158. fterOhi. I Ljubljani, i puMjeh K. julija 1918. D. leto. Slovenski Narod* vnlfa po polti: za Anbo-Ograno: za Nemčijo: leto skopaj naprej • pol leta n „ » četrt leta M m . □a. mesec m _ ». K 50-— • 25 -. 13— - 4-50 cdo leto naprej .... K 55 — za Ameriko m vse drage dežela* celo leto naprej ... K 60- - Tpcaaanjem glede imtratov se naj priloži za! odgovor dopisnica ali znamka. Opraiulalio (spodaj, dvorišče levo). Snanova ulica *L 3, telefon it 83. Izhaja vsak da« zvotor Izvzamii nadeli« in praznike. Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok, ter 54 mm Strok prostor:enkrat po 12 vtn., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vtn., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Ktfi naroteJkl naj pošljejo naročniis vedao /V po nakaznici. Na samo ptsoeae naročbe brei posiatve denarja se ae morene nikakor ozirati. „Harodna tiskarna11 teleloa it. 89. celo leto n spre i pol leta .Slovenski Narod* vefta v dostavljen na dom aH če se hodi ponj; . . . . K 48-— I četrt leta m I 24-— I ne mesec . 4 Posamezna številka vetja 30 vinarjev Dopisi naj se franklralo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo I ttnaflova ulica it S (v L nadstr. levo), telefon AL 94 Strah pred parlamentom. Dunaj, 14. julija. Ko so včeraj pozno popoldne odhajali iz parlamenta že zadnji tamkaj se mudeči politiki, je pričel po klubih peti telefon in ministrsko predsedništvo je na vseh koncih in krajih iskalo načelnike strank z nujnim pozivom, da naj pridejo zvečer ob 9. v palačo ministrskega predsednika, ki da jim ima sporočiti važne stvari. To nepričakovano sklicanje ponočne konference in povrh še v soboto ter neposredno pred sestankom parlamenta, je seveda vzbudilo ogromno senzacijo in povzročilo najrazličnejša ugibanja- Z veliko napetostjo se je pričakovalo, kaj bo Seidler povedal parlamentarkam voditeljem. Razvedelo se je, da je že ves dopoldan zboroval ministrski svet, da se je Seidler podal popoldne v Eckartsau k cesarju, da je od tam poslal telefonsko naročilo, da naj se povabijo načelniki strank in takoj se je dvignila rata najrazličnejših kombinacij. Kaj se je zgodilo? Ali gre za odločilno mirovno akcijo, ki je v zvezi z izjavo nemškega kanclerja o Belgiji? Ali se je zgodilo sicer na notranje političnem oziroma zunanjepolitičnem polju kaj usodnega? Stojimo morda pred novimi dogodki, na katere ie treba javnost pripraviti na tako neobičajen način? Ali hoče Seidler zopet odgoditi parlament predno se sestane? Morda pa si je izbral ponočno uro, da strankam pove, da mu cesar ne zaupa več? Nikdo ni vedel pravega odgovora in najverjetnejše se je zdelo še domnevanje, da se pripravlja nova odgoditev parlamenta iz dosedaj neznanih in nejasnih vzrokov. 9 Pamrriunt montes — gore so rodile miška Ce je bilo res kaj velikega nameravano, potem je moralo tekom večera priti zopet nekaj vmes, kajti razgovori ministrskega predsednika z voditelji strank so bili sicer neobičajni po načinu in času, v ostalem pa skoz in skoz nesenzacijonalni. Parlamentarni voditelji so se. ko so zapuščali ministrsko predsedništvo, začudeno vpraševali, zakaj vse to, zakaj ta skrivnostni aranžma, v ponoćnih urah brez vidnega vzroka in brez vidnega cilja? In polagoma se je utrjevalo prepričanje, da je viteza Seidlerja le strah, kaj bo v parlamentu, pognal v nočne konference. Seidlerjevemn povabilu se niso odzvali vsi načelniki. Krščanski socijalci, Poljaki in Cehi niso mogli biti več obveščeni in zato niso prišli. Ostali so se zbrali ob 9. v salonu ministrskega predsednika, ki se je tisti hip še le vrnil z avtomobilom iz Eckartsaua. Čakati pa so morali še jako dolgo, ker je vitez Seidler na podlagi očlvidno novih informacij popreje imel še dolg telefoničen razgovor z Eckartsauom. Še le proti 10. uri so odšli k njemu voditelji strank gosposke zbornice baron Ruber, baron Czedik, knez Windischgratz in baron Plener. Ostali so pri Seidlerju . skoraj pol ure. Razgovori z ostalimi parlamentarnimi voditelji so trajali le po Jbekaj mmut in silno interesantno je bi-rJo opazovati obraze gospodov, vraČa-Jočrh se iz Seidlerievega kabineta. Na vsakem je bilo zapisano vprašanje: Za-Tfcaj sem bfl tu? Po vrsti so bili pri vitezu Seidlerju ^poslanca Waldner m Pantz skupno za -nemške nacijonalce, poslanec Seitz za nemške socijalne demokrate, poslanec dr. Korošce za Jugoslovanski klub, poslanci Ofner, Hock in Friedmann za du-| najske naprednjake, Petrušjevič za 'Ukrajince. Bugatto za sebe in menda še tudi za Faiduttija ter Izopescul-Grecul za Romune. Razgovor med poslacem dr. Korošcem je potekel takole: Seidler: Povabil sem Vas, da Vas vprašam, ali bo prišlo v zasedanju do burnih prizorov, ki bi mogli škoditi ugledu države in vzbuditi vtis, da nismo složni med seboj. Sicer ni v teku nobena taka akcija, da bi bila država vsled burnih dogodkov v pari amen tu ravno sedaj posebno ogrožena, vendar je za mene važno,, da si ustvarim sliko poteka parlamentarnega zasedanja- — Korošec: Ali bo prišlo do burnih prizorov ali ne, na to Vam jaz ne morem dati nikakega odgovora. Mi Jugoslovani bodemo v parlamentu postopali taka kakor je naša -dolžnost Ako nastane vsled tega kakšna škoda, potem nismo krivi mi, temveč Vi ekscelenca, ki ste s svojo politiko ustvarm* položaj, v katerem se nahajamo. — Ministrski Ptadsftffnfr fc nato naznanil drju Korošcu, da namerava govoriti v svojem ekspozeju tudi o jugoslovanskem vprašanju. Poslanec Korošec: Morda tako, kakor ste govorili nedavno v konferenci načelnikov strank? (Seidler je takrat reklamiral Slovence kot nekako nemško posestno stanje in se je izjavil za ureditev jugoslovanskega vprašanja brez Slovencev.) — Seidler: Da, podobno. — Korošec: Nato Vam moram le povedati, da bodete s tako izjavo vlili olja v ogenj. — Na opetovano Koroščevo vprašanje, kaj pomenijo današnja nočna izpraševanja, vitez Seidler ni hotil ali ni mogel dati nobenega jasnega odgovora. Ako je za trenutek morda obstojal načrt zasedanje zopet odgoditi in ako je Seidler v teh ponočnih konferencah hotel dobiti argumentov, s katerimi bi upravičil novo nasilje proti ustanosti, potem se je ta načrt za enkrat pač pokvaril. Parlament bo zasedal in narodne stranke bodo v njem vestno in nevstra-šeno vršile svojo dolžnost. Zlasti Jugoslovanski klub bo v nujnih interpelacijah in v debati spravil na dan ogromni obtožni materijal proti vladi, ki je brez-pariamentarao dobo zlorabila, da se na jugu konstituira kot eksekutivni organ vsenemškega sovraštva proti našemu narodu. Dokler je na krmilu Seidler, bodo stali v vrstah opozicije tudi Poljaki, ki so trdno odločeni vse storiti, da strmoglavijo sedanjega načelnika vlade. Seidlerjeva pogajanja z nemškimi soci-jalnimi demokrati, ki naj bi tvorili nekako rezervno armado vlade, so naletela na nove težkoče. Socijalistični voditelji bi bili sicer pripravljeni se zastaviti tudi za Seidlerja, o katerem so do najnovejšega časa dan na dan pisarili, da je najnesposobnejši načelnik vlade, toda razpoloženje v Širokih vrstah soci-jainodemokratične mase je tako, da si voditelji pač ne bodo upali iti do skrajnosti. V nemških krogih se je zadnje dni govorilo o snujočem se nemškem bloku, h kateremu naj bi pripadali tudi nemški socijalni demokrati. Te govorice so po našem mnenju le novo spričevalo za naivnost nemških politikov. V ostalem se je sinoči raznesla vest, da so pogajanja med socijalnimi demokrati in vlado že popolnoma razbita. Tem trdnejše pa držijo Ukrajinci. Ukrajinski klub se je konstituiral kot prava Seidlerjeva garda in grozi sedaj celo z obstrukcijo. če bo Seidler padel! Ukrajinska delegacija je pač najžalostnejša. kar jih imamo v parlamentu. Vidi se, da je to skupina ljudi, ki tavaio iz ekstrema v ekstrem in so takorekoč brez vsake notranje mo-ralične opore. ★ Včeraj je bil izročen predsedstvu državnega zbora proračunski provizorij za šest mesecev, od 1. julija do 31. decembra 1918. Redni državni proračun ni bil predložen že izza leta 1913., ampak naša vlada si je morala pomagati s provizoriji Proračunski provizorij ne vsebuje nikakih številk, ampak vlada naproša v § 1 parlament, da ii dovoli, pobirati davke, pristojbine ter druge državne dohodke za dobo od 1. julija do 31. decembra 1918 v smislu dosedanjih določil. Nadalje prosi vlada parlament za dovoljenje, da sme kriti tekoče izdatke na račun rednega proračuna za leto 1918/19 (državno proračunsko leto sega od 1. julija do 30. junija), ki se bo kasneje določil. V § 3 proračunskega zakona prosi vlada pooblastila, da sme izdati za 12.000 milijonov državnega posojila v svrho, da se morejo kriti vojni izdatki. Nadalje, da sme državne dolgove, ki zapadejo v času od 1. julija do 31. decembra 1918, prolongirati, ter da sme kriti vojne izdatke, vse to proti naknadnemu obračunu in odobritvi. V komentarju, ki je pridejan proračunskemu provizoriju, pravi vlada, da bo po vsej priliki mogla s svoto 12.000 milijonov kron kriti vojne izdake, V zadnjem provizoriju, ki je bil sprejet za dobo od 1. marca do 30. junija t. L, je vlada zahtevala 6000 milijonov za vojne izdatke, torej 1500 milijonov na mesec, sedaj pa ceni izdatke na 3000 milijonov mesečna To vsoto pa mora kriti samo avstrijska polovica; Ogrska pa mora prispevati k skupnim izdatkom z eno tretjino. Potemtakem bi znašali skupni vojni izdaki 3000 milijonov kron na mesec. Dne 30. junija 1918 so znašali vojni izdatki avstrijske polovire 59 V* milijarde, cele monarhije pa okroglo 90 milijard. Od sedaj naprej se povečajo mesečno za 3 milijarde to Je za 100 rrri-Jbcoov fcsoa na dan. Hrvatski sabor. Zagreb, 10. julija. Končno je indemnitetna debata dala nekaj govorov. Sabor se je zopet dvignil, ne baš za mnogo, ne še za toliko, kolikor bi to bilo potrebno v