poštnimi upravami Italije, Švice in Madjarske odredila, da se od 1. julija dalje uvede mednarodni nakaznični promet, kakor tudi povzetna služba na poštne pakete, pisma in zavoje z označbo vrednosti, kakor tudi priporočene pošiljke z državami Italija, Švica in Madjarska. Poštne nakaznice, naslovljene v Italijo, se morajo glasiti na ital. lire. Najvišji dovoljeni iznos znaša Lit. 1000'— v papirni veljavi. Poštne nakaznice za Švico se morajo glasiti na švic. franke v največ dovoljeni višini šv. fr. 250'—. Nakaznice za Madjarsko se morajo glasiti na pengb v višini do pengS 300. I Nakazane svote se obračunavajo v tuje veljave po dnevnem tečaju in morajo biti vplačane pri poštnih uradih v dinarjih. (Trgovinski Glasnik.) X Za standardiziranje poljskih pridelkov. Zbornica za TOI v Beogradu je na svoji zadnji seji razpravljala o standardiziranju naših poljskih pridelkov. Posebno izčrpno so se obravnavala vprašanja pakovanja, sortiranji in selekci-joniranja pridelkov. Nadalje se je razpravljalo o vprašanjih reklamacij naših pridelkov na svetovnih tržiščih ter o načinu pospeševanja našega izvoza. Pripomniti je treba, da ima beograjska zbornica posebni oddelek, ki stalno proučava ta vprašanja in zaznamuje že povsem znatne uspehe. X Težave naše industrije mlevskih izdelkov. Vprašanje vnovčevanja naših mlevskih izdelkov je zelo važno, obenem pa skrajno zamotano. Glavno in najbolj pereče vprašanje naših mlev-skih izdelkov je vprašanje izvoza, ki je odločilno za intenzivnost zaposljenja te važne naše poljedelske panoge. Savez mlinarjev je stalno naglašal na pristojnih mestih važnost ugodne rešitve našega izvoza in ne brez uspeha. Danes imamo priv. Agrarno banko, priv. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, priv. izvozno družbo itd., ki se marljivo trudijo, da ugodno rešijo ? j°Se a8rarne politike. Izvoz naših mlevskih izdelkov sicer napreduje, vendar še zdaleka ne zadovoljuje kapacitete naše mlinske industrije, ki lahko producira dnevno nad 800 vagonov izdelkov, medtem ko je znašal izvoz jedva 2563 vagonov (od tega pšenične moke celo samo 1060 vagonov). V vprašanjih železniških tarif je Savez dosegel nekaj znatnih uspehov, posebno v prometu reekspedicije, vendar ostaja v rešitev še vrsta vprašanj, ki jih ministrstva trenutno intenzivneje obravnavajo. X Važen izum osiješkega obrtnika ta pomoč v živinoreji. »Jugoslovanski Lloyd« poroča iz Osijeka, da je ključavničarju g. Adolfu Feinsil-berju uspelo skonstruiranje naprave, s pomočjo katere je mogoča prva pomoč živini, ki se e prenajedla zelene krme (kolika). Izumitelj e napravo patentiral pod imenom »Spas«, ki je povsem enostavna in kar je važno zelo po ceni. X Veličina naše trgovske mornarice. Na podlagi statističnih podatkov direkcije pomorskega prometa sestoji naša trgovska mornarica iz 11.464 enot vseh vrst ladij in parobrodov z 216.796 netto registr. ton. Posadka naše trgovske mornarice šteje 30.178 oseb, energije razvija 168.906 KS. X Italijanski zakon o notranji kolonizaciji. »Gazzetta Ufficiale« objavlja dekret, s katerim se sankcijonira zakon o notranji kolonizaciji. Ta zakon