leto se poslavlja
Breme njegovega slovesa vsakič čutijo naše denarnice. Čustva valovijo in vplivajo na naša početja. V tem času se naj' večkrat kažejo v svojih skrajnostih. Ljudje na položajih so preobremenjeni z družabnimi obveznostmi. V njihovih družinah pa se kopiči bolečina zaradi njihove odsotnosti. Denar navidezno krpa to praznino, a natančen pogled kaže razdiralno moč njegove prisotnosti. Povprečni ljudje obujajo stara prijateljstva. Zbirajo se v skupine, kot bi se bali prihajajočega leta. Njih otroci se učijo pomembnosti novoletnih praznikov in poskušajo posnemati odrasle. V pred-novoletnem času običajne življenjske norme izgubijo svoj pomen. Tam, kjer osamljeni ljudje pričakujejo stike z občasnimi obiskovalci, morda pogovor z njimi, pa hitri in kratki obiski brez prave topline zarežejo nove praznine v njihovo osamljenost. Poslavljajoče se leto vedno pusti preveč praznine v ljudeh. Januar ni zastonj dobil lepo slovensko ime prosinec. Pomanjkanje ljudske topline se v tem mesecu kaže najbolj očitno, saj ljudje, utrujeni od zabav in družabnih obveznosti, težko opazijo človeka, ki bi mu njihov nasmeh vrnil vero v ljudi.
Tudi pri Rokovnjaču čakamo tretje novo leto. Naš časopis počasi dozoreva. Vse več je odzivov na pisanje v njem. Nezadovoljstvo nastaja, ker menda pišemo premalo kritično. Vse prevečkrat pohvalimo še tako majhen uspeh. Želijo si javno besedo o nepravilnostih in menijo, da smo za tako kritičnost zadolženi člani uredništva. Vendar pripombe prihajajo od ljudi, ki si javno ne upajo spregovoriti. Mnogokrat, če ne kar vselej, je njihov pogled na probleme enostranski. Priobčevanje takšnih razmišljanj vodi v polemiziranje, ki ne daje nikakršnih pozitivnih učinkov. Prispeva pa k razdvajanju ljudi, česar pa si mi ne želimo. Rokov-njač je mesečnik in zato aktualnost ne more biti njegova vrlina. Dogodki prehitevajo objavo, zato je njegova vsebina bolj kronika našega časa. Pa vendar se pisci kar pogosto srečujemo z anonimnimi grožnjami zaradi nekaterih objav. Razumljivo je, da si vsak želi prebrati o sebi le dobre stvari, negativnih pa noče priznati za resnične. Mi radi objavljamo pozitivne dogodke, če le vemo zanje. Na negativnosti poskušamo opozoriti pred objavo in kadar so odklonjene, se veselimo tega uspeha tudi s članki.
V današnjem časopisu boste srečali veliko čestitk z lepimi željami. Prisotni pa so tudi članki, ki kažejo na naša razhaja nja. Niso ravno vsi primerno utemeljeni. Pisani so pač v prepričanju, da je potrebno povedati svoje mišljenje. Utemeljitve so skrite v osebnem prepričanju, ki se je razvijalo skozi čas, pod vplivom različnih političnih nazorov. Objavljeni so z namenom, da spoznate vrednost takega pisanja in se srečate z njegovimi učinki. Tisto, kar tem člankom manjka, je iskanje izhoda v prihodnost, v čas sobivanja, ki mora nositi s seboj strpnost in iskanje vrednot, ki bodo zmanjševale prepade med ljudmi.
Članki o gospodarstvu so tudi tokrat bolj redki. Beseda o tej temi ni domača nikomur. Analitični pregledi so praktično nemogoči, saj za to ne dobimo zadosti podatkov. Omejeni smo na posamezne predstavitve, pa tudi teh se mnogi izogibajo. Pri nekaterih poizkusih pogovorov so naši uredniki in dopisniki tudi grobo zavrnjeni, verjetno iz prepričanja, da pri gospodarstvenikih iščemo samo denar, kar pa seveda ne drži. Problemi gospodarjenja bi morali najti pot do naših bralcev, saj bi tako nastala jasnejša slika potreb, hkrati s tem pa bi se lahko našli tudi izhodi iz težav.
Tudi problemi mladih so premalo prisotni. Prepričanje, da se ne da nič spremeniti, prevladuje tudi pri mladi generaciji. Pa vendar bi pogledi mladih na dogajanje v družbi in njihovo videnje lahko veliko prispevali pri iskanju pravih rešitev. Tako pa so prepuščeni lastnemu iskanju, ki se omejuje pretežno na različne načine zabave, ki ima edina ceno v javnih medijih. Prav tu pa želimo v Rokovnjaču doseči nasprotni učinek. Delo, ki ga opravijo mladi, zagotovo ni zanemarljivo. Nujno pa je, da mu priznamo njegovo vrednost in se zavemo pomembnosti takega priznanja za prihodnje življenje nas vseh. Vrednost dela mora dobiti večje priznanje v vsakdanjem razmišljanju vseh, saj bomo le na ta način zajezili razmišljanje o priznanju skozi negativna dejanja. Želimo si torej, da bi delovni uspehi mladih našli pot do našega časopisa.
Zavedamo se, da bo potrebno še marsikaj postoriti, da bo Rokovnjač prispeval več za kvalitetnejše življenje v naši občini. Z vašo pomočjo nam bo to tudi uspelo. Zato ob novem letu želim boljše sodelovanje vseh in upam, da uspeh ne bo izostal.
Urednik
hvala, dragi prijatelji!
Kako pomemben je v življenju prijatelj, njegova topla beseda, stisk roke in beseda tolažbe, človek spozna v stiski in nesreči. Takrat začuti, da ni sam in da je vredno iztisniti zadnjo kapljo moči in živeti dalje.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki mi pomagate živeti in upati; hvala vsem tudi za finančno pomoč: županu Občine Lukovica, članom občinskega sveta, sodelavcem občinske uprave, sorodnikom in prijateljem.
Irena Strmšek
ŠD Zlato Polje želi vsem krajanom, članom Krajevne skupnosti Zlato Polje, Občini Lukovica, vsem občanom in vsem ljubiteljem nogometne igre zdravo in uspešno leto 2002, hkrati pa se zahvaljujemo za podporo in pomoč.
OB NOVEM LETU VAM KULTURNO DRUŠTVO
JANKO KERSNIK IZ LUKOVICE ŽELI, DA BI TUDI V VAŠE ŽIVLJENJE VSTOPALI KULTURNI
UTRINKI, KI JIH PRIPRAVLJAMO ZA VSE LJUDI V NAŠI KULTURNI DVORANI V LUKOVICI
beseda lektorice
Pri svojem delu večkrat opažam, da prihaja pri nekaterih člankih, reklamnih objavah in podnapisih
do grobih pravopisnih napak. Želim poudariti, da do teh napak
prihaja zato, ker iz uredništva ne dobivam vedno v pregled vseh besedil. Nelektorirana besedila običajno prihajajo v tisk neposredno od naročnikov zadnji hip.
Te napake je opazil tudi odgovorni urednik in jih bomo v največji možni meri odpravljali.
I. Ogorevc
Uredniški odbor:
Člani: Maja Smrkolj, Iztok Obreza, Marta Lavrič, Marijana Grošelj, Danilo Kaštelu
Lektorica: Ivica Ogorevc 'tehnični urednik: Božo Stupica Glavni in odgovorni urednik: Vili Golob Rokovnjač izhaja v nakladi 1700 izvodov, prejemajo ga vsa gospodinjstva na dom. Naslov: Lukovica 46, 1225 Lukovica www.Lukovica.si Tisk: Kočevski tisk
Spoštovani občani in občanke!
/i' starogrška modrost ugotavlja: Vse teče. Kako hitro teče čas, nas spomni mesec december s svojo, že kar stresno naglico prazničnih opravkov in odštevanjem dncvov leta, ki bo kmalu spet za nami. Tokrat prvega leta v 3. tisočletju. Kakšno je bilo preteklo leto, bomo tehtali na osebni in na družbeni ravni, vsak zase. Življenje tudi v samostojni državi Sloveniji postaja vse bolj prepleteno, odvisno od svetovnih globalizacijskih tokov in večkrat se zdi, da teče po robu varnosti, po skrajni meji človeškega. Da ga krojijo neobvladljive temne sile.
Kako smo med željami, cilji in uresničenjem krmarili v naši občini, boste pošteno in z. razumevanjem presojali sami. Mnogi dosežki govorijo zase, mnoge želje pa bodo čakale na udejanjanje v prihodnjih letih. Vsekakor pa Črni graben na vsakem koraku spreminja svoj obraz, tako v dolini kot v odročnejših vaseh. Odgovorno in preudarno smo gospodarili z dani mi možnostmi.
Naj bodo decembrski dnevi čas miru, zadovoljstva, spokojnosti in upanja. Naj Vam prazniki obogatijo in oplemenitijo trdo delo vsakdanjika. S temi mislimi Vam želim sreče, zdravja, uspehov in poguma v novem letu 2002.
Vaš župan Anastazij Živko Burja
DRAGI UPOKOJENCI
Leto 2001 se nezadržno bliža koncu, s tem pa tudi naša druženja v tem letu. Pred nami so novi načrti, nove ideje za prihodnje leto, ki bodo lepši, če nam boste tudi Vi pomagali s svojimi pobudami in idejami.
Veseli bomo, če nas boste večkrat obiskali v naši pisarni ob četrtkih med 15. in 17. uro.
Prav prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali izpolniti naš program v tem letu. Zahvala gre tudi Občini Lukovica, ki nam je s finančnimi sredstvi pomagala pri obdaritvi ostarelih in bolnih članov našega društva.
Vsem našim članov in občanom Občine Lukovica, kot tudi vsem organizacijam in društvom, želimo prijetno praznovanje božiča in veliko zdravja in sreče v novem letu 2002.
Ob koncu pa naj Vas spomnimo še na pobiranje članarine, dragi upokojenci, in sicer nas boste lahko obiskali Po sledečem urniku:
LUKOVICA: nedelja, 06. 01. 2002, 8.-10. ure v pisarni društva PREVOJE IN
ŠENTVID:  nedelja,  06.  01. 2002,
10. -12. ure v pisarni KS PREVOJE BLAGOVICA: nedelja, 13. 01. 2002,
9.11. ure v gostilni »ŽOHAR«
KRAŠNJA:   nedelja,   13.   01. 2002,
11. -12. ure v šoli
Vsi, ki članarine v navedenih terminih ne boste mogli poravnati, tO lahko
storite vsak četrtek med 15. in 17. uro v pisarni društva v Lukovici.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUKOVICA
TD Gradišče
želi vsem občanom, predvsem pa svojim članom, vesele praznike in srečo v prihajajočem letu 2002.
Ob tej priložnosti vabimo šahiste na tradicionalni po novoletni »ŠAHOVSKI TURNIR V GRADIŠČU«,
ki se bo odvijal prvo soboto v novem letu 2002
nasveti policije
Zaradi povečanja števila vlomov v osebna vozila polic isti ponovno opozarjajo, naj vozniki ob zapustitvi vozilo zaklenejo, oblačila, torbice, denarnice in druge vrednejše predmete shranijo in jih ne puščajo na vidnih mestih v vozilu, saj se storilci tovrstnih dejanj odločajo za vlome na podlagi predhodnega pregleda notranjosti vozila. Prav tako naj vozniki vozilo, ki imajo vgrajen avtoradio s snem-Ijivo ploščo, le-to ob zapustitvi odstranijo in spravijo, saj vlomov v tovrstna vozila ne beležimo.
Prav tako so na območju policijske uprave Ljubljana v porastu vlomi v stanovanja in stanovanjske hiše, kjer storilci pregledajo hišo in iz. garaže opravijo tatvino motornega vozila, zato policisti opozarjamo, da ključev vozil ne puščate v vozilih oz. na prostorih, kjer jih storilci pričakujejo (bližina vhodnih vrat, obešena na vidnih mestih...), temveč poskrbite za samozaščitne ukrepe. Ob pojavu sumljivih oseb pa naj občani le-to sporočajo na PP Domžale oz. št. 113.
Policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih oz. ob pojavu sumljivih oseb naj informacije sporočijo na PP Domžale, tel. št. 724-65-80 ali na anonimni brezplačni telefon 080 1200.
ZIMSKA OPREMA VOZIL
Ob pričetku zime in zimskih razmer v prometu vas policisti opozarjajo na določbe Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu, ki glede zimske opreme vozil v času od 15. 11. 2001 do 15. 3- 2001 predpisuje naslednjo opremo:
- zimske pnevmatike na vseh kolesih (oznaka M+S)
- letne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki
Vozila s štirikolesnim pogonom motajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os.
Prav tako preverite stanje hladilne tekočine motorja, tekočine za čiščenje vetrobranskega stekla, brisalce ter akumulator. Predvsem pa hitrost vožnje prilagodite trenutnim razmeram na cesti.
Vodja policijskega okoliša: Marko Kladnik
Občinskemu svetu Lukovica
Spoštovani
Kot članica Uredniškega odbora Rokovnjač vam po svojih dosedanjih izkušnjah sporočam, da so nekateri občani izrazili veliko željo po informacijah v časopisu Rokovnjač, ki naj bi zajemale vse odloke Občine Lukovica in novosti iz Uradnega lista RS, ki se nanašajo neposredno v korist občanov. Želje so tudi o informiranju vseh javnih razpisov za dela, ki jih razpisuje Občina Lukovica, tudi tistih do vrednosti 5.000.000,00 SIT
Odgovor posredujte!
Marta Lavrič
PRENOVUENI ZDRAVSTVENI DOM
Pred 75 leti je Ministrstvo za zdravje Kraljevine Jugoslavije predalo svojemu namenu prvi zdravstveni dom v Sloveniji z besedami: »Zdravstveni dom v Lukovici in Društvo za narodovo zdravje istotam, oba prva v Sloveniji, razmahnita svoja dela in scjta blagoslov zdravja. Leto za letom bodo vstajali in se ustanavljali novi domovi in društva ljudskega zdravja še po drugih krajih, da vas bo zadosti, ko doraste sedanji rod. Rojaki iz Brdskega okraja, sprejmite dom vašega ministrstva za ljudsko zdravje v svojo last in dokažite, da ste tega darila vredni.«
Gradnja je potekala od leta 1924 do 1926, ko so bila dela končana in je bil dom predan svojemu namenu. Gradil se je s sredstvi države, pa tudi delovnimi in materialnimi prispevki Lukovčanov. Leta 1996 je bila končana prva faza obnove. Prostorska stiska pa je zahtevala nadaljevanje. Tako je Občina Lukovica poskrbela za rešitev stanovanjskega problema strank iz prvega nadstropja, nakar so se pričela obnovitvena dela zgornjih prostorov. Sedaj je dom dokončno obnovljen. 9. novembra je bil predan svojemu namenu. V novih prostorih je otroška ambulanta in otroška zobozdravstvena služba. Svoj prostor je dobila tudi patronažna služba in laboratorij. Sedaj se zbirajo še sredstva za nov aparat za oživljanje srca - defibrilator. S to pridobitvijo bi lahko hitreje pomagali pacientom pri zastojih srca. Do sedaj so zanj že prispevali sredstva GRASTO d.d. Domžale, GIZ GRADIŠ gradnje Ljubljana, M&P BURJA Krašnja, PRODNIK d.o.o. Domžale, TRGOVINA CERAR d.o.o. Lukovica, ENERGETIKA d.o.o. Ljubljana in VELE d.d. Domžale.
Ob odprtju so bili navzoči: podsekretar v Ministrstvu za zdravje g. Marjan Česen, županja občine Moravče gospa Milka Novak, župan Občine Lukovica gospod Anastazij Živko Burja, direktor Zdravstvenega doma Domžale gospod Janez Grošelj, osebje zdravsvenega doma, nekateri občinski svetniki, predstavniki donatorjev, izvajalci del in krajani Lukovice. Kulturni program so izvedli učenci OŠ Brdo, Helena Urbanija in Matej Kotnik. Močno sneženje je spremljalo prireditev, zaradi česar so pevci zbora Ciklamen kaj hitro poiskali zavetje v šoli. Ostale pa je pogrel humorno naravnan govor direktorja dr. Grošlja. Prenovljeni Zdravstveni dom je predal svojemu namenu župan občine Lukavica, ki je med drugim povedal:
»Tudi danes lahko rečemo, da je vsakdo sam svoj zdravnik in da je bolje preprečevati kot zdraviti. V letih gradnje našega zdravstvenega doma so ljudi ogrožale slabe higienske razmere in splošna neizobraženost. Danes stojimo pred popolnoma drugačnimi problemi, ki so največkrat posledica naše malomarnosti ali nezmožnosti za zdravo življenje, ob prehudih vsakodnevnih stresnih naporih. Nekdanja jetika je bolezen revnih, današnje težave pa so največkrat sad izobilja in užitkov. Kakšen kontrast! Tudi v današnjem času Lukovica z okolico ne izstopa od splošnega zdravstvenega vzorca, razen v onesnaženju okolja zaradi gradnje avtoceste. Nekdanjo nezdravo vodo je zamenjal nezdravi zrak. Temu se nikjer ne morejo popolnoma izogniti. Današnje bo-
lezni vplivajo tudi na psihične nestabilnosti in dekadentne pojave, ki vodijo zahodni, materialistično naravnani svet v degeneriranje. Želim, da bi bila naša zdravstveno svetovalna in preventivna služba tudi danes kos vsem nezdravim pojavom človekovega bivanja. Če so pred sto leti govorili o čistoči kot viru zdravja, je danes potrebno govoriti o duševni higieni, posebno mladih. Ob slovesnem dogodku želim naši zdravstveni
dejavnosti veliko uspehov, občanom pa zadovoljstvo s tovrstnimi storitvami. S tem bomo tudi na začetku tretjega tisočletja pokazali, da smo vredni darila, ki je rezultat našega dela in naših prispevkov. Vsa zahvala pri tem velja vodstvu ZD Domžale, posebej se direktorju dr. Janezu (irošlju, glavni sestri gospe Bredi Kavka, ki sta vseskozi sodelovala z. Občino Lukovica in izvajalci del.«
V. G.
ZAHVALA
Prisrčna hvala Turistično-olepševalnemu društvu Brdo-Lukovica za organizacijo Miklavževega večera Zajčevih melodij, ki je v nedeljo, 2. decembra 2001, do zadnjega kotička napolnil dvorano RCU v Lukovici.
S humano gesto, s katero ste ponovno prižgali luč v žalostnih očeh, ste dokazali, da ljudje še znamo prisluhniti in pomagati
sočloveku.
Hvala Vam!
Župan:
Anastazij Živko Burja
ZAHVALA
Kako malo je potrebno, da v otroških očeh prižgemo veselje, upanje in srečen nasmeh, smo v soboto, 1. decembra 2001, doživeli na prireditvi, namenjeni posebej otrokom-rejencem. Miklavž, ki je z darili presenetil otroke, je izpolnil vsa njihova pričakovanja in napolnil srca z ljubeznijo in upanjem.
