$«ev. 274 (Posamcuu Štev i tka 8 vinarjev.) V Trstu« v sredo 3, oktobra «17 Lsiaik* K151 I*! afa vsa* dn, tudfi ob ncdeljab in praznikih, ob 5 zjatiaj. Urec^rihro: L'I'cj« Sr Fmr -'ka AsiSI . g* št. 3u. L iVsi doplfi na] polšjo uredništvu listi Nfr*nklr«r.i pi^T' - « »pr^jemato «!i r a.............2.— Mali og'asi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Ogla.-e sprejema ir.se ratni oddelek .Edinosti". Narnčniiia In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Ečiih.-sti" — Piača in t. \\ se v Trstu. Uprava In inseratui oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asttkcga a. m — Po&iiofrraiiiimćui taćuc Jt. &M.6&U. fini Mi i svetmen min ii ijpik telil. tf-rovna pripravljenost Avstrije. — Štiri temeljna načela svetovnega reda: Obliga torićno razsodišče In splošno lazcrožeiije, svoboda odprtega morja, s tem Izločanje teritorijalne varščine, preprečenje bodoče gospodarske volne. Avstrija za mir brez anekiij in odškodnin, v slučaju nadaljevanja vojn« za revidiranje pro- gra:l<>h ne bo popolnoma doživela. Avstrija v bodoče odpovedati vojaškemu! »oda jaz smatram za.svojo dolžnost, da oboroževanju, ker je bHa vendar v teh i ^ postavimo Lemu gibanju na čelo in da težkih let.h le njihova vojaška moč edina I storimo vse. Kar je mogoče, da bo popo»-opora prou števci oremočk Pri sk.epamu nuru je \ t>jna ni ustvarila samo novih dejstev in azjner, ampak je dovedJa tudi do novih treba določiti njegova velika načela. \'ke politike. Izmed drugih številnih po-1 suhem. ix»tem je drugi oni svobode odpr-litičnih načel je izginilo tudi ono ki je 1 tega morja in razoroženia na morju. Po- Vprasanše odškodnine, s katero vedno nastopa ententa, zadobiva jako čuden značaj, ako se pomisli na ojiustošenja. ki so lih povzročile njMiove armade v Galiciji, Bukovini, na Tiroisketn, ob Soči, v vzhodni Prusiji v turških ozemljih in v nemških kok>tyjah. Ali morda misli enienta, da mi nimamo nobene škode, ali pa se tako silno moti v presojanju naše psihe, da pričakuje enostransko povračilo. Skoro bi bil prepričan o slednjem po zadnjih poročilih, ki smo jih slišali. Entenri, kakor ie znano, je silno všeč, da so njena programatičnn izvajanja okrašena z močnimi besedami. V tem oziru sem nekoliko drugega mnenja. Morom, da sila kake države ne obstoja v krepktfi besedah njenih vodilnih državnikov, ampak je ravno v nasprotnem razmerju z istimi. Kaj vse smo že slišali v teh voinih letih: Slišali smo, da bo Nemčija uničena in Avstrija razkosana. Potem je postala cena manjša: hotelo se je le preurediti naše notranje razmere. Zdi se, da se nahajajo sedaj naši nasprotniki v tretji fazi, ker ne zahtevajo kot pogoje niti naše eksistence, niti naše državne samoodtočevalne pravice, ampak večalimanj gotove rektifika-cije mej. Sledile bodo še druge faze, ako-prav je večina prebivalstva v vseh sovražnih državah že danes za oni sporazumni mir, ki smo ga predlagati mi prvi že pred pol leta in katerega načela sem ravnokar razjasnil vnovič. Mi ne iščemo svoje sile v velikih besedah, ampak v naših zmagovitih armadah, trdnosti naših zvez, v vztrajnosti zaledja in v pametnih vomih cHrh. in ker ne zahtevamo nohenUi utopij »r fter ve vsak državljan, bodisi na bniišču ai» doma, zakaj se bojuje, zato smo s? tudi svesti, Ja borno dosegli svoj cilj. Nas ni mogoče nki»>-mti, nns ni mogoče uničiti i lodimo svoja pota. Že začetkom smo razmasi I i svoje cilje in ostali pri tem do danes. Na kateri strani je pri tem sila in kie slabost, o tem prepuščam sodbo svetu. Toda nikdo naj ne računa, da velja ali da mora veljati ta naš miroljubno moderirarii program za vedno. Ako nas bodo naši sovražniki pri-siiSi, da nadaljujemo vorto, potem bomo prisiljeni, da revidiramo U'oj program in da zahtevamo nacrmnesiTSt*. Govorim za sedimii irenotek, ker sem prepričan, da /kr-vpt) in z inirnim; živci bomo šli dalje svoja pota. Mi'vemo. da zamoremo vzdržati na bojišču in v zaJedju. Nikdar nismo bili majhni v preteklih iežkih urah in nikdar ošabni v zmagi. Prišla bo naša ura in žnjo sigurno jamstvo svob'xinega, mirnega razvoja Avstro-Ogrske. jbiez viade. Govornik je protestiral proti sumničenju, da je jugoslovanski program narekovan od entente, nastopal je proti delovanju poljskih sodišč in obžaloval, da se glede preganjani ne more nič izpre-ireniti. Jugoslovani vztrajajo pri svoiem j programu; naj bo ministrski predsednik! prepričan, da si> bodo tudi znali priboriti j svoje mesto. Nato so govorili posl. Seidl, Evgen Lewickij in dr. Steinvvender. Posl. Daszyr.