tej dobi, ko bi v našem saboru morali vsi govorniki govoriti primemo naši dobi in usodi, ki se nam kuje, — ali dvignil se je vendar le znatno nad oni nizki nivo prežvekavanja gluposti, na kojem se je gibal v preteklih dneh. Na seji 8. t m. se je oglasil dr. Lorković, ki je ravno izstopil iz koalicije. Njegov govor je jak in pameten. Kritizira najprej metodo dela hrv.srbske koalicije in govori obširno o finančnih odnošajih Hrvatske napram Ogrski Preide potem na razpravo o našem narodnem problemu. Pokazalo se je, da se pokretajo z ovo vojno idejo in cilji, ki značijo velik napredek človeštva. V morju krvi se poraja novi svet pravice in svobode. Ne gre več za to, ktera grupa premaga drugo, nego za ta da ne more biti na svetu prej miru, dokler ne bo vzpostavljen novi red ravnopravnosti in demokracije. (Celi sabor razen fran-kovcev burno aplavdira.) Eno takšno vprašanje novega reda je tudi vprašanje našega ujedinjenja in narodne države. Tako razumemo mi vsi naš problem in vsi sloji našega naroda ga tako razumevajo. Vsi smo se domislili, da moramo pozabiti, kar nas je doslej delilo, da vstopimo v novo svojo državno organizacijo kot nepodeljiva in čim jača narodna celota. (Viharen aplavz v celem saboru in na galerijah.) Kdo je to misel prvi izrekel, naj mu bo blagoslovljena, ona dokazuje, da je naš narod politično zrel. Verujem v svoj narod, ker se je v tem hipu, sredi najgrozneje vojne, znal oprijeti misli vodilje, ki je edino mogoča in edino prava misel. Vendar vkljub splošni želji ne moremo danes stvoriti narodne koncentracije strank. Polemizira proti separatizma in strankarstvu ter nedelu v saboru in izven njega, govori o destrukciji narodnega dela in o potrebi narodne organizacije na Hrvatskem mimo strank. Pozdravlja splitski zaključek kot prvi korak k takšni koncentraciji. Ko vladna stranka ne kaže volje iti istim pravcem, bo govornik glasoval proti indemnitetn. (Dolgotrajen aplavz pri opoziciji in na galeriji.) Na seji 9. t m. je govoril pro zastopnik Svetozar P ribi ć e vi č, eden izmed vodij hrv. srbske koalicije: Odgovarja na Lorkovičev govor, da bi ga bil lahko govoril tudi kot član koalicije. Finančnopolitični razglogi da niso edini razlogi njegovega izstopa. Pravi, da je ex lex stanje sedaj v interesu Ogrske, ki je to stanje sama provocirala. Vendar bi se sedaj na Hrvatskem gotovo ne našel nikdo. ki bi bil za nagodbo v stari obliki. Ce ostanemo složni, nam nagodbe ne bo nikdo mogel uriniti. Narodna koncentracija ni cilj. ampak sredstvo. Ima pa tudi še drugih sredstev. Vendar ako jo hočemo izvesti, mora biti podan pogoj, medsebojno spoštovanje, ne pa takšno napadanje, kakor ga vrše starčevićanci. (Ugovori, medklici.) Za vsako kooperacijo morajo se pogoji ustvariti. V narodnih stvareh jc govoril za popono jedinstvo, ker smo etično, moralno, po pravnem čutu in po subjektivnem prepričanju jedinstven narod. (Pritrjevanje vsestransko.) Priznava, da je tudi pri Srbih nekaj pojavov nestrpnosti, kakor pri Hrvatih. Vendar so to le ostanki. Po njegovem mnenju borba med Srbi in Hrvati ni bila narodna, ampak le politična. Vendar ie to treba ukiniti, da bomo na zunaj povsem eden narod in da našim potomcem ne prepustimo druzega, nego samo troje narodnih imen. Primerja Hrvate s Cehi, ki tudi nočejo razbiti parlamenta za vsako ceno, in vprašuje, zakaj on to zahteva baš od koalicije. Vsekakor pa moramo biti na jasnem, kdo bo vodil borbo, vsi narodni redovi, aH samo nekateri izmed njih? Lahko je javno koalicijo nagovarjati na prelom, na tihem pa jej svetovati: Ne, ne ... (Velik plosk in pritrjevanje.) Predsednik prekine na predlog nekaterih članov razpravo. Ker mislijo, da hoče s tem spraviti Radića ob besedo, dvignejo starčevićanci Peršrč, Došen in drugi. Radić in še nekateri ogromen krik, ki traja celih pet minut Nastane oglušno vpitje. Med pavzo se opozicija in večina pogode. Večina odtegne svoj predlog na konec debate, a opozicija več svojih nujnih predlogov. V večerni seii govori frankovce dr. Pazman svoj otročji neresni govor. Za njim govori Stjepan Radič, ki je po dolgem izključenju danes prvič v saboru. Likvidacija vojne se je pričela iz notranjosti narodov samih. Mi se moramo samo vprašati, kaj je naš del pri tej likvidaciji. Začela se je z rusko revolucijo, ki je onemogočila novo »sveto alkmco, a končala se bo z delom one velike Amerike, ki je organizacija .slobode, bogastva in jednakosti. Nemška grožnja, da napravi iz celega sveta eno kasarno, je prisilila zaveznike, da vzamejo svojo prvotno frazo o samoodlo-čevanju naroda za resno. Kdor zastopa pravo, tega bo zmaga. Proti nemškemu sistemu je ves svet — Govornik glasuje proti indemnitetu, ki ga je pa večina sprejme. S tem je velika indemnitetna debata izčrpana. Bilo je mnogo nepotrebnih ostrosti, napadov in grobosti, vendar se je pa sabor v tej debati povzdignil mnogo nad svoj dosedanji nivo. Vkljub raz-paljevanju strasti in strankarskih »pogledov«, »stališč« in podobnega treba konstatirati: Starounionisti molče, frankovci klevetajo, kakor obično, toda i okalicija i starčevićanci i seljačka stranka i disidenti so se izjavili za narodno jedinstvo Slovecev, Hrvatov in Srbov in za ureditev našega vprašanja. In to je končno prav razveseljivo. Zagreb, 11. julija. Po nekaterih manjših predlogah pride na vrsto prošnja dalmatinskega deželnega odbora za živež izgladovani zemlji. Prečita se peticija sama. na to iz-pregovori predlagatelj dr. Ivan Lorković, ki zahteva posebno nujno rešitev te peticije, ki je obupni klic naših dalmatinskih bratov, ki so ostali brez grižljaja kruha. Dalmatinska prehrana mora biti res že grozna, da je takšna vloga deželnega odbora sploh mogoča. 2e mesece in mesece ne dobi dežela niti onega svojega najmanjšega kontingenta, tako da jc dobesedno mnogo stotin prebivalstva pomrlo gladu in pomanjkanja. Deželo izčrpava vrhu tega še oderu-štvo. Pa tudi našemu lastnemu hrvatskem Primorju se ne godi bolje. — Pe-ticijski odbor je prošnjo dalmatinskega deželnega zbora najtopleje priporočil eksekutivi. Toda to je formalno sicer rešenjc, stvarno pa še nikakšno.. Sabor sam mora vso zadevo rešiti in še vedno držati pred očmi. da čaka na naše zaloge tudi še Ogrska in armada. Zato mora sabor iti dalje nego je to mogoče vladi sami. Sam mora stopiti v zvezo z dalmatinsko reprezentanco in kontrolirati način prehrane. Svetozar Pribičević izjavlja v imenu hrvatske srbske koalicije, da bo glasovala za Lorkovičev predlog. Govori o nakupovanju pod roko in o neurejeni prehrani v Avstriji in Bosni. Je za mogočno jednodušno manifestacijo za našo Dalmacijo, ki zasleduje iste nacionalne svrhe, kakor mi. Sedaj gladuje in mi jej moramo pomoči. Živila naša Dalmacija! Cezar A k a č i č (milinovec) podpira isti predlog. Ravnotako Stjepan Radič (seljačka stranka), ki protestira »proti infamni politiki peštanske in dunajske vlade, koja onemogočuje dalmatinskemu deželnemu zboru, da se sestane in posvetuje o strašnem gladu. Da, hoteH so celo preprečiti, da pridejo k nam svete povorke gladne dece...«. Govori o narodni zadači Dalmacije, koje prebivalstvo je vseskozi narodno in jugoslovansko in čije mladina pomeni za našo državo SHS. še posebno mnogo. Nato se oglasi frankovec dr. Prebeg. Celo on zagovarja predlog! Milinovec Peršič opozarja, da se ravno sedaj rekvirira za avstrijski vojni žitno-prometni zavod baš za 600.000 kron žita m pravi, da mora to žito biti v prvi vrsti za Dalmacijo. Predlagatelj konstatira jednoduš-nost sabora v zadevi prehrane Dalmacije, referent dr. Ribar mu pritrjuje ra dr. Lorkovičev predlog sprejme ves sabor soglasno. S tem je sabor dokumentiral praktično ono jedinstvo naroda, glede kojega se je konstatirala jednodušnost vseh strank v indemnitetHi debati. Po dolgem času je hrvatski sabor pokazal, v kateri smeri ]*t +reba »Taktično delovati v tej težki <*ob» da «on narod res nekaj pozitfn kocfcg* ta«*, kjer ne stoji y najostrejši opoziciji. V današnji seji so na vrsti interpelacije. Prihodnji teden se bo sabor od godil preko poletja. - mm-- Homatlle na Rushem. Moskva, 11. julija. (Koresp. urad.) Vstaja socijalnih revolucij onarjev v Petrogradu ie končana. Posamezna poslopja so bila močno poškodovana od artilerijskega ognja. Moskve, 11. julija. Časopisje poroča iz Petrograda, da so se socijalni revolucionarji levice ustalili v vojašnici zbora pažov. Poslopje je bilo mogoče zavzeti šele po hudem boju, v katerem so stopile v akcije tudi strojne puške in topovi. Razpoloženje v Petrogradu je zelo razburjeno. Moskva. 13. julija. (Koresp. urad.) Ljudski komisarijat za zunanje zadeve jc poslal tukajšnjemu diplomatičnemu zastopniku Anglije noto, v kateri zahteva, da se angleški oddelki, ki so se izkrcali v Murmana, takoj zopet vkrcajo. Obenem je ljudski komisarijat obnovil protest proti navzočnosti angleških vojnih ladij ob murmanski obali. Stockholm, 13. julija. V neki tovarni v Petrogradu so pričeli delavci stavkati ter so javno izjavili, da se pridružujejo socijalnim revolucijonarnim ter da je stavko smatrati kot demonstracijo proti boljševikom. Nekaj sto delavcev je bilo aretiranih in odpeljanih v Šliselburg in Kronštat. Rdečo gardo je podpirala konjenica. Ko se je moralo nastopiti proti stavkajočim, Je moralo vojaštvo na ulico. Mnogo delavcev je bilo pri spopadih ubitih. Stavkajoče delavce so nadomestili z novimi močmi iz delavske borze. Monakovo, 13. julija. »Munchner Zeitung« poroča iz Curiha: Glasom moskovskih poročil, so bili voditelji socijalnih revolucionarjev aretirani. Moskva, 13. julija. Glasom poročil moskovskih listov je sklepati iz nastopa Anglije, da namerava z vso energijo pritisniti na Rusija Domneva se celo, da je pričakovati angleško - ruske vojne. Glasom poročil finskih listov ie izbruhnila dne 7. julija v Petrogradu panika vsled vesti, ki so prihajale iz murmanske obali. Rotterdam, 13. julija, fe Petrograda poročajo: Velerx>slaniki so izročili ljudskim sovjetom v Moskvi nota v kateri zahtevajo, da naj sovjetu dokažejo trditev Trockega v sovjetu ljudskih komisarjev, da so bili morilci grofa Mirbacha najeti od entente. Veleposlaniki opozarjajo ljudski sovjet na hude posledice take nedokazane trditve. Rotterdam, 13. julija. Iz Petrograda poročajo, da je vpoklical petrograd-ski sovjet tudi letnik 1915. Budimpešta, 13. julija. Az Est« poroča iz Rotterdama: Glasom informacije »Daily Expressa« je podala ruska vlada izjavo, v kateri izraža svoje upanje, da bo Še mogoče mirno rešiti spor glede murmanskega ozemlja. Ce je treba pa je ruska vlada pripravljena tudi na vojna S sovražnostmi pa bo počakala tako dolgo, da ne bo prav nobenega upanja več na mirno rešitev spora. London. 