Za prelepo prireditev se zahvaljujem organizatorju Rotarv klubu iz Domžal ter vsem, ki ste pri tem kakorkoli pomagali.
Župan:
Anastazij Živko Burja
komunalno gospodarstvo skozi leto 2001
Leto se Izteka, zato sem obiskal gospoda Tomaža Cera rja, tla izvem, kaj vse je bilo storjenega na področju komunale. Želel sem izvedeti, do katere mere je bil izpolnjen načrt del za letošnje leto.
Področje vodooskrbe je bilo po najavi g. Župana prioritetno. Dokončan je bil sistem vodovoda /lato Poljc-Čeplje-Znojile-Du-peljne. Zaradi premajhnega dotoka vode iz Zlatopoljskih vrlin pa je v izdelavi projekt dodatnega vira, s črpanjem vode iz zajetja Žirovše in nato preko trnjavskega voda dotok v zlatopoljske rezervoarje. Investicija bo končana v letu 2002. Tej pa bo sledil mrežni priklop porabnikov v Trnjavi. Končan je vodovod na Veliki Jelnik. Opravljena so bila vzdrževalna dela na črpališču Gradišče, Ugotavlja se možnost vodovoda za vasi Ceš njice. Lipa, Vrh nad Kra.šnjo in Krajno Brdo. Priprava in realizacija bo stekla, ko bodo prebivalci teh vasi pokazali interes. V pripravi je ureditev vodovoda za vasi Sentožboll in Podmilj, kjer pa se zatika zaradi odklanjanja služnostnih soglasij. V letu 2002 bo začela veljati nova odredba za varstvene pasove na vodnih zajetjih. Varstveni pasovi za zajetje Žirovše so že določeni.
(davni kanalizacijski vod |e bil zgrajen v zahodnem delu vasi Kra.šnja. Zanj je občina pridobila državna sredstva v visini 7.068.014 SIT V Lukovici je dokončan kanalizacijski krak brdo, v pripravi pa je še izvedba na skrajnem vzhodnem delu naselja, kjer naj bi se uredil tudi meteorni kanal. V naslednjem letu se bo pričela gradnja ka
nalizacije v Rafolčah. Po pridobitvi soglasij pa bo postavljena tudi centralna čistilna naprava na Prevojah. V izdelavi je projekt kanalizacijskih vodov za vasi južno od avtoceste.
Nekatere ceste so dobile asfaltno prevleko. V Lukovici cesta na Brdo, mimo Rokovnjaškega gozdička in del ceste v novo naselje. Izvedena je rekonstrukcija ceste Zlatenek - Veliki Jelnik. Tudi cesta Zlatenek
Češnjice je dokončana. Asfaltirani so
nekateri manjši odseki v zlatopoljskih vaseh. Na Prevojah je asfalt pričakala cesta proti bajerju. V Zideh je asfaltirana cesta proti cerkvi sv. Mohorja in Fortunata. Za Cesto Učak - Zavrli so bila pridobljena državna sredstva v višini 2.717.1.iS SIT. Na ureditev pa čaka Se cesta na Veliko Raven, bi so največji problemi s prevoznostjo.
Seveda je bilo marsikje potrebno izvesti tudi krpanje asfalta. Pripravo za to je opravil režijski obrat, ki je tudi sicer zelo obremenjen, Delavci obrala so urejali javne površine v okolici javnih zgradb, kosili travo, obrezovali drevje ob vseh lokalnih cestah. Čistili so jaške za odvodnjavanje in meteorne kanale. Marsikje so zgradili nove kanale in vgrajevali prepuste. Utrjevali in "asipali so bankinc. Popravljali in utrjevali so makadamske ceste in gozdne poti. Odpravljali so posledice majskega neurja. Ponovno so postavili spomenik padlim na Golčaju in v Vrhovljah ter uredili okolico. Pri vrtcu so opravili grobo zunanjo ureditev. Na kritičnih mestih lokalnih asfaltnih cest so postavili zabojnike za zimski posip.
V Češnjicah se gradi mrliška vežica v ^»delovanju z. Občino Kamnik. V teku so poprave za sanacijo in obnovo pokopa Irskega zidu ob cerkvi sv. Marjete v Gradišču.
Izvedena je bila trajna sanacija plazu ob hiši Urankar v Prilesju 5 in izdelana dokumentacija za plaz Sp. Loke 15.
Iz povedanega je razvidno, da načrt komunalnih del ni bil samo dosežen, ampak celo presežen. Možno bi bilo storiti še več, v kolikor bi lahko zaposlili več ljudi v Režijskem obratu, ki dela opravi najceneje.
»Ljudem nikoli ne naredimo dovolj!« pravi Tomaž »Sredstva, ki so na voljo za komunalno dejavnost, so tako majhna, da več ni bilo mogoče postoriti. Prav rad bi ustregel vsem, a je žal sredstev premalo Tako vedno opravimo le najnujnejše, ostalo pa čaka na nove finančne prilive. Tako mi trenutno ostaja upanje, da bo mila zima, tako da bo ostalo vsaj nekaj sredstev iz. tega naslova za pomladansko urejanje cest in potem se bo morda dalo narediti še kaj več.«
Upam, da se bo Tomažu želja uresničila. Škoda, da komunalna služba ne more igrati iger na srečo. Kakšna sedmica bi razrešila marsikateri problem.
V. G
Odprtje ceste v Lukovici
uspešno delo občinske uprave v letu 2001
Mnogokrat slišimo opazke: "Saj nič ne delajo. Kaj pa so sploh naredili? Kaj sploh delajo, saj še potnih listov in osebnih izkaznic ne moreš dobiti na Občini Lukovica?"
Na prvi pogled verjetno res ni opaziti vsega narejenega, saj o našem delu ne pišemo velikokrat in vsega ne obešamo na veliki zvon. Kar pa ne pomeni, da ne delamo in se ne trudimo. Poleg tega pa mnogi tudi ne vedo, da osebnih dokumentov in registracij vozil ne izdaja nobena občina, temveč Upravne enote, na katere je država prenesla pristojnosti vodenja teh postopkov. Žal so se Upravne enote "izločile" iz nekdanjih občin in tako fizično ostale v prostorih občin, zato tudi občutek, da gredo občani te zadeve urejat na Občino Domžale. Občina Lukovica pa, žal, nima prostorskih pogojev, da bi sama imela Upravno enoto.
Ob koncu iztekajočega leta želimo nanizati le nekaj rezultatov našega dela, predvsem glede del na investicijskem področju, kjer smo vse bolj odvisni od lastne iznajdljivosti in sredstev, pridobljenih na podlagi državnih javnih razpisov za posamezne namene:
• Družbene dejavnosti:
Obnova Zdravstvenega doma sestre Jelke Komotar v Lukovici-2. obnovitvena faza; pričetek obnove Kulturnega doma v Šentvidu; obnova ostrešja cerkve Sv. Vida v Šentvidu; začetek izgradnje objekta celodnevnega varstva otrok na Prevojah Czanj bomo dobili 18 mio državnih sredstev), pomoč pri športnih objektih v
Zlatem Polju in na Trojanah.
• Obnova kulturnih spomenikov: Grad Brdo: obnova severne stene in
pričetek obnove SV grajskega stolpa (državna sredstva v višini 10.000.000,00 SIT); cerkev Sv. Luka v Sp. Praprečah; obnova Marijinega znamenja na trgu v Lukovici; obnova spomenika NOB na Golčaju in v Vrhovljah, obnova cerkve sv. Mohorja in Fortunata (Zide)
pomoč pri urejanju notranjosti cerkve sv. Neže na Golčaju, pospešeno reševanje prostorske dokumentacije (sprejem odlokov).
• Prostorsko-planska dokumentacija: Zaključna faza sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Lukovica, prostorsko izvedbeni akti: zazidalni načrt območja L6-jug v Lukovici, ureditveni načrt območja BI in območja B2 v Blagovici, zazidalni načrt območja L8 v Lukovici ter program priprave za ureditveni načrt območja Ll-Lukovica Center. Razvojni program Občine Lukovica, Skupni razvojni program občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin in Vodice (projekt bo zaključen v decembru 2001), Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje od 2002-2006 (pripravljena je usklajena pogodba za omenjeni program),
DOLOČITEV VARSTVENIH IN RAZVOJNIH OBMOČIJ za občine Vodice, Lukovica, Mengeš, Trzin in Domžale. Namen tega projekta je conacija območja občin severno od Ljubljane, tako bo omogočeno učinkovitejše usmerjanje dejavnosti v večjih zaokroženih območjih in s tem posredno varovanje okolja. S coniranjem prostora za več občin
skupaj pa bomo omogočili izvedbo projektov, ki bodo prostorsko bolj smiselni.
OHRANITEV OGROŽENIH HABITA-TOV IN VRST V DOMŽALAH IN LUKOVICI z namenom preučitve možnosti za zavarovanje Mlak, Blat, Prevojskih in Češeniških gmajn ter ureditev sprehajalnih poti. Izbor projektov še ni zaključen (predviden izbor je junij 2002).
Še bi lahko naštevali, saj so omenjene investicije le drobcen delček vsega dela; poleg tega namreč vsakodnevno rešujemo težave z deli glede gradnje avtoceste, odprave t.i. "črnih točk" na magistralni cesti GI-10 ter ekološke probleme. Poleg tega skrbimo za redno delovanje vseh društev na območju naše občine, javnih zavodov in drugih organizacij. Za pospeševanje razvoja obrti, gospodarstva, kmetijstva in turizma vsako leto razpišemo posojila z ugodnimi pogoji, seveda poleg rednih sredstev, ki se mesečno črpajo iz občinskega proračuna za te dejavnosti.
Mi smo z opravljenim delom zadovoljni, saj z danimi možnostmi in finančnimi sredstvi pač ne moremo čarati. Zavedamo pa se, da je želja in nujnih del, ki predstavljajo ponekod osnovne življenjske dobrine, še vedno veliko. Prepričani smo, da bomo v bližnji prihodnosti uspeli zadovoljiti vse potrebe, morda tudi Vaše. S skupnim trudom župana, občinskega sveta, občinske uprave in tudi Vas, bo jutrišnji dan svetlejši.
Delavci občinske uprave želimo vsem občankam in občanom lepe in doživete božično novoletne praznike ter mnogo vedrine, zdravja in osebne sreče v prihajajočem letu!
Občinska uprava
RENAULT
BREZOBRESTNI LEASING ZA MASTER IN KANGOO EXPRESS
- TRAJANIE 24 MESECEV
- POLOG 50 Z VREDNOSTI VOZILA
- OSTANEK VREDNOSTI SE POPLAČA V 24-ih MESECIH
- MANIPULATIVNI STROŠKI ODOBRITVE SO 0 SIT
ME G ANE (POPUST 525.000 SIT)
Nova cena za novi MEGANE S KLIMO
2.H99.000 SIT
Sedaj že za |_
(KLIMA, ABS, 4 x airbag, ELEKT. PAKET, SERV0 VOLAN)
CLIO IZ ZALOGE - ZELO UGODNO
AVT0SET d.o.o. - SETNIKAR
Dragomelj 26, Domžale Telefon 01/56 27 111, GSM 041 648 166 e-mail: tomaz.setnikar.avtoset@dealer.renault.si
Gostilna ŠKARJA
Prevoje 67, Tel.: 7235-237
Vesel Božič in srečno Novo leto 2002! Se priporočamo!
decembrska seja občinskega sveta
18. seja občinskega sveta Občine Lukovica je imela kar 17 točk dnevnega reda, zato se je razprava tudi zavlekla pozno v noč; zadnji sklep so svetniki sprejeli ob 1.00 uri zjutraj. Med najpomembnejšimi je seveda sprejem rebalansa proračuna Občine Lukovica, odločitve glede zbiranja in odvoza ter deponiranja odpadkov in zahteva o spoštovanju vseh sprejetih dogovorov glede zagotovitve prednostne pravice opravljanja gostinske dejavnosti Gostinskemu podjetju Trojane na oskrbni postaji (počivališču) v Lukovici.
Rebalans (sprememba) proračuna za letošnje leto je bil predhodno usklajen na Odboru za finance, vendar je kljub temu na seji občinskega sveta povzročil kar nekaj slabe volje zaradi neizpolnjenih potreb vseh proračunskih porabnikov. K predlogu rebalansa je bil vložen en amandma (svetnik Kamilo Domitrovič) za dodatna finančna sredstva, in sicer za nakup uniform Godbe Lukovica. Vse spremembe proračunskih postavk, bodisi zmanjšanje bodisi povečanje sredstev, so narekovale potrebe: tako so sredstva povečana oziroma zmanjšana predvsem na področju družbenih in društvenih dejavnosti ter na komunalnem delu (investicije v izgradnjo vrtca in drugo). Razpoložljiva sredstva proračuna s sprejetimi spremembami tako zdaj znašajo 831.579-976,00 SIT, kar pomeni 0,15 % povečanje glede na sprejeti proračun v začetku leta.
Direktor Javnega komunalnega podjetja Prodnik iz Domžal je predstavil razloge za nujno povečanje cen m-' zbiranja in odvoza ter deponiranja odpadkov, tako za gospodinjstva kot za industrijo. Obstoječa povprečna lastna cena namreč ne zagotavlja več pokrivanja stroškov rednega delovanja te gospodarske javne službe. Porast življenjskih stroškov v času od meseca julija 2000 (takrat je bilo zadnje povišanje teh storitev) do oktobra letos je bila 11,35 %, zato je Občinski svet soglašal s 16,7 % povečanjem cen. Ostalo razliko v bodočem dvigu teh cen, ki bodo začele veljati s 1. januarjem 2002, pa predstavljajo takse, določene z Uredbo o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki jo je sprejela Vlada RS, dolžni pa smo jo plačevati vsi porabniki teh storitev. Tako bo v naslednjem letu cena zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov za gospodinjstva znašala 574,09 SIT/m5, cena deponiranja komunalnih odpadkov za gospodinjstva 713,11 SIT/m', zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov za industrijo 2.473,43 SIT/m5 ter deponiranja komunalnih odpadkov za industrijo 3.520,28 SIT/m' (vse brez upoštevanja dviga državnih taks). Tudi cena za deponiranje odpadkov za gospo dinjstva in negospodinjslva se bo s 1. 1. 2002 povečala za 306 SIT/m5; edini vzrok za to povečanje je dvig državne takse za obremenjevanje okolja v višini 50 %. Ker se vse bolj "dušimo" v odpadkih, urejenih odlagališč pa je malo oziroma se jih ljudje branimo, je razprava o razširitvi in sanaciji obstoječe deponije Dob ter ureditev centra za ravnanje Z odpadki nujna. Deponija v Dobu je namreč Polna, dogovori v okviru programa CERO Gorenjske za skupno odlagališče pa se ne premaknejo z začetne točke. Tako so člani sveta sprejeli investicijski program za razši-
ritev in sanacijo dobske deponije; celoten projekt bo financiran v celoti iz državnih taks za odlaganje odpadkov, uvedenih s 1. januarjem letos. Ker se omenjena taksa zbira v vseh občinah, ki uporabljajo to deponijo, bodo investicijski program vse te občine tudi sprejele.
Glede opravljanja gostinske dejavnosti na oskrbni postaji v Lukovici (počivališče ob avtocesti) dogovori občine in Gostinskega podjetja Trojane z investitorjem DARS-om in koncesionarjem naftnima družbama Petrol in OMV Istrabenz, potekajo že vse od leta 1996. Tako sta namreč Občina Lukovica in podjetje Petrol (po predhodni sklenitvi Pisma o nameri med Petrolom in GP Trojane) sklenila predpogodbo o zagotovitvi prednostne pravice opravljanja gostinske dejavnosti na oskrbni postaji Lukovica. Z njo se je Petrol zavezal, da bo v primeru pridobitve koncesije za spremljajoče dejavnosti zagotovil Gostinskemu podjetju Trojane na eni strani oskrbne postaje prednostno pravico opravljanja gostinske dejavnosti. Tudi s podjetjem OMV je bilo sklenjeno Pismo o nameri, vendar tukaj dogovori tudi danes potekajo v smislu takrat dorečenega, medtem ko se pri udejanjanju že sklenjenega s Petrolom vse bolj zapleta. Dejstvo je, da sta obe družbi na javnem razpisu za pridobitev koncesije za opravljanje dejavnosti na počivališču (bencinski servis in gostinska dejavnost) uspeli le zaradi sodelovanja GP Trojane, ki je edino izpolnjevalo razpisni pogoj, da morajo ponudniki v svoji ponudbi upoštevati pogoj zagotovitve celovite gostinske ponudbe Občine Lukovice s poudarkom na že tradicionalni ponudbi krofov. Tako sta ti dve družbi na razpisu uspeli pridobiti koncesijo le zaradi njihovega sodelovanja s trojanskim podjetjem, ki je v ta projekt poleg izdelanega projekta vložilo že ogromna finančna sredstva. Ker je občinski svet že leta 1996 ob dajanju soglasja k sprejemu Uredbe o lokacijskem načrtu za AC na odseku Blagovica - Šentjakob postavil pogoj, da bo gostinsko dejavnost na oskrbni postaji samostojno opravljalo GP Trojane, so svetniki tudi na tej seji ostro protestirali sedanjim pogojem in zahtevam Petrola, ki zdaj "našemu" podjetju postavlja povsem drugačne in neenakovredne pogoje za opravljanje gostinstva. Petrol namreč ne želi upoštevati določil omenjene predpogodbe, ki omogoča enakopravno partnerstvo vseh treh družb, temveč želi gostinsko dejavnost v našem prostoru opravljati samostojno. Po dolgi razpravi je svet sklenil, da mora Občina Lukovica sklicati sestanek z obema naftnima družbama in DARS-om, ki je obema podelil koncesijo, pri čemer je v postopku javnega razpisa zahteval že omenjeni pogoj izpolnjevanje tradicionalne ponudbe krofov, kar pa je izpolnjuje samo Gostinsko podjetje Trojane. Občina Lukovica bo namreč vztrajala pri svoji zahtevi, da gostinsko dejavnost na oskrbni postaji opravlja naše domače podjetje.
V prvi obravnavi je bil sprejet Odlok o varstvenih pasovih vodnega vira Zirovše in ukrepih za zavarovanje voda, ki bo omogočil zaščito teh virov pred onesnaževanjem. Odlok, ki med drugim določa tudi varstvena območja vodnih virov (najožji varstveni pas z. najstrožjim režimom zavarovanja, ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja, širši varstveni pas s sanitarnim režimom ter vplivni varstveni pas z blagim režimom va-
rovanja), je bil posredovan v 30-dnevno obravnavo.