>ki je izjavil, da mora protestirati proti temu, da je ključ k poiožaj u edinole v rokah Poljakov. Posl. dr. Rybaf je protestiral proti očitanju, da so Slovenci sovražni Nemcem in naglašal, da se je treba najprej povprašati, kako postopajo Nemci s Slovenci. V najnovejšem času so se sicer socijalna nasprotstva zmanjšala, zato pa je stopilo tembolj v ospredje narodno nasprotstvo. Govornik je zavračal naziranje, da je imenovanje slovenskega ministra ugoditev stremljenjem Slovencev. Slovenci za majhne koncesije nikakor ne morejo spravljati v nevarnost ali prodati svojega naroda. Oni zahtevajo narodno avtonomijo in sainovla-danje, z vsemi atributivi državne neodvisnosti. Ministrski predsednik zavrača jugoslovansko deklaracijo, smatra se celo kot nespojljiva z avstrijsko državno mislijo in za veleizdajo. Govornik opozarja temu nasprotno na neki govor Chhimec-kega, ki pravi, da mora iz te vojne vzra-sti svoboden, združen jugcslovanski narod; vprašanje je le, ali z Avstrijo ali proti Avstriji, s Kabsburžani ali proti n:im. Prvo bi nas spravilo do nekega viška, drugo bi zapečatilo nršo usodo. Finančne preduge so bile nato izroO^rne proračunskemu odseku s 14 dr.evnim rokom za obravnavo provizorija, dvomesečnim rokern za obravnavo proračuna in A mosečnim rokom za r^bravnavo centralnih računskih zaključkov. Na predlog predsednika je bil zakon glede povračilnih odredb na gospodarskem in pravnem polju povodom vojnih dogodkov sprejet v drugem in tretjem črtanju. Prihodnja seja jutri z dnevnim redom: Manjša poročila političnega in obrtno-političnega odseka. v Evropi in iz katere je izhaialo nerazu-1 ceste veljati posebni predpisi in pravila, mevanje naših življenjskih potrebščin. V j Ako sta ta dva prva, ravnokar nave-tej voini smo se izkazali popolnoma zdravi i dena momenta razjasnjena in zagotovlje-in naitnanj enakovrstni; iz tega izhaja, da|na, i>otcm odpade tudi vsak vznik za te-zamoremo sedaj računati na popolno i ritorijalno v^arščino. in to je tretji princip razumevanje naših življenjskih potrebščin I mednarodne pravne podlage. Lepa in v fivropi in da so uničene naue. da bi nas j vzvišena nota papeža na ves svet je bi4o mogoče premagati z orožjem. Uo tre-1 zgrajena na tem temelju. Mi nismo voje-notka. dokler rega nismo dokazali, se ni-: vali voine, da bi osvojevali in nočemo uo-sm1: zamogli odpovedati varstvu obnro-j benih nasilstev. Ako se mednarodjio raz-ževania i;i se izpostavljati aeropagu. ki b:lorozenje, ki ie žehmo iz vsega srca, udej-bil od vplivom naz;ranja o našem pred-lstvj!. potem ne potrebujemo nobenih med-stoječem adu. 1 vnia v trenotku. ko je narodnih jamstev. V tem slučaju se zamo-m doka>ar'j. zamoremo istočasno z »jaši- reino odpovedati povečanju avstroogrske mi iidNproi-iiki (Kiloziti orožje in urediti monarhije, seveda pod !>ogciem, da tudi svoj c eventualne spornosti potom razso- sovražniki popolnoma izpraznijo naša disč in mirnim potom. To novo izpoznanje,' ozemlia. ki ie prodrlo na svetu, nam nudi možnostj Četrto načelo, po katerem se je treba da zamoremo misel razs »d šč in oborože- ravnati, ako se hoče po teh hudih časih vania ne samo sprejeti, .inpak se tudi: zajamčiti novo mirno razvijanje sveta, je zavzeti za njeno uresničenje. svobodno gospodarsko delovanje vseh in lzve.1 vsiikega dvoma je, da mora b!t? i brezpogojno preorecenje bodoče gt»spo-Evrofia po tej vojni zgrajena na novi darske vojne. Gos;x>darska vojna se mo-medt.u tidnj ; ravni i cJlag], ki bo nudila ra brezpogojno izločiti iz vsake bodoče jar-ivo trajnosti. ! a pravna podlaga ino- kombinacije. Predlo sklenemo mir, moru bili po mojem mnenju četvorna: i ramo imeti sigmno jamsrvo. da so se naši • 'rvič mora nnJiti jamsi\ ;, da ne bo sedanji nasprotniki odpovedali tej misli. :iiogoja nobena vojna revanše in sicer od To so, gospoda moja, temeljna načela nobene strani. Hočemo doseči pač to. danovega svetovnega reda. kakor si iili zap:->!i»no 'rokom naših otrok zapuščino,! predstavljam iaz in k? temelje vsa na ki }\n bo obvarovala strali- *i sedanje vojne. I splošnem razoroženju. Saj se je tudi Nein-Nobena izprememba * njočih se dr- ciia v svojem ocigovoru na papeževo noto žav iie more doseči tega. Pot do tega rzrekla za splošno razoroženje in vsaj de-c;lia ie edinole omenjeno mednarodno raz- j loma tudi naši sed inji nasprotniki. V sploš-o-oženje in pripoznanie razsodišča. Ne-j nem sem drugega