je sestavljen v duhu asimilacijske politike g. Mussolinija in je verna kopija pruskih zakonov o notranji kolonizaciji Vzhodne Prusije v preteklem stoletju. _ X Ukrepi grške vlade za prodajo domačega žita. Pred kratkim je bil podpisan med grško vlado, Agrarno banko in privilegirano družbo grških javnih skladišč dogovor o načinu koncentracije domačega žita v Grčiji. S to konvencijo je odrejeno, da prevzame Agrarna banka obvezo, da pokupi skupno nadprodukcijo letošnje proizvodnje žita, a družba javnih skladišč vskladišči to žito v lastnih elevatorjih. Odkupno ®e^° za žito, kakor tudi višino skladiščarine, bo določevala posebna komisija za koncentracijo žita. Agrarna banka ima pravico zahtevati od poljedelskih zadrug dostavo vzorcev, v svrho analize B strani državnih preizkuševalnih uradov. Na teh ugotovitvah se bodo odredile cene žitu vpoštevaje pri tem ceno ameriških žitaric. Veliki mlini so v smislu teh konvencij obvezani, mešati količine kupljenega žita z žitom uvoženim iz Amerike, v soglasju z zakonom o zaščiti domače proizvodnje žita. Ta koncentracija žita v Grčiji ima namen, da zaščiti producente od prodaje svojih proizvodov pod svetovno ceno. Borzna poročila dne 8. julija 1930. Devizna tržišča. Ljubljana, 8. jul. Amsterdam 22'705, Berlin 13-46, Bruselj 7-8872, Budimpešta 9-8877, Curih 1094-40-1097-40, Dunaj 7'9737, London 274-21 do 275-01, Newyork 56-33, Pariz 220-95—222-59, Praga 167-51, Trst 294-45—296-45. Zagreb, 8. jul Amsterdam 22-66—22-72, Dunaj 795-87-798-85, Berlin 13-445-13-475, Bruselj 788-72 bi., Budimpešta 987-27—990-27, Milan 294-35—296-35, London 274-21—275-01, Newyork ček 56-23-56-43, Pariz 220-95-222-95, Praga 167-11-167-91, Ztirich 1094-40-1097-40. Beograd, 8. jul. Amsterdam 22-6750—22-7350. Berlin 13-4450—13.4750, Dunaj 795-87—798-87, Bruselj 789-22—790-22, Budimpešta 987-27— 999-27, Curih 1094-40—1097-40, London 274*21— 27501, Milan 294-50-296-50, New York 56*21— 56-41, Pariz 220 95—222 95, Praga 167-11—167-tfl, Curih, 8. jul. Beograd 9-125, Pariz 20-2525, London 25-055, Newyork 515-0725, Bruselj 71-975, Milan 26-965, Madrid 59-255, Amsterdam 207-20, Berlin 122-80, Dunaj 72-72, Sofija 3-74, Praga 15-275, Varšava 57-75, Budimpešta 90*20, Atene 6-68, Carigrad 2-44, Bukarešta 3-0625, Helsing-fors 12-965. Dunaj, 8. jul. Berlin 168-83, Amsterdam 284-86, Kopenhagen 18965, Stockholm 190-35, Newyork 70805, London 34-4538, Pariz 27-8525, Bruselj 9894, Praga 21-0113, Beograd 12-5513, Budimpešta 123-94, Bukarešta 4-2113, Varšava 78‘345, Sofija 5-1313, Milan 37-0875, Curih 13753. Vrednostni papirji. Ljubljana, 8. jul. Celjska 160, Ljublj. kred. b. 122, Hrv. šted. 905, Kred. zav. 170, Vevče 126, Stavbna 40, šešir 105, Ruše 280—300. Zagreb, 8. jul. 7% inv. pos. 86 50—87, vojna škoda ar. 433—433-50, kasa 432-75—433-50, jul-avg., sept., okt., nov. 434 bi., dec. 433—434, 4% agr. ob v. 54—54-25 (54), 7% Bler pos. 84-25 do 84‘50, 8% Bler pos. 95-125—95-50, 7% pos. hip. 83-50-84 (83-75). — Banke: Praštediona 902-50 do 905, Udružena 194-194-50, Ljublj. kred. 122 denar, Medjunarodna 63 d., Narodna banka 8200 denar. — Industrije: ŠeČarna Osijek 325 do 341, Trboveljska 405—414, Slavonija 200 d., Vevče 126 d. Beograd, 8. jul. 7% in vest. poe. 89-75—90-50, 4% agr. obv. 55-75—56-50, 7% posojilo Hipot. b. 85-50-86--, 7% Bler 86-25, 8% Bler 97, Rdeči križ 55 blago, tobačne Brečke 31—86, Narodna banka 8300, Vračarska štedionica 950, Izvozna b. 650, denar, vojna škoda 443—443-50 ultimo decembra 458—459. Dunaj, 8. jul. Bankverein 18, Kreditni zavod 47-50, Dunav-Sava-Adria 12-50, prioritete 92-10, Trbovlje 50-50, Leykam 4 50. Notacije naših drž. papirjev v inozemstvu. Newyork, 8. jul. 8% Bler. pos. 94—95, 7% Bler. pos. 84—84-50, 7% pos. hip. 83—84. London, 8. jul. 7% Bler. pos. 83-50—84-50. Žitna tržišča. Iz Sombora javljajo, da je letošnja žetev v severozapadnih predelih dunavske banovine zelo dobra. Spomladanskega dežja je bilo manj kakor lansko leto, zato je žito v kakovosti mnogo bolje. Koruza je sicer nekoliko slabša, vendar se smatra, da so vesti o večji plesnivosti pretirane in je pričakovati ugodne letine. Iz Velikega Bečkereka se sporoča, da je letošnja žetev nastopila znatno preje kakor lansko leto. V Bački je žetev zadovoljiva. Gosenice in kobilice so le mestoma povzročile nekaj škode. V Gornji Bački je pšenica znatno bolje uspela od lanskega leta. Slabši so izgledi za oves in ječmen. Ista je situacija v Srednji Bački, medtem ko Južna Bačka zaznamuje dobre uspehe. V Banatu je žetev precej slabša od lanske, posebno to velja za pšenico in oves, koruza kaže dobro letino. Tendenca na ljubljanskem tržišču čvrsta, zaključen je bil en vagon pšenice. Novi Sad, 8. jul. Pšenica nova 78 kg: baška 160—165, gornjebaška 167-50—172-50, stara: baška 78/80 kg 185-187-50, ostala neizpre-menjena. — Koruza: baška, sremska 110 do 115, ladja Dunav 115—117*50, ban. ladja Dunav, Bega 115—117-50, banatska 102-50—107-50, baška, sremska avgust 117-50—120. — Promet: pšenica 28 vagonov, koruza 17 vagonov, moka 1 vagon. — Tendenca mirna. „.?',oniJ}0r’ 8. jul. Pšenica: sremska, slav. Sro w iTai^°~15T5’ xban' BeRa kanal nova oo In kL1®?~165- — Ječmen: baški 64/65 kg 92 50—97-50, letni 67/68 kg 105—110. — Ko-J^ška zrna 107-50-112-50, avgust 112-50 do 117-50. — Otrobi: pšen. baški 75-80. — lendenca mlačna. — Promet: 196 in pol vag. m Načelstvo in nadzorstvo »Električne zadruge ca Sp. in Zg. Šiško v Sp. šiški« sporoča najtužnejšo vest, da je dolgoletni predsednik nadzorstva zadruge in njen neumorni sodelavec gospod industrijalec in posestnik dne 7. t. m. nenadoma zapustil življenjsko pot in odšel v večnost Dne 9. julija ob 4. uri popoldne bodemo zaslužnega pokojnika spremili k preranem grobu iz mrliške veže državne bolnice v Ljubljani na pokopališče k sv. Križu. Predragemu pokojniku časten spomin! V Ljubljani, dne 8. julija 1930. Budimpešta, 8. jul. Tendenca neenotna, promet srednji. Pšenica: okt. 18-54—18-72 (18-75 do 18-76). Rž: okt. 11-60-11*90 (11-89-11-90). Koruza: jul. 14*62-14*78 (14-85-14-88), avg. 14-62-14-90 (14*89-14*90) trs. juL 12 65, avg. 12-67-12-85. Ljubljansko lesno tržišče Tendenca nespremenjeno mlačna, >rez prometa. Živinska tržišča. Goveji trg. 1150 mastnih goved, 