Informacija o poteku priprave skupnega razvojnega programa Občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Moravče, Mengeš, Trzin in Vodice je bila na seji dobrodošla, saj bo ta program omogočil našo vključitev v regionalni razvojni program. Prednosti občin z izdelanim razvojnim programom so: preudarno usmerjanje finančnih sredstev, jasno določene in v širokem krogu podprte razvojne usmeritve, učinkovitejše izvajanje dejavnosti za pospeševanje in usmerjanje razvoja, učinkovitejše vzpostavljanje sodelovanja s sosednjimi občinami, konkurenčnost občine pri sodelovanju na razpisih, promocija občin, boljše sodelovanje z občani, premišljen razvoj občin, ki ne bo povzročal socialnih težav in prekomerno obremenjeval okolja. Občine so izdelavo programa naročile pri svetovalnem podjetju Oikos d.o.o. z Vira, in sicer so izvajalca izbrale z zbiranjem ponudb v skladu z Zakonom o javnih naročilih ter potrdile člane Projektnega sveta, katerega namen je zagotoviti učinkovito udeležbo širše lokalne skupnosti oziroma zainteresirane javnosti v procesu priprave programa. Člani sveta so predstavniki občin naročnikov, malega gospodarstva, velikih podjetij, javnih gospodarskih služb, socialnih zadev in šolstva, verskih skupnosti, društev in regionalne razvojne agencije za osrednjeslovensko regijo. Seje sveta so odprte za javnost.
Tudi regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002-2006 je bil predstavljen na seji - iste lokalne skupnosti sodelujejo tudi pri tem projektu. Ker je Slovenija začela z uvajanjem regij zaradi približevanja Evropski uniji, je potrebno njihovi zahtevi prilagoditi tudi politiko regionalnega razvoja in celoten sistem delovanja regij. Ker so vsi ti projekti seveda še zelo "v povojih", vsi upamo, da bodo v celoti realizirani in bodo tako za vse občine pomenili prednost pri nadaljnjem razvoju.
Člani sveta so razpravljali še o poteku del pri izgradnji vrtca na Prevojah; objekt naj bi bil v skladu z načrti do konca tega leta pokrit, pozimi pa se bodo nadaljevala notranja dela (instalacije, tlaki itd). V pripravi pa je javni razpis za notranjo opremo, opremo kuhinje ter izgradnjo dovozne ceste z ureditvijo hudournikov z mostovi ter za komunalno infrastrukturo. Takoj spomladi pa bo moral Občinski svet odločiti o statusni obliki delovanja vrtca - v skladu z zakonom namreč ne bo mogel delovati kot samostojni javni zavod, saj bi moral imeti vsaj deset oddelkov otrok, vrtec na Prevojah pa bo imel 5 oddelkov. Obstaja torej možnost priključitve k že obstoječemu javnemu zavodu, (lahko tudi k Osnovni šoli), možna pa je tudi podelitev koncesije.
Sprejeti so bili še naslednji sklepi oziroma akti:
- Program priprave ureditvenega načrta območja LI Lukovica center, ki bo v nadaljevanju s sprejemom Odloka o ureditvenem načrtu omogočil prepotrebno ureditev centra Lukovice.
- Določitev gradbene cene in vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2002 - njihova vrednost je bila že dve leti enaka, v prihodnjem letu pa bo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča znašala 2,60SIT/m^, gradbena cena pa 122.400,00 SIT/m2.
Mojca S.
bencinska črpalka v blagovici obratuje štiriindvajset ur
Od letošnjega poletja bencinska črpalka v Blagovici zopet obratuje neprekinjeno štiriindvajset ur. Zagotovo to marsikomu od občanov ustreza, še posebej pa voznikom, ki potujejo mimo. Kajti s preusmerjanjem prometa na novi odsek avtoceste v Krtini bi vozniki lahko natočili gorivo šele na Vranskem ali v obratni smeri v Ljubljani.
S pogostim postankom na črpalki sem opazila tudi nekatere druge spremembe in zato želela izvedeti kaj več. Gospod vSvitan Lenarčič, vodja črpalke, se je prijazno odzval moji prošnji o razlagi teh sprememb. Pripovedoval mi je:
»Prvega julija sem s Petrolom sklenil posebno pogodbo o poslovnem sodelovanju. Prej sem petnajst let delal na črpalki, od tega večji del v Domžalah. Podjetje se je reorganiziralo, pokazal se je višek delovnih mest, ali pa smo lahko sprejeli možnost, da postanemo samostojni podjetniki in nekatere črpalke se sedaj vodijo po sistemu franšize. Dodelili so mi črpalko v Blagovici. S tem sem prevzel veliko odgovornost, kajti zaposlenih nas je sedem redno in dva študenta honorarno. Pridno moramo delati, da zaslužimo za plače, pokrijemo stroške elektrike, komunalne storitve in drugo. Dobimo samo en procent od prodanega goriva in artiklov, ki jih prodajamo na črpalki. Od naše prijaznosti in iznajdljivosti je odvisno, da prodamo čim več, zato tudi širimo izbor artiklov, ki jih kupci potrebujejo oziroma povprašujejo po njih. Petrol poskrbi samo za tehnično opremljenost, oziroma krije petindvajset procentov stroškov. Čimprej bi rad poskrbel tudi za lepšo podobo črpalke, kajti sedaj je vse zelo neurejeno, čeprav bo čez nekaj let zgrajena tudi avtocesta, se ne bojim, da bi črpalka prenehala obratovati. Še vedno bo na obstoječi cesti dovolj prometa, tudi kraj ima dovolj prebivalstva in zaselkov, ki bodo potrebovali gorivo.«
V njegovem pripovedovanju je bilo čutiti nostalgijo po starih časih, po prejšnjih sodelavcih. Verjamem, da bo tudi z novo ekipo zaposlenih dobro sodeloval in bodo skupaj uspešni.
Milena Bradač
nasi gospodarstveniki ob novem letu
Poskušali smo pridobiti čimveč izjav gospodarskih subjektov naše občine, vendar smo naleteli v večini primerov na dokaj negativni odziv. Povečini ljudje ne želijo dajati izjav, predvsem zato, ker s tem nimajo pozitivnih izkušenj. Zato naj povzamem nekatera mnenja, ki pa vendar lahko vplivajo na odnose med podjetniki in Občino.
Problemov s poslovanjem je veliko, a je pri večini vzrok težav država, ki s stalnim menjavanjem in dopolnjevanjem predpisov otežuje poslovanje marsikomu. Tako večina meni, da bi spremembe predpisov morale veljati dalj časa. Objavljene pa naj bi bile tudi v lokalnem časopisu in seveda ustrezno utemeljene. Vedno novi predpisi, ki po večini le krpajo državni proračun, ne dajejo nobene trdne osnove za načrtovanje razvoja malega gospodarstva.
Gospodarstveniki naše občine ugotavljajo, da leta ne kaže interesa za njihovo povezovanje in uveljavljanje niti v lokalnem, kaj šele v regijskem območju. Svojo trditev podkrepijo z dejstvom, da se v samostojni občini še ni zgodil sklic srečanja malih gospodarstvenikov, na primer z županom, kjer bi se lahko pogovorili o težavah, ki bi bile rešljive na lokalni ravni. Sprejemi pri županu so vedno lahko le individualni, ki pa ne omogočajo celostnega reševanja problemov. Knakc so pripombe kmetov. Govori se o obrtnih conah, tudi načrtuje se jih, vendar na zemljišču, ki ni v lasti občine in ni komunalno urejeno, kar kaže na neresnost že pri načrtovanju. Manjka nam delovnih mest, razmišlja pa se le o poselitveni politiki. Načrtuje se urejanje prostora v naseljih, brez sodelovanja lastnikov zemljišč, kar vodi v vedno nove zaplete, interesi krajanov pa ostajajo v ozadju. Javni pogovori bi vendar lahko prispevali k reševanju problemov, ki se tičejo deficitarnih dejavnosti v prostoru. Odkup zemljišč in objektov, ki bi ga organizirala Občina, bi kaj hitro pridobil investitorje odkupa s strani podjetnikov, zlasti, če bi bila ob tem zagotovljena komunalna infrastruktura.
Vedrejši pogled v prihodnost vidijo v povezovanju občin, seveda, če bo ob tem prepoznavnost našega gospodarstva odigrala svojo vlogo. Zastopanje te prepoznavnosti pa ne more ostati v rokah posameznikov. Samo •Ugodni« krediti zagotovo ne bodo odpirali novih delovnih mest, niti ne bodo reševali problemov deficitarnih dejavnosti.
Več o delu podjetnikov in kmetov v našem prostoru bomo objavili v naslednjih številkah Rokovnjača, danes pa lahko preberete v nadaljevanju le nekaj prvih izjav, ki bodo morda tudi druge privabile k sodelovanju.
BENCINSKA
ČRPALKA
BLAGOVICA
(mUČĆ V4&K
o&čeutom ve&ete 6afične
ćk vetć&o- U4fie6a v. tet* 2002
kako gospodarimo
Hotel Trojane, direktor g. Igor Grošelj: Predvidevali smo, da nam bo uspelo do novega leta zagotoviti delovanje kuhinje, vendar so administrativni in upravni postopki tako dolgotrajni, da se bo to zgodilo šele v januarju. Sicer smo s poslovanjem zadovoljni. Tudi s krajani smo uredili odnose. Zdravstvene usluge že nudimo svojim gostom, odprta ponudba pa bo upam, zaživela do poletja. Zatem pridejo na vrsto ostali programi. Predvidevam, da se bomo ob koncu naslednjega leta že približali želenemu cilju.
Gostišče Gašper, g. Božidar Pogačar: Naše delo sloni predvsem na zadovoljevanju potreb zaključenih družb, prirejamo rojstne dnevi, poroke, sprejmemo izletniške skupine. Pripravljamo malice in kosila. Brez hrane bi gostinski lokal, kot je naš, ne mogel poslovati. Odnosi z Občino so zadovoljivi. Problem predstavljajo stalna vlaganja v lokal. V letu, ki prihaja, nameravamo obnovili zunanjost naše hiše, ki bo dočakala že sto deset let. Upamo, da bo privlačnejša zunanjost ob kvalitetni hrani povečala število gostov.
Kava bar MIG, g. Danilo Cerar: Naše podjetje ima v Moravčah dve trgovini, poleg tega pa se ukvarjamo z gradbenim načrtovanjem. Za prevzem tega lokala smo se odločili zaradi izziva, ki je navzoč v gostinstvu in turizmu. Uspeli smo s ponudbo sladoledov. Sicer pa se pri nas dobijo le topli sendviči, seveda poleg pijače. Pa ne bo ostalo samo pri tem. V prosincu nameravamo popestriti večere obiskovalcem s kulturnim programom, ki naj bi privabljal ljudi v mrzlih mesecih. V toplejših pa bomo pripravili načrt krožne kolesarske poti Prevoje - Moravče - Prevoje in tako, vsaj upamo, prinesli vsaj nekaj sprememb v kraj, ki nas je lepo sprejel. Morda bomo dočakali tudi kakšen obisk občinskih mož, ki se odprtja, kljub vabilu, niso udeležili.
V. (i.
Stane Per in Anica ter sin Janez, Petelinjek
Oče Stane, upokojeni delavec, skupno z ženo Anico obdeluje kmetijo v izmeri štirinajst hektarjev. Glede na to, da sta že nekoliko v letih in kmetijo težko obdelata sama, jima na pomoč priskočita sinova z ženama. Mlajši sin Janez se je samoza-poslil doma kot rejec puranov. Obstoječo farno so nekoliko povečali, da si je takšno zaposlitev lahko omogočil.
Kako so delali letošnje leto in kako načrtujejo naslednje, so povedali:
Oče Stane: »V hlevu imamo štirinajst repov, ki jih čez. leto spustimo na pašo in se pasejo. Mleka se ne izplača oddajali, raje imamo krave dojilje, preostanek popijejo prašiči, Žal tudi govedo nima prave cene, čeprav bi ga lahko obravnavali kot bolj kakovostno meso, kajli krmimo ga s travo in ne z umetnimi pripravki.
Per Stanislav
Sejanje žita .smo opustili, ker se tudi ne
izplača. Tako pravim, ker prejemam pokojnino, žena ni bila nikoli zaposlena, njeno kmečko delo se ne priznava, pa bo nekako šlo. Tudi prihodnja leta bova preživela, da bi bila le zdrava.«
Sin Janez: »Tam kjer sem delal, je slabo kazalo, zato smo se pogovorili doma in sklenili, da bomo farmo povečali in jo "Om upravljal jaz. Keja puranov, vzdrževanji- farme, nakup ustreznih strojev veliko slane. Približno pet mesecev traja, da so purani godni za prodajo, lotcj dobim denar za prodane purane dvakrat letno in presneto ga je treba Pametno obračati, tla se račun izide. Se Sreča, da je žena zaposlena, če se kje kaj Zalomi, kajti purani lahko tudi zbolijo in zaslužek gre po vodi. To leto smo toliko
vložili v farmo, da za naslednje ne načrtujemo nič drugega.
Miro Jerman, s.p. pleskarstvo in soboslikarstvo, Blagovica
Na vprašanje, kakšen posluh ima občina do kmetov oziroma rejcev, sta mi oče in sin odgovorila:
»Občina ima posluh za kmete in rejce. Zal smo mi letos rok za posojilo, ki ga je dajala občina, zamudili, zato smo se pač
morali znajti drugače.«
Miro Jerman
Ali je bilo delo letos v vaši dejavnosti poslovno uspešno?
Miro: »S pleskarstvom kol obrtjo se ukvarjam deset let in imam štiri zaposlene delavce, Trg je z. našo dejavnostjo že prenasičen. Tako sta uspešnost in obstoj odvisna predvsem od kvalitete opravljenega tlela. Zatakne se pri plačilih, na katera je potrebno dolgo čakati, predvsem v podjetjih.«
Kakšni so načrti za prihodnje leto?
Miro: »Naša kvaliteta je garancija za nadaljnje posle, ki SO že dogovorjeni. V nekaterih objektih, ki se še gradijo v naši občini, se kaže posel za mojo obrtno dejavnost. Z Občino Lukovica sem doslej dobro sodeloval in ne vem, zakaj ne bi tudi vnaprej.«
Marko Zupančič
Marko Zupančič, s.p. avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija. Spodnje Loke
Bliža se konec leta, v katero smer se je nagnil kazalec uspešnosti?
Marko: »Tovrstna dejavnost je na splošno v upadanju. Precej tudi zato, ker vlada strahotna finančna nedisciplina, za kar je v prvi vrsti kriva država. V občini Moravče imam za štiri leta podpisano koncesijo za vzdrževalna dela in zimsko službo. Sodeloval sem tudi z našo občino, vendar v precej manjšem obsegu. Predvsem zaradi tega, ker je bil proračun sprejel zelo pozno in so se skoraj vsa gradbena tlela pričela izvajati nekje sredi leta. V manjšem obsegu sem sodeloval tudi s Cestnim podjetjem Ljubljana in drugimi manjšimi gradbenimi podjetji. To so bile predvsem usluge prevozov, izkopov in prevzem kompletnih gradbenih del S področja nizkih gradenj«
Verjetno se bo treba v naslednjem letu ozreti še za kakšnim dodatnim poslom?
Marko: »Dejavnosl, s katero se ukvarjam, zahteva nenehno iskanje novih poslov, novih virov zaslužka. Tako imam pridobljeno Že vso zahtevano dokumentacijo za sanacijo kamnoloma v Križatih v
občini Moravče, vendar se tudi tu zatika pri denarju.
Ali menite, da ima občina Lukovica posluh za obrtnike?
Odkar smo samostojna občina, se je veliko naredilo, zagotovo več, kot bi se pod okriljem bivše občine Domžale. Motijo me predvsem zadeve s področja moje dejavnosti. Vseeno pa še računam na nadaljnje sodelovanje z Občino.«
M. B.
obvestilo
Če ste stari 70 let ali več in ne prejemate nikakršnih dohodkov, ste upravičeni do državne pokojnine.
Poleg vloge, ki jo boste dobili na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v Ljubljani, Kolodvorska ulica 15, boste j">red-ložili še potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o bivanju v zadnjih 35 letih in rojstni list. Vse to dobite v Domžalah na Upravni enoti in davčni ujoravi.
Če sami tega ne morete urediti, lahko nekoga pismeno pooblastite, da bo uredil namesto vas.
Več informacij na telefonski številki: 72 35 059.
Janko Hrovat podžupan
I PS
Q Liberalna demokracija SlovenijeJ
Ob dnevu samostojnosti, Božiču in novem letu, želimo vsem občanom Občine Lukovica, da vam prazniki prinesejo mir in zadovoljstvo, leto, ki prihaja pa uspeh pri delu in srečo v družini
Občinski odbor LDS Lukovica
obvestilo
Program SAPARD je eden od treh predpristopnih programov EU kot posebni program pomoči za kmetijstvo in razvoj podeželja za države kandidatke za vstop v EU.
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je tista institucija, ki bo upravljala s sredstvi predpristopne pomoči SAPARD. Gre za sredstva iz evropskih skladov, do katerih bo Slovenija upravičena vse do vstopa v Evropsko zvezo. Do dodelitve sredstev pa bodo upravičeni tisti posamezniki ali institucije, ki bodo izpolnjevali pogoje naslednjih javnih razpisov:
1. Javni razpis za investicije v kmetijska gospodarstva (ukrep 1 - dodatne informacije: ga. Sonja Gornik 01/478 9225): ukrep obsega podpore investicijam na kmetijskem gospodarstvu, ki bodo prispevale k izboljšanju konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev in izpolnjevanja zahtev pravnega reda EU na področju higiensko veterinarske ureditve, varovanja okolja in zaščite živali. Upravičenci do teh sredstev so nosilci kmetijskega gospodarstva in druge fizične ter pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko in živilsko dejavnost v skladu z načeli dobre kmetijske prakse na ozemlju RS in bodo izpolnjevale predpisane pogoje, ki bodo določeni z razpisom.
2. Javni razpis v živilsko predelovalno industrijo (ukrep 2 - dodatne informacije: g. Janez Lipec 01/478 9226): ukrep obsega podpore naložbam v materialna sredstva, ki omogočajo prilagajanje živilsko predelovalnih obratov zahtevam EU na področju veterinarsko sanitarnih predpisov in predpisov o varovanju okolja in zaščite živali ter izboljšanje konkurenčnosti na domačem in tujih trgih. Upravičenci do sredstev so fizične in pravne osebe ali njihove registrirane skupine in združenja, ki delujejo na področju klanja živali, predelave mesa in proizvodnje mesnih izdelkov, predelave rib in proizvodnje ribjih izdelkov, predelave mleka in proizvodnje mlečnih izdelkov ter priprave teh proizvodov za trg in bodo izpolnjevali predpisane pogoje, ki bodo določeni z razpisom.