naziranja kakor gosood potrebno je naglašati, da ta odredba razoroženja nikdar ne sme biti naperjena proti kaki posamezni državi ali proti kaki Lloyd George; toda v tem, da je nemogoča vsaka revanša, v tem se popolnoma strinjava. Posladku zbornice. Govor dr. Rybara In dr. Ravnibaria. DUNAJ, 2. (Kor.) Mada je predložila na podlagi § 3 vojno-gospodarskega poobla-stidnega zakona mmisrerijalne odredbe, ki bile izdane na po-Jiagi te^a zak«»na v času od 24. julija do 25. septembra. Tekom nadaljevanja prvega čitanja finančnih nred!oče izvof-e-vati. Panslavizem. dedni sovražnik monarhije, ie pobil Jn se je obrnil pror: nemu nos;telju. cariz nn. Treba je se odbiti pozkuse, da br se sovražniki pri mirovnih pogajanjih vmešavali v naše no-trnnje razmere. Posl. d»\ Ravni bar jc na-?ia.šal, da se je ministrski nredsednik v o-diočni zavrnitvi zahteve po državnem združenju vseh Jugoslovanov znašel v čudnem soglasju z načelnikom ogrske viade hi si na drugi prilastil program nemškega Nationalverbanda. Pod avstrijsko državno mislijo sc razumeva vedno večja samostojnost Ogrske in nadviad-je nemštva v naši polovici. Nudili smo vladi priložnost, da ozdravi bolna telesa avstrijske države po receptu enakopravnosti in zadovoljnosti vseh narodov. Toda cd sedaj naprej bomo gledali le nase. Za -vračamo pa z vso odločnostjo očrta me. da nimamo nobenega smisla za avstrijsko državno misel. V poletnem zasedanju smo lojalno glasovali za provizorij. Ako bi danes storili ista bi pomenilo toliko, kakor da poljubljamo bič, ki nas bije. Prepričani smo trdno, da bomo dosegli svoj cilj tudi AVSTRIJSKO. DUNAJ, 2. (Kor.) Uradno se razglaša: 2. oktobra 1917. Položaj ie na vseh bojiščih neizpre-inenjen. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 2. (Kor.) Veliki glavni staj?. 2. oktobra 1917. Zapadnobojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: V sredini flandrske ironte je bil topovski boj zelo močen, med Langemarkoui in Hol^ebeke ie ponovno naraste! do bobnajočega ognja. Zjutraj so iztrgale naše napadne čete Angležem ob gozdu Polygonu Severno ceste Me*iin— Ypern okoli 500 m globoko bojno ozemlje In !e obdržale proti več močnim protinapadom. Razven znatnih žrtev ie izgubil sovražnik na ujetnikih. — Armada nemškega cesarjev iča: Severovzhodno Seis-sonsa se ie bojno delovanje artiljerije povečalo. Pred Verdunom ie bil topovski boj v zvezi z našo uspešno akcijo na vzhodnem bregu Moze živahen. Pri Bezonvauxu so prodrle zjutraj pehotne napadne čete s pijonirji notri za črte francoske postojanke, razrušile tamkaj vse jarke in se vrnile z nad 100 ujetniki v smislu povelja v lastno postojanko. Na v zhodnem bojišču in na ma-cedonski fronti je ostal položaj ob neznatr.eiu bojnem delovanju neizpreme-njen. Prvi generalni Kvartirmoisters i>l. 1 iidendnri?. POLOŽAJ NA BOJIŠČIH. DUNAJ, 1. (Kor.) iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Italijansko bojišče: Tekom včerajšnjega dne je živahno j sovražno bojno delovanje v območju so-ške armade oslabelo. Na Banjšici in v ; ozemlju zapadno Podlvks so bila sovraž-' na zbiranja sprejeta z uničevalnim ogrnem, _ P o n l l „s T F v____ _ Wm*mmr9 kile iiimll. Roman. t*"rancoski_spisal Evgea Chav^»tt». Zadnja beseda je bila komaj izgovorjena, in de Lozeril je že skočH na desno. Nekoliko trenutkov pozneje se je vsled Lo-zerilovih skukov i>oložaj izpremenil tako. da je Hanibal stal pred Brichetom in mu kazal hrbet. Tisti hip se je pojavila na kapitanovi d.*sni bleda glava Brichetova, ki je po-inignil Lozerilu. naj napade. Lozeril je zbral vso svojo moč hi sunil z mečem proti Hanibalu. Hanibal je pač dobro opazil sunek in ga hotel odbiti, toda tisti hip ga je Brichet krčevito pograbil z obema rokama za desno roko, da ni mogel zamahniti. Ubogi kapitan ni mogel odbiti sunka in Lozerilov meč se inu je zasadil v prsi, — Grom in strela! — je zatulil ranjenec. To je bila edina beseda, ki jo je mogel iz- tako da je bil priče-iek italijanskih zadušen že v kali. Tekom noči so se topovski boji v tein ozemlju in v odseku Sv. (j i-brijela nadaljevali z veliko srditostjo. Patruljne akcije Italijanov so se povsod izjalovile. — Vzhodno bojišče: Sovražnik ie poizkušal včeraj ik> srditem topovskem in ininovškem ognju napredovati proti našim postojankam severno Grose^ti. Naše hrabre čete so pognale sovražnika takoj nazaj v jarke. — Jugovzhodno bojišče: Normalno bojno delovanje. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo, 1. oktobra. — Na Banjšici je sovražnik obnovil svoje napadne poizkuse proti pt>-stojaukam. ki smo jih pred kratkim zavzeli. Bil j j vedno gladko odbit. Število v zadnjih treh dneh napravljenih ujetnikov znaša 2019 moi, med njimi 03 oficirjev. Na Krasu živahno patruljno delovanje. V iu-manski dolini so se poizkušali sovražni oddelki med Col del'a Porto in Col Fore I Rosso približati našim postojankam, a so bili pognani v beg in zasledovani od naših patrulj, ki so se polastile večjih mnui-cijskih in eksplozivnih zalog. V noči <;«» 29. na 30. septembra so metala sovra/. a letala bombe na Palmanovo, Oglej, Tržič in druge kraje ob dolnii Soči, ne da bi bi; j napravljena kaka škoda. Ena ženska jc bila ubita. DEMISIJA ŠVEDSKEGA KABINETA. STOCKHOLM. 2. (Kor.) Ministrstvo je odstopilo. Kralj jc pozval ministre, naj ostanejo začasno na svojih mestih, ne bo prošnja rešena. Đržmusn Hr^s. ~ (Od našega posebn:ga poročevalca). D u n a j. 1. sopt. »Drža\ na kriza* — to ie edi to pravi naslov, pravo označilo sedanje krize. K«'i-za vlade ali parlamenta je podrejenega pomena in le rezultat napačnega pojmovanja o veliko ogronuiejši krizi, ki v isi nad to državo. Vsi tisti odgovorni činitelji, ki nočejo v kleti resničnega položaja v v j državi in si zatiskajo obe ušesi, da ne bi slišali resnih in veznih bt sed ob c lajsr: uri, so grobokopi podonavske države. — Edino pravi njeni prijatelji so tisti, ki iasno in glasno oznanjajo, na kakošni buemi gine ta naš siari državni organizem ::: mu predpisujejo tudi edino rešilno zdravilo, ki i)i bolnika ne le popolnoma ozdravilo^ marveč ga okrepilo tako, kakor ni bil doslej še nikoli tako veiik, tako močan, tako nepremagljiv. Izpreineniti se morajo torej temelji te države, ki uaj bi postala zvezna država svobodnih narodov. Na ta način bi se za vselej odpravili v:i ni-kih, ki bi umtli to treliko zg< dovinsko dobo in začeli ustvarjati temelje taki bodoči sreći. — Tudi sedanji kabinet se noče o-prijeti tak:e res velike, res edino osrečujoče naloge, marveč se hoče spuščati v kr-parenje tega starega, preperelega posl-oj^ja ki se » uši na vseh krajih in koncih. »Pr-NS s to grobljo!« — je zaklical dr. Po^ae.nV — >»in zgradimo si veliko, novo poslopje ..! Vse slovanske stranke so v zgodovinski seji poslanske zbornice dne 30. maja t. I. ponadiie svojo pomoč za tako novo zgradbo^ Državnopravne izjave Jugos-:» vaiiov, Čehov, Poljakov in Ukrajincev s») temelji, na katerih bi bilo možno zgradit" velikansko palačo, v kateri bi prebiva! vladarji ir-e habsburško-Iorenske. pregovoriti, kajti s to kletvico mu je obenem bruhnila tudi kri iz ust. Z eno roko si zatiskajoČ strahovito rano, se je Hanibal hitro obrnil, ker je misli!, da najde za seboj izdajalca, ki ga je izročil njegovemu smrtnemu sovražniku. Briciict je kar najhitreje pohegnH v drugi kot sobe. Kapitan je čutil, da se mu bliža konec; toliko moči pa si je še zaupal, da bi zadavil onega, ki je zakrivil njegovo smrt. Z bledico bližajoče se smrti na čelu, z že osteklenelimi očmi in krvjo na ustnicah je krenil Hanibal proti kotu. v katerem jo tičal Brichet. Toda že na pol i>ota je omahnil orjak in se zgrudil na kolena. Toda le nekoliko trenutkov je mogel ostati tako, potem se je pa moral opreti na roke, skušajoč tako priti do Bricheta. Tedaj niti ie spodrsnilo v krvi, ki mu je bruhala iz smrtne rane. Sedaj je spoznal, da se ne more maščevati več, in se je vdal v svojo usodo. Tedaj pa se je z zadnjimi udarci v nje- i MCI. ? ITItlf, a. oktobra leir. Zrr:at fc r*o?cjo gfrditi titdf Nemci? Za-; zopet izvoljen po&I. S trm jek. ker res v t: ::i!;:«jo Ln odrekajo wdcl rvanie? j videti pravega razloga. K&aj bi g* vrg fh^ovor na ti vp n*an?a K zelo enosta-jakn yani še noče iti to narediti prostora ve: Ker ročilo vt!!! p In roosočne Av-; drtscmu. ki želi priti na njegovo mesto. s!r?>e, h; b' r*ic: še vedno plavajo v dušijivem j ne dolgove, ki jo je izreke! proračunski < 7 v' vi minn1!-! črov, ko so bili sam: edi-j odsek z dvetretjinsko več:no, je zelo ne-:i: ^' spodarjU vsi drugi na — belotie; in prijetno zadela večino v gosposki zborni-n nljo. dri bo t^ko tudi v bodočnosti, al? ci. Zato hočejo nekateri veljavni člani te č- mežno se mnogo huise suženjstvo za,zbornice predlagati — zaupnico svojima vse ne nemške Zato se branijo z! dvema zastopnikoma v komisiji, vitezu v^rmi Štirim; demokratizacije te države in ScfiSflerje In hnromi Czedfki!. — Previd-d' : *Ia nove preu spojitve na podlagi na-inejši člani pa svare pred takim korakom, čc'r p ?p »!ne enakosti hi ___m m V sosednih krajih, je voditelj Križke apro- PrOCIBfS 09HB« vizacije g. Fraa Košuta, s;;crazunfcio z od- (rdeče izkaznice. — 10 kg ita izkaznico.) borniki. ki so prišli na Kontoveli. brez od- Sv. Vit: štev. 1512—1601 (okraina št. dne 4. 