12. junija. Renter izve, da bodo ententne čete branile murmansko obal proti vsakemu napadu. Nova oja-čenja so bila odposlana v podporo dosedaj izkrcanim četam. Prebivalstvo podpira zaveznike. Berolin, 13. j ulj a. Iz Stockholma poročajo, da je bivši zunanji minister Tereščenko opustil svoj namen, potovati v London in da ostane y Kristijani j i. Dunaj, 15. julija. »Morgen« poroča: Po izvest j u londonske »Dailv Mail« je postavljen v Sibiriji za regenta general Horvat ki je proglasil kot svoj program obnovitev zveze z ententa General Horvat je navezal ozke stike s češko - slovaškimi brigadami Sedež njegove vlade se nahaja v Grodekovu. Cartt, 13. julija, Iz Pariza poroča »Štampa«: Generala Aleksejev m Kaljedin sta z močnimi oddelki čet na poti v Moskvo. Berolin, 13. juRja. »Dafly Chronicle« r^roča iz Moskve, da so odšle močne bolj-seviške čete proti Daljnemu vzhodu. Bolj-sevup imajo predvsem namen zopet zavzeti irkntsk Tudi proti Ceho - Slovakom in proti Vladrvostoku je namenjen napad. Iz petrograda poročajo, da tudi tam vedno oolj narašča nezadovoljnost z entento med nieščansldrnl krogi, - — ^ Stran 2. .SLOVENSKI NAROU*. dne 15. julija 1918. 157. štev. Berolin, 13. julija. »Vossische Zeitg.« »oroča iz Kodanja: Japonski poročevalci X) ročaj o v London, da sibirska vlada mirovne pogodbe v Brestu Litovskem ne priznava. Sibirska vlada bo organizirala armado in j d poslala proti Nemčiji. Tud priznava ruski narodni dolg in je pripravljena, prevzeti svoj delež na tem dolgu. Ženeva, 13. julija. Ljenin je ukazal, da se ustanovi poseben vojni sovjet, ki bo imel edino nalogo, preštudirati in pripraviti korake za uspešen boj proti Ceh o - Slovakom. Toldjo. 12. julija. (Koresp. urad.) Poročilo iz VVashingtona. da je Japonska sklenila zavrniti željo entente, da M pod vsakim pogojem nastopila v Sibiriji, se uradno proglaša za neresnično. BeroHn, 12. julija. Glasom petrograd-skega poročila je Ljenin imenoval bivšega ruskega vrhovnega poveljnika Kriljenko za policaja. Čurih, 13. julija Iz Helsingiorsa poročajo: Zaradi vznemirljivega položaja na severnem Finskem je mobilizirala finska vlada pet letnikov, in sicer letnike 1892—1S96. Ženeva 12. julija. (Kor. ur.) >Temps« se obrača v ranljivem članku proti Ker-ienskemu, ki ga imenuje majhno senco. *Temps« pravi: Niti Pariz niti Francoska se nista navduševala to pot za Kericnske-sa. ki občuje samo z revolucionarnimi socialisti in za katerega drugih Francozov - .-loh ni bilo. Avstrijski poslanik za Rusijo. Dunaj. 13. julija. Za avstrijskega poslanika v Rusiji je določen sedanji poslanik na Danskem baron Franz, Italijanske priprave. NASE URADNO POROČILO. Dunaj, 13. julija. (Kor. urad.) Na benečanski fronti izvidne^praske. Sicer ničesar pomembnega. — Šef gen. štaba. Dunaj. 14. julija. (Kor. urad.) Med Gardskim jezerom in AdLžo je bil obojestranski artiljerijski ogenj zelo živahen. Na benečanski gorski fronti se je bojno delovanje zopet stopnjevalo. Včeraj so vrgle na Sasso Rosso naše čete sovražne izvidne oddelke nazaj. Danes zjutraj so italijanski oddelki zaman napadali jugovzhodno od Aisaga in Monte di Val bella. Tudi boj na zapadnih bojiščih doline Brente se je končal nam v prilog.— V Albaniji tipajo sovražniki polagoma proti našim novim pozicijam. V dolini Devolija smo zavrnili francosko eska-dro, — Šef generalnega štaba. Italijani se pripravljajo. Iz vojaškega razmotrivanja dne 13. julija. Italijani so po daljšem odmoru zopet pričeli s podjetji na našo gorsko ironto. Najprvo sicer samo z iz vi d ni mi četami, ki so izvršile večkrat sunke na naše črte med Piavo in Brento in na visoki planoti Sette Conm-nL Ob Piavi se drži sovražnik, ne glede na praske in topovski ogenj, začasno pasivno, ali kakor kaie, se pripravlja rudi tukaj na nove akcije. Dva italijanska irredenti-sta pri češko - slovaških ranjencih. Iz Rotterdama: Iz Milana se poroča, da sta odšla irredentista Pittaco (Trst) m Zanorolla (Reka) v Milan, da obiščeta ranjene češko - slovaške vojake. Čehi ob Piavi. Z dovoljenjem vojnoporočevalskega stana prinaša »Pesti Naplo< pod gorenjim naslovom dopis svojega frontnega poročevalca Geze Hercega. Herceg piše: V poslednji italijanski ofenzivi v težkih borbah ob Piavi ki pomenijo za madžarske vojake smrtno žrtvovanje, so bil mnogo udeleženi Čehi. V uradnem poročilu že omenjeni cel kup aktov, uradnih zapisnikov in fotografskih dokumentov priča, kako vlogo so igrali Čehi v tej ofenzivi. Za poznejše čase. za razmotri vanje po vojni je potrebno, da se ugotovi ta vloga, ki je bila škodljiva in nevarna, nas pa interesira zlasti radi tega, ker je ta prokleta vloga piovzročila izgubo onih neštetih »stotisoč mož«. Cehi so se zopet izkazali ne samo na eni fronti, marveč v istem času na dveh črtah v bojih proti nam. Službeno poročilo kratko ali tako. da se ne more napačno razumeti, omenja vojake češko - slovaške brigade, ki so bili po večini pobegnili in stopili v italijansko armado. Bili pa so Češki izdajalci rudi j naši uniformi. Vsak vojak na fronti Piave ve in ni nikaka tajnost, da je nekoliko dni pred pričetkom ofenzive neki češki poročnik s 30 češkimi vojaki kratkomalo šel na sprehod do sovražnikov. Češki izdajalci v italijanski uniformi se razmeroma obnašajo še častno. Ti Čehi so bili člani avstro - ogrske armade in so prišli v vjetništvo ali na ruski ali na italijanski fronti. Ne branijo se. od tristo in nekaj čez, Id so vjeri, je komaj kateri izjavil, da ni prišel svojevoljno na bojišče. Interesantno je, kako mirno so šli v smrt Niti niso poskušali izgovarjati se ali ugovarjati. Največ jih je nosilo na italijanski uniformi še trak avstro - ogrske skrinje za hrabrost ali Karlovega križa. Bili so tudi taki, ki so na prsih nosili kokarde v čeških barvah. V vjetništvu, ko so jih prvič zaslišali in naravno nagovorili po italijansko, so odgovarjali češko: ne rozumim. Te italijanske Čehe so ustrelili. Vsem so dovolili, da pišejo pred smrtjo domov in skoro vsi so pisali. Z mirnimi potezami so pisali zadnja pisma in s ponosom naznanjali svojo smrt. : Feldge-richt« ie hitro končala svoje postlan i e ž njimi. Obsodila iih ie na smrt na vislicah.ali ker ni bilo rablja, so jih enostavno ustrelili in njihova telesa obesMi na drevesa ob cesti za svareč vzgled. Eden. dva dneva so visela krvava trnpla ob cestah. Na uniformo so jim obesili veliko belo tablo, na kateri je bil napis: Verrater. Traditore. Strašna strašila za ptice, vihar jih je majal, posebno strašna so bfla trupla, ko je deževalo fn je krvav de? padal z njih. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 13. julija. Včeraj popoldne je pričel sovražnik z velikimi v obliki pahljače postavljenimi oddelki napad na pozicijo Cornone južno Sassa Rossa. Naša garnizija, ki ga je napadla z bajonetom z elanom, ga je pognala v beg in zasledovala do njegovih izhodnih jarkov. Številni sovražniki so ostali na bojišču. Pripeljali smo dva oficirja in 64 vojakov kakor "tudi 2 strojni puški. Bojno delovanje je bilo na Pasubiju precej zmerno, kjer sta obe artiljeriji razvijali Utrte akcije. Med dolino Frenzelo in Brento je naš ogenj zadržal sovražne patrulje. Letalsko delovanje je bilo navzlic malo ugodnim vremenskim razmeram čez dan precej živahno. 10 sovražnih letal je bilo sestreljenih. Letalski poročnik Silvlo Sca-* mnenje izvojevaJ svojo i& zmago v zraka. A lb a n i j a. Naše čete so v stiku z | novo sovražno črto. Severno Semenija in vzhodno spodnjega Devolija severno Bera-ta so sovražne umikajoče se kolone ponoči dne 12. julija napadli naši oddelki in jih razpršili. Med Semenijem in Vojušo smo nadalje izpraznjevali gorenje ozemlje in nabirali plen. Števila dne 6. julija vjetih presega 1800, med njimi 61 oficirjev. Dogodki na zapadu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 13. julija. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Skupina prestolonaslednika Ruprehta. Jugozapadno od Bailleula smo zavrnili večkratne napade močnih angleških oddelkov. Enako so se ponesrečili p o noč ni sovražni sunki severno od Alberta. Silnemu streljanju na zapadnem bregu A vre so sledili med Casteiom In Maillv-jem delni napadi Francozov, ki jih je sovražnik popoldan pri Maillvju in zvečer na celem bojnem ozemlju po najsil-nejši artiljerijski pripravi obnovil. V Castelu in v pristavi Anchin se j3 sovražnik ustalil. Vzhodno od te črte so se njegovi napadi v našem protisunku : mili. Skupina nemškega p r e-: o 1 o n a si e d n i k a. Med Oiso in .Marno je ostalo bojno delovanje živahno. Zavrnili smo nove sovražne sunke severno od Longponta in jrižno od Ourco.a. Skupina vojvode A 1-breehta. V srednjih Vogezih in ob Hartmannsweilerkopfu je bojno delovanje oživelo. Severovzhodno od Pont a Moussona in v kotlini Fave so se ponesrečili ponočnl sovražni napadi. Meseca junija je bilo zbitih na nemških frontah 46S letal, od teh 92 od naših letalskih obrambnih topov, In 62 privez-nih balonov. Od teh je 217 v naši posesti. Ostala letala smo videli pasti onstran sovrairiih črt. MI smo izgubil! v boju 215 leta! in 51 priveznih balonov. — v. Ludendorif. Berolin, 14. julija. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Skupina Ruprehta. Na zapadna bregu A vre čez dan živahno artiljerijsko delovanja Zvečer je oživelo rud: na drugih delih fronte v zvezi z izvidnrmi boji. — S k u p i n a cesarjevi ca. Krajevni boji v gozdu pri Villers Corteretsu. Po močni artiljerijski pripravi je sovražnik zvečer napadel zapadno od Chateau Thiervja. Krvavo smo ga zavrnili. Nočni moteči ogenj je bil včasih živahen. Prt jasnejšim vremu so izvršile naše letalske ilo-tHje nočne napade na sovražne železniške naprave ob francoski obal! med Dunkerqoni, Bou!ognom in Abbevillom, v prostoru Liliers-St. Pol-Doullen.5, ter v pokrajini pri Crepv en Valois m Viilers Cotteretes. — v. Ludendorf. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolin, 14. julija. (Kor. urad.) Z bojnih iront ničesar pomembnega. Reka A v r e izvira severo - zapadno od Novona. teče skozi mesto Roye in se vzhodno od mesta Amiens izliva v Sommo. Vas C a s t e 1 leži na Avrinem zapadnem bregu. 15 km južno - vzhodno od Amicnsa, vas M a i 11 y pa na istem bregu blizu 5 km južno od Castela. Pristavica Anchin leži med tema krajema. Francozi so torej poizkusili, prebiti nemške črte, dospeti do bregov reke Avre in se polastiti vsaj trga Mo-reuil, ki leži na vzhodnem Avrinem bregu v središču onstran črte Castel - Maillv. — Vas Longpont leži blizu 10 km vzhodno od mesta Villers Cotterets ob železnici Pariz - Soissons. V tem odseku poizkušajo Francozi Nemce iztisniti iz obširnega gozda severno od Villers Cotteretsa ter med veliko cesto in železnico prodreti do Soisson-sa, ki je od njihove sedaj doseženo Črte oddaljen samo kakih 11—13 km proti severovzhodu. — rTartmannsweilerkopf je 956 m visok hrib par kilometrov severno od Sennheima v vzhodnem predgorju Gorenjih Vogezov. — Mesto Pont a M o u s -s o n leži ob reki Moselle (Mosel) blizu nemške (lorenske) meje. — Fave je potok, ki priteka iz Gorenjih Vogezov in se pri mestu St. Die (onstran nemške meje, v višini alzaškega Markircha) steka v reko Meurthe, desni pritok Moselle. Berolin, 14. julija. VVolffov urad poroča; Na Flandrskem je bojno delovanje Časih oživelo. Zavrnili smo sovražne izvidne sunke severno od Nieuporta, severno in zapadno od Ypresa in zapadno od Voorme-zeela. Pričakovani sovražni sunek južno od kanala pri Paeschendaelu smo vjeli že v piedpolju ter zavrnili nasprotnika v silnem bližinskem boiu. Ob obali in ob Kemmelu je trajalo tudi ponoči ojačeno artiljerijsko delovanje. Sovražnika, ki je bil v noči na 13. t. m. po silnem arttljerijskem ognju vdrl v Beamnont in Hamel smo vrgli takoj zopet ven. V bojih pri Castellu smo vjeli ncKai sovražnikov. V tamošnjem odseku je bil artiljerijski ogenj stoimjevan. V noči na 13. julija pri St. Mauru napadajoči sovražni oddelek smo v protisunku vrgli nazaj. Enako smo zavrnili sovražne sunke zapadno od Montdidiera in severo - zapadno od Conr-cellesa. Po večurni artiljerijski in minomet-ni pripravi smo zavrnili včeraj zvečer zapadno od Suippesa izvidni sunek deloma pred našimi ovirami, deloma v protisunku ter smo pripeljali vjete nazaj. Basel, 14. julija. >Times« izvedo iz ruske fronte: Pri Reimsu je opažati močno naraščanje pritiska Nemcev. Med francoskimi in angleškimi črtami so se posadke znova izmenjale ter so Amerikanci prvič v velikih strnjenih skupinah zasedli prvo b§j-no črto. Smatra se, da se vrše zadnje priprave za novo ofenzivo Nemcev. Clemen-ceaujev Ust »rfomme Libre« pripravlja na zopetni pričetek nemškega napada. Vsak dan lahko prinese ukaz, da naj se bitka prične, s čimer se priznava, da je inicijativa slej kot prej na nemški strani. V uvodniku z nadpisom »V pričakovanju ofenzive« piše *Echo de Pariš«: Sovražnik se vzdržuje, kakor ie to že njegova metoda, vsake akcije, ki bi dala slutiti njesrove načrte. On se ne giblje niti na Aisnf. kjer so Francozi zopet izboljšali svoje poziciie. Lndendorff bo skušal zopet presenetiti. Od Nieuporta do ffama so zavezniške čete stalno pripravljene za boj. Ze prihodnje dni se bitka lahko prične. Basel, 13. julija. »Journal des Debats« piše: Poročila s fronte potrjujejo, da stojimo pred novimi krvavimi pod vzeti). Francoska upa in želi, da naj bi po tej novi krvavi tragediji glas miru m sporazuma zopet zedinil narode. Curih, 13. julija. »Havasc poroča iz Pariza, da le vojaški vrhovni poveljnik Pariza za prihodnjo nedeljo prvič dovolil razgovore o miru. Razne vojne vesti. TURSKO URADNO POROČILO. Carigrad, 13. julija. Ob obali v Palestini je trajalo živahno artiljerijsko delovanje. Naša artiljerija je uspešno obstreljevala neko sovražno taborišče. Vzhodno od Jordana so poskusile sovražne patrulje na raznih točkah prodreti. Zavrnili smo jih. Japonsko brodovje v Sredozemskem morju. Basel, 13. julija. Iz VVashingtona poročajo: Zaradi naraščajoče nevarnosti podmorskih čolnov bo Japonska ojačila svoje vojno brodovje v Sredozemskeun morju. Sedaj ima Japonska v Sredozemskem morju samo flotiljo torpednih rufilcev. Velike zahteve Japonske na vzhodu. Curih, 13. julija. »Zurlchci Morgen-zeitung« poroča iz dobro podučene diplo-matične strani v Haagu, da je vzrok, zakaj VVilson ni privolil v nastop entente v Rusiji kljub prizadevanju Clemenceaua njegov razgovor z japonskim veleposlanikom v \Vashingtouu, ki mu je sporočil v polnem obsegu pogoje Japonske za ta nastop. Tudi Lansing se je ustrašil velikih zahtev Japonske na vzhodu. in o V kredit Srbiji in Črni gori. Ženeva, 13. julija. Pariški »Journal^ poroča, da je ententa srbsko - črnogorski vladi zopet dovolila nove kredite v znesku 570 milijonov frankov za nadaljevanje vojne. Francosko - grška pogodba. Curih, 13. juliia. »Zflricher Morger-zeitung« poroča iz Ženeve: Francoski uradni listi priobčujejo ravnokar pogodbo med Francosko in Grško, glasom katere se smejo vsi na Francoskem živeči Grki prideliti francoski armadi. Šef grškega generalnega Štaba. Atene, 12. julija. (Koresp. urad.) Francoski general Grama t je bil imenovan za šefa generalnega štaba grške armade. Romunski državni zaklad. Bcrn, 13. julija. Francoski listi poročajo iz Jassvja: Romunski državni zaklad, ki so ga ob prodiranju čet centralnih d»*ažv proti Bukarešti spravili v Rusijo, je bil sedaj zopet najden. Romunski denar se nahaja popolnoma nedotaknjen na varnem kraju pod stražo boljševikov v bližini Moskve. Romunska vlada se namerava obrniti do Nemčije s prošnjo, da naj posreduje pri ljudskem kornisarijatu v Moskvi zaradi vrnitve državnega zaklada. \meriška živila za entento. Curih, 13. julija. Sir Williain Goode, ki ima stalne zveze z ameriško in kanadsko živilsko upravo, je izjavil, da so Zedinjene države poslale zaveznikom v času od 1. julija 1917 do 1. aprila 1918 80 milijonov busehlov žita. Meseca marca t. 1. so poslale Zedinjene države 308 milijonov kilogramov speha, to je več kot Šestkratni normalni kvantum in milijonov ton govejega mesa, torej za 30 odstotkov več kakor katerikoli mesec v zadnjih sedmih letih. Transporti živil, ki so bili za zavezniške dežele največje važnosti, so se mogli izvršiti samo na ta način, da se je kouzum v Ameriki sami zelo skrčil. =s Dr. Šusteršič sc je preselil na Dunaj. Z Dunaja nam poročajo: Dr. Šusteršič je zapustil idilični Gastein ter se je preselil na Dunaj, menda z ozirom na dejstvo, da vlada potrebuje neprestano njegovih dragocenih nasvetov. Ali se vrne v Gastein ali se bo upal celo v Ljubljano, še ni znano. Prihodnje dni se odpelje po »važnih opravkih« v — Švico. = »Resnica« in »Novice« pod okriljem deželnega predsednika. K?kor smo izvedeli, je deželna vlada naročila vsem podrejenim političnim oblastni-jam, da sc morajo naročiti na Šusterši-čeve liste ter jih na vso moč podpirati. = Proti jugoslovanskim listom. »Edinost« poroča: Dr. Šusteršič je dodal svojim neštevilnim protinarodnim zločinom še enega: denuncira! je slovenske liste, stoječe na programu maj-niške deklaracije in tako dosegel da so vojaške oblasti prepovedale vojaštvu naroeevanje vseh teh listov. V četrtek, dne 11. juiija se je razglasilo v Trstu v veliki vojašnici in menda tudi povsod drugod povelje armadnega poveljni-štva, ki deva na indeks vse slovenske liste, stoječe.na programu majniške deklaracije, tako »Edinost«, »Slovenski Narod«, »Slovenec« itd. Vojaštvo sme čitati izmed vseh slovenskih listov edi-nole Šusteršičeve »Novice« in njegovo »Resnico«. Torej poleg denuncijantstva še umazana konkurenca! Živio dr. Šusteršič in njegov tako imenitno honorirani patri jotizem! = Con rad v avdijenci. Dunaj. 15. julija. Flm. Conrad je prispel v soboto na Dunaj ter je bil včeraj sprejet od cesarja v avdijenci. = Novi proračunski provizorij. Iz Dunaja poročajo, da je bil v soboto zvečer v poslanski zbornici razpoložen proračunski provizorij za čas od 1. junija do 31. decembra 1918. 