3. Javni razpis za diverzifikacijo na podeželju (ukrep 3 - dodatne informacije: ga. Ariana Libertin 01/478 9222): ukrep obsega podpore v izgradnjo in izboljšanje turistične ponudbe na podeželju, ki se bo opravljala kot dopolnilna dejavnost na kmetijah, in naložbam v tradicionalno domačo obrt na kmetijah: izgradnja ali obnova prostorov in nakup opreme za opravljanje turistične dejavnosti, ureditev prostorov za rekreacijo in prosti čas na turističnih kmetijah za potrebe gostov, izgradnjo ali obnovo prostorov in nabavo opreme za opravljanje tradicionalne domače obrti na kmetijah. Upravičenci do sredstev so fizične osebe, ki so lastniki ali zakupniki kmetij na območjih razvojnih programov
NSi
Nova Slovenija
KrHtanmka ijutfska stranka
DOŽIVLJANJE BOŽIČNE SKRIVNOSTI NAM SPOROČA GLOBLJE HREPENENJE. LETOŠNJI BOŽIČNI PRAZNIKI NAJ VAM NAKLONIJO OBILO LEPEGA V KROGU SVOJE DRUŽINE.
OB NOVEM LETU 2002 PA VAM ŽELIMO ZDRAVJA, SREČE IN DELOVNE USPEŠNOSTI.
Občinski odbor N.Si Lukovica
SDS
Ob prihajajočih praznikih želimo vsem občanom občine Lukovica blagoslovljene božične praznike, čestitamo za dan samostojnosti Republike Slovenije, ter želimo zdravja in sreče v novem letu 2002.
KO SDS Prevoje OO SDS Lukovica
podeželja, ki jih izvaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ter bodo izpolnjevali predpisane pogoje, ki bodo določeni z javnim razpisom.
4. Javni razpis v kmetijsko infrastrukturo (ukrep 4 - dodatne informacije: ga. Vida Kokalj 01/478 9223): ukrep obsega podpore v ureditev cestne infrastrukture (cestne povezave, dostopne poti, poti do kmetijskih površin), ureditev tematskih poti in ureditev vodne oskrbe (preskrba s pitno vodo v vaseh in kmetijah). Upravičenci za dodelitev sredstev so občine, ki so vključene v razvojne programe podeželja, ki jih izvaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, razen občine iz območij, ki so vključene v projekt »Vinske turistične ceste Slovenije« oziroma projekte CRPCJV za posamezne dele občin.
Javni razpisi za program SAPARD bodo v Uradnem listu RS objavljeni takoj po objavi uradnega dokumenta o akreditaciji Agencije
RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v Uradnem listu Evropske unije.
Služba za stike z javnostjo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja
ZjM Domžalski M komorni
a zbor
Domžale
TRADICIONALNI 15. BOŽIČNI KONCERT S
z gosti:
Veronika Šareč - orgle Komorni orkester Domžale - Kamnik
zborovodja: Tomaž Pirnat
Božič, 25. december 2001 ob 16. uri Domžalska farna cerkev Marije Vnebovzete na Goričici
vstop prost
Mfifcž
pojasnilo k članku »razvojni program«
Občine Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin in Vodice so podpisali' sporazum o sodelovanju pri izdelavi Skupnega razvojnega programa. Namen le-tega je uspešnejše vključevanje naštetih občin v regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije, v katero so uvrščene, in ki poleg njih zajema še Ljubljano in okoliške občine južno, zahodno in vzhodno od nje. 1'riprava regionalnih razvojnih programov izhaja iz uvajanja regij Zaradi približevanja Evropski zvezi. Po zgledu Evropske zveze tako uvajamo tudi novo politiko regionalnega razvoja in drugačen sistem delovanja regij. Prednosti občin z. izdelanim razvojnim programom so: preudarno usmerjanje finančnih sredstev, jasno določene in v širokem krogu podprte razvojne usmeritve, učinkovitejše izvajanje dejavnosti za pospeševanje in usmerjanje razvoja, učinkovitejše vzpostavljanje sodelovanja s sosednjimi občinami, konkurenčnost občine pri sodelovanju na razpisih, promocija občin, boljše sodelovanje z občani, premišljen razvoj občin, ki ne bo povzročal socialnih težav in prekomerno obremenjeval okolja.
Občine so izdelavo programa naročile pri svetovalnem podjetju Olkos d.o.o. z
Vira, in sicer SO izvajalca izbrale z zbiranjem ponudb v skladu z Zakonom o javnih naročilih ter ustanovile tudi poseben projektni svet. Namen tega sveta je zagotoviti učinkovito udeležbo širše lokalne skupnosti, oziroma zainteresirane javnosti v procesu priprave programa. Člani sveta so predstavniki občin naročnikov, malega gospodarstva, velikih podjetij, javnih gospodarskih služb, socialnih služb in šolstva, verskih skupnosti, društev in regionalne razvojne agencije za Ljubljansko urbano regijo. Seje sveta so odprte za javnost. V prostorih Občine Lukovica so se 11. 10. 2001 prvič sestali člani ožjega dela Projektnega svcta-Projcktncga odbora, ki ga sestavljajo predstavniki občin.
Prva seja projektnega sveta, ki je potekala 25. K). 2001 v Mengšu, je bila namenjena seznanitvi članov s potekom priprave Skupnega razvojnega programa in oblikovanju razvojne vizije območja na podlagi analize prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj. Poudarjen je bil pomen priprave razvojnega programa za uveljavljanje ciljev osmih občin znotraj ljubljanske regije, Slovenije in Pvropc, kot tudi za sodelovanje na področju Zagotavljanja gospodarske konkurenčnosti in kvalitete življenja. Sodelujoče občine so si ob povezovanju za pripravo skupnega razvojnega programa dale vzdevek "podjetna regija", saj je območje širše v Sloveniji poznano predvsem po podjetništvu. Želja »podjetne regije« je postati razvojni motor Slovenije in ne še eno območje, ki čaka na subvencije iz. Ljubljane ali Bruslja. Izvajalec |e predstavil izhodišča in začetne zamisli glede vsebine programa. Osem občin »podjetne regije« ima poleg visokega družbenega proizvoda v primerjavi s Slovenijo nizko brezposelnost in visoko rast prebivalstva, zato je Skupni razvojni program namenjen udejanjanju priložnosti, ki jih lahko izkoristimo, ker imamo ljudi in organizacije, kl razvoj lahko vodijo. Temeljne ideje SRP •s<): voditi razvoj in ni' slediti drugim območjem, doseganje dodane vrednosti in ne
subvencij, dosegati lokalno in globalno konkurenčnost, območje razvijati v mrežnem vzorcu, spodbujati razvoj ljudi kot ključnega dejavnika uspeha. Namen programa je določiti ključne razvojne prioritete in projekte na področju treh komponent traj-nostnega razvoja: gospodarstva, družbenih dejavnosti in okolja. Te prioritete oz. projekti naj bi prispevali k hitrejšemu razvoju. Uporabljena bodo naslednja merila: konkurenčnost regije, podjetij in ljudi; kakovost življenja; stroškovna učinkovitost; ustvarjalnost in inovacije; povezanost velikih, srednjih in malih podjetij; zaposlenost ter trg delovne sile; ohranjeno okolje; enakopravnost spolov, vključenost v družbo. Člani projektnega svela SO kot poglavitne prednosti območja našteli: podjetnost in podjetništvo, lego v bližini Ljubljane in prometnih povezav, policentričnost, vodne vire, urejeno infrastrukturo in visoko stopnjo razvitosti Mul slabostmi so omenili predvsem: nepovezanost in različne interese, brezposelnost na eni in pomanjkanje kadrov na drugi strani, ne dovolj razvito infrastrukturo, pomanjkljivo ponudbo družbene infrastrukture in varstvo okolja. Med priložnostmi (lani vidijo predvsem odpiranje možnosti za razvoj podjetništva preko širitve razvojnih centrov in razvoja trga znotraj območja, dvig izobrazbe in kvalitete življenja, kvaliteto krajine, investicije v varstvo okolja in javni prevoz (širitev železnice), in ugodno lego. Kot tveganja pa opredeljujejo predvsem nekontrolirano urbanizacijo in onesnaževanje, šibko koordinacijo institucij,
neusklajenost med razvojem in podpornimi dejavnostmi in nesmotrne prostorske predpise. Na podlagi te analize je projektni svet prišel do temeljnih elementov razvojne vizije. Zelo pomemben je gospodarski razvoj, visoka konkurenčnost in dodana vrednost. Gospodarska uspešnost naj bi temeljila na visoki kvaliteti življenja ter kvalitetni komunalni, informacijski in družbeni infrastrukturi v regiji.
V nadaljevanju so občine izdelale cilje razvoja in strategije. Le-te so izoblikovale s pomočjo delavnic, in sicer o gospodarstvu, družbenih dejavnostih in okolju, ki so potekale 20. in 21. 11. 2001. V Vodicah je nato potekala še 2. seja Projektnega sveta, kjer so člani oblikovali vizijo razvoja »podjetne regije« s cilji razvoja, razvojnih programov in podprogramov. V izvedbenem delu pa bodo snovale regionalne ter območne projekte in na koncu izdelale Skupni razvojni program, katerega bomo vključili v Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije Predlog Skupnega razvojnega programa bo pripravljen do konca leta 2001,
Občine bodo stroške priprave Skupnega razvojnega programa nosile z združevanjem sredstev, in sicer v deležih, kot jih določa število prebivalstva. Stroški Skupnega razvojnega programa se bodo upoštevali pri izdelavi Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002-2006.
Občinska uprava
KD JOŽE GOSTIČ HOMEC Dekliška pevska skupina SIRENE
vas vabi na
BOŽIČNI KONCERT
ki bo:
v sredo, 26. 12. 2001, v Marijini cerkvi na Homcu ob 19.00;
v soboto, 05. 01. 2002, v frančiškanski cerkvi v Kamniku ob 19-30;
v sredo, 09. 01. 2002, v frančiškanski cerkvi v Ljubljani po večerni maši ob 19. uri
v petek, 11. 01. 2002, v farni cerkvi v Dolu pri Ljubljani po večerni maši ob 18. uri
v soboto, 12. 01. 2002, v farni cerkvi v Izoli po maši ob 18. uri
Zborovodkinja: Petra Orkman Klaviature: Tomaž Pirnat Bas kitara: Samo Kališnik Kitara: Matic Smolnikar
Kulturno izobraževalno društvo Limbar
vabi na
BOŽIČNI KONCERT
KOMORNEGA ZBORA LIMBAR
Koncert bo na dan slovenske samostojnosti, v sredo, 26. decembra 2001, ob 16. uri v cerkvi sv. Andreja pri Moravčah.
VSTOP PROSI'
Lepo vabljeni!
razvojni program občine lukovica
V deseti številki Rokovnjača je bilo zapisano, da večina pripomb ni tehtnih in boljših od predlogov Naš laz. Kot nam je znano, se še do 27. novembra ni sestal odbor za komunalo občine Lukovica. Zato ugotavljamo, da so takšne navedbe le ocena pisca članka. Takšen članek pa koristi le naročniku razvojnega projekta Naš laz, v tem primeru bi se vsi predlogi lahko vrgli v koš kot neprimerni. Ker se v OO SDS Lukovica ne strinjamo s takšnim pisanjem, vam prilagamo naše predloge za objavo kot ugovor in odgovor. V naši stranki smo se o predlogu razvojnega programa Občine Lukovica dobro pripravljali. Razdelili smo se v tri skupine tako, da smo teritorialno pokrivali vse KS oziroma celotno občino. Naši člani so svoje predloge podali tudi na sedežih KS in v odboru za komunalo naše občine. Večji del predlogov pa smo oddali 22. oktobra in jih objavljamo.
Predmet: Razvojni program Občine Lukovica - predlogi in pripombe
V uvodu je treba poudariti, da so zbrani podatki že nekoliko zastareli, zato je tudi razvojni program nekoliko nerealen oziroma pomanjkljiv. Čeprav z nekajletno zamudo, se sedaj končno le odločamo o naši prihodnosti, in ni potrebno, da preveč hitimo. Pridobiti je potrebno širši konsenz, zato predlagamo, da se ustanovi razširjeni občinski odbor, ki naj upošteva vse predloge občanov in jih uvrsti v razvojni program naše občine.
Naš OO SDS pa vam pošilja naslednje predloge oz. pripombe:
Str. 7. Urbanistična zasnova Prevoje -Šentvid
Smo proti opustitvi območja Š ŠR 1 za kulturnim domom v površini 1500 m2. Zemljišče naj ostane rezervirano za družbene dejavnosti.
Str. 12. Kanalizacija, čistilne naprave, ravnanje z. odpadki
Podpiramo uvajanje ekoloških otokov in ločeno zbiranje odpadkov na območju celotne občine.
Odločno smo proti vsem predlaganim lokacijam deponij v naši občini. Zaradi izgradnje AC je naše bivalno okolje močno degradirano, zato predlagamo, da naša občina v povezavi s sosednjima občinama išče ustrezno lokacijo za komunalne odpadke zunaj občine Lukovica. Predlagamo, da se za Prevojske gmajne ob ribnikih predvidi avtocamp, ureditev rekreacijskih in kolesarskih stez, gozdne učne poti, mogoči uporaba termalne vode v zdraviliške namene, je nujna povezava z občino Domžale s pločnikom in kolesarsko stezo ob magistralni cesti. Prevojske gmajne naj torej ostanejo zelene in neokrnjene, kar je vrednota, ki jo sodobna družba vedno bolj ceni.
Str. 22. Kabelska TV
Podpiramo izgraditev kabelskega omrežja v celotni občini, obenem pa opozarjamo, da naj se k temu pristopi
smotrno. Dela je treba opraviti takrat, ko se bo delala kanalizacija.
Str. 22. Kulturna dediščina
Predlagamo, da se v Šentvidu kapelica z Marijinim znamenjem in ležečim Jezusom prestavi za nekaj metrov, zaradi prometne ceste. Spomenik je potrebno priznati za kulturni spomenik državnega pomena.
V Šentvidu naj se na zelenici ob parkirišču zasadi spominski park za najpomembnejše ljudi, ki so živeli v Prevo-jah in Šentvidu. Zemljišče zraven stavbe Kmetijskega inštituta pa je treba rezervirati za družbene dejavnosti. Predlagamo tudi pregled in sanacijo vseh starih vodnjakov, ki so del kulturne dediščine.
V okolici Male Lasne in ob stari pošti v Lukovici pa predlagamo, da se postavi spominsko obeležje, ki bo spomin na osamosvojitveno junijsko vojno za Slovenijo.
Str. 24. Kmetijstvo
Mlekarsko zadrugo na Prevojah je potrebno vzpodbuditi, da bi v svojih prostorih odprla svetovalno službo za potrebe kmetov za celotno območje naše občine.
Smotrno bi tudi bilo, da bi imeli v naši občini ribiško društvo, ki bi skrbelo za varstvene vode, gojenje rib, ribolov in ostalo.
Str. 25. Malo gospodarstvo
Obrtne cone, ki so načrtovane v prevojskih gmajnah je treba kot možne lokacije izbrisati iz planskih dokumentov. Podpiramo pa lokacijo OC v Vrbi in v nadaljevanju med AC in magistralno testo Šentvid - Lukovica.
Str. 26. Pohodi, športne prireditve...
Dodati je treba, da se tradicionalne prireditve odvijajo ob prazniku KS Prevoje. Tek okoli prevojskih ribnikov, ki ga organizira ŠPI) Prevoje, šahovsko tekmovanje' (Šahovsko društvo Črni graben), ulična košarka (ŠPD Prevoje) in balinanje v gostilni Škarja. Tradicionalni je tudi novoletni koncert MPZ Šentviški zvon v cerkvi sv. Vida.
Str. 27. Družbene dejavnosti
Glede na število prebivalcev v občini Lukovica predlagamo in zahtevamo, da se omogoči polovica zobozdravstvene ekipe v zobozdravstvu. Nujno potrebujemo tudi lekarno, ki naj bi bila v prostorih Mlekarske zadruge v Šentvidu.
Rajske strune, zadonite...
Mešani pevski zbor Šentviški zvon
jiod vodstvom zborovodje Karla Leskovca
tudi letos VABI
NA KONCERT BOŽIČNIH PESMI
v cerkvi v Šentvidu v soboto, 29. decembra 2001, ob 19.00 uri.
Pridite in prisluhnite večnim napevom!
Prijaznost v besedah ustvarja zaupanje.
Prijaznost v mislih ustvarja globino. Prijaznost v dejanju ustvarja ljubezen.
Lao Zi
Mnogo prijaznih besed, zaupanja in ljubezni
v letu 2002
želimo vsem krajanom občine Lukovica.
Učenci in delavc i OŠ Janka Kersnika Brdo
Str, 36. Društvene; dejavnosti
Tabela je nepopolna. Društva, ki izhajajo iz KS Prevoje so: Pihalna godba Lukovica, ŠPD Prevoje in ŠD Oni graben. Izpuščeno je tudi Društvo podeželske mladine Blagovica.
Str. 48. Potrebe po vrtcih...
Dom za ostarele naj se zgradi v KS Prevoje - zdajšnje kurice. Občina in KS Prevoje naj odstopita zemljišče najboljšemu ponudniku, ki bo s svojimi sredstvi zgradil dom pod pogojem, da imajo naši občani prednost pred ostalimi, ki želijo bivati v tem domu. Na tem zemljišču naj se zgradi tudi športna dvorana, ali pa na zemljišču za kulturnim domom.
Str. 67. Namembnost
Podpiramo odločitev o zmernem in premišljenem razvoju občine, sicer se nam bo zgodilo, da bo zmanjšana kakovost bivanja, dobiček pa bodo investitorji odnesli drugam, nam pa bo ostalo degradirano okolje.
Str. 68. Razvoj malega gospodarstva
Podpiramo zmernejšo in varnejšo pot razvoja občine.
Str. 70. Primernost deponij
Menimo, da primernih deponij za odlaganje odpadkov ni v naši občini. Poudarjamo, da je potrebno z odlokom zaščititi mokrišča, vodna zajetja in potoke v sodelovanju z. Zavodom za naravno in kulturno dediščino.
Str. 72. Čiščenje odpadnih voda
Podpiramo izgradnjo čistilne naprave v Vrbi in bioloških lagun za kraje, kjer povezava s čistilno napravo v Vrbi ni mogoča. Posebno pozornost bi bilo potrebno nameniti kmečkim gnojiščem, ki so nevarna za podtalnico. Tam, kjer ležijo naselja niže od kanalizacijskih vodov, pa je potrebno zgraditi črpališča.
Str. 73. Razvoj kmetijstva
Podpreti je treba razvoj čebelarstva. Čebelar kot poklic bo zanimiv tudi za nekmečko prebivalstvo, ker za to dejavnost ni potrebno lastno posestvo.
Str. 74. Koncept razvoia turizma
Organizirati je treba združeno turistično ponudbo celotne občine. Potrebno bo ustanoviti direkcijo za turizem, kajti le S profesionalnim kadrom lahko računamo na uspeh. Tradicionalne prireditve naj bi pripravljala direkcija s pomočjo kulturnih, športnih in turističnih društev v naši občini.
Str. 78. Vključitev naravne in kulturne dediščine...
V ta sklop je potrebno vključiti Prevoj-ske gmajne, mokrišča in potoke, ki so v njej. Potok Viševnik in reko Radomlje in tudi vse njune pritoke.