10. pri Rupena Andreju. ui. Fab-bri \ (cena vin. kg). Rarriera nuova: štev. 1007—1414 (okr. štev. 2) dne 4. 10. nri Stever Aleksandru, ul. Carntson 10, (cena 50 vin. kg). Barriera vecchia: štev. 2211—2276 (okrajna štev. 2) dne 4. 10. pri Simcich Ivani, ul. Risorta 17, (cena 54 vin. kg). visi nad trami vsemi največja kriza vseli i zavleči, kolikor se bo le dalo. v riz: kriza te stare d-žave, ki tišino potre-1 člani kontrolne komisije iz h»i'e no\ii» teraelte^ za daljni obsia-j zbornice: baron Fuchs. dr. Stea'nwender, i.ek. Slovenska ohrrna in trgovska nadaHo-ftočejn jo vidna šola v Trstu {ui. Stadion 21). Jutri, — Štirje v četrtek, je pouk v vseh razredih trgov-poslanske ske nadaljev ahie šole od 2 popoldne na- ts Cer vlaaa dr. Seidlerja ne rezume pa noče rezumeti vel?č?ne in resničnosti sedarje krfze *er se lovi za fantomi, zeto mora :m prej prft! na krmTIo taka vlada, iMušialka in dr. Jar.kovič podajo demisijo ali kakr.r lii.ro zbornica sprejrse predlagano in v odseku že sprejeto nezaupnioo. — To je naravno! Manj naravno se pa dozdeva, kar se govori, da bi zbornica potem vse I ; bo ?rrc!a dovoljna pooblastila da prične,štiri zopet izvolila v No komisijo. — Ako re'evat; - usodno državne krizo. so zaslužili nezaupnico, ki bi jim jo zbor- O krizi parlamenta pa ne sme biti co-; niča izrekla, jim ne more v isti sapi izreči '.fra, ako nočemo zapravili še to m?!o j tolikega zaupanja, da jih — zopet voli. rad, ki nas morejo navdajati za končno; Morda pa hočejo inscenirati samo demon-srečno rešitev i? sedanjih križe v in težav.; si racijo proti bivšemu iti sedanjemu reži-Brez parlamenta so naravnost nemarne ' " MM države. e :e inanene operacij te ■■iiV:L»n;e n«se v: razmerje r. munske < J ločno s zave. da : * fn. ki da. marke. Frć:nka ali bolgarskega leva U te V LU]1"i. na e krone do nemške Ti Igovcme čirlelie ;Ije te dr-gr-do na led x->c!iei;:>kim kri-^efo v Nemčiii mokri pod mu. in izreči, da so ti štirje gospodje pravzaprav — žrtve neustavnih odnoša-jev, žrive razater, žrtv^e — sile!____ Kszne politike vest!. Fran Supilo. Pred nekoliko dnevi smo tudi mi zabeležil; vest. došio iz Lugana, k. i I. »M < \ ill^-tvll |JV»U ...... . . , „ . aporr. iaor so jih postav!'«, l^cz par- ** italnanski lisn poročaj da ,e ta znani lam nta u bodoča Vo na «x>,ojila neirogo- !'ry^f:stk' ,ntov^ar "i rohtik m seda, eden Ca. te/k«. iz\ cdliiva. Euino parlament | na.agilnejih članov jugoskn^anskega od- more utrditi zr.-jpaiije in potrebni ti i t. Sleponrišenir ni »m«-?««' ivre- ni vcc možno: • * ♦ Dr. Stidicr torei ne vidi resničnega po-I i»rvj seboj: zato se lovi za muhe, ko stani letajo svobodni po gozdih. Ofai-so-vaiK v i ««>račun^kem IHiHlm !o- fcazal«, di- nima večine za prora^^n. -7x »livo .c, ka^ p"še včeraj^ «ii poluradni i :i ,er.nlatt« • proračun-:. : d upanja > vlado.« — \ sc časnim o»oiačunoin. ki Koli pnlinb:jen ... Ker je i »rej proračun v ».fv, vrsti zaupnic;, vladi, a sedanja vlada ne uživa za.:ra:'ia, ^..u ,c pa^. naravno, da jc .!.{-: v prsfan-.1. zborni j: * ečiua r rotf pro- račjna. un so dam^ tdiao le nemški i nemški kr danski sociiatci. arue. če Je z za ie za 1 '.e čare Za \k< 'Jier pr!dol>H Poljake, potem eda \: čfn<-.. — Zadnji mimsir-je t: . i' f»-.1i s ten' vp-ešr jem liral nove predloge, M naj jih stavi Poljf.kom. Te p'-ed1^- je cesir. L/ern: ■ da baii- novo izia- >e zadovoljiti ' Ldo. jn ii bora v inozemstvu, v Londonu umrl. Ker se do danes ni oporekalo tei vesti, utegne biti resnična. Fran Supilo se jc rodil v Cavtat t* kraj Dubrovnika. Ker se povodom obiska pok. prestolonaslednika Rudolfa udeležil sežiganja avstrijske za°-ta-vl. je bil izključen iz dubrovniške in vseh avstrijskih gimnazij. Na to ie ab^olviral jjoljedelsko šolo. V Javnosti je stopil kol urednik dubrovaške »Crvene Hrvatske«. Preselivši se knstieie na Reko, je bil urednik »Reškega Novega IKta*. V politiki je aktivno nastopil za časa reške in zadrške resolucije (rešk* ie bil baie celo avDor) ter se ie pridružil hrvat s ko-srbski koaliciji. Leta 1906. je bil izvoljen za poslanca v hrvatskem saboru v Glini, pozneje v Delnicah. Po glasovitem Friedhingovem procesu je izstopil