5 1. vsebuje običajno pooblastilo za vlado, pobirati davke, davščine m pristoibine ter druge državne dohodke. § 2. zadeva prispevke k skupnim zadevam. § 3 pooblašča vlado, preskrbeti za po vojni pro-vzročene izredne izdatke potom kreditnih operacij sredstva do zneska 12 milijard kron. $ 4 vsebuje pooblastilo za finančnega ministra, prodati nepremično državno posest do skupnega zneska (590.000 K. Pojasnita pravilo da bo vlada v najkrajšem času predložila držav- nemu zboru načrt finančnega zakona za leto 1918. Za vodstvo državnega gospodarstva naj se skrbi s proračunskim provizorijem. Načrt je zasnovan za šest mesecev. = Seja Ukrajinskega kluba« Na- čelstvo Ukrajinskega kluba je za ponedeljek, dne 15. julija sklicalo nujno sejo. Vsi člani so bili brzojavno pozvani, da naj se seje udeleže. Predsedstvo je sklicalo sejo, ker neomajno zahteva Poljski klub nerazdeljivost Galicije in je v to svrho mobiliziral vse svoje sile. Klub naj bi sklepal tudi o svojem stališču za slučaj, da se posreči Poljakom strmoglaviti Seidlerjevo ministrstvo. == Girstinaver v preiskavi. Kakor nam poročajo, se vrši proti znanemu vsenemškemu hujskaču in Volksratov-cu Francu Girstmaverju iz Maribora radi njegovih poročil o dogodkih v znani badenski avdijenci kazenska preiskava radi zločina razžaljenja Veličanstva. Zanimivo pri tem je, da so Girstmaver in za njim drugi slavni nemški govorniki na jav. shodili v navzočnosti c. kr. političnih oblasti govorili nezaslišne stvari, da so nemški časopisi te govore nemoteno, torej s privoljenjem c kr. cenzure objavljali in da ni nobenemu nemškemu c. kr. uradniku prišlo na misel, da so to po veljavnih zakonih sama žaljenja Veličanstva. Razen ljubljanskemu cenzorju — moramo pristaviti — ki ie v slovenskih listih pridno koniiscirai vsako beležko o vsenemških nesramnostih in vsako zgražanje nad njimi. Pa tudi on jc videl le »ogrožene državne interese«, ne pa objektivnega dejanskega stana zločina, radi katerega je sedaj eden glavni informator nemške javnosti Girstmayer izročen državnemu pravdniku, ki bo, upajmo, postopal kar najmilejše in naj-prizanesljivejšof Naj še pristavimo, da je iz nemških listov znano Girstmaver-jevo pripovedovanje o prizoru s Koro-ščevo sliko nesramna izmišljotina Človeka, ki je hotel svojim somišljenikom imponiraj s tem, da je lagal, kaj vse je rekel cesarju. = VVollov sin v sovražni armadi. Dunaj, 15. julija. »Neues Wiener Journal« objavlja včeraj uvodnik, v kj čerem poroča, da se nahaja sin znanega vienemškega državnega poslanca \Vol-ia. ki je eden izmed glavnih stebrov sedanjega avstrijskega režima, kot vojak v angleški armadi, v katere vrstah se bori proti Nemčiji. Kakor se nam poroča od zanesljive strani, ie to dejstvo v gotovih nemških krogih žc dolgo znano, širši nemški javnosti pa je ostalo dose-daj prikrito. Današnja »Sonn- und Mon-tags Zeitung« pravilno povdarja, da to ni le rodbinska zadeva g. Wolia, ker ima poslanec Wolf danes odločilni vpliv na nemško politiko v državi. Pristaviti je nadalje, da je Woli, katerega sin se bori proti Nemčiji, voditelj tistih ljudi, ki so vprizarjali in še vprizarjajo neprestane gonje proti rodbinam onih Slovanov, ki sc borijo v vrstah entente. da Še več. pripisujejo dejanja teh ljudi na rovaš celemu narodu. Mesto Celje bo imelo nad senzaciionelnim razkritjem še svoje posebno veselje, kajti mati mladega Wolia je hčerka ene prvih celjskih nemškutarskih rodbin, pokojnega odvetnika dr. Stepischnegga. = Minister Horbaczewski in češka akademija znanosti. Iz Prage poročajo: 21 članov češke akademije znanosti je pozvalo ministra za ljudsko zdravje dr. Horbaczewskega, da naj izstopi kot član te družbe, ker je kot profesor na češkem vseučilišču kljub svoji ukrajinski narodnosti zlorabljal zaupanje izkazano mu z imenovanjem za člana akademije s tem, da je kot član Seidlerie-vega kabineta sokriv vladne odredbe glede razdelitve češke na okrožja. = Češko učiteljstvo za državnopravno demokratično stranko. Iz Prage poročajo: Predsedstvo deželnega šolskega sveta je izdalo odredbo, v kateri se opozarjajo predsedniki okrajnih šolskih svetov na dejstvo, da se učiteljstvo prav marljivo udeležuje agitacije za državnopravno demokratično stranko. Zlasti delavne so v tem oziru učiteljice. Na tozadevno vprašanje v deželnem šolskem svetu se je odgovorilo, da se vrši agitacija samo med učitelj-stvom samim, deželni šolski svet pa jc izjavil, da tudi tega nc more pripustiti. = Železničarska demonstracija na Dunaju. V petek zvečer se je vršilo na rotovžu na Dunaju veliko zborovanje železničarjev, na katero so poslale vse dunajske železničarske organizacije sdoje zastopnike. Na shodu je prišlo na razgovor poročilo odposlanstva o obljubah vlade. Proti nemško - radikalnemu poslancu fleineju, ki se je oglasil tudi k besedi, se je dvignila vsa nevolja železničarjev, ki ie prikipela skoro do dejanskih napadov. Železničarji so sklenili na prigovarjanje svojih voditeljev, da sicer še počakajo, izjavili pa so v silno ostri resoluciji soglasno, da so vse obljube vlade popolnoma nezadostne, vsled česar železničarji odklanjajo vsako odgovornost za bodoče dogodke. = Poslanec Conci vrnil Franc Jožefov red. »Lavoratore« poroča, da je poslal poslanec dr. Conci ministrskemu predsedniku dr. vitezu Seidlerju to - le pismo: Pred 10 leti sem bil imenovan brez vprašanja za namestnika deželnega glavarja. Zaraditega sem se takrat pritožil pri namestniku grofu Spiegel-feldu. Nezaslišan sem bil sedaj odstavljen od tega mesta. V tej odredbi vidim očitno kršenje zakona, ker pa je po mojem mnenju protislovje, da se proti meni tako postopa* jaz da bi nosil še nadalje odlikovanja, odlagam s tem meni pred 10. leti podeljeni konturni križ Franc JoŽefovega reda. = Ogrska bo dala toliko živil kakor lani. Ogrski prehranjevalni minister princ Windischgratz je izjavil nekemu so t rudniku »Az Ms t a«, da se gibljejo pogajanja z Avstrijo, oziroma Nemčijo za letošnje leto v istem okviru, kakor pogajanja za lansko leto. Ogrska je izjavila, da je pripravljena prepustiti Avstriji od svojih novih zalog kolikor more pogrešati. Nasprotno se jc morala Avstrija obvezati, da bo prepustila Ogrski industrijsko blago. Ogrska jc prevzela tudi v novem gospodarskem letu preskrbo armade s kruhom. Nasprotno se jc Avstrija obvezala preskrbeti armado s krmili, krompirjem in zelenjavo. — Spor med Nemčijo In Avstrijo /uradi Poljske. Iz Berlina poročajo: Z ozirom na puročilo, da ima nems. vlada namen, sporočiti na Dunaj, da ne more pritrditi avstro - poljski rešitvi poljskega vprašanja, pripominja >Kreuz Zeitung*:-Če bo Avstrija trajno postavila v središče zveznega vprašanja avstro - poljsko rešitev poljskega vprašanja, to gotovo ne bo pospešilo nadaljuj razvoj zveze. Merodajni nemški politični krogi pravijo, da norijo politična vojaška iu gospodarska vprašanja zvezo z Avstrijo celoto, ki se mora skupno rešiti. >Krcuz - Zeftung« piše: Očividao zahteva Avstrija še veuiio avstro - poljsko rešitev poljskega vprašanja. To jc zelo obžalovati. Na Dunaju bi morali žc vedeti, da je nemška vlada tako rešitev prav jasno odklonila. Rešitev poljskega vprašanja spada po svoji naravi v skupni kompleks vzhod-nega vprašanja, nima pa ničesar opraviti s poglobitvijo zveze. = Nemški državni zbor se je dno 13. julija odgodil do 5. novembra. = »Nemška vojna nI bila nikdar obrambna vojna.« Neodvisni socijalno-demokrarični poslanec Geyer je v nemškem državnem zboru izjavil, da neodvisni socijalni demokratje ne morejo glasovati za vojne kredite, ker ta vojna ni bila nikdar obrambna vojna, marveč samo vojna imperijalizma. V Nemčiji ne vlada vlada, marveč imperijalistična stranka. Stranke večine so s svojim nastopom ojačile vojaško avtokracijo, katere izvršilni organ je vlada in ki zahteva tudi na zapadu aneksijski in nasilni mir. Kdor dovoljuje vojne kredite, odobrava politiko vlade, pomaga kapitalizmu in militarizmu in jc sokriv podaljšanja vojne. Kdor hoče mir, mora z neodvisnimi socijalnimi demokrati vred odkloniti vojne kredite. Zato kliče: »Proletarci vseh dežel, združite se!« Jasno ie, da je moral poslanec Geycr slišati nad vse strašne ugovore in očitanja, da je izdajalec — Nemški socijalni demokrati prod ententnim socijalistom. V seji nemške poslanske zbornice je izvajal socijalno - demokratični poslanec Kbert: Obžalujemo, da traja strašno krvoprelitje na zapadu in na jugu. Nemški narod navdaja volja po miru* Tudi vlada je opetovano izjavila svojo pripravljenost za mir. Vlade in parlamenti ter žal tudi zastopniki delavskih strank v ententnih državah pa dosedaj niso pokazali ' pripravljenosti za mir. Vedno še se trudijo hujskati svoje narode z izgledom na angleško zmago in na uničenje nemškega naroda. Sovražni državniki so se izjavili za vojne cilje, ki bi politično in gospodarsko živ-ljeuje Nemčije kar najbolj ogrožan. Ta pogubna politika borze do zadnje odločitve bi morala podaljšati vojno Še za leta. Kakršenkoli bi bil izid, gotovo je, da bi vsi narodi strašno trpelL Nemški narod hoče časten mir za vse. Ker nam naši nasprotniki do danes nočejo dati takega miru, bomo tudi to pot dovolili sredstva, ki so potrebna za dosego takega miru. = Belgijsko vprašanje. Izjave nemškega državnega kanclerja v petkovi seji glavnega odseka nemškega državnega zbora o Belgiji so dale listom povod k različnim članicom. Listi levice popolnoma odobravajo te izjave, dočim obžalujejo izjave listi desnice. »Berliner Tageblatt« naglasa, da se še nikdar ni tako jasno povedalo, da bi bila Nemčija principijalno pripravljena vrniti Belgijo. »Deutsche Tageszeitg.« zopet naglasa, da ej mogoče zagotoviti svobodni razvoj Nemčije samo s tem, da dobi Nemčija napram Belgiji tako stališče, ki dovoljuje Nemčiji prevzeti na belgijski obali in ob belgijskih mejah vojaško varstvo. = O belgijskem vprašanju. »Nordr deutsche Allgemeine Zeitung« piše: Ker so izvajanja, ki jih je podal državni kancler predvčerajšnjim o belgijskem vprašanju, objavljena, se je predlagalo v državnem zboru, da naj se zaradi zveze objavijo tudi izvajanja državnega kanclerja v njegovem govoru dne 11. julija o istem predmetu. Odgovarjajoč tej želji objavlja »Norddeutsche Allg. Zeitg.