Str. 80. Zasnova raz, strategije Občine Lukovica
Občina si mora prizadevati za traj-nostni razvoj, ki ne bo podiral naravnega
okolja občine, temveč bo ohranjal kulturno krajino. Občina naj vlaga v turizem in pri tem izkoristi kulturne danosti kraja, v storitvene dejavnosti, trgovino, obrt, ekološko kmetovanje itd.
KOMUNALNA INFRASTRUKTURA
Obnoviti je treba vodovodno napeljavo v Blagovici, Jelšah, (iabrju, Prilesju, Prevojah in Trojanah z okolico.
Čimprej bo treba urediti zgornji tok korita Radomlje in Zlatenščice s pritoki. Potrebno bo zgraditi zadrževalnike za mulj in podrta drevesa, ki jih nosi s seboj narasla voda. Menimo, da se bo z izgradnjo AC zadeva še poslabšala zaradi koncentracije meteornih voda, zato je treba ta problem čimprej rešiti.
Pomanjkljivost raz. programa je tudi ta, ker obravnava le večje kraje do Kraš-nje, premalo pa se posveti razvoju Blagovice in Trojan z okolico.
Program tudi premalo upošteva negativne vplive na življenje ljudi v varovalnem pasu AC, in sicer od Žirovš do vključno Petelinjka.
Pogrešamo pa tudi več konkretnih rešitev za razvoj kulture, športa in rekreacije, obrti in turizma za potrebe občanov vzhodnega dela naše občine.
Za OO SDS Lukovica Danilo Kastelic
GODBA LUKOVICA
vabi na
NOVOLETNI KONCERT
v soboto 2 2. 12. 2001 ob 19.30 v Kulturnem domu Lukovica
Gost večera bo ansambel Vrhovec
Vabljeni!
zadnje novice iz parlamenta
Državni zbor Republike Slovenije je v torek, 27. novembra 2001, pričel zasedanje 11. izredne seje. Na dnevnem redu je bilo res le sedem točk, a so bile le-te vsebinsko zanimive za vsakega državljana.
Na predlog o spremembi zakona o trošarinah je vlada vložila amandmaje, ki pomenijo uresničevanje predlogov proračuna za leti 2002 in 2003- Predlagala je dvig trošarin za alkohol, alkoholne pijače in cigarete. Vse prihodke iz tega naslova vlada namenja za investicije v zdravstvo oziroma kot dodatni prihodek zdravstvene blagajne in ministrstva za zdravje.
Vlada je v obravnavo predložila tudi predlog sprememb zakona o davku na izplačane plače. Z amandmajem je vlada v drugi obravnavi zakona predlagala dodatno razbremenitev delodajalcev in sicer pri obdavčitvi plač nad 130.000 tolarjev. To pomeni, da bodo plače do te višine neobdavčene. Obdavčitev plač nad 130.000 tolarjev pa se bo znižala za 0,20 odstotnih točk. Spremembo zakona SO podprle vse poslanske skupine.
Pri predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju vlada s svojimi amandmaji znižuje nekatere pravice, ki so se zdaj poravnavale s proračuna zdravstvenega zavarovanja. Zakon omejuje pravice v administrativnem bolniškem staležu. Pogrebnine usmerja po socialnih kategorijah, pri čemer je merilo
Nadaljevanje na naslednji strani
Nadaljevanje s prejšnje strani
minimalna plača. To pomeni, da bodo vsi z minimalno plačo še naprej prejemali nespremenjeno pogrebnino (100 oz. 110 tisoč tolarjev). Pravico do pogrebnine pa izgubljajo tisti z najvišjimi prejemki. Zmanjšujejo se tudi stroški za prevoze izven kraja bivanja. Poseganje v pravice s področja zdravstvenega varstva je občutljiva tema. To je dokazala tudi široka razprava in opozorilo poslanskih skupin, da je v osnovnem zakonu o zdravstvenem varstvu in zavarovanju potrebno še marsikaj storiti.
V 4. točki je DZ obravnaval predlog splošnega dolgoročnega programa razvoja in opremljanja Slovenske vojske. Gre za celovit program ukrepov, ki zagotavljajo nadaljevanje in zaključek preoblikovanja Slovenske vojske, vzpostavitev učinkovite in racionalne vojaške organizacije, sposobne za izvajanje nacionalne obrambe.
28. novembra je DZ nadaljeval izredno zasedanje z obravnavo dopolnjenih predlogov državnega proračuna za leti 2002 in 2003. Finančni minister Tone Rop je ob predstavitvi poudaril, da proračuna za dve leti ni enostavno sprejeti. Trda pogajanja ob amandmajih so že na seji odbora za finance in monetarno politiko nakazovala težko razpravo v državnem zboru. In res je bila.
Vlada je dopolnjena predloga pripravila na osnovi nove ocene gospodarskih gibanj. Upoštevala je sklepe matičnih delovnih teles in odbora za finance. Osnovni cilj javnofinančne politike še vedno ostajajo stabilne in uravnotežene javne finance. Bistveno bolj pomembna pa postaja programska in ekonomska struktura javnofinančnih izdatkov. Povečala se bodo sredstva za nakup in izgradnjo osnovnih sredstev, za investicijske transfere in za rezerve. Zmanjšala pa se bodo sredstva za plače in materialne stroške ter obresti. Spremenjena struktura proračunskih odhodkov bo prispevala k povečanju sredstev za področje znanosti in tehnološkega razvoja, vlaganj v cestno infrastrukturo, povečanju sredstev za državne pomoči, povečala se bodo investicijska vlaganja v šport in šolstvo. Zagotovljena so tudi sredstva za odkrivanje in obeležitev grobišč in sredstva za obrambno-varnostne sisteme.
Minister Rop poudarja in nas prepričuje, da s tem, ko v Sloveniji prvič sprejemamo proračuna za dve leti, pomembno povečujemo predvidljivost javnofinančnih izdatkov, pa tudi stabilnost in transparentnost sprejemanja novih javnofinančnih obveznosti. Z dopolnjenim predlogom proračuna je zagotovljena večja kakovost in razvojna naravnanost proračunskih izdatkov, prav tako pa tudi večja zanesljivost izvrševanja proračuna. »Gre za to, da v pravem času uporabimo pravo ekonomsko politiko, in dopolnjeni predlog proračuna ponuja prav to,« pravi minister Rop.
V razpravi je opozicija vladi namenila kar dobro mero očitkov, pripomb, vprašanj. Vroče razprave so bile povezane z
davki, sredstvi za pokrajine, trošarinami, davkom na dodano vrednost. Posamezni poslanci so vladi očitali, ker je dvignila prispevek za zdravstveno zavarovanje, češ da bo s tem obremenila prebivalce. Vse dileme in očitke je zavrnil minister Rop. Z odgovori in utemeljitvijo je prepričal večino poslancev in poudaril, da je prav, da smo zmerno optimistični, ob tem pa se moramo zavedati vseh problemov in tveganj.
Zaenkrat nismo v krizi. Cilj vlade je gospodarska rast, učinkovita zaposlenost in dober življenjski standard. Tako zagotavlja minister. Morda je celo prav, da sledimo njegovemu optimizmu in verjamemo v lepši jutri, saj naj bi se v
državni proračun za leto 2002 nateklo 1223,3 milijarde tolarjev, odhodki so ocenjeni na 1348,5 milijarde. Za leto 2003 pa vlada načrtuje 1406,7 milijarde tolarjev prihodkov in 1454,7 milijarde tolarjev odhodkov.
Državni proračun za dve leti je bil v podaljšani petkovi izredni seji sprejet z večino glasov navzočih poslancev. Zakon o izvrševanju proračuna pa bomo obravnavali v torek.
Vsem ljudem občine Lukovica želim vesele božične praznike in mnogo zdravja in pozitivnih misli v letu 2002.
Poslanka v DZ, Stana Stopar
Cvetličarna
Nuša Stupica s.p.
Vir, Sončna ulica 1230 Domžale tel./fax: 01/721 47 28 gsm: 050/649 139
Vesele Božične praznike srečno Novo leto 2002
KEMIČNA ČISTILNICA - ČISTILNE SERVIS - ŠIVILJSTVO
Romanca NOVAK s.p.
srečno Novo leto 2002
AVTOPREVOZ Klopčič Peter s.p. Prevoje 34a, 1225 Lukovica GSM: 041/624-229
Vesel Božič in srečno Novo leto 2002
SDS O DOPOLNJENEM PREDLOGU PRORAČUNA ZA LETI 2002 IN 2003
Po mnenju SDS so predpostavke, na katerih je vlada pripravila dopolnjen predlog proračuna za leti 2002 in 2003, prav tako nerealne, kot so bile tiste, na katerih je pripravila proračun za leto 2001. Kot je na današnji tiskovni konferenci poudaril vodja poslanske skupine SDS mag. Andrej Vizjak, so bili vsi trendi za nižjo gospodarsko rast znani že veliko prej, preden so se v svetu začeli kazati znaki gospodarske te cesije, Ocena realizacije proračuna za leto 2001 kaže, da so bile makroekonomske predpostavke ocenjene povsem napačno. Tako je realna rast BDP ocenjena 3,7 % ali znižana za 0,6% iz 4,4% v pomladanski oceni, realna rast investicijske potrošnje pa znaša l/i % (v pomladanski oceni 2,6%), osebne potrošnje 1,9% (v pomladanski oceni 2,1 %), državne potrošnje pa 3,7 % (v pomladni oceni 4,2 %). SDS opozarja, da je nerealno pričakovati, da bi bilo gibanje makroekonomskih kategorij, od katerih je odvisna realizacija proračuna v 2. polletju, boljše kot v prvem polletju oz. pred 11. septembrom. Dejanska rast BDP je namreč bila v prvem polletju 2,9 %, v drugem trimesečju pa nižja ali 2,7 %. Ocena prihodkov v letu 2001 kaže, da je skupni obseg prihodkov nižji za 11,5 mlrd SIT <>d sprejetega proračuna ali za dodatne 4 mlrd SIT nižji kot v oceni predloga proračuna za leto 2002. Pri tem so davčni prihodki v skupnih prihodkih nižji za 5,5 mlrd SIT. Po oceni finančnih strokovnjakov SDS, ki temelji na dejanskih podatkih o vplačanih davkih za deset mesecev tega leta in dinamiki vplačil do konca leta, bo izpad DDV večji - najmanj 22 mlrd. Vzrokov za nižji DDV ni mogoče pripisali izvozno-uvoznim gibanjem, saj je DDV od uvoza pobran v načrtovani višini oziroma je od lanskoletnega v istem obdobju višji za 18,6 %, medtem ko je DDV po obračunu pobran za dobrih 25 % nižje kot v lanskem enakem obdobju. Na nižjo realizacijo davkov v 10-mesečnem obdobju še niso vplivale spremenjene gospodarske razmere. Ocena odhodkov v letu 2001 kaže, da so bili izdatki znižani skupaj za 11,5 mlrd SIT, v tem izdatki za investicije za 5,0 mlrd SIT Ugotovitev, da vlada namerava v letu 2001 znižati izdatke za investicije in investicijske transfere za skupaj 6 mlrd SIT in subvencije gospodarstvu za 1,8 mlrd SIT, kaže na neresnost njenih navedb, da bo "z dopolnjenim proračunom za 1. 2002 in 2003 za gotovljeno protieiklično delovanje države", znižanje izdatkov v zadnjih dveh mesecih lega leta pri enaki vrsti porabe, govori ravno nasprotno.
Slabi makroekonomski kazalci so Posledica slabe ekonomske politike vlade, IK' Pa terorističnega napada na ZDA 11. 9. 2001, kot se zdaj skuša prikazati v javnosti. Vlada kljub očitni krizi javnih financ v Vsem tem času ni naredila ničesar za ome-|itev javne porabe, kar ima danes izrazilo negativne finančne posledice. Tudi popravljene proračunske postavke so po mnenju SDS preveč optimistične, zato tO ponovno pomeni nerealne temelje za načrtovanje javnih financ za prihodnja
Iz tiskovne konference v DZ mag. Vizjak Andrej SDS
leta. Makroekonomski kazalci, po katerih se načrtuje proračun za naslednji dve leti, so tako glede višine gospodarske rasti kot glede načrtovane investicijske potrošnje nerealni. Na njih pa temeljijo tudi vsi napovedani prihodki proračuna, kar pomeni, da so tudi ti nerealno načrtovani. Vlada napoveduje kot enega glavnih ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti povečanje investicij, ki jih financira država, obenem pa ne pove, kje bo zanje našla denar, zato po mnenju SDS do teh investicij sploh ne bo prišlo, saj denarja enostavno ni. SDS meni, da je treba povečanje rasti bruto družbenega proizvoda doseči na drugačen način, in sicer s stimuliranjem izvozne konkurenčnosti slovenskih podjetij. Po mnenju SDS je samo izvozno naravnani sektor lahko generator rasti družbenega proizvoda. Vlada naj torej vzpodbuja tiste gospodarske sektorje, ki so najbolj perspektivni, kajti zgolj usmerjanje denarja v gradnjo avtocest gotovo ne bo prineslo želenega rezultata.
Poudariti pa je treba tudi navedbo vlade, da bo do prestrukturiranja oziroma zmanjšanja odhodkov prišlo samodejno, da rebalans ne bo potreben, da pa bo potrebno usmerjanje prevelike porabe dosegla tako, da bo dovolila plačilo le tistih načrtovanih proračunskih obveznosti, za katere bodo proračunski porabniki prevzeli obveznosti do 9. 11, 2001. Vlada meni, da na ta način ne bo kršila plačilnih rokov, kol jih je v letu 2000 (za 22,8 mlrd Sil). Ocena SDS je nasprotna. Vlada bo prisiljena kršiti roke plačil do dobaviteljev ali pa jih z dogovorom prenesti v plačila v naslednjih letih, če ne bo uresničena njena ocena davčnih prihodkov do konca proračunskega leta in ne bo prejela koncesij iz naslova UMTS. V slednjem primeru nikakor ne bo mogla vztrajati pri proračunskem primanjkljaju ali dodatnem zadolževanje državnega proračuna v višini okoli SO mlrd SIT po sprejetem proračunu. Vlada pa ob tem ne pove, koliko je oziroma bo v letu 2001 prevzela obveznosti za plačila v naslednjih letih - 2002 in 2003 ter
ostalih prihodnjih letih, kar ji okvirno dovoljuje 12. čl. ZIPRO 2001.
V dopolnjenem proračunu za leto 2002 makroekonomska izhodišča predvidevajo, da bodo v letu 2002 povsem normalne gospodarske razmere v svetu in pri nas: -rast BDP 4,2 % v prvem polletju in 3,6 % v drugem polletju - investicijska potrošnja 6,6 % in 4,6 % - zasebna potrošnja 3,2 % in 3,0 % - državna potrošnja 4,2 % in 3,7 %.
Prihodki za leto 2002 naj bi se skupno povečali za 3,4 mlrd SIT glede na predlog proračuna (kot rezultat zmanjšanja prihodkov za 21,4 mlrd SIT zaradi nižjih izhodiščnih vrednosti leta 2001 in višjih davkov zaradi povečanja DDV za 1 odstotno točko - 24,3 mlrd SIT).
Analiza odhodkov za leto 2002 nakazuje, da je vlada 'prestrukturirala' izdatke za leto 2002 za 7,9 mlrd SIT (znižanje plač, izdatkov za blago, transferjev posameznikom, subvencij, obresti) in ob dodatnem povečanju prihodkov za 3,4 mlrd SIT razdelila na novo 11,3 mlrd SIT odhodkov takole: investicije v ceste 4,2 mlrd SIT; investicije v šolstvu 1,7 mlrd SIT; izdatki za obrambo 0,7 mlrd SIT; izdatki za znanost 0,5 mlrd SIT; proračunska rezerva 3,5 mlrd SIT
Ta strukturna sprememba v izdatkih za leto 2002 ne more zagotoviti proticik-ličnega delovanja vlade, še posebej zato ne, ker bo izhajala iz povečanja DDV, ki bo na drugi strani zmanjšalo osebno potrošnjo in vplivalo negativno na gospodarsko rast (teh negativnih posledic vlada ne ocenjuje). Dejansko načrtovano povečanje izdatkov za investicijske namene pomeni le povečevanje variabilnega dela izdatkov v celotnih izdatkih, da bi vlada ob nerealno načrtovanih prihodkih imela več možnosti za prilagajanje proračuna tekočim potrebam proračunske porabe. Poslanska skupina SDS v Državnem zboru je na proračun vložila več deset amandmajev, katere pa je vlada v celoti zavrnila.
Iz tiskovne konference poslanske skupine SDS v Državnem zboru vam poroča Danilo Kastelic
partizanska pesem moti člane 00 zvs domžale
Članek »Deveti spominski pohod po poteh vojne za Slovenijo 1991« Danila Kastelica, objavljen v 10. številki glasila ROKOVNJAČ, lepo osnovnošolsko popisuje enodnevni pohod določene skupine ljudi. Takšni potopisi me običajno ne zanimajo. Na navedenega pa so me ob prebiranju glasila opozorile velike črke ZZB NOB in ZKS. Zakaj?
Pisec piše, da so se na poti ustavili v gostilni Bevc - na čaj in zaslišali melodijo, ki jo je imenovani prepoznal (ne pove katera je bila), da pa ga je starejši občan podučil »No, ali ste slišali našo rdečo muziko?«. Po teh besedah je občan Ka-stelic sklepal, da ga je nekdo nameraval spreti (zaradi česa, zopet ne pove), prav tako pa je sklepal, da gre verjetno za nestrpne člane ZZB NOB in člane ZKS ali novejše prenovitelje. Ker se vrli vojaki slovenske vojske očitno niso hoteli pridružiti in pritegniti pesmi, so se, po zapisu, častno umaknili.
Za ugovor na ta članek sem se odločila zato, ker sem članica Združenja borcev in drugih udeležencev NOV Lukovica, bila pa sem tudi članica ZKS - dokler je ta organizacija obstajala. Povem še, da sem članica ZB NOV zato, ker so mi bila zaradi domačih izdajalcev uničena najrosnej-ša otroška leta (1,5 do 5 let) v nemških prevzgojnih otroških taboriščih, v organizaciji ZKS pa sem si oblikovala čut za odkritost, poštenost in socialno pravičnost. Prav takšen pogled na svet mi je ostal in ga vedno povsod brez sramu in strahu tudi izražam.
V združenju borcev in drugih udeležencev NOV moram poudariti, da ni nikakršne nestrpnosti do veteranov vojne za Slovenijo. Da ti dve združbi dobro sodelujeta, se kaže tudi na raznih spominskih svečanostih.
Moja osebna mnenja do klasifikacije in povelivečenja dogodkov leta 1991 v razmerju do NOB 1941-1945, pa so običajno res bolj kritična od mnenj in ocen drugih članov ZB, vendar pa so tudi bolj osamljena. Tako da jih Združenje ne podpira. Jaz pa na dan vašega pohoda, slovenski vojaki, nisem bila v gostilni Bevc.