766 koščenih. Promet je bil nekaj živahnejši, zato so se voli vseh kakovosti podražili za 5 grošev pri kg. Pač pa so se pocenili za 5—10 grošev biki, za katere je bilo mnogo ponudb. Ščetinarski trg. Mesnih svinj 10190, mastnih svinj 3522. Promet je bil ohlapen, zato so se mesne svinje pocenile za 10 grošev. Prvovrstne mastne svinje so bile za 10—15 grošev, druge kakovosti pa za 10 grošev cenejše. Spori Ljubljana 8. julija. Prva polovica izločilnih tekem državnega prvenstva je za nami. Slovenski nogomet je izločen že v prvi tekmi, kajti v Zagrebu pač ne smemo pričakovati, da bo Ilirija, ki je igrala na domačih tleh tako klavrno, stanje izenačila. Možno je sicer, da bo dosegla Concordija doma manjši rezultat, vendar nimamo vzroka, ki bi za to govoril: Concordija je pač eigurep udeleženec državnega prvenstva. Bolj nejasno stanje pa je v drugih dveh tekmah. Hašk je z dosti sreče dosegel neodločen rezultat, v Osijeku je sicer možno, da bo igral bolje, vendar dajemo večje šanse Slaviji, ker igra pred domačo publiko. Osijek bi bi’ na ta način prvič zastopan v prvenstvu. Jugoslavija mora 13. t. m. zmagati z dvema goloma razlike, ako hoče sodelovati v nadaljnjem boju. Na domačem terenu to ne bi bilp nič čudnega. Vprašanje, kdo izmed zadnjih štirih klubo> bo izpadel, je vsekakor odprto. Prvenstvo Pančeva v lahki atletiki Je v nedeljo osvojil BSK. Doseženih je bilo nekaj prav dobrih rezultatov, med njimi v troskoku boljši rozultat kot obstoječi državni rekord. 100 m: Miokovič (BSK) 11*4 — krogla: Spa-hič 12-37 m — skok v dalj: 1. Novakovič 6-61 m, 2. Miokovič 6-33 m, 8. Telesko II 6 30 m — skok v višino: Telesko II 1-70m — troskok: Miodragovič 13*63 m. (Miodragovič je v dveh prejšnjih skokih dosegel 13-33 m in 13-27 m, rekord je imel dosedaj Kallay (Hašk) s 13-36 m.) V končni klasifikaciji je dosegel BSF 52 točk, Pančevo 50 in Jugoslavija 6. Dvomatch Madjarska—Finska 85*76. V soboto in nedeljo se je vršil v Budimpešti lahkoatletski dvomatch Madjarska : Finska, ki je končal z zmago domačinov. Rezultati so večinoma izvanredni, navesti hočemo nekaj najboljših. 110 m zapreke: 1. SjSsted (F.) 15*1 — 200 m: 1. Sugar (M.) 22*1 — krogla: 1. Daranyi (M.) 15-23 m madj, rekord — 800 m: 1. Barsi (M.) 1 : 55 — skok v dalj: 1. Balogh (M.) 7-31 m — skok ob palici: 1. Karlovits (M.) 3-80 m — 5000 m: 1. Isohollo (F.) 15 : 26-6 — 100 m: 1. Fluck (M.) 10-7 — 400 m: 1. Barsi (M.) 49-6 — 1500 m: 1. Purje (F.) 3 : 57-6, 2. Szabo (M.) 3 : 59-8 madj, rek. — švedska štafeta: 1. Madjarska 1 : 57-4 madj. rek. — skok v višino: 1. Orban (M.) 1*85 m — disk: 1. Donagau (M.) 45-35 m — kopje: 1. Jarvinen (F.) 68-25 m, 2. Pentiia (F.) 66-86 m, 3. Szepes (M.) 66-40 madj. rekord. Dvomatch Češkoslovaška : Južna Nemčija 64 : 59. Pred 5000 gledalci je premagal lahkoatletski team ČSR južno Nemčijo v Ulmu. Na kratkih progah so zmagali Nemci, na srednjih pa Čehi. Zmago so odločili meti in skoki, kjer so zasedli Čehi večinoma prva mesta. Evropski rekord v plavanju v štafeti 4X200 m prosto je postavila Nemčija s časom 9 : 46 na dvomatchu s Francijo v Monakovem. Francija je dosegla