iz hrvatska-srbske koalicije, a za časa Tomašičevega banova-ni; le srdito napadal koalicijo. Kasiicie ni \ eč kandidiral, omejajoe svojo delavnosi na žurnalisticno polje. Že dlje čase so se bi\: pojavljali pri njem znaki duševne zmočenosti. Milnnski »Corriere della Ser-re si jc povedosn vesti o Su krvi smrti dovoPI malo — falzifrkpcijo resnice s tr-dhviio. da je Italija izgubila v njem enega :ia-boljih prijateljev. S^i ie bil ravno Supilo nedo-^o temu v o'^trib polemikah z italijanskim časopisjem, k*»er se ie kazal lmd • a nasprotnika ita!"anckih aspiraciji ozoTna vola, plemensko svinjo in luaijftech. Ne-iov pove Inscratni od« pod ćt 1 -Ul. 1501 (Meno zemljište Št 4> pri vratarju 1—5 p^p se o*'da v n ijonu Vprašat nt Solitarlo 15U4 PRILOiNOST. Velika hiša s pritličjem in petimi nadstropji ioga odprl začasno aprovizacijsko razpro-dajališce na s\rojem novem mestu. Da to ni biia tako lahka stvar, je razumljivo. Mnogo si je prizadeval tudi tajnik in odbornik križkega aprovizacijskega kotni-. ^^ „ . , A t era, da je izposloval cd c. in kr. vojaške | Pr°sr* davkov, Se proda 8 st^nO oblastnije, da je ta dobrohotno prepustila | ceno K 130.000. v aprovizacijske s\The prav primeren lo-; i«- kal. Ne moremo si kaj, da ne b? ix>hvalno!Nas1ov odd omenili delovanja g. Frana Košute, ki sc ! z vso vstrajnostjo in natančnostjo trudi, j-da bi anrovizacija kar najbolje vspcvaJa j j* ter da bi zado\ oljil vse odjemalce. Seve- j da tega ne more in nc bn mogel nikdo... Prestal je tudi že marsikatero nevarnost. Eiitl^fi " Omenimo naj le dan, ko je le nekaj korakov od aprovizacajskih prosrorov v Sv. Križu razrušila sovražna krogla hišo v trenutku, ko jc predsednik s tajnikom vred opravljal svojo službo. — Mož je tvegal večkrat svoje življenje in imetje, ko jc ob obstreljevanju dovazal vasi živila. Večkrat, ko je skero vse bežalo, jc izjavljal, da on mora ostat? na svojcu* mestu, da bo deli! ljudem živila* tudi če po- prej. Vodstvo. Prc;i odpuše onju tramva jev cev remon-strira vse tržaško časopisje m tudi občinstvo obsoja ta čin družbine uprave. Saj je poleg odpuščenega osobja — ki prihaja seveda tu prvo v vpošiev — zadeta tudi javnost. Kajti brez bja ni tramvajskega prometa, ki ga vse Teli, četudi morda v skrčeni meri. Zato pričakuje vsa javnost, da oblasti poskrbe za remeduro toliko glede tako kruto zadetih uslužbencev, kolikor glede obrata, ki je res velikega pomena za tako velitko trgovsko mesto. Ustmene reklamacije glede Izkaznic za premog se ne Sfn-eJemajo več. Povodom dostavljanja na podlagi reklamacij zadnjih dni izstavljenih izkaznic za premog se je pokazalo, da na stotine izkaznic vsled navedbe napačnih imen in naslovov ni m goče dostaviti in da ie pri teh reklamacijah oči vitino šlo za poizkus, da si posamezne stranke, na nedopusten način pri-labte Še dru-go izikaznico. Z ozirom na tako postopanje in z ozirom na to, da je občinstvo ccl mesec imelo priliko za pritožbe, se od daiics naprej ustmene reklamacije radi napačno izstavljenih ali še ne j hi pol do o pop. se bodo prodajale na draž-1 dostavljenih izkaznic ne sprejemajo več. bi dragocenosti serije 139, zastavljene! — Stranke, ki imajo vsled priselitve v meseca februarja 1916 na rumene listke. Trst ali v področje mesta pravico do iz-j ui sicer-od štev. 207.401 do^štev. 211.600. j Vaznice za premog, morajo svoje prošnje : - II S | |l /g M ol, uporabi vzorcev, ki se dobe pri vseh, * B^SiR&čLa il^LM^l i ZOBOZDRaVNiK Dr. j. Carmak v Tr*!uf ul. Poste vecch d 13, vogal ullcadelltPosie. Is^irenie sobov braz boleiine. s-s Plombiranje. UMETNI ZOSJ£ stane žr-tev svoje naloge. Pri patrijotičnih [___ prircJiivah opravlja vedno službo h I a- j ES^^^^šr-ajBr gajnika; nikoli ni* tako vesel, kakor tedaj, ko prav mnogo inkasira v dobrodelne j svihc. In vendar je ljudi, ki mislijo v svoji domišljavosti, da bi oni vse bolje oprav- j Ijali aprovizacijske posle! Da nimajo za te ! PL svoje — aspiracije prav nobene stvarne podlage, ali resničnega razloga, to razu mejo dobro vsi pametni in objektivno sodeči Križki možje. To priznajo gotovo tudi vsi tisti viši činitelji ki so mu poverili to važno Ln težko nalogo. Ako pa kdo dru-I pravlf^nfe. ge scžl po sebi, je to pač njegova stvar, i _ rvr«m;= ineanovtjsm i^t^ — Mešana zastavljalnica. Jutri, v četrtek, j FR^^C^St-^ 4. t m.. oJ 9 in pol dop. do 1 pop. in od 3; Trst. saSlc-rs Čarapama HS. H9, SiiOj Zu Si«/an.i2 lil vezanje, pršu! nstr-M iEzurcI. - ii ž tei Is „teližteer Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako po- ?8. — m sres^^/racija mora j: pismeni vlogi. v., boirtđnžcvino ^tr.jopiče r> Ik j. "ii."0 !