Nadalje pisec članka s podobnimi razmišljanji, verjetno je imel v mislih tistega, ki je igral na harmoniko - domnevno partizansko pesem, podučuje, kaj pomeni TO Slovenije v celotni zgodovini te domovine. Predlagam mu, da preden nadaljuje s sporočili o edinosti teh dogodkov, razširi svoje obzorje zgodovine. Za uspavanko pa naj si ponavlja vsebinsko bogat pregovor: »Lastna hvala - cena mala«.
Še nekaj me je pri opisu tega pohoda napotilo na razmislek o sestavu slovenske vojske. Na tej poti so si slovenski vojaki ogledali tri prelepe cerkve (katoliške), pa tudi spomenik zamolčanim žrtvam ob brdski cerkvi. Niso pa postali in počastili spomina, niti ob enem spomeniku NOB, čeprav jih je ob tej poti več, prav tako pa tudi iz članka ni razvidno, da bi počastili spomin žrtvam I. svetovne vojne, ki so vpisane na spomeniku nedaleč od go-
stilne Bevc. Gani Združenja borcev in drugih udeležencev NOB 1941-1945 to vedno storimo, kadar počastimo žrtve II. svetovne vojne.
Kakšne barve (po Kastelicu), vere in prepričanja so bili potem pripadniki slovenske vojske, ki so opravili opisani pohod, ne vem, niti ne bom ugotavljala. Nisem nestrpna. Tega sem se naučila po herojskem zgledu svojega očeta, drugih borcev NOB, svojega uporništva v preganjanem otroštvu, pa tudi kasneje v organizaciji ZKS.
Partizanstvo - ta herojski zgled in partizansko pesem, ki nikogar ne žali, pa čutim za svoje. In prav nikomur se seveda ni treba z menoj strinjati.
Ana Zaje
nikoli več vojne
Pojasnilo vsem, ki ste napačno razumeli moj članek v 10. številki Rokovnjača z naslovom »Deveti spominski pohod po poteh vojne za Slovenijo«. In tudi zato, ker krožijo anonimne grožnje in svarila, da se bodo nad menoj nekateri občani iz krajevne skupnosti Lukovica maščevali. Deset let je minilo od osamosvojitvene vojne za Slovenijo 1991. Deset let so v medijih poskušali razvrednotiti pomen in težo osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991 in pripisati zasluge drugim? Zal jim to ni uspelo in jim tudi nikoli ne bo!
Svobodna in samostojna Slovenija se ni rodila v bosanskem mestu Jajce, temveč leta 1990 na plebiscitu slovenskega naroda in potem ob razglasitvi samostojnosti, katero je TO obranila v osamosvojitveni vojni leta 1991. Še bolj točno v Pekrah pri Mariboru, ko je padla prva žrtev za samostojnost. Sam povsem ne verjamem v pisanje zgodovinarjev polpretekle zgodovine NOB, saj je bila pisana v prid totalitarnemu komunističnemu režimu, ki je to ponavljal 55 let. To vam pišem zato, ker vsi v demokratičnem svetu obsojamo: nacizem, fašizem in komunizem. Te tri ideologije so imele za skupni cilj brezpogojno oblast, za katero SO uporabili vsa možna razpoložljiva sredstva, na primer: taborišča smrti za drugače misleče ljudi, množične poboje, genocid nad narodi, poboje lastnega naroda, izvensodne poboje nedolžnih ljudi ter kršenje človekovih pravic, dostojanstva in svoboščin pri nas v Sloveniji od 1945. do 1990. leta.
Sedaj vam bom pojasnil stavek, ki sem ga zapisal tako, kot je bil izrečen: »No, ali ste slišali našo ta rdečo muziko«. Ta stavek je zelo vulgaren, ker blati borbene pesmi in narodnoosvobodilni boj, (ki ni bil enostranski, je pa postal šele po jugoslovanski intervenciji ZKJ), z. rdečo barvo, ki je v tem primeru v prispodobi zastave komunistične internacionale, kar pa je bilo največje zlo v zgodovini nad slovenskim narodom nasploh. Pri zgodovini smo se učili, da so šli v partizane pošteni slovenski fantje, za boj proti okupatorju v upanju in veri, da se borijo za samostojno in svobodno Slovenijo. Politkomisarji v enotah NOB so bili tisti
beri (komunisti), ki so partizane izrabili tudi za medvojno revolucijo in za borbo za oblast po vojni. Vemo tudi iz zgodovinskih knjig, kaj so naredili komunisti med vojno 41-45 in po vojni s Slovensko vojsko in samostojnostjo? Mi se nismo hoteli poistovetiti z zadnjim delom stavka ta rdeča muzika (ta rdeča pomeni komunizem - muzika pa partizanska pesem), zato smo odšli na dvorišče, da ne bi prišlo do prepira. Ločiti moraš, kaj je zrno in kaj plevel.
Nisem bil vojni heroj, sem pa kamenček v mozaiku osamosvojitvene vojne Za Slovenijo leta 1991. Veterani vojne za Slovenijo smo različni po veroizpovedi, politični pripadnosti, skupaj pa nas veže slogan »Skupaj v vojni - skupaj v miru« Člani TO in ZVVS nismo po ozemlju Slovenije med vojno in po osamosvojitveni vojni za seboj pustili: taborišč smrti za drugače misleče, ne izvensodnih pobojev, ne množičnih grobnic, nismo poteptali človeških vrednot. Posebej še življenja, ki je za vse nas neponovljivo in sveto. Ravno obratno: svoje življenje smo dali v bran za svobodno domovino Slovenijo in tudi za svobodo govora za vse državljane (brez katerega tudi tega pojasnila ne bi bilo), vendar smo po zmagi brzdali svoje navdušenje in se nismo objestno maščevali nad svojimi že premaganimi in raz.oroženimi nasprotniki.
Morda bodo morilcem (in njihovim nič krivim potomcem) sinovi in vnuki žrtev brezsodnih povojnih pobojev kdaj odpustili, ne vem. Ne vem pa niti, če bodo gonilne sile in posamezniki komunističnega sistema v Sloveniji (ZKS), kdaj odpustili (TO in drugim) zamero, da smo vpeljali in ubranili demokracijo v Sloveniji. Bliža se božič, zato je sedaj napočil čas pomiritve in odpuščanja.
Danilo Kastelic
GOSTILNA • PIZZERIA
Vas vabi v decembru ob sobotah in nedeljah na zabavo z živo glasbo
21. 12. GAMSI 28. 12. FLAMINGO
'^alfi/k /7sazw& vrtm. £e/t &lVYtUVt
miklavzevanje v rcu
Turistično olepševalno društvo Brdo -Lukovica je ponovno organiziralo Miklavžev večer v Rekreacijskem centru Urbanija v Lukovici, v spomin na Nika Zajca in v letošnjem letu preminulega dosedanjega organizatorja Miha Zajca.
Prireditev je privabila veliko obiskovalcev, saj je bil šotor v RCU polno zaseden. Pripravili SO tradicionalni srečolov. Društvo podeželskih žena Lukovica je poskrbelo, da ni manjkalo dobrot za lačne obiskovalce. Na mizah so se bohotila jabolka, pridelek sadne drevesnice Brdo, pa tudi pecivo je izzivalo sladokusce. Pihalna godba Lukovica je poskrbela za dobro razpoloženje na začetku prireditve, ki jo je zelo uspešno povezoval boriš Kopitar. Dve pesmi je zapel tudi mešani pevski zbor Šentviški zvon, ki je s kvalitetno izvedbo popestril večer narodno zabavnih melodij, ki so ga izvajali ansambli: Vesele Štajerkc, Gamsi, Rokovnjači, Tine Stare in Boris Razpotnik s svojima ansambloma, Urška J ere s svojo harmoniko in pev-
Kreditno hranilna služba Domžale, Stol Kamnik, Sadovnjak Brdo, GrastO Domžale, Kolinska Ljubljana, Burja Krašnja, Bayer Pharma Ljubljana, Dinič Jure Vrba, Vele Domžale, Cvetličarna Omers Domžale, TV Kamnik, TV3 Ljubljana, TV Litija, Belinka Ljubljana, Lord Ljubljana, Smrkol Ciril Šentožbolt, Plastenka Rova, Urbanija Ži-rovše, Kompare Stanka Sp. Koseze, Helios Količevo, Podravka Ljubljana, Tosama Vir in Lek Ljubljana. Seveda pa bi morali tu zapisati tudi člane TOD Brdo Lukovica, brez katerih prireditve zagotovo ne bi bilo. Njihovo prostovoljno delo je tudi tokrat lahko za zgled mnogim. Prav tako smo lahko ponosni na prispevek društva podeželskih žena, ki se vedno tvorno vključijo v večje prireditve v kraju.
Mnogo lepih želja je bilo izrečenih na Miklavževem večeru, upajmo, da se jih bo čimveč izpolnilo.
V. G.
ka Nataša Madjar. Slišali smo veliko kva-litetne glasbe, Boris Kopitar pa je s svojimi domislicami izzival smeh vseli navzočih. Za Iskrico v žalostnih očeh, človekoljubno akcl jo, ki jo vodi Nedeljski dnevnik, je bilo zbranih 300.000 tolarjev, poleg lega pa je
Pekarna Srček iz Lukovice prispevala še bogat darilni paket za družino Ševa, kjer pričakujejo devetega otroka, oče pa je preminul septembra letos. Vrhunec je prireditev doživela s prihodom Miklavža, ki si i<' vzel čas za pogovor z. vsakim otrokom. Medtem ko so parkeljni nagajali večjim Otrokom, je Miklavž vse otroke obdaril. Tudi Po tem prireditev še ni bila končana. Ansatn bel Gamsi je igral za ples. Najbolj pa pri tem ansamblu pritegnejo trije petletni otroci, ki s svojimi očki pridno igrajo, tako tla se bo tradicija narodno zabavne glasbe gotovo nadaljevala kar z družinskim podmladkom. Lahko priznamo, da je večer zelo uspel in v naslednjem letu lahko pričakujemo, da ne o tako lahko dobiti vstopnice zanj. Seveda pa so za tako veliko prireditev Potrebni tudi sponzorji. Glavni sponzor |e bilo Gostinsko podjetje Trojane, ki tudi sicer skoraj vedno priskoči na pomoč pri Vseh lokalnih prireditvah. Oslali SO bili: Občina Lukovica, Slovenska ljudska stranka Lukovica,   Krajevna   skupnost Lukovica,
A
Atroemm m mu,,.
Trgovina in servis
Zg. Loke 23, 1223 Blagovica
Avtocenter Vadjunec d.o.o.
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil SUZUKI in SUBARU Zgornje Loke 23 1223 Blagovica Telefon 01 7234 158 Fax: 01 7234 008 GSM: 041 634 263 E-mail :_z. vadjunec(pb,siol. net
SUBARU
SUZUKI
—*w
Delovni čas
ponedeljek-petek od 8h do 16h sobota
Internet domača stran: http://www.avto-vadjunec.si     od 8h do 12h
Srečno 2001
ADVENTNIVENČKI IZPOD ROK DRUŠTVA PODEŽELSKIH ŽENA
Pletle so venčke
Aktiv Društva podeželskih žena Blagovica-Trojane je 29. novembra organiziral v Osnovni šoli Blagovica srečanje, oziroma delavnico, kjer so se članice in druge vabljene udeleženke preizkusile v pletenju adventnih venčkov in ostalih, božičnemu času primernih okraskov.
Gospe, ki so se delavnice udeležile, so S seboj prinesle ves potreben material in dobro voljo. .Šolska jedilnica se je spremenila v eno samo vrvenje žena, zelenja in pisanih okraskov. Njihovo delo je budno spremljala in usmerjala gospa Tatjana Jarc.
Že dve leti društvo sodeluje z gospo Tatjano Jarc z Vira. Gospa Tatjana je po poklicu vzgojiteljica. K sodelovanju jo je povabila ena izmed članic, ki dobro pozna njene ročne spretnosti. V razgovoru z njo sem izvedela, da ji to sodelovanje veliko pomeni, kajti pravi, da je zelo prijetno delati z ljudmi s podeželja. Zdijo se ji tako pristni, tako hvaležni za njen trud, niso vsega siti in naveličani kot v mestih.
Pričakovanje božiča in novega leta bo zato toliko prijetnejše, ker so za okrasitev doma poskrbele pridne ženske roke in ne bo kupljeno v trgovinah.
M. B.
čebelarska podružnica brdskega sodnega okraja
Leta 1919 so v gostilni pri Slaparju v Lukovici ustanovili čebelarsko združenje za Brdski sodni okraj. Člani so prihajali vse od Doba, Krtine, Dolskega, Moravč, Prevoj, Šentvida, Zlatega Polja, Onega grabna, Lukovice in Brda. V začetku je združenje štelo 132 članov in je delovalo vse do 1945. leta. Knjigo z naslovom »Organizirano čebelarstvo čebelarske podružnice za Brdski okraj« hrani ČD Krtina. Iz knjige je razvidno, da so bili člani iz vrst učiteljev, kmetov posestnikov in zdravnikov. Od leta 1945 dalje pa je nastalo čebelarsko združenje Domžale - Kamnik, ki pa je delovalo vse do leta 1996.
Čebelarsko društvo Lukovica deluje v celotni občini Lukovica in je tako od 1996 leta doseglo že kar velik napredek, o katerem mi je pripovedoval njihov predsednik g. Albin Zaje. V ČD Lukovica je danes šestdeset članov, ki imajo skupaj 1800 panjev. Letni donos medu na en panj je približno od 20-30 kg, v dobrih letinah pa tudi več. Da čebelarji oskrbijo toliko čebel in pridelajo približno 45 ton medu, je potrebno čebele voziti na pašo po celotni Sloveniji. Društvo ima šest voznikov, ki čebele vozijo na pašo. Kdaj se odpelje čebele na pašo, pa sporočijo iz službe za napovedovanje in ocenjevanje gozdnega medenja Slovenije. Predsednik je povedal, da so letos opravili štirje člani izpit za opazovanje gozdnega medenja. Udeležujejo se posvetovanj, tečajev in seminarjev, da so bolje pripravljeni in seznanjeni z novostmi o čebelarjenju. No, letos so zelo zaposleni z gradnjo Čebelarskega centra Brdo, v katerega vlagajo finančna sredstva, ki so bila dogovorjena 10.000 SIT na člana. Te vložke so nekateri
člani potrojili, še najbolj pa se izkažejo pri delovnih akcijah, saj imajo nekateri že preko 50 in več delovnih ur. Moram poudariti, da se delovnih akcij udeležujejo tudi druga čebelarskega društva iz Slovenije. Predsednik se v imenu Čebelarskega društva Lukovica zahvaljuje za izkazano finančno pomoč Občini Lukovica, Krajevni skupnosti Lukovica, gostilni Bevc in vsem čebelarjem in posameznikom, ki so kakor koli pripomogli pri izgradnji ČC Brdo. Člani ČD Lukovica pridobijo zaščitno znamko medu Slovenski med, če čebelar da med na ocenjevanje in pregled čebelarskemu pregledniku. Tako se pridobi certifikat o kvaliteti, čistosti in pristnosti, na podlagi katere se nato izda količina nalepk Slovenski med.
Veliko del bodo še letos opravili za drugo leto pa načrtujejo nova, med katerimi je največja olimpiada mladih čebelar-
jev. Ob tem pa že tečejo priprave na izvedbo Apimondije v letu 2003. To bo izredna priložnost za celotno občino, saj bo s svetovnega kongresa čebelarjev v Cankarjevem domu vsak dan prihajalo na Brdo veliko število gostov z. vsega sveta. Zato bo vsak dan na Brdu praznik in velja se dobro pripraviti. Turistična zveza Lukovica bi morala v ta namen zaposliti strokovnjaka (direktorja za turizem občine Lukovica), da bi ta lahko za ta čas pripravil kulturno zabavne programe, igre, športne prireditve, rokovnjaški tabor in rokovnjaški napad, ki naj bo opisan v več jezikih v zloženkah. Tukaj bi morala sodelovati vsa aktivna društva v občini Lukovica in se pripraviti na ta dogodek skupaj, le tako bosta uspeh in promocija občine uspela na visoki ravni.
Danilo Kastelic
n,
4t.
lm
zupanovi vtisi iz apimondije - mednarodnega čebelarskega kongresa v južni afriki
Čebelarski dom na Brdu lepo napreduje, Iz. dneva v dan opažamo, tla je iz zapuščene Stavbe, ki |e mirovala celih osemindvajset let, nastala čudovita zgradba, ki s svojo okolico spominja na topel čebelarski dom. Zelo zanimiva in enkratna priložnost za promocijo našega kraja, ki kliče po novih idejah in priložnostih. Lahko rečemo, da smo Slovenci čebelarski narod. To potrjuje tudi naša bogata Čebelarska zgodovina. Potreba po pridobiva nju znanja in po izmenjavi izkušenj je že pred sto leti pripeljala do ustanovitve čebelarske organizacije, ki opravlja svoje poslanstvo nepretrgoma vse do današnjih dni in se imenuje Čebelarska zveza Slovenije. Predsednik te zveze je gospod I.ojz.e Peterle. Ta zveza za svoje člane prireja strokovna predavanja, razstave in posvetovanja o aktualnih čebelarskih problemih, kakršnih v tej stroki nikoli ne manjka. Je tudi aktivna članica svetovne čebelarske organizacije Apimondije.
In ker je kraj preko obetajočega čebelarskega centra na Brdu močno povezan s Čebelarsko zvezo Slovenije, je bil le pred leti naš župan meti prvimi v občini temu projektu posebej naklonjen. Kot je povedal, je bila že sama njegova vloga usmerjena v to, da je potrebno z nedograjeno stavbo nekaj ukrenili. Priložnost za čebelarstvo v širšem pomenu je bila enkratna in jo je župan odločno podprl. Ves čas konstruktivno sodeluje v gradbenem odboru za Izgradnjo čebelarskega doma, zlasti v povezavi s kanalizacijo in oslalo infrastrukturo, Pohvalil je prostovoljce, ki pridno sodelujejo pri nastajanju pročelja čebelarskega doma in njegove okolice, kar bo očitno kompromis tega, kar vidijo čebele in kar ugaja našim ocem. Več kot očarljivo se je poglabljati v čebelji svet,... V najinem pogovoru, ki je bil zelo duhovit, zlasti v pripovedovanju iz potovanja po Južni Afriki in tudi zanimiv z. različnih vidikov bodočega čebelarskega centra na Brdu, ki bo omogočal širiti znanje in bogastvo naše čebelarske dediščine. To bo priložnost za spoznavanje čebelarske zgodovine, kako so čebelarili naši predniki in kako to delamo danes, kakšna je naša narava in kakšna je naša kulturna dediščina. Odlična priložnost zlasti za promocijo Slovenije v svetu.