« iz tega govora ta - le odstavek: Kar se tiče zapada, stoji slej kot prej belgijsko vprašanje v ospredju, da ne mislimo na to, da bi Belgijo trajno vzeli v posest. Tega od početka nismo hoteli. Vojna je bila za nas, kakor sem bil povedal tudi dne 29. novembra, od vsega početka obrambna vojna in ne zavojevalna vojna. Da smo vkorakali v Belgijo, je bila potreba, ki nam jo je vsilila vojna sam^ Enako je bila potrebna okupacija Belgije. Da smo uvedli v Belgiji civilno upravo, odgovarja popolnoma haaikira določbam o vojni na kopnem. Temu odgovarjajoče smo tofej tam na vseh poljih uvedli nemško upravo in HrfsjBL da to ni bilo v škodo belgijskemu prebivalstvu. Belgija je v naših rokah zastava za bodoča pogajanja. Zastava pomeni varstvo proti gotovim nevarnostim, ki jih odklanjamo s tem, da imamo to zastavo v rokah. Tako zastavo smemo vrniti torej le, če so nevarnosti odstranjene. Belgija kot zastava pomeni torej zc nas: V mtrrvDib rvvr^anjjh se moramo zavarovAP temu, da bi fffilgift 158. štev. .SLOVENSKI NAROD*, anc 15. julija 1918. Stran S siužila našim sovražnikom zopet kot ozemlje, na katerem bi prodirali ne samo v vojaškem, marveč tudi v gospodarskem smislu. Zavarovati se moramo proti temu, da nas po vojni ne bodo gospodarsko izpodvezali. Belgija je po svojih razmerah, po svoji legi in po svojem razvoju skozinskoz navezana na Nemčijo. Ce smo stopili na gospodarskem polju v gotovo razmerje z Belgijo, je to popolnoma v interesu Belgije same. Ce se posreči stopiti z $elgiio v ozke gospodarske stike, če se posreči, da se sporazumemo z Belgijo tudi glede političnih vprašanj, ki zadevajo ž i v -Ijenske interese Nemčije, potem imamo izgled, da bomo imeli v tem najboljše jamstvo proti bodočim nevarnostim, ki nam morejo groziti s strani Belgije, oziroma preko Belgije od Anglije in Francoske.« — Tudi s tem je bil državni tajnik dr. von Kuhl-raann zadovoljen. Dne 12. julija je imel ravni kancler potem svoj drugi govor. = Za mir. švicarski mirovni institut v Freiburgu je v zvezi z ženevskim komitejem za trajni mir in skupaj s številnimi drugimi družbami poslal \Vilsonu brzojavko s prošnjo, da naj smatra Kuhlmannov govor in nemškega državnega kanclerja podlago za razgovor o splošnem min;, ker sta oba govora sprejela od V i -na samega kot podlago miru postavljena temeljna načela. = O miru. Lloyd George je imel na dinerju, ki je bil dan na čast kanadskim časnikarjem, govor, v katerem je izjavil, da se udeležujejo državniki uo-ininijonov vojnega sveta kot enakopravni člani ter da bodo skupaj z angleškimi državniki doldtili pogoje, pod katerimi so pripravljeni skleniti mir. .Mir, ki se bo sklenil, ne sme biti neod-kritosrčen, marveč mora biti resničen mir. Če sc spuščamo na manj, je izjavil rrunistrski predsednik, bo mir goljufija za človeštvo. = Niti pedi nemške zemlje. »Voss. Zeitung« poroča iz Berna: Lloyd George je pri inšpiciranju ameriških čet v ameriškem taborišču izpregovoril tudi ta - le pomembni stavek: Mi ne zahtevamo niti kvadratnega metra zemlje od Nemčije in je nočemo oropati posesti, ki jo ima po vsej pravici. = Finska monarhija. Iz Stockhol-ma poročajo, da je veliki odsek finskega deželnega zbora s 16 glasovi proti 15 glasovom sklenil uvedbo monarhi-stične državne oblike na Finskem ter sprejel z 19 glasovi proti 13 glasovom v ustavo tudi določbe o varstvu švedskih manjšin na Finskem. = Nemška zarota v Ameriki. Vrhovno sodišče prične, kakor poročajo iz New Yorka, v ponedeljek s preiskavo o nemški zaroti, ki je bila nameravana predno so Zedinjene države vstopile v vojno. Zarota je imela namen, poslati vohune v Anglijo, ki naj bi bili zasledili pristanišča - oporišča za angleško brodovje, da na ta način omogočijo napade podmors&ih Čolnov na angleške ladje. Mariborsko pismo. (Od našega dopisnika.) V M a r i b o r u, 11. julija. Kako skrbe Cifnti eden za drugega* V Račjem pri Mariboru je mlin za stiskavanje bučnih peška in dobavo bučnega olja. Pred že 14. meseci jo zasegla centrala za tolščobo in olje na Dunaju na neko ovadbo vso zalogo, a jo pustila posestniku Krajncu v oskrbi. Krajne ie čakal preko eno leto, kontno pa vprašal centralo, kaj um je z oljem storiti, na kar so mu odgovorili, da naj pošlje nekaj olja za poskusnjo na Dunaj. Olje je skoz in skoz prvovrstno, mastno in slastno, le gospodje pri centrali so našli, da je — pokvarjeno in. da ie vsled tega mora Krajne 6d-dati mesto javnemu konrarnu, tvrđki >Schicht< v Ustju, v porabo. — V pred-lezečem slučaju gre za naravnost neza-s iiano samolastnost židovske centrale. Po celi deželi olja ni dobiti, ali pa le s težavo za ceno 60 do 80 K. tu pa bo či-fat poskrbel drugemu čofutu ceneno olje, da je bo mogel vporabiti pri izdelovanju, svojih izdelkov. Škoda, ki zadene s tem nas konzumente, je naravnost ogromna. Lani je bilo olje še 20 do 24 K L a tu se ie ga odtegnilo po mlinarje vi cenitvi kar 25 do 30.000 1 uporabi občinstva. Tako ravnanje je zrelo za zatožno klop. Naši poslanci bodo morda stvari posvetili nekoliko pozornosti in preprečili nameravano židovsko goljufijo. Prodajanje slovenskih posestev? S severne narodne^ jezikovne meje dohajajo poročila, da ie cela vrsta slovenskih posestev v nevarnosti. Poročilo navaja, da hodijo tam okoli številni nemški agentie in drugi, ki ponujajo prav zapeljive vsote za slovenska posestva. O kakem uspehu od nemške strani poročilo ne govori. Zdi se nam, da se bode dandanes težko našel kmet. naj bode te ali one narodnosti, ki bi nrodal svojo zemljo, katera ga redi. Tudi slovenski kmet ob nai-skrajni jezikovni meji danes ve ceniti vrednost papirnatega denarja in vrednost pridelkov zemlje, ki ga redi in va-nrje gladu, dočim bi mu denar nudil le prav kratko veselje. Sicer pa imajo ti riaši rojaki vsak dan opravka z gladnim! meščani, ki dado stotine v papirju za živež. Zato dvomimo, da bi količkaj Pameten slovenski kmet svojo posest prodajal. Promet z nahrbtnikom Prepovedan. Minole dni so se doga: j ali na postaji v Spierfeldu zopet divu Prizori, ki iih je povzročilo odvzemanje nahrbnikov. Namestnija ie na to navidezno par dni trgovanje dovolila, toda že je izšla odredba, da nikdo več ne sme na deželo kupovat; krompir kot žito — vse ie dano pod najstrožjo zaporo. Vsakdo naj si torej premisli, predno noide z naLxi>inikom ven. Kontrola je zeio aajajajl — —— Dedi iz primorci lwl Gradišćansko okrajno glavarstvo. ki uraduje sedaj v Krmi mi, se vrne 1. septembra v Gradišče ob Soči. Eksplozija v Furlaniii. Skladišče italijanske municije ie šlo pred par dnevi v zrak. Detonacija se ie cula po vsej Furlaiiiji. Bratomor v Trstu. V petek ie umoril pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji Josip Artieo, 261etni mornar, svojega brata Ivana, 23 let starega. Oče vdoveo Artieo io delavce. Bratov io pet. Gospodinjila ie v hiši zaročenka Josipova, ina Dušic. Josip, ki je mornar na >Helgolandu5. ie odšel iz" Pulja brez dovoljenja. Ko ie prišel domov, mu ie pravila zaročenka, da govori brat razne reči o njem, da on ne misli resno ž njrid$ ie ne mara in ima drugo ljubico v Pulju. B rat ^ Ivan ie revež, slaboumen človek. V družini so ravnali grdo ž njim, niti spati ni smel doma. Usmilil se ga ie kmet Lav renči č in mu dovolil, da je spal v neki mali njeerovi bajti Josip je bil našel polovico starih s b ari j s tem bodalom ie šel ponoči nad brata, v ono bajto in ko ie brat Ivan spal, ga ie Josip zabodel trikrat v prsi na- na vso močio. Niti zganil se ni, tako hitro ie nastopila smrt. Ker ie isto- io policija iskala Josipa kot dezer-rja, še ie sel sam javit vojaški oblasti« ie prišel v Trst brez dovoljenja, ho-ftko prikriti svoi zločin. Ali prijeli i ga kmalu in ie hitro priznal bratomor. Včeraj je stal Josip Artieo pred : rekim sodom. Svojega brata ie opisal za eoileutika ki .-c ie včasih mešal in vil večkrat v umobolnici. Rekel ie o njem, da ie pijanec, ki ogroža vso družino, pretepal ie Pušičevo, kradel in bil vsemu okolišu. Odkar ie bil ukradel Duši če vi rjuhe, ni več Bine] domov. Articov branitelj ie poudarjal, da je obtožence, prendarjajoč nesrečo družine, hotel re.-i.ti družino bremena, v katero fej ie umorjeni Ivan. Obsodbo $e .-Mni dvor predložil naiorvo admiralu v Pulju. potem se proglasi. Dnevne vestL — Novela h kazenskemu procesu. Justieni minister je predložil poslanski zbornit i zakonski načrt za izeno-stavljenje kazenskega postopanja. Obe najnovejši izpremembi obstojata v zmanjšanju števila članov senata pri sodiščih i. instance od 4 na 3 in pri sodiščih 2 instance od 5 na 3 ter uve Iba bolj enostavnega postopanja pred posameznim sodnikom sodišča z t mani kazini ve zločine in presi >pke. Tudi naj se prihrani na delu in času z omejitvijo zasledovalne dolžnosti zlasti ce gre pri obravnavi za več kaznivih dejani, nadalje s nrenosom d^i >čb irlede pristojbin za priče na sodno pisarno, z zmanjšanjem pisarniškega dela v prestopnem i in z razširjenjem mandatnega postopanja na denarne globe do 500 kron in na zapor do 14 dni.Načrt vsebuje nadalje novo ureditev pristojbin za priče in zvedence priznanje pravice za-govorništva do vpogleda v akte v postopanju pred glavno obravnavo in razširjenje izredne olajševalnih okolnosti v porotniškem postopanju. S tem v zvezi se nai uvede nov način priziva. Priziv naj ne bo v bodoče več odvisen od tega, ali je sodišče priznalo izredne olajševalne pravice ali ne. Obtoženec naj bi imel pravico do priziva, če se kazen ni znižala najmanj do polovice najnižje po zakonu določene kazni, toži-telj pa. če ni dosegla polovice največje kazni. Zmanjšanje števila članov senatov in postopanje pred sodnikom naj se uvede le za vojni in prehodni čas ter naj se stari običaj obnovi s potekom drugega koledarskega leta po sklepu miru. — Nabori septembra. Kakor izve >Venkov< z avtoritativne strani so vesti o novih naborih, ki nai bi se izvršili meseca septembra, neresnične, ker se ne bodo