čas 9 : 50-5. V vaterpolu so zmagali Nemci s 5 : 2 (1 : 1). Hermes v Osijeku. V soboto ln nedeljo j gostoval ljubljanski Hermes v Osijeku in j< igral z Makabijem 2 : 2, z Železničarji pa 5 :1. Hermežani so zapustili zelo ugoden vtis. FTC (Budimpešta) ponovno v Ljubljani. Znameniti madjarski vaterpolisti, ki bo pretekli teden gostovali v Ljubljani, nastopijo danes ponovno v Ljubljani. Topot se vršijo poleg vaterpolo tekme tudi plavalne konkurence in pa skakanje. Madjari imajo med svojimi plavači nekatere moči evropskega slovesa, napram katerim bodo imeli mladi Ilirijani težko stališča. Tekmovanje se vrši danes ob 17. uri na ko- Eališču Ilirije. FTC je v nedeljo ponzil tr-isko Unione Sportiva Triestina z 9 : 1. Y vsaki slovenski hiši se naj {iia »Jugoslovan V* (KAVA dnevno sveže praiena pri | Saakli««Ma B. MOTOH, Vodnikov trg it.5 LJUDI|al)Ci OGLAŠUJTE v dnevniku JOGOSLI Naji>UVEJSA KOLESA ZA UiuOKEl TOVARNA PELIKAN KOLESNI DEU — PNECMATIKE — EM DETAJL. LAKIRANJE — PONIKLANJE EM tJBOS OtroAkl voEieid MARIJIN TRG ST. b TOVARNA Ljubljana VIL SPREJEMA VSA POPRAVILA KOLES IN VOZIČKOV t (SZužfocuc objave Razglasi kraljevske banske uprave VIII. No. 4253/1. Razpis, ačnega mesta profesorja ali suplenta, ki je izprašan za predmete IX. grupe po čl. 19. «Pra-vilnika za polaganje profesorskega izpita za zvanje profesorja trg. akademije in trg. šol» na trgovski akademiji v Ljubljani z nastopom v šolskem letu 1930./31. Razpisuje se učno mesto za menično, trgovsko, obrtno in stečajno pravo kot glavne predmete, narodno ekonomijo s finančno vedo in trgovinstvom kot sporedna predmeta. Za profesorsko mesto pridejo v poštev kandidati, ki so položili iz gornjih predmetov pro-fesorski^ izpit za trg. akademije ter imajo najmanj tri leta nastavniške službe, za su-plentsko mesto pa pridejo v poštev po čl. 20. omenjenega pravilnika diplomirani pravniki. Prošnje, opremljene po čl. 12. zak. o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih, naj se naslovijo na ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu, vložijo pa do 30. julija 1930. pri ravnateljstvu drž. trgovske akademije v Ljubljani. Ljubljana, dne 30. junija 1930. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. Ban: Sernec Dušan s. r. II. No. 22.612. Razpust društva. Društvo «Podporno društvo ubožnica* v Horjulu je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi iie pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r. Razglasi sodišč in sodnih oblastev E 263/30-6. E 296/30—7. E 295/30—7. 1626 Dražbeni oklic. Pri podpisanem sodišču bo dne 20. avgusta 1930. v sobi št. 3 dražba nastopnih nepremičnin: 1. ob pol devetih: Zemljiška knjiga Sela, vi. št. 211, 384 in 677. Cenilna vrednost: 15;020’— Din, najmanjši ponudek 10.013-33 Din in vadij 1502-—• Din; 2. ob pol desetih: Zemljiška knjiga Suhor, vi. št. 286, 297 in 299. Cenilna vrednost: 5459'— Din, najmanjši ponudek Din 3640*— in vadij 545-90 Din. K navedenemu vložku št. 286 spadajo sledeče pritikline: tri škrinje za zrnje, štiri jelove deske in eno smrekovo bruno v cenilni vrednosti 85 Din; 3. ob pol enajstih: Zemljiška