V tej stavbi bo potekal leta /003 svetovni Čebelarski kongres Apimondija. Svetovni kongres čebelarjev poteka vsaki dve leti in naš župan se ga je letos jeseni udeležil že drugič. Skupaj z. ženo in sinom Simonom, ki sta ga za to potovanje navdušila, se je v krogu slovenskih predstavnikov Čebelarske zveze podal na tlolgo in zelo zanimivo pol v daljno Južno Afriko, kjer je potekal v Mednarodnem krni grešnem centru v Durbanu mednarodni čebelarski kongres Apimondije od 28. oktobra do 3. novembra 2001. Župan seveda tli Čebelar, ima pa veliko spoštovanje do vseh naravnih čudes, ki ga je posebej mogoče začutiti v svetu
čebelarjenja. Dejal je, da |e bil kongres pred dvema letoma v Kanadi, kamor je tudi potoval, mnogo bogatejši in bolje pripravljen, za razliko od letošnjega v Durbanu. Nekateri naši strokovnjaki s področja čebelarstva so za letošnji kongres pripravili poročila o naj nove) Ših raziskavah in jih na njem tudi predstavili. Poleg predsednika čebelarske zveze Lojzeta Peterleta so z njim potovali se predsednik organizacijskega odbora kongresa v Ljubljani - Franc Šivic, sekretarka kongresa - magistra Jasna Kralj, urednik revije Slovenski čebelar in vodja odbora za razstavo - Janez. Mihelič, predsednik strokovnega odbora kongresa Ljubljana 2003 - dr. lanez 1'oklukar in pred
Župan z ženo Pavlo v Krugerjevem nacionalnem parku v Južni Afr
stavnik Cankarjevega doma v Ljubljani -Gorazd Čad. Naloge delegacije iz Slovenije so bile usmerjene v aktivno sodelovanje na sestankih Apimondije. Podpisali so tudi pogodbo o organizaciji kongresa v Sloveniji in na razstavi raztlelili zloženke s programom kongresa, ki bo čez dobro leto dni pri nas. Tudi čebelarski mojster Franci Maroll je bil na kongresu zelo dejaven: pripravil je poster o dejavnosti čebelarskih krožkov v Sloveniji, sodeloval je na tekmovanju in obiskovalcem razdelil kovance z vgravirano čebelo. Županu je najbolj ostalo v spominu predavanje ruskega strokovnjaka o čebeljem piku, ki je koristno za zdravljenje alkoholikov in narkomanov. S svojim znanjem so se zelo dobro predstavile vse azijske države, Kitajska in Rusija, kjer je čebelarstvo izrazilo poglobljeno v vseh strokovnih pogledih, je pripovedoval gospod Živko.
Njegovi vtisi s potovanja so še posebej zanimivi, saj je doživel Južno Afriko v različnih pogledih. Tam je setlaj pomlati - cvetoča drevesa In bujno zelenje s tropsko klimo, ki zelo ugodno vpliva na človeka. Tukaj človek v resnici doživi dva skrajna svetova, veliko bogastvo belcev na eni in skrajno siromaštvo črncev - domorodcev na drugi strani. Zanimi-
va mesta in parki, kjer doživlja človek nekaj tipično afriškega. Po doživetju glavnega mesta Johanesburga v Južni Afriki je sledil ogled Pre-torije, kjer je afriški parlament. Potovanje se je nadaljevalo v Krugerjev nacionalni park ob Mozambiku in nato še v kraljevino Kvvaziland. Ogletl opuščenih rudnikov z diamanti in zlatom je bila zanj velika zanimivost. Poleg vseh teh tloživelij pa tam preži tudi velika nevarnost za turiste, zato mora biti potovanje zelo previdno. V različnih obmorskih krajih je veliko priseljencev, ki dobesedno prežijo na turiste. Kako zelo je človek vesel, da je naša domovina to, kar je; to veš šele, ko se vrneš s takega potovanja, je razmišljal župan. In končno so prispeli v Durban, kjer je tetlen dni potekal svetovni kongres čebelarjev Apimon-dija. Bogate izkušnje in nova poznanstva, ki jih je župan doživel, bodo prav gotovo dobro vplivali na svetovno srečanje čebelarjev na Brdu čez leto dni in pol, ko se bo v našem kraju odvijal velik mednarodni kongres čebelarjev. Do takrat pa bo potrebno s strani nase občine še veliko dela in priprav, se je z tlobro mislijo končal najin pogovor.
Marta Lavrič
OBČINSKO GASILSKO PRVENSTVO LUKOVICA 2001
Gasilke v akciji pod budnim očesom sodnikov
Gasilska zveza Lukovica vsako leto pripravi gasilsko tekmovanje z namenom, da se ugotovi usposobljenost prostovoljnih gasilskih društev v občini Lukovica pri reševanju pred ognjem. V soboto, 6. 10. 2001, je na Brdu pred osnovno šolo pripravilo tekmovanje PGD Lukovica.
Tekmovanje je potekalo po republiških pravilih o gasilstvu. Vaja oziroma
tekmovanje je sestavljena iz dveh delov. Prvič je potrebno pravilno in hitro izvesti vajo, ki ponazarja prihod gasilcev na kraj požara. Ekipa ima nalogo, da postavi brizgal no, črpališče vode, gasilske cevi, razdelilce za cevi vse do prvega gasilca, ki prične z gašenjem. Na koncu sledi še hitrostni preizkus v teku. Za pravilno izvedbo vaje, merjenje časa in nazadnje točkovanja so zadolženi sodni-
ki. Sestava sodniške ekipe Brdo 2001 je bila naslednja: Ignacij Okoren, Robi Maselj, Blaž Judež, Matjaž Markovšek, Andrej Kveder, Miro Bergant in Zdravko Tkalec. Za tekmovanje so se prijavili: PGD Trojane (3 ekipe), PGD Blagovica (2 ekipe), PGD Krašnja (4 ekipe), PGD Prevoje (3 ekipe) in PGD Lukovica (I ekipa). Nastopali so v kategorijah člani A in B (er članice A.
Ob zaključku tekmovanja je Matjaž Markovšek, predsednik GZ Lukovica, povedal nekaj pohvalnih besed o samem tekmovanju in mesecu požarne varnosti ter podelil pokale za dosežene rezultate. Končni vrstni red za članici': I. mesto Krašnja 2; 2. mesto Trojane in 3. mesto Krašnja I. Člani A skupine: I. mesto Blagovica 1; 2. mesto Prevoje 3 in 3. mesto Trojane 1. Člani B skupine: 1. mesto Prevoje 1; 2. mesto Blagovica 2 in 3.mesto Lukovica.
Razveseljivo je, da se je tekmovanja udeležilo veliko število mladih, za kateri' pa je znano, da se zelo radi družijo. Za žar tekmovanja in dober uspeh so zaslužna prav dekleta, ki so s pravim na vijanjem vse ekipe dodatno spodbudila k še boljšim rezultatom. Konec dober, vse dobro, tekmovalci so vse pogasili v veselje nas vseh, da je to pot gorelo le v srcih. Predsednik GZL je povabil vse gasilce, da se naslednje leto spet snidejo in dal vsem ekipatti prosto z. znanim gasilskim pozdravom NA POMOČ.
Danilo Kastelic
m
SENTV tel.: 0 fax: 0 GSM: i
120 I
NOTRANJA OPREMA • poslovnih prostorov • dostavnih vozil * stanovanj •lokalov
Želi vsem občanom, zlasti še svojim gostom, Božičnega miru, zdravja, sreče in uspeha v novem letu.
Isfaene čestitk^ tudi ob (Dnevu samostojnosti.
DISKONT
ŠENTVID pri LUKOVICI
v
^eftmo fam fepc logične p/iagnifce m s/tečno cAfouo faio
^[jada ga faše gaupanje - §6 p/iipo/točamo
V DOBRNI NA SREČANJU ČLANIC GZ LETOS TUDI ČLANICE GZ LUKOVICA
Letošnji .seminar z. naslovom: »Posvet predsednic komisij za članice - gasilke v prostovoljnih gasilskih društvih in zvezah«, se je odvijal v sodobnem turističnem središču, ki ohranja tisto neopisljivo privlačnost modernih toplic nekdanjih časov, ki so bile Že nekdaj družabno središče petične-žev in kraj upanja za bolne in pomoči potrebne - v Dobrni. Dobrna s svojo blago srednjegorsko klimo, milimi zimami in ne prevročimi poletji, brez industrije, ki bi onesnaževala zrak ter s številnimi naravnimi danostmi privablja gasilke na posvet in druženje že nekaj let.
Dvodnevnega seminarja (Ki. in 17. 11. 2001) se ji- letos udeležilo šest gasilk z Gasilske zveze Lukovica. Iz Krašnje Marija Gales Udovč ter Martina Ildovč, iz Blagovice Ani Cerin in Anka Markovšek ter s lio jan Lucija Doberšek in Petra Hlebec. Med številnimi GZ Slovenije se je letošnje leto naša GZ predstavila tudi z razstavo in predstavitvijo gasilskih društev znotraj GZ. Vsako društvo se je predstavilo z dosežki, kratko zgodovino ter dogodki, ki popestri jo življenje v kraju. Naši GZ sta družbo delali še razstavi GZ Grosuplje in Slovenska bistrica.
V petek, 16. 11. 2001, popoldne pa se je vse skupaj tudi uradno začelo, najprej s pozdravom predsednice Sveta članic gospe Marinke Cempre Turk, ki je prisostvovala tudi na slovesnosti ob 90-letnici trojanskega Gasilskega društva, avgusta letos. Po uvodnem pozdravu smo si ogledali praktičen prikaz gorenja in gašenja na prostem. Prikaz, teh, povsem vsakdanjih poskusov, ki se lahko kaj hitro spremenijo v velik požar z veliko materialno škodo, še posebej, če je ukrepanje nepravilno, je dalo misliti marsikomu med nami, in prepričana sem, da bi takšne predstavitve lahko pripravila tudi gasilska društva svojim sokrajanom, in s tem preprečila marsikateri požar, ki nastane zaradi malomarnosti in se razširi zaradi napačnega ukrepanja. Po tem prikazu SO sledile bolj sproščujoče, zato pa nič manj Zanimive delavnice, v katerih smo se gasilke bolj podrobno spoznale. Različni' delavnice - kulturna, mladinska, risanje na sleklo, izdelava papirnatih rož. in gorenje poti drobnogledom so minile mnogo prehitro, obenem pa vnesle med udeleženke veliko veselja in zabave. Petkov večer se je končal z. nadvse zanimivim predavanjem
gospoda Milana Dubrovca, o terorističnem napadu na WTC, v Združenih državah Amerike. Predstavo škode nam lahko olajša primerjava in poznavanje nekaterih temeljnih podatkov, s katerimi spoznamo ogromne razsežnosti te nesreče, ki bo v ljudeh še dolgo živela. Približno 400 m visok stolp, katerega zunanja steklena površina je predstavljala več kot 7 hektarov, količina jekla pa je bila enaka dvajsetim Eifflovlm stolpom, nam lahko vsaj približno približa dogodek. Krila letala Bo ing 767 pa so ob nesreči zajela 15 nadstropij hkrati. Požar se je širil še hitreje, ker je bilo gorivo v krilih. Tako kot ob vsaki nesreči take razsežnosti je tUdI v tem primeru veljalo geslo in rek gasilcev: »Ko gredo drugi ven, gredo gasilci noter«. S tem geslom se je končal prvi dan, v podobnem vzdušju pa pričel sobotni dan, najprej z aktualnostmi v gasilski organizaciji, ki jih je predstavil predsednik GZ Slovenije, gospoil brnest Hory. Poudaril je pomembnost sodelovanja tako prostovoljnih kot profesionalnih gasilcev, ki si' je za uspešno pokazalo predvsem ob nesreči v Logu pod Mangartom, od katere je minilo že nekaj več kot leto dni, Predsednik je poudaril tudi naraščajoče števil žensk in mladine, ki prinašajo v gasilstvo vedno večji pomen. Velikokrat je bila izpostavljena ženska desetina članic »A« PGD Hajdoše, ki so letos že drugič zaporeil postale olimpijske prvakinje, prvič na Danskem, drugič pav Kuopiju na Finskem. Poveljnik GZ Slovenija pa je močno poudaril izobraževanje poveljnikov, predvsem pa mentorjev v gasilskih društvih, saj se nemalokrat zgodi, da desetina ne zna izvesti vaje v celoti pravilno. Prav to dejstvo pa je pripomoglo k temu, da je GZ organizirala predavanje na temo: »Priprava desetine na tekmovanje«, ki jo je vodil profesor Tomaž Urbančič z GZ Vrhnika.
S tem se je uradni del seminarja končal, na željo posameznikov pa je bil možen Se Ogled Dobrne ali kopanje. Menim, da si posameznik na takšnih seminarjih pridobi veliko novih znanj, ki jih lahko s pridom uporabi tudi na drugih področjih življenja, lega seminarja sva se z Lucijo, kot pred stavnici PGD Trojane udeležili prvič, in upam, da bova informacije, ki sva si jih pridobili lahko, uspešno posredovali še ostalim članom našega društva.
Petra Hlebec
Hfa^o^ovCjatc Sojičite foMVpu6e i*t ticato hooo (eto- 2002
MILAN PRAŠNIKAR s.p.
* servisiranje osebnih vozil
* montaža in centriranje pnevmatik
* avtovleka vozil
* menjava olja Elf
VRBA  3,   1225  LUKOVICA,  GSM:  041 647-680
aktivnosti trojanskih gasilcev v mesecu požarne varnosti
Prostovoljno gasilsko društvo Trojane je eno najbolj aktivnih društev na Trojanah. Številne dejavnosti, zanimivosti in prireditve se vrstijo že od poletja, jeseni pa so se jim pridružila še tekmovanja, sektorska vaja in praktično izobraževanje v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu. Vse jesenske aktivnosti so se odvijale v oktobru, mesecu požarne varnosti, ko naj bi bili ljudje še bolj pozorni in previdni, da v naravi ne bi prihajalo do nepotrebnih požarov, ki bi jih zaradi malomarnosti, neosveščenosti in nevednosti povzročila človeška roka.
Tako kot vsako lelo smo se tudi letos udeležili občinskega tekmovanja, ki se je odvijalo na Brdu pri Lukovici. 7'oplo in sončno vreme je omogočilo čudovito iz, vcilbo tekmovanja, druženja med gasilci in izmenjavo napotkov pred tekmovanjem. V moški konkurenci sta nastopili dve moški desetini, ki sta zasedli 3. oziroma S. mesto, ženska ekipa pa je zasedla 2. mesto. Po končanem tekmovanju smo, tako kot vedno, naše druženje nadaljevali v Gostinskem podjetju Trojane ter se dogovorili za naše nadaljnje delo.
Ženska ekipa se je odzvala povabilu moravske gasilske zveze in se udeležila tradicionalnega memoriala Staše Lebarja, ki je bil priznan gasilec, vzor vsem mladim in odličen mentor, ki je svojo življenjsko pot končal mnogo prekmalu, na gasilskem tekmovanju. Tekmovanje ni bilo povsem običajno, saj smo tokrat izvajali mokro vajo. Moram priznati, posebno doživetje, obenem pa tekmovanje, kjer si človek pridobi marsikatero izkušnjo. Prav tako smo bile v Moravčah deležne številnih nasvetov sodnikov, prijaznosti le-teh in odnosa tlo vseh ekip, kakršnega na naših občinskih tekmovanjih še nisem doživela. Solidarnost in pomoč med gasilci različnih društev pa se je pokazala tudi na dan tekmovanja v Moravčah (27. 10. 2001), saj je naši ekipi prostovoljno gasilsko društvo Blagovica posodilo del opreme, za kar se jim javno zahvaljujem. Ta izjemna gesta dokazuje plemenitost gasilskega poslanstva in nesebično pomoč.
Istega dne se je devet gasilcev udeležilo tudi vaje na Igu, kjer so se seznanili z različnimi praktičnimi vajami, delom na višini in vajami z dihalnimi aparati.
V nedeljo, 28. 10. 2001, pa so lahko gasilci pametno uporabili znanje v sektorski vaji, ki so ga pridobili na Igu. Sektorsko vajo nam je kratko predstavil poveljnik PGD Trojane ione Lavrač. Mesto požara je bila tokrat trgovina Atrans.
Vajo si je ogledal tudi poveljnik gasilske zveze Lukovica, gospod Blaž Judež, ki je ob koncu povzel dogodke, opozoril na napake, hkrati pa pohvalil delo in napredek našega gasilskega društva.
Petra Hlebec
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE STAROSTNA POKOJNINA
Starejši gospod je v čakalnici pri zdravniku potožil, da mora vsak dan hoditi na razgibavanje. Prejšnji mesec je namreč tako nerodno padel, da si je zlomil nogo. Pa še brez avta se težko kam pride, je potožil. Avtobus pa tudi kar nekaj nanese. 420 SIT v eno smer, to znese 840 SIT na dan. Rehabilitacija bo trajala tako dolgo, da bo samo za vožnjo porabil več kot 75.000 SIT. Tudi pokojnina ni, da bi jo človek prehvalil.
Kako bi si v takem primeru lahko pomagali? Ali lahko zahtevamo povrnitev stroškov prevoza do zdravstvenega doma? Kako pa je s starostnimi pokoj ninami, kdo je do njih upravičen? Kaj pomeni izraz »državna pokojnina«?
ODGOVOR:
Osebam, ki so zdravstveno zavarovane, pripada povračilo prevoznih stroškov za najkrajšo razdaljo do najbližjega zdravstvenega zavoda oziroma zdravnika po ceni javnega prevoza. Vendar Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije določi znesek, do katerega se ti stroški ne povrnejo.
Zavarovana oseba ima pravico do povračila potnih stroškov, kadar mora zaradi diagnostike, zdravljenja ali rehabilitacije zaradi bolezni oziroma poškodbe pri delu potovati k izvajalcu v drug kraj. To pravico ima za potovanje do najbližjega izvajalca, ki je usposobljen za storitve, zaradi katerih je napotena. To pravico ima tudi zavarovana oseba, če jo zavod napoti ali pokliče v drug kraj zaradi postopkov uveljavljanja pravic iz obveznega zavarovanja. Bolezni ali poškodbe pri delu niso samo poškodbe na delovnem mestu, temveč več ali manj vse poškodbe, ki nastanejo od vašega odhoda od doma na delovno mesto, pa do vašega prihoda domov z delovnega mesta.
Zavarovana oseba, ki je upokojena, ima pravico do povračila potnih stroškov le zaradi bolezni, ne pa tudi zaradi poškodbe, saj zakon navaja le poškodbe pri delu.
Zavarovana oseba je upravičena do povračila stroškov za prevoze z javnim prevoznim sredstvom ob predložitvi vozne karte za najkrajšo razdaljo do najbližjega zdravnika oziroma zdravstvenega zavoda v posameznem koledarskem mesecu, zmanjšanem za 3 % minimalne plače, veljavne v istem mesecu. Če zavarovana oseba ne predloži vozne karte, se obračuna povračilo za prevoz z osebnim avtomobilom. Trenutno znašajo 3% minimalne plače 2.765 SIT, ki se odštejejo od seštevka voznih kart za tekoči mesec, ki jih predloži zavarovana oseba.