vršili nobeni novi nabori nad 24 let starih. — Iz Idrije. Umrl ie v bolnišnici v Gradcu enol. prostov. Fran M a k u c po dolgotrajni bolezni, katero si je nakopal na ruskem bojišču. Pokojnik ie bil vrl Sokol in telovadec, kateri si je pridobil nevenljivih zaslug kot član Idrijskega Sokola. Dragega nepozabnega brata, ki leži v tujini bodo imeli njego vi bratje vedno v spominu. Njegovi materi pa iskreno sožalie! — Odbor v podporo stradajoče mladine je v svoji zadnji seji sklenil vloži ti pri c. kr. deželni vladi pravila za opnovanie dobrodelnega društva po vzorcu društva > Češko srce«. Iz Zagreba je došlo obvestilo, da sprejema tamošnii >Odbor slovenskih, hrvatskih in srbskih žen za siročad« gladno in vsled lakote propadlo deco le za daljšo dobo na primer pol do eno leto, ali pa do konca vojne, ne pa samo za dva meseca. Kar bi šlo samo na počitnice, ne kaže pošiljati na Hrvatsko. Ljubljanski odbor v podporo stradajoče^ mladine sklene z ozirom na to. da pošlje od mladine, priglašene od šolski b vodstev le one, ki so se oglasili za Hrvatsko do konca vojne. Dan odhoda se za to doco še pravočasno objavi. Otroci nai imajo obleko, obutev, perilo, krtače za zobe. glavnik, šolske knjige in svinčnike. Prvo zbirališče bo v Ljubljani, od ko der povede mladino v Zagreb ljublian ski odbor. Odbor v podporo stradajoče mladine sklene končno naprositi ubož-no akcijo mestne občine ljubljanske, da posveča rodbinam otrok, ki so iih odboru naznanila šolska vodstva kot posebno pomanjkanje trpeče. posebno pažnjo, in da jim po možnosti vsaj začasno da kak priboljšek. S tem bi bilo vsaj nekoliko pomagano v slučajih najhujše bede. — Nas narodni blagdan za nesrečne jugoslovanske otroke ne bo, kakor je bilo poročano v sobotni številki, dne 26. julija, marveč šele koncem septembra. — Zvišanje oficirskih plač. V vojaških krogih se govori, da bo vlada zvišala sedanje oficirske plače. Zvišanje bo različno ter bo znašalo pri sub-alternih častnikih 1 stopnjo. Nadporoč-niki bodo n. pr. dobivali toliko, kakor sedai stotniki. Zvišanje bo imelo veljavo že od 1. maja t. 1. — Zopetno zvišanje postnih pristojbin? Budimpeštanski >Az Est« poroča, da bodo v Avstriji znova zvišali poštne pristojbine, m dr. porto za običajna pisma na 20 v. — Povračilo škode. Komur so napravile lansko leto nemške čete kako škodo, nai io naznani pri mestnem go->l>6 K. slan špeh po 17 in suh špeh po 49 K. In te cene nai placa uslužbenec, Id ima komai 100 do 2odboru za siročadi v Zagrebu. Pri tej priložnosti opozarjamo^ na usmiljenja vredno gladno deco na Tolminskem. Iz aprovizaeiiskeara skladišča tvrd-ke Pollak v Kranju io bilo ukradene 20 kilogramov prekajene slanine, 11 kg sira in 8 kg moke. Utonil je 29. p. m. v Savinji pri Št. Petru ob H4. uri popoldan trgovski vajenec Stanislav Semrl v 16. letu svoje starosti ta čas pri tvrdki Ant. Cvenkelj. Pozvedovanje se ie že vršilo. Vodno nadzorstvo in žendarmeriji ne poročata nič. Prosi se prav vljudno občinsko predstoiništvo in drugo prebivalstvo ob Savinji naj blagovoli proti primerni nagradi pregledovati in v slucain. da se ga najde, ekspresno poročati na nieca očeta Ivan Semrl, učitelj - voditelj v Lescah, Gorenjsko. Detomora je osumljena neka 221et-na dekla na Bledu; detomor bi bila izvršila koncem maia. Izročili so jo sodniii v Radovljici. Prijeti vlomilci. Po noči 8. t. m. so vdrli tatovi v trgovino Josipa Jermana na Brodu pri Logatcu in so odnesli 35 kilogramov sladkorja fižola moke, sukanca in tobaka v vrednosti 270 K. Tatvine sta osumljena dva delavca pri stavbeni tvrdki Redlich & Berger. Iz Zagorja na Pivki. Ne more s! človek predstavljati, kakšne žalostne posledice je pustila za seboj toča ki nas je obiskala 23. junija t. 1. Vsi pridelki so uničeni* Eni deloma drugi docela. Žito smo morali deloma pokositi, ostalo je pa vse pomandrano in bo praznega klasja. Krompir se bode za silo še nekoliko obrasel, tako. da ga bode morebiti vendar nekaj drobnega Fižol, ajda zelje, pesa, je pa tako stol-čeno. da štrli le golo steblovje iz^ zemlje. To ie vse zgubljeno! Semena in sadik ni in njive bodo stale prazne. Semenska ajda nam ie sicer obljubljena ali kdai bode prišla? In razun tega uspeva pri nas ajda skrajno slabo. S !no drevje je za par let uničeno, ker je celo star les zelo razbit. Kai bode z nrjmi letos? To vprašanje nam beli glavo in s strahom in grozo gledamo v prihodnje dni Ljudstvo nima v pravem pomenu besede nič jesti; nekatere hi:e faktično stradano. tako da hodijo že krompir kopat. Naše kmetije tudi niso tolikšne, di bi rase ljudstvo preživele celo leto. Iz kmetijo vzame Zamorec le za par mesecev živeža in svojo eksi-atenoo ičče v drugih zaslužkih (vož-j»i.< >. Umliivo je torej, da vlada v občini veliko poman i kan ie. Vsled to^a gredo ženske številno na Dolenjsko si dela iskati — proti živilom; na ta način je tukaj se večje pomanjkanje delavcev. Je pa še druga skrb! Zadnji dve leti smo res zaslužili nekaj, a sedaj ni prav nikakega zaslužka, marveč samo grozni izdatki in revščina ho po voiski dosti večia, ko poprej. Lepa bodočnost! Skrb nam delajo tudi misli na bodoče rekvizicije! Ako bodo sploh mogoče? Upamo, da se bodo oblasti na stanje naše občine ozirale. I/Jiorišcaiiie naših rudarskih delavcev. Prejeli smo sledeči popravek: Slavno uredništvo! Sklicevaje se na določbo § 19. tisk. zak. prosim Vas kot zakupnik rudokopa za boksit v Bohinju sprejeti sledeči popravek norice izkoriščanje naših rudarskih delavcev« objavljene v številki 146. z dne 1. julija t 1. Vašega cenjenega lista. Ni res, da bi znašali zaostanki na zaslužku pri posameznih delavcih že po več sto kron. Ni res, da bi bili delavci samo dotlje dobivali živila, dokler ie bil Anton Rebolj obratovodja podjetja ni res, da bi se družba ne bila prav nič brigala priskrbeti delavcem najpotrebnejša živila in. da je Anton Rebolj, za to bil primoran, za poslana živila dajati last ni denar in. ko mu je le-ta pošel, za živila iskati posojila pri raznih posestnikih; ni res. da družba Antonu Rebolju sploh kai dolguje, ni res, da ie ravnatelj družbe I. B. skupaj s svojo soprogo Antonu Rebolju delal le ovire; ni res, da novi obratovodja ne zna slovenski ni res. da družba bivšemu obratovodji dolguje 3000 K. rudarskim delavcem pa okroglo 30.000 K. Ni res. da je družba s svojimi dozdevnimi vojnimi dobavami zaslužila težke milijone. Radi očitka izkoriščanje«: bodemo pisca dotičnega članka sodno pozvali na odgovor. Res jepamarveč. 1. da se je prejšnji obratovodja Anton Rebolj, kateri se ie omrzil radi svojih surovosti in svoie samostojnosti v celi okolici in posebno pri delavstvu odpustil iz službe radi Iiudih službenih pregreškov; 2. da je Anton Rebolj žujral vsakemu delavcu, kateri se ni nepogojno v vseh in sicer tudi v svojih zasebnih zadevah pokoril njegovi volji s takojšnjim odpustom in z vpoklicem v aktivno vojaško službo da je med vsoto, katera se ie temu obra tovodji nakazala in sicer izrecno samo za izplačilo delavstvu, in med resnično izplačanimi zneski, zelo visoka številč na diferenca, katera se bode sodno dognala; 4. da je Anton Rebolj, ki je imel od mene nalog, v določeni občini na moje ime priglasiti svobodne rudoslede. le te zahrbtno priglasil na ime podrinien-ca in da se je še le potem odločil rudoslede izročiti meni, ko se mu je zažu-galo s kazenskim sodiščem; 5. da novi obratovodja občuje z vsemi delavci slovensko in to mnogo priiazneje, kakor je Anton Rebolj sploh imel kedai navado. — Na Dunaju, dne 5. julija 1918. Dr. Albin Viktor T s c h i n k e 1. odveti na Dunaju kot naiemnik rudokopa za boksit v Bohinju. Ukradeno kolo. Sinoči okoli enajste ure je bilo v gostilni pri Ančniku v Šiški ukradeno lahko italijansko kolo z rdečim plaščem zeleno barvano. Vredno je do 1000 K. Kdor pripelje kolo nazaj ali noizve. kje se nahaja, dobi nagrade 300 K. Gospod, kateremu je bilo kolo ukradeno, stanuje v Spodnji Šiški štev. 278. Išče se k triletnemu otroku ženska stara 50 do 60 let. ali pa deklica do 10 let. Poslednja bi bila eventuclno sprejeta za svojo, kjer bi se lahko izučila obrti ali pa izšolala. Kie, pove Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani. Izgubljeno. Temnovišnjev plašč iz svile ie bil izgubljen včerai popoldne blizu Tonniesove tovarne. Odda naj se na Hranihiiški cesti št. 10. Izgubljena ie bila v soboto zvečer v Gajevi ulici oziroma na Franca Jožefa cesti slata sap osina ura. Odda nai se proti dobri nagradi v Sodni ulici š: 2. pritličje. _ Aprovizacija. -r Zabela na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo zabelo v torek, dne 16. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le rod; od 8. do 9. dopoldne štev 1 do 100, od 9. do 10. štev. 101 do 200 od 10. do 11. štev. 201 do 300, popoldne od 2. do 3. štev. 301 do 400, od 3. do 4. štev. 401 do 500, od 4. do 5. štev. 501 do konca. Stranke dobo sa vsako osebo po 10 dkg čiste masti in 10 dkg iedilnega loja kilogram take zabele stane 15 K- . . _ 4- Krompir na rumene izkaznice C Opozarjamo stranke, ki prejemajo krompir te dni na rumene izkaznice C. da morajo prinesti s seboj tudi bele iskaznice za meso. Kdor ne bo unel izkaznice za meso odslei dalie s seboi. ne bo dobil krompirja. ..... 