knjiga Suhor, vi. št. 120. Cenilna vrednost 37.105*14 dinarjev, najmanjši ponudek 24.800 Din in vadij 3710 50 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kočevju, odd. 11., dne 26. junija 1930. E 96/30—7, 1627 Sklep. Izvršilna stvar Kočevarja Matije, posestnika iz Gabra št. 2, ki ga zastopa odvetnik Pretnar Slavko v Metliki, zoper Vidic Alojzijo in Vidic Josipa, posestnika v Vrčicah št. 5, radi Din 5550-—. Dražbeni narok, razpisan na 29. julija 1930. ob enajstih, se uradoma prekliče, ker je tožeča stranka stavila predlog na dopolnitev dražbenih pogojev. Okrajno sodišče v Metliki, odd. II., dne 1. julija 1930. E 1025/29-9. Oklic. 1631 Zavezancema Pšeničnik Ivanu in Antoniji, posestnikom v Kapelah št. 5, seda} baje v OI1. F. Missler, San Martin, 666 Buenos Aires, Republ. Argentina, je vročitvi v izvršilnih stvareh drja. KrejČija Viljema in Miličnskega Franca, odvetnikov v Ljubljani, Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani in dr. Kalana Ernesta, odvetnika v Celju, zoper sklepe zavezanca, sklepe z dne 18. decembra 1929., 13. decembra 1929. in 6. februarja 1930., opr. št. E 1025/20—2, E 1040/20—2 in E 132/30—2, s katerimi se zahtevajočim strankam dovoljuje prisilna dražba nepremičnin zavezancev. Ker je bivališče zavezancev neznano, se postavlja za oskrbnika Lipužič Alojzij, sodni oficial okr. sodišča v Brežicah, ki ju bo zastopal na njuno nevarnost in stroške, dokler se ne oglasita sama ali ne imenujeta pooblaščenca. Okrajno sodišče v Brežicah, odd. II., dne 1. julija 1930. Vpisi v trgovinski register. 1. Vpisala se je nastopna firma: 296. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 7. julija 1930. Besedilo: Trgovska agentura »Anglim-port« družba z o. z. Obratni predmet: Trgovska uvozna agentura, zlasti uvoz angleškega manufaktur-nega blaga. Družbena pogodba z dne 6. junija 1930., posl. št. 14.406. Višina osnovne glavnice: Din 10.000. Na to vplačani zneski v gotovini 10.000 dinarjev. Poslovodja: Saunig Kamilo, trgovec v Ljubljani, Rimska c. 10/V. Za namestovanje upravičen: Družbo zastopa in njeno tvrdko podpisuje poslovodja tako, da pristavi pod natisnjeno ali pisano besedilo svojo podpis. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III. dne 30. junija 1930. Firm. 1114/30 Rg C IV 169/1. II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 297. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 27. junija 1930. Besedilo: Jose! Tscheligi, Weinhandlung Bier- und Brandweinerzeugung. Besedilo firme odslej: Josip Tscheligi, trgovina z vinom, pivovarna in žganjarna Jožef Tscheligi. Weinhandlung, Bier- und Branntweinerzeugung. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 26. junija 1930. Firm. 607/30 Einz. I 88/2. * 298. Sedež: Ptuj. Dan vpisa: 26. junija 1930. Besedilo: Josip Ornig. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Obratni predmet odslej: trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, parna pekarna in veletrgovina z vinom in sadjevcem. Prokura se je podelila Ruth Ornig, soprogi veleposestnika in trgovca v Ptuju. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 26. junija 1930. Firm 568/30 Rg A II 40/5. * 299. Sedež: Ruše. Dan vpisa: 26. junija 1930. Besedilo: Železarna in livarna A. Pogačnik, Ruše. Obratni predmet: Hammerwerke und Giešserei. Vpis obratnega predmeta in domicila imetnika v nemškem jeziku se izpremeni v slovenski jezik in se glasi odslej: Obratni predmet: Tvorniško izdelovanja sekir, krampov, kladiv in sličnega orodja, Imetnik: Hinko Pogačnik, Ruše. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 26. junija 1930. Firm 563/30 Rg A I 97/11. III. Izbrisale so se nastopne firme: 300. Sedež: Jesenice. Dan izbrisa: 2. junija 1930, Besedilo: Jovanovič-černe. Radi opustitve obrata. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. junija 1930. firm. 1048/30 Rg. A VI 256/3, * 301. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 14. junija 1930. Besedilo: Jugoslavenska industrija ulja i boja, dioničko društvo y Ljubljani y likvidaciji. Radi končane likvidacije. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. junija 1930. Firm. 1038/30 Rg B II 139/10, • 302. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 2. junija 1930, Besedilo: Jos. Lenče. Radi opustitve trgovine. Deželno kot trgovsko sodišče ▼ Ljubljani, odd. III., dne 2. junija 1930. virm. 969/30 Rg. A II 34/3, Konkurzni razglasi — • Sa 6/30—2 1018 303. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imo* vini dolžnika tvrdke Josipa Martinc, veletrgovina v Mariboru, Gosposka ulica, registrovanega pod firmo Jos. Martinc v Mariboru. Poravnalni sodnik Pečnik Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru; poravnalni upravitelj: dr. Fero Miiller, advokat v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave pri im#* novanem sodišču, soba št. 84 dne 15. septembra 1930. ob devetih. Rok za oglasitev do 10. septembra 1930, Okrožno sodišče v Mariboru, dne 1. julija 1930. nmivbb rimiivb. BOGOVI SO ŽEJNI Grajanka Rocliemaura ga je predstavila: »Grajan Henry, član Revolucijonarnega komiteja, sekcije za človeška prava.« Tičal ji je vedno v krilih, zrcalo ljubezni in živo izpričevalo državljanskih čednosti. Grajanka je čestitala Gainelinu k njegovim talentom ter ga vprašala, ne bi li hotel narisati sličice za neko modno trgovko, za katero se je zanimala. Obdelal bi kako primerno snov: na primer žensko, ki si pomerja ruto pred ogledalom, ail pa mlado delavko, ki nese pod roko škatlo za klobuk. Kot o ljudeh, ki so zmožni izvršiti majhno delce te vrste so jej govorili o Fragonardu sinu, o mladem Ducisu in tudi o nekem slikarju z imenom Prudhom-me; toda ona da se rajša obrača na grajana Evarista Gamelina. Vsekakor pa ni prišla tako daleč, da bi povedala o tem predmetu kaj točnega, in videlo se je, da je postavila to naročilo v ospredje samo radi tega, da začne razgovor. V resnici pa je prišla po čisto drugačnih opravkih. Grajana Gamelina je hotela prositi za veliko uslugo: vedoč, da on pozna grajana Marata, ga je prišla prosit, naj jo uvede k Prijatelju ljudstva, s katerim se je želela porazgovoriti. Gamelin je odvrnil, da je preneznatna oseba, da bi jo predstavil Maratu, sicer pa da res ne potrebuje ni-kakega priporočnika: Marat, dasi preobložen s posli, ni tisti nevidni človek, za kakoršnega so ga proglasili. In Gamelin je dostavil: Sprejel vas bo, grajanka, ako ste nesrečni: zakaj njegovo veliko srce je dostopno za vsako nesrečo in usmiljeno za vsako trpljenje. Sprejel vas bo, ako mu imate razodeti kaj takega, kar je važno za javni blagor: svoje dni je posvetil razkrinkanju izdajalcev.