/ , • , • • ^ulii«* in s:aM;e. M.»ir.» nova in staro kupi.?j Pevsko društvo »Kolo«. Članu ki se im-j31 v*o!:-;ii cen n. Ac o Aq cJoiio i a G t ni ini-I scv ski svet -e in »c formu dr. Seidlcr oviobriJ tudi Tudi groi vo, ki bo morala F jih privezati na av<^ :s.':o \ cio na Jagcslovane upa vkhla vsaj to-. da i:e bodo 1 opozicije. — .* k c so že vsled svojega načekiega staRšča . . . .. . . . ... , i risjJjeni iti v opozicijo, da pa bodo radi Peio italijanskega njediniefua, itahj^sko - • ali pri mnogih gospodarskih načr- ^ov mo .: morda tod i z iiaa^^nwm z vej Uempri tkciji /a ..bn.- viu-v i «vysstvi latmskega ple.n-rr - ah da bi h«, /r.:h dežel, ki so poškodovane tck<>m leteli Itnlue z ozirom na nje sedaš* Verujenio, da jc Snnih- shnpaMziral z epo- sliio udeleževati peA^skih vaj, in tisii, ki j žele pristopiti k pevskemu zboru, so \ ab- 1 ** lieai na pogovor za danes zvečer ob uri v buffet Oekleva v ulici Molin Picco'o. Ustanovitev deželnega urat*a za oblatila j v Trstu. Z odredbo trgovinskega minis?-! trstva z dne 21. septembra t. 1. so b:lc. ukrenjene priprave v svrho zagotovil ve oblačila prebivalstva. V bodoče je prosto trgovanje z oblačili in nakupovanje za samf>nporabo, izvzemsi onih oblačilnih in pcrilnih predmetov, ki so izrecno navedeni v istočasno objavljeni listi trgovinskega ministrstva, prepovedano. Dalje brsste centrali za bo?nbaže\ino iii volno d; ii za preskrbovarne ubo/.nejsih s'jjev prebivalstva z ~oblačHi in perilom na raz-palago cenena obiae ki: tudi trgovanj? s siaiiiui oblekami bo posebej urejeno. \ svrho izvršitve vseh leit naiog se usta- fi ilii!!. g. spoUiiaa 7. •» ti o t rp i z-moTprir-m, i. li . v svrha 9- ; nitve ?. dobro u \i.> ič.envn uof- od r»>. tn-ii ! m/. J ^ »/?*'it Ponudbe na In-, odo rKJia-'ti- i-n) '■ i ' Pozne sreča". 15 9 gntntijf Vi VI v f.Kihri posil 1C) •t ..n, ucom. d že v ti • tan'no j.onudhe _ E iifiosti*. J-jLJ..bi i':o!i -/fl* L l oijšo a Tr-1 i .-.ii ok' iic< . 28— lei pr t«'Kiosti. i.f; rosne i ' c." n.i In-e,atal ■ d '^k mmt\ m Trt - Sila Stadion 10 - Trst (kinr? osi 8'2 z^ttspr^ SiondinKfl, moratKci in MunefKa f žel« 7n:»L'stva z ii» el 'tln-.tn portpoiio;a r suho i--- m-mim k Ž izobrazbe. ?israeno ni;..i na If»- j^.i Ud iS«; pO-.' . Edinosti" ■a.) t-menje-! • 07 mladenka z> Tsa (-alileo S. IV. hišnu dela. t i ea .je na r.n:-e pokrajine — 10 ne drži. ar posf. d" na trc.tli nkg vs dr^tcrsem pr3va, l>r. Raši i i i't p \s »t i V a mt* Un si venske i j tj d-k'- j ipra.uicl in p. v gimnazijo > \ •'"«a 5 Istre in f>gl.racHe v katerih sc lahl.o Stopi.« M nffl ■ f f $ i* je. mri n povsod deželni uradi oblačila. FDtO|f&f r "'S't.f Via u.^j? ro "Tt" m'^j? i a k u»*au z-a Primorsko je ustanovu tr-!.------------- na i ti L vT"-*i pošljejo natančne pismene pciiii li c s ceno na ivrdko ctinjein borni-afevino. P.abić. Sv. Ivan « iyM-;-ri « «r„ ^ v • c » 5". <385 nnspr t^ to ar ■ « in. 1 V) A« ZlIUuuL li»i.tt fiOfluUsiih 0, I it. li.nm >tnik v trg-: vrsko in obrlni; !f f^f?!^« r-iici v Trst« in poveril vodstvo urada * mi trgov ske zbornice ces. svet. l.eo-i □□□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□GanOaODanGO Brunricrju. Nc , I rij-.ke zakonite zr^prrke. In tako je bii____ __________. _______ Kairo umetno nci^k, kr.t-a.-S! , , ..... . , v tre!a» ' - f Pri !:": v ^-n govor, v kat'.rom j'.' reke! mrd dru-U.raf.a gl. varstva, v Puli pa e. kr. trd-!Q z-cetek ob 4 -on , 3WPet tuoi dr.Krai„4r m,., so »u ...... N= n oja krlvJa. Ua se se iaj v!..| vitega k'mi«saria. .'f nai v slueaiu n '- O ob 4* » emu uradu je pn- sve:ovat-tvr. i I st »ječe iz zr.stcp-vseh zainteresira*iiii produkcijskih, • kil in kO'i>^ • : * -'.ib k -ogov, ki bo Imelo odobriti nače' 7 vpraša; Ja, ki bi javila. Do skthiranja t^lalih v □ rs-. □ D Ti^aiska , J' □□□□□□g Vianedo 1 "i f J Danes In jut: 1 V, (peta) strija impozaninegu znanstvenega dela ilucti. — z? Katerim pni zopet tudi dr. Kramar, zar 1 so ii'tvi. naperjeni ;;roti dostoin nema-nega življenja. Ume jem vse to nc'iubn kaiti vsi ti poia jo, da se je veliko grešilo — kr uid \ ui, 1 ; trt • -t l-i-fi-ir.,.1 • . 1 i\: 11 let!. - fc'i v Ce-kt ag ~ en- klubu i '.tev predsedstva, ktr mora po pra-1 7)s..Ji».i preti vsaivr.h z.»sedanjem. —I di x lem L;ub:t neV vre in požar-sili ra d ' i i*7pod nepe!:i. Za meno na-*: 1 a ■ ■ *'n."