4- Prodaja praških klobas m pre-kaienega mesa po znižani ceni Mestna aprovizacija bo prodajala klobase in prekajeno meso v vojni prodajalni ▼ Gosposki ulici v torek, dne 16. t m. popoldne strankam z zeleno izkaznico a št. 2000 do konca Vsaka oseba dobi H kilograma; kilogram praških klobas stane 4 K; kilogram prekajenega meaa. 8 K 4- Prodaja jeemenovesra sdrofea- Od srede 17. t. m. do vštete sobote 20. t. m. se dobi na vsako močno izkaznico po yi kg ječmenovega zdroba. kilogram stane 1 K. — Ostanek blagra je napovedati zanesljivo v ponedeljek, ker se bode v prihodnjič sicer odvzela prodaial-cu prodaja moke. m „. -f Podržavljenje vseh živilskih central. Prehranjevalni minister se ie izrazil napram nekemu odposlanstvu, da se bodo v najkraišem času nodrzavile vse živilske centrale in da bodo ▼ bodoče le pododdelki urada za ljudsko prehrano. Prosveta. — Samospevi s spremljanjem klavirja . . . vglasbil Anton Foersier. Pesnitve Mirana Brankova Križnice. (Troinica) Op. 149. — Morska zvezda. Za samospev m trospev % spremljan iem klavirja ali harmonija. Op. 148. Ljubljana 1918. Tisk in založba J. Blasnika naslednikov. Cena 4 K. — Mojster Foerster ie bogato izpolnil vrzel naše samospevne glazbenosti z izrazi Umi in slikovitimi skladbami, ki zaslužijo vso pozornost in nedvomno postanejo ljubljenke samospev-nim našim umetnikom ter zlata zakladnica za pevno višjo naobrazbo na-Semu glasbenemu naraščata. — Posebno zanimivost daie zbirki vencek treh zvezanih samospevov (križnic - troinica), glasbena skupina samospevov, — pač prva v naši glasbeni književnosti. — Naročba na naslov: Tiskarna J. Blasnika naslednikov. Ljubljana — Brežice. Ob ogromni udeležbi se je vršil 7. t m. koncert v Brežicah, Veselega obraza so prihiteli is nase okolice in v velikem številu so se udeleži11 tudi naši bratje Hrvatje. Zelo prostorna dvorana Narodnega doma je bila do zadnjega kotička napolnjena. Pevske točke so bile zelo dobro izbrane tako. da so čarobno vplivale na poslušalce G. Pavel Debevec s svojim lepim baritonom je žel obilo pohvale. Poeeboo nam ie ugaiala >Ciganka Marijac O. Leopold Kovač (tenor) je svoje točke izborno dovršil. Spremi j evala ie zek> spretno pianistinja gdč. Breekvar. Ishrani glasovi okteta ki ie z lepim nred-našanjem vršil svojo vlogo v popolno zadovolfnost, je žel navdušeni aplavz. Izrekamo bratsko zahvalo vsem, posebno g. pevovodii Z. Preloven in aran-žerju g. Franu Marjanu, ki pa radi pre-hlajanja, ž. 1. ni mogel nastopiti. Ostalim posetnikom na veselo svidenje! Ka zdar! — Zagrebško deželno gledališče se te v soboto poslovilo od tržaškega občinstva z opero >Tosoo<. Opera ie vspela povsem dobro in občinstvo je navdušeno ploskalo in obsipalo pevce s cvetjem. Intendant k. Hreljanović je izročil g. namestniku baronu Friee-Skeneju 1000 K za dobrodelne namene v Trstu. >Edinoet< pravi, da ie bilo v gostovanju zagrebške opere v Trstu svetlih in sijajnih strani pa tudi temnih in da hoče o stvari spregovoriti obšir- neje. Mat stvari. traja podpisovanje 8. vojnega posojila Do takrat naj imajo že vsi podpisano! Le do 17. julija * Nezgode na zračni posti Ihinai- Kijev. V ponedeljek popoldne je postno letalo Dunai - Kijev sredi pota padlo na tla. Letalci so ostali nepoškodovani, letalo pa ie preoei razbito. * Škof ameriške armade na Francoskem. >£clairc poroča, da je določen monsignore Havcr, koadjutor kardinala Farleva v New Yorku. za škofa katoliških vojakov v ameriški armadi. V. kratkem odpotuje na Francosko. * Španska bolezen v Švici. Iz Berna poročajo, da ie bilo do 13. t. m. v Švicarski armadi bolnih na španski bolezni 5800 vojakov, 23 iih ie umrlo. Tudi med civilnim prebivalstvom divja nova bolezen in je več oseb umrlo. * Italijanski generali postavljeni na dispozicijo. Rimski uradni list poroča, da so generali Cadoma Porro, Cappello, Cavaciochi stavljeni na dispozicijo in ne uživajo več dohodkov armadnih povelrnikov. Cadoma je bil, kakor znano, še tekom 12. soške bitke šef generalnega Štaba, Porro njegov namestnik in Capello poveljnik druge italijanske armade. * Pol milijona vjetnikov iz Rusije se je že vrnilo domov. Tako ie sporočil vojni minister Stoger - Steiner nekemu odposlanstvu. Večina se tam se nahajajoči h so v Sibiriji, od koder se sedaj še ne morejo vrniti vsled še nejasnih razmer v Rušiti. V Rusiji je velika komisija vojnega ministrstva katera ima nalogo, podpirati vietnike z denarjem in pospešiti njihov odhod. Ruska vlada jo podpira Kar se tiče dopusta, mora dobiti vsakdo, ko se vrne, dopusta osem tednov. Izdajate!] in odgovorni urednik: Valentin Kopitar, lastnina in tlak »Narodne Stran 4. „SLOvca^Kl NAROD f une *©. JMU]m i918. 158 štev Kaše In iešprenia, par lepin mostiti čevljev zamenjam za platno, brise*®, robe« Ud. Naletov pove oprav. »Slov. Nar « — 3533 ■* . ^ _ ._______ iu Bčenkn za šivanj. — Mick* liček, Lingarje-va nllca štev. 2. 3502 Moško kolo skoraj novo, stara pnevmatika, se takoj proda pri Jos. Prešeren, Celovška cesta 82, Slska-Lfnollana. — 3508 PRODAJALKA mesene stroke, z večletnimi spričevali, želi svoje mesto premeniti. — Naslov se izve Fri uFr- »S*- N-* 3526 v______ - Registrirna ~asB blagajnica 'je naprodaj pri Sever & Urbanič, Izubijane, Wolicva ulica 12. 3517 v blLžini glavnega kolodvora se lice xa takof ali poznefe. Ponudbe na rrltsch & Breznik, Sv. Petra c. 17. Prazne vreče vsake vrste in suhe gobe kupuje rvedno in v vsaki množini ter plačuje »po najvišjih dnevnih cenah trgovska ["firma J« Kušlan, Kranj, Gor. Isto-■tam se sprejme trgovski učenec. W S prsim anatom m oddajo 3 meblovane sobe skupno aH posamezno. — Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 3476 T kaki vecjl trfOTtai t Oortei Se službe kot pomočnica 3460 ftolf Ijr ~i kurjena v tej stroki *W%?lsli%Clf zmožna več jezikov Nastov se izve: Via Studenec 14, Bortca. Potrebujemo nujno: 1 kavarnirško blagajničarko, 3512 1 donašalca jedil za restavracijo. Hedžet & Koritnlk, Ljubljana. OoflTKnpi se dobro ohranjenW planino ali klavir. Naslov pove upr. »Slov. Nar.« — 3500 Iščeta se dve ali i ai s kubiafo do 8. avgusta. Kdor preskrbi, dobi 2 kg usnja ali dve kg masti. Jernel Siijak, Poljanska stev. 60. Eii se služba za različna fina ročna dela, tudi mo-nograme za neveste. — Glavni pogoj hrana. — Nastop s 15. avgustom ali septembrom. — Pismene ponudbe pod »lina ročna dela 3258'*. licem v nalem oz šupo. Cenj. ponudbe prosim pod Najam" na uprav. »Slov. Nar.« 3529 Zahvala. Vsem, ki so nam izkazali v naši boli ob smrti nepozabne matere Helene Mantuanijeve svoje blagodejno sočutje in nas tolažili, ki so spremili predrago rajnico k večnemu počitku, imenoma slavni .Glasbeni Matici* in njenemu odličnemu pevskemu zboru, izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo. LJUBLJANA, 13. julija 191S. Žalujoča rodbina. Tiskarskega strojnika BBF* sprejme takoj "mi Narodna Tiskarna Srbečico, hraste, lišaje odstrani prav naglo dr. Fiesch-a izvir, postav, varovano „SKABA-FORM11- mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 3—, veliki K 5"—, porcija za rodbino K 12-—. Dr. L Flesch's Kronen-Apatheke (Gyfir), Raab Ogrsko. = Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna „pri zlatem felenu", Ljubljana, Marijin trg. 880 Pozor na varstveno znamko 99SSABAFORM" "3W AA^dmlff 14 let 8tar> * dovrse-l/C%Cllf no 5-razredno ljudsko šolo, slovenskega in nemškega jezika zmožen, želi stopiti v kako trgorlao ali rokodelstvo kot uesmse. Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.« —3532 20 K nagradedam kdo' mi preskrbi prozno sobo s kuhinjo za takoj ali s prvim avgustom. Naslov pove upravnlstvo »Slov. Nar.« — 3531 večletno prodajalka z dežele, izvežbana v mešani stroki, iSče službe ra deželi. V prostem Času lahko pomaga pri vsem hišnem delu. Na plačo se ne ozira. — Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 3492 Nevoporocenea iščeta za augustov termin S? STANOVANJE obstoječe Iz 1—3 sob ter potrebnih pri-tiklin. Popoln red in mir zajamčen. — Prijazne ponudbe naj se blagovolijo vposlati na upravništvo »Sloven Nar pod „tfovoporočenca 3482". Dve Jagoslovankl Želita radi simpatije do bratov Čehov korespondirati z njimi. — Dopisi pod „Slavenska Upa 994144 ns upravn. »Slovenskega Naroda«. Sklaiiiit ali delavnica in drugi prostori se da v nalem. — naga mL 22, A. ■aaptman •v. Patra eesta SO. 3443 kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd) kupuje po najvišjih cenah. AS. It A NT, Krma j. 2693 Kupujem umetno zobovje in splošno vse, kar je starinsko. Posredujem pri prodali posestev. ALBERT DERGANC, brivec Frančiškanska ulica 10. 1458 tudi daje prodam veliko troovsko v kateri se nahaja 5 trgovin in nad 200 sob. Hiša je moderno zidana v zelo dobrem stanju na lepem prometnem kraju v sredini mesta. — Istotako prodam eno manjšo trg. nišo. Pojasnila do 25. julija t. i. lastnik Anton Jelenee, Logatec. 3496 Živež se zamenja ■a dva dobro obranjena desna plaaaa, eden ženski eden moški. — Naslov se izve pri upravniStvu »Slov. Naroda pod M p las C 1580". Kupim dobro obranjeno ipe-eorijako ta do ci m al no Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „it 1000/3545". Na prodal ao izvrstne zdrave SUHE GOBE v vsaki množini in se pošljejo po poštnem povzetju. — Dobre cene naj se stavijo na upravništvo »Slov. Naroda* pod „Sohe gobe 3551". ■ f \r pteiuje najbolje UrAŽAJajodnewđ«. Marishlltarstraisa t, Dne 18. julija 1918 S^Ž,": ftiSu! Griesplatz, kavarna „Berlin" javna dražba vsa kavarniške oprave In pohištva, obstoječega iz dveh Seifes*t«Wendlovlh biljardov, 50 marmornatih miz, 120 Thonetiovih atolov, zof, kuhinjske oprave, servisov iz porcelana, srebra, stekla itd. W0T Interesenti se vabijo k vdeležbi. — 3494 Zamaski. Plačujem za nove zamaške za steklenice .......• • kg K 90.— za stare zamaške za steklenice (neilomljene, ne umetno blago). kg K 55.--Prevzamem jih brez prejšnjega vprašanja po povzetju. — Tudi sam pridem prevzemat. Jagoda, Gradec, Marlabllferstr. 8, Kosakeagasse 3. — 3472 Francosko žganje, dilava kakor: po par, cimet, paprika, žbice, k umna, pi men t, iaffran itd., ter vse ostalo špecerijsko In kolonijalno blago vedno v zalogi. — Zahtevajte cenik 3547 F. Šibenik, Izdelki „Adrla", Ljubljana, W Gosposka ulica 16. ~SM inFOdda se takoj v najem