« Grajanka Rochemaure je odgovorila, da bo srečna, ako sme pozdraviti v Maratu znamenitega grajana, ki je izkazal deželi velike usluge in ki je zmožen, izkazati jej se večje, da hoče spraviti tega zakonodavca v stik z ljudmi najboljših namenov, 8 človekoljubi, ki jim je sreča naklonjena in ki bi mu mogli nabaviti novih sredstev, da zadovolji svojo gorečo ljubezen do človeštva. »Želeti je,« je pristavila, »da pripravimo bogataše do tega, da sodelujejo na javnem blagostanju.« V resnici pa je bila grajanka obljubila bankirju Morhardtu, da mu izposluje, da ga bo Marat povabil na obed. Morhardt, ki je bil Švicar, kakor Prijatelj ljudstva, se je bil zvezal z nekaterimi poslanci v Konventu, tako z Julienom (iz Toulouse-a), Delaunay-om (iz Angersa) in z eks-kapucinom Chabotom; zavoljo svojih špekulacij z delnicami Indijske družbe. Igra je bila kaj eno* stavna: izpodkopati je bilo treba zaupanje do delnic, tako da bi padle na 650 funtov, da jih pokupijo po tej ceni cim večje Btevilo, nato pa jih zopet dvigniti s po* mirljivimi manevri na 4000 ali 5000 funtov. Toda Cha* botu, Julienu, Delaunay-u so prišli na sled. Sumničili so tudi Lacroixa, Fabre-a d’ figlantine1 in celo Dantona. Glavni agioter, baron Batz, je začel tedaj iskati novih sotrudnikov v Konventu ter svetoval bankirju Mor. hardtu, naj poseti Marata. Ta misel agioterjev protirevolucijonarjev ni bila tako nenavadna kakor se utegne zdeti izpočetka. Ti ljudje so se vedno potrujali, stopiti v zvezo z vsakodnevnimi silami, in Marat s svojo popularnostjo, s svojim pere* som, s svojim značajem je bil strahovita sila. Zvezda zirondistov je že močno bledela; dantonisti, ki jih je pometel vihar, niso bili več na vladi. Robespierr^ ma* lik naroda, je bil pošten do ljubosumnja, nezaupljiv in ni puščal nikogar v svojo bližino. Važno je bilo torej, pridobiti si Marata, zagotoviti si njegovo naklonjenost za takrat, ko postane diktator, in vse je kazalo na to, da bo diktator: njegova popularnost, njegova častihlep* nost in okolnost, da je vedno najrajši priporočal skraj* na sredstva. In, kaj se ve, navsezadnje bo Marat morda res vzpostavil red, finance, prospeh. Že nekolikokrat se je bil postavil proti fanatikom, ki so hoteli njega po> sekati v domoljubju; ze nekaj časa je ovajal demagoge skoraj tako kakor zmerneže. Najpoprej je bil nahuj* skal ljudstvo, naj pobesi izmozgovalce v njihovih izro* panih štacunah, sedaj pa je nagovarjal grajane, naj bodo mirni in previdni; v njem se je začel oglašati pravi vladni človek. 1 Francoski pesnik (f 1794)* Izdaja tisknrna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Michžlek. — Urednik Janez Debevec. — Za Inseratni del odgmrja Avgust Kozman. — Vsi v Ltublianl