-:e trf'e kandidatke: Sta- v kat'-rom je reke' mnd dru-i oja k'lve'a. da se st ^ai v -LtjisT- jio-.telja čast do!- torja. 0:> te pro-rieije je moralo priii, L.r sem i .i z mno-i 11; d rug'm i možmi e*.1 i:e-rr« r:«roda ojen rnd: zl -jina. ki jc bi! v tem, da h uJ: .:neverit' sv. nu n-erjenju. i č^I kt v, ki so za to v sle 1 • -'ji ,>roCvs:.i h' slo z. • »r:: \. • evškega 11 rajev in oseb najb<~ >' kod ni. Izvedba • -»de ki ;r ne od včeraj, ne od dan-*s : organizacije za preskri'U ubožinb slojev i "' pravico, ki nun pripada že sk -! ee*»enimi oi-laeiH in akei:.i glede starih , j s* ob- d. lje fi.; varst^-a. vr Puli pn c. Kr. i- j-ep:a komisarje, dr- naj v s'učaju po:ref-e dovo?';r> cddajr tega M:.-; samouporabo in izdajo tozadevna ljenja. \ Trstu bo izvrševal m „sini strat te fi nkere poto n okrajnih na- □ v Z- D Začetek ob 4. rop. O □□□□□□□□□□□□Di isoviti l«se«s. Začetek nh j. pop D □ C D 3QDDnDODonijDnacnQDGQQDnnnnnoL P'11/ Jiav Zgodovinski ra/voj tee c dtrve J 'j ! do vele'zdajni Akih pravd v tei vojni. Za to prpvo sta se b^riJn Paiackv U !rž i" Prašek. ZJ; se pr. da V gr budi nani zadi |£ei Avn či 01 vn oblek je v ranvo;u: tczcidevno t;kreuk*uef| nn.p~ave br>do y pravem času naznanjene j | javnosti. Končno se opozarja še nato, daij ;.r Kolar, rn bore st u«> današnjega dne vsi j? » odajanj; ali nakiir^^^je blaga za r 1 r.iS eni v^^'c ^asega nnr. da. fn da teh ni oblačila, ki spada j>gJ odredbo mrnistr-11 doletela smrtna obs-.vifca. se i^iajn zahva- stva. za samouporabo konsumentov brez IJ liti edmo temu. da so p^e; umrli. L e^Ki na-j oblastnega dovoljenja vr bodoče prepove- I nv.l se bori v te^ v«>j? • za pravi sanh>do- da' , in da bodo prestop1 i kaznovani z ločbe in zn svobodo S!f»vanov. l'r-d voj- denarno gloho do 2»».0iK» K ali z zaporom niso nikdar ^mo^Ie'n vk1*ŠČC111 nisetni s^ai jaz, ali kake dru- d« 6 mesecev, eveuiiialii.* z istočasnim '"lK5zen do njegove'°?ehe- nrarve,:' dv't-1 vediki ideji: pravo I zapadom hiaga. em srcu, v iviegov i vseh mogočih h ■ f,osiroveir di tem silneie pre-edi;io čisto čustvo, kprerega tud: izkotnejše strasti v njem----l»!t>azen do nie^< sa-no-iolo-" he cesi.eg^ naroda in svo*wxia j i/ Sv. Ktlžu pri lisiu. jj9>e 20. avgusta Zbogom, moja dobra moja ma.a Skv r n. da m is 11, ua navzoč' niso pri>n za to, vsi. \ečina tukajšnjega ljudstva se je na.- r^ iz vil za fnji vzdih, so dehnile ljubljenemu t-' : ' 7 Ji jI ]K>i:»?n t'a v d;djo. Kapitan^vo tnir'o >e zy rnd i lo 'ec1 rMi!tke. r'a ie igral r po m* "M um nr,i .'/p r>ric jo de i« i cen 'rfnp. b'- u svoje žrtve. ^ Re^ je irrt^v! * IP » p. m'rn "v \? e<£e**e besede c' ^ VTiiOe hladn rvco;ft kgovorU ::h feiS •"f-sM- Vi f r prešrf rri; •;? se vzrav-Hi i v roki, K. .; i je zdrsnh iz kapitai-o»jji prstov. ^nfiB i wdjat INI |9 I v* s Tkst, «13 Um fll Rlsutrrtnto lm 5 (imm pasloplc) Kapital ŽK re.Tarva K t2,2CC.OOO.— Fllljalke: Dunaj Te^hofsir; sse 7 9, Dubrovnik, Kolor, Ljubljana, Metković, Opatija. Split, Šibenik, Zariar. Vtog« na knjižice 3 Visge na knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje barka ud svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akiedillvi čeki in naicaznice na vsi tu- in inozemska tržišča. — Kupuje h prodaja: vreonus.uc papirje, rente, obligacij-, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, p orne .e itd. Daje predujme na vrednostne papirje in bla o le eče v javnih skladiščih. — Sur3 krediti. — Boizna uar :čila. -----Inkaso.--Menjalnica.--Eskoin ;t meinc. Te'efoni: 1463, 1793 in 2676, Brzojavi: JADRANoKA. ====== Ura^ris ur©: od 9 cio 1 po^dldnc ------- f . --- -."P-'--^ "^ri - aKfliV^. -S£S2Ti Ifca m hra t i rcglitrov;)BS I^ruoi z omejenim pcr^ši aom TRST - Piazztt (kila Caserma i i. 2, 1. nai. • TS57 (v lastni hni« vhod po glavni* sU^ii^.. S ki j j.aJ z meče? odre * ciieliii 2£' PGSCJILA UME ta vitiijif «o 5 ra mei ice po tj*I, ve !r aniortiz' r;"o 7° t? drv»o pc dogovoru -- »Uk C trf A /-ti-.« i ^ HRANILNE VLOGE W . taUI tii u^I iiju obrasli« po |f 4% Večle »talne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. Atntn; davek putuje ravoa Mm. — Vli£a f« Uhto po t«, krom. — ODDAJ V A'E KABI..ALMKC, K. AIilLNo i Ji- E- IK Poštao hraoilničr i raca i I« e'4. TEU F0*»" št. 952 ■»na Varnostno CElio (Safe dopos^Its) 2» shrainto vre n»itovej*er; i:a tet o strarkir" " npjor1 po najnižjih (cna!i< STANKE 71.CU Nniir ;; MčUiO.IO J fe^:? sre: zi 9 d? u k}, i: si 3 žj 5 5;:. tzmi dihali & ani:!!i iris.