Če zavarovana oseba potuje v drug kraj z osebnim avtomobilom, je upravičena do povračila prevoznih stroškov v vrednosti 10% cene litra euro super bencina na kilometer v posameznem koledarskem mesecu, zmanjšanih za 3 % minimalne plače (2.765 SIT), veljavne v istem mesecu.
Če ni javnega prevoza ali ko drugačen prevoz zahteva zdravstveno stanje zavarovane osebe, se odobri ustrezen prevoz ali se povrnejo stroški v višini, ki jo določi Zavod.
Zavarovana oseba ima tudi pravico do povračila stroškov prehrane, če je zaradi uveljavljanja zdravstvenih storitev odsotna od doma več kot 12 ur.
STAROSTNA POKOJNINA
Starostna pokojnina je pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi določene starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Za pridobitev starostne pokojnine morajo biti izpolnjeni minimalni pogoji, in sicer:
• Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 58 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe (moški), oziroma 38 let pokojninske dobe (ženska).
• Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 63 let (moški) oziroma 6l let (ženska), če je dopolnil 20 let pokojninske dobe.
• Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let (moški) oziroma 63 let (ženska), če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Zavarovancu se starostna meja zniža za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki ima državljanstvo Republike Slovenije (če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno), za katerega je skrbel in ga vzgajal vsaj pet let, in sicer se zavarovancu starostna meja zniža za osem mesecev za enega otroka, za 20 mesecev za dva otroka, in za 36 mesecev za tri otroke. Za vsakega nadaljnjega otroka se znižanje starostne meje poveča za 20 mesecev.
Starša se o tem, kdo od njiju uveljavlja znižanje starostne meje za vsakega posameznega otroka, sporazumno dogovorita. Če do sporazuma ne pride, je do znižanja starostne meje upravičen tisti od staršev, ki je v pretežnem delu uveljavil pravico do starševskega dopusta. Če nobeden od staršev ni bil na starševskem dopustu, ali sta uveljavila pravico do starševskega dopusta v enakem delu, je do znižanja starostne meje upravičena ženska.
Starostna pokojnina se odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel, oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki, v katerihkoli zaporednih 18 letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so zanj najugodnejša.
Za leto zavarovanja se upošteva koledarsko leto, v katerem je zavarovanec prejemal plačo oziroma nadomestilo plače za najmanj šest mesecev zavarovanja oziroma v katerem so bili najmanj za šest mesecev plačani prispevki od zavarovalne osnove.
Za izračun pokojninske osnove se ne upoštevajo plače, nadomestila plače oziroma zavarovalne osnove iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine.
Za izračun pokojninske osnove se vzamejo plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji.
Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotkih, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, in sicer za zavarovanca z. zavarovalno dobo 15 let v višini 35% pokojninske osnove (moški) oziroma 38% pokojninske osnove (ženska), nato pa se za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe odmerni odstotek poveča za 1,5 %■
Če pokojninska doba ne znaša polno leto, vendar pa vsaj 6 mesecev, se odmerni odstotek iz prejšnjega odstavka poveča za 0,75 %.
Polna starost, ki zagotavlja zavarovancu pokojnino v višini, odvisni le od dopolnjene pokojninske dobe, je za moškega 63 let, za žensko pa 61 let.
DRŽAVNA POKOJNINA
Zakon pozna tudi državno pokojnino. To je prejemek, ki se ob dopolnitvi določene starosti zagotavlja osebam, ki niso dopolnile minimalne zavarovalne dobe za priznanje pravice do pokojnine in izpolnjujejo pogoje v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki nima pravice do pokojnine po zakonu, iz tujega javnega pokojninskega sistema oziroma po drugih predpisih, in katere lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka po tem zakonu, pridobi pravico do državne pokojnine, če je dopolnila 65 let starosti, in je med 15. in 65. letom starosti najmanj 30 let prebivala v Republiki Sloveniji.
Državna pokojnina znaša 33,3 % najnižje pokojninske osnove. Trenutno znaša 28.394 SIT.
Ne glede na zgoraj opisano, je starostni pogoj za pridobitev pravice do državne pokojnine v prehodnem obdobju: za leto 2001 starost 70 let, za leto 2001 starost 69 let, za leto 2003 starost 68 let, za leto 2004 starost 67 let, za leto 2005 starost 66 let, za leto 2006 starost 65 let.
KMEČKA POKOJNINA
Zakon tega termina ne pozna, vendar se uporablja.
Kmetje in člani kmečkih gospodarstev ter druge osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic, se obvezno zavarujejo, če ob vložitvi prijave v zavarovanje niso mlajši od 15 let in imajo zdravstveno sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki jo ugotavlja služba medi-
cine dela, in na zavarovanega člana dosegajo najmanj tolikšen katastrski dohodek ali drug dohodek kmečkega gospodarstva, ki ustreza znesku minimalne plače.
Kot kmečko gospodarstvo se šteje življenjska skupnost, skupna proizvodnja in poraba prihodkov vseh članov kmečkega gospodarstva, ne glede na sorodstvene vezi, pod pogojem, da se najmanj en član gospodarstva ukvarja s kmetijstvom kot edino ali glavno dejavnostjo.
Kot drugi dohodki kmečkega gospodarstva se štejejo prihodki, od katerih se plačuje davek iz kmetijske dejavnosti, ter prihodki iz drugih dejavnosti, kot so prihodki iz perutninarstva, živinoreje, čebelarstva, ribištva in drugih kmetijskih dejavnosti.
Šteje se, da kmetje opravljajo samostojno dejavnost kot edini poklic, če niso v delovnem razmerju, ne opravljajo druge dejavnosti, na podlagi katere so zavarovani, ali niso na šolanju.
Zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice.
Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je prenehanje obveznega zavarovanja.
Kmet pridobi pravico do pokojnine, ko odda kmetijo prevzemniku, jo proda ali odda v dolgoročni najem. V primeru, ko kmet na podlagi javno objavljene ponudbe za prodajo ali zakup kmetijskih zemljišč ali gozdov ne more predati kmetije prevzemniku, proti plačilu cene oziroma zakupnine, ki ustreza ugotovljeni vrednosti po predpisih o prednostni pravici do nakupa oziroma zakupa kmetijskih zemljišč, se šteje pogoj predaje kmetije za izpolnjenega.
Za vse ostale pogoje je potrebno vzeti v poštev že prej omenjena zakona, ki urejata upokojevanje
Irena Dovč
KDAJ SE BO PRIČELO VRAČANJE VLAGANJ V TELEKOM OMREŽJE
Vseslovensko združenje upravičencev do vlaganj v telekomunikacijsko omrežje je imelo 4. razširjeno sejo Upravnega odbora združenja v ponedeljek, 19. novembra 2001, v prostorih Občine Vransko. Članstvo razširjenega odbora zastopajo člani iz vse Slovenije.
Seznanili smo se z zapisom o sestanku na Ministrstvu za informacijsko družbo, ki je bil 24. oktobra 2001 v Ljubljani. Na sestanku so nam dr. Tomaž Kalin z Mojco Pogačnik in Mojco J are predstavili Predlog zakona o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, prisotni smo dobili na mizo pripombo, da Se ni usklajen z ministrstvi in ni za javno obravnavo. Zakon vsebuje 14 členov, priložena pa je še ocena stanja in razlogi za sprejem zakona in obrazložitev. V razgovoru nam je bilo dano zvedeti, da od združenja na Predlog zakona ne morejo upoštevati vsebinskih pripomb, naj jih posredujemo kasneje državnemu zboru, da je ta sestanek le informativne narave, da zakon zamuja iz objektivnih razlogov, sicer pa je vezan na privatizacijo Telekoma. Prisotni smo takoj opazili nesprejemljivost predloga in na postavljena tehtna vprašanja nismo dobili primernega odgovora. Obljubili smo, da ne gremo v javnost z njim, da ne bomo takoj pripravili naših pripomb, ki jih bomo verificirali v Upravnem odboru. Štirinajstdnevni rok jc potekel, s tem pa tudi obljuba, da po tem lahko obvestimo javnost o zakotni.
Najpomembnejše je, da se bo zakon sprejemal po hitrem postopku, kar je za združenje nesprejemljivo, saj lahko vlagamo samo amandmaje k zakonu. Spomladi, ko smo odstopili od referenduma, nam je bilo obljubljeno, da bomo skupaj z Ministrstvom za informacijsko družbo pripravili zakon o vračanju. Žal se vlada ne drži dogovorjenega, ker je to njena vsakdanja praksa (ne morejo iz tega vsakdana? Volivci, pomagajte jim iz teh grdih navad na volitvah). V nadaljevanju smo vse člene Zakona obdelali
Skoraj vseh 50 let je aktiven
in podali svoje predloge nanj. Zakon je pripravljen tako, da bomo morali vlagatelji v telekomunikacijsko omrežje še kaj plačati, ne pa dobiti povrnjeno. Zato smo se odločili, da bomo naše popravljene predloge zakona podali Državnemu zboru in poslanskim skupinam obenem.
Nazadnje smo obravnavali še zapisnik iz 3- seje UO, v katerem je bil glavni poudarek na pristopu občin k našemu povabilu o sodelovanju. Žal smo ugotovili, da se občine niso odzvale v večjem številu iz znanih in neznanih vzrokov. Zaključili smo, da večina občin samo čaka, da se zadnji hip vključijo, ko bo že dovolj zrelo. Vendar predlagani zakon predvideva tudi časovne omejitve. Zato bodo občine, ki niso pripravile dokumentacije o svojih vlaganjih in vlaganjih občanov, izpadle za pridobitev namenskih sredstev iz. državnega proračuna, kar pa bo koristilo le bodočim lastnikom telekomunikacijskega omrežja, saj ga bodo dobili po znatno nižji ceni!?
Združenje bo pripravilo čistopis naših predlogov zakona, v katerem bomo upoštevali tudi kompromise, da bo vsaj večini vrnjeno prekomerno vlaganje v telekomunikacijsko omrežje.
za Civilno iniciativo občanov Občine Lukovica Vseslovensko združenje upravičencev vlaganj v telekomunikacijsko omrežje Danilo Kastelic
LETNA KONFERENCA NOVE SLOVENUE
Končano je prvo leto delovanja Nove Slovenije - krščanske ljudske stranke, katere jedro tvorijo bivši člani krščanskih demokratov. Občinski odbor je sklical prvo konferenco. Udeležba je bila bolj skromna, saj je bilo prisotnih le dvajset članov. Predsednik je pojasnil, da se jih je veliko opravičilo. Tudi gostje republiškega odbora so se opravičili, saj je istočasno potekala tudi konferenca v Kamniku, kjer je bila njihova udeležba bolj potrebna.
Delovanje stranke je povzel njen predsednik gospod Franci Avbelj. Občinski odbor se je v tem letu sestal petkrat, članski sestanki so bili trije, večkrat pa se je sestala svetniška skupina. Povezovali so se tudi z drugimi občinskimi odbori. Delovanje stranke je ocenil kot uspešno, saj so večino zastavljenih ciljev dosegli. Poudaril je, da mora biti delovanje stranke kar se da strpno. Sporne situacije je potrebno reševati z dogovorom. Delovanje in prepoznavnost je potrebno graditi na aktivnosti članstva. Morda bi lahko občasno organizirali razna predavanja, ki bi ljudem ponudila jasnejši pogled na dogajanje pri nas. Prav tako bi bila dobrodošla tudi predavanja z gospodarsko tematiko. Najavil je kongres stranke, ki bo v Rogaški Slatini. Na njem bo izvoljeno novo vodstvo. V izvršilni odbor stranke je iz Lukovice predlagana gospodična Marta Lavrič, v svet stranke pa gospod Janez Bernot. Občinski odbor podpira sedanjega predsednika gospoda Bajuka, ki je trenutno tudi edini kandidat za predsednika stranke.
Gospa Marija Juteršek je povedala, da je bilo finančno poslovanje stranke uspešno in v skladu s predpisi.
Občni zbor N.Si
Gospod župan Anastazij Živko Burja je izrazil svoje zadovoljstvo, ker je sodeloval pri ustanovitvi te stranke. Povedal je, da so na sedmi konferenci razpravljali o problemih, s katerimi se srečuje stranka pri svojem delu. Tudi na občinski ravni so problemi vse večji, največji je ta, da država dela na tem, da uniči majhne občine. Investicijski stroški so ogromni. Vrtec bo stal okoli 400 milijonov, potrebno bo izgraditi prizidke za devetletno šolo, problemi so z vodo, urediti moramo kanalizacijsko omrežje in dokončati asfaltiranje cest. Vendar bomo v Lukovici vse uredili. Pri nas ni nič poneverb, nimamo kreditov, vendar je včasih potrebno zategniti pas, kar sicer ni politično modro, vendar je nujno, je optimistično zaključil župan.
Gospodična Marta Lavrič je povedala, da se je tretjega novembra ustanovila pri N.Si Ženska zveza. To ni feministična organizacija, marveč zveza žensk, ki bo skrbela, da se bo v kolektivih, kjer prevladujejo, bolj čutila njihova vodilna vloga. Predsednica zveze je gospa Lidija Drobnič.
Gospod Prane Kersnik je predlagal, da se ob vseh spomenikih, ki se gradijo, razglasi tudi grad Brdo za pomnik preteklega režima. G. župan mu je predlagal, naj tak predlog pošlje na občinski svet.
Ob zaključku je gospod župan povabil vse, naj prisostvujejo spominski svečanosti ob plošči na krašenjskem pokopališču, ki jo je postavila občina Lukovica zamolčanim žrtvam vojnega nasilja.
V. G.
DELOVNO VZDUŠJE NOVE SLOVENIJE V LUKOVICI
Skoraj leto in pol je za nami, natančno petindvajsetega avgusta 2000, ko je bila v mladi državi Sloveniji ustanovljena krščansko-ljudska stranka Nova Slovenija (N.Si). Tako kot v vse kraje Slovenije, je tedaj s svojim duhom Ijudsko-krščansko-demokratične kulturne in politične tradicije zaživela v našem kraju, konkretneje v naši občini. Ne le v naših srcih, ampak v nenehnem demokratičnem in strpnem dialogu med somišljeniki, je stranka našla pravo pot tudi do tistih, ki mislijo nekoliko drugače. Strpnost je edino prava pot. Takšna se odraža v življenju in rezultatih dela naše mlade občine.
Članstvo v stranki je zelo raznoliko. Zajete so vse generacije. Pohvalno je, da v njej deluje kar nekaj žensk, med njimi tudi poročene, ki kljub svojim družinskim obveznostim zmorejo tudi požrtvovalno in odgovorno delo. Občinski odbor stranke se trudi, da bi bili rezultati dela vidni v lokalnih medijih in njeni člani dejavni v raznih društvih ali kot posamezniki v raz-
ličnih oblikah prostovoljnega dela. Pri vsem tem pa je izjemno pomembno dostojanstvo, svoboda, odgovornost in solidarnost - vrednote, ki jih je treba v naši družbi vzbujati. Velja omeniti, da je v preteklih letih našo občino obiskal tudi predsednik Nove Slovenije dr. Andrej Ba-juk. Dogodek je sprožil dokaz dobrega sodelovanja.
S svojimi vplivnimi odločitvami, pa nekateri člani stranke v naši občini konstruktivno in zlasti pošteno soodločajo o gospodarskih, kulturnih in vseh ostalih odločitvah in ciljih človekovega sobivanja. Kdo zna bolj tenkočutno prisluhniti zablodam v preteklosti in novim rešitvam v prihodnosti? Ne smemo ostati malodušni, ne sme nam biti vseeno do vsega, kar nas obkroža! Dolgo in temeljilo so potekale priprave na prvi kongres stranke Nove Slovenije, ki je bil nedavno v Rogaški Slatini. Kongresa so se udeležili tudi trije člani Občinskega odbora Nove Slovenije Lukovica. Na njem so bili poudarjeni vsi vidiki naše družbe v preteklosti in nujne pobude ter spremembe za prihodnost. Zajet je bil gospodarski, politični in socialni vidik, kjer naj bi bile postavljene programske smernice političnega delovanja
Nove Slovenije. Poudarjeno je bilo vprašanje nape pretekle zgodovine. Govorilo se je o vključevanju v združeno in demokratično Kvropo kot ponovno uveljavitev bistvenih evropskih civilizacijskih vrednot in sodobnih norm družbenega življenja na Slovenskem. Na kongresu so sodelovali s svojimi programi tudi Mlada Slovenija, ki tudi aktivno delujejo v našem ožjem okolišu v Domžalah in predstavnice Ženske zveze, ki naj bi s svojimi programi vplivale na politične odločitve v Sloveniji.
Počasne spremembe na poti v demokracijo se odražajo tudi v načinu življenja ljudi v Sloveniji. Kongres je poudaril krivico nekaterih državljanov, ki se morajo v svoji državi počutiti kot tujci. Videti je, kakor da oblikovanje naše bodočnosti pripada nekomu drugemu. Mnogi državljani ne čutijo države kot svoje in se zato do nje tudi neodgovorno vedejo. V takšnem okolju je razvoj demokratične kulture zelo otežen, kajti za razliko od drugačnih družbenih ureditev demokracija zahteva političnega človeka. Tega se moramo dobro zavedati tudi v lukoviški občini. Mislim, da imamo svetlo luč.
Marta I.avrič
BLAGOSLOVITEV SPOMINSKE PLOSCE ZAMOLČANIM ŽRTVAM V KRAŠNJI
Nedelja dopoldne je. Tako kot ostali ljudje, v molitvi na ustnicah, počasi stopam na farno pokopališče. Misli mi uhajajo daleč nazaj v slovensko zgodovino, zamolčano in izkrivljeno. Toda resnica sama ima svoje zahteve in svoj čas - vselej pride na dan. Osemnajsti november bo v župniji Krašnja mozaiku naše zgodovine dodal nov kamenček resnice. Z mašo, ki jo je ta dan daroval gospod monsinjor Ivan Merlak v so-maševanju z domaČim župnikom gospodom Antonom Potokarjem in z. blagoslovitvijo spominske plošče, ki je delo arhitekta kratica Popka iz. Ljubljane, na pokopališču v Krašnji, kjer je napisanih šestindvajset zamolčanih žrtev revolucije in vojne od leta 1941 do 1945, smo ta dan izpolnili majhen dolg, ki je v Sloveniji dolga desetletja ostajal neizpolnjen do vseh krivično pobitih in tudi do nas samih. Na pokopališču, kjer
Balantič in njeno ožje sorodstvo. Pesnikova pranečakinja Sara pa je recitirala Balantičevo pesem Domov.
Pravica do groba in dostojnega pokopa je pravica vsakega človeka in tudi vseh, ki se ga spominjajo, in spada med osnovne človekove pravice, med temelje civiliziranega sveta, je v pridigi ta dan poudaril gospod Merlak. Kruto je razgrinjati rane nacionalne tragedije po vsej Sloveniji, ki so v naši družbi zapustile velike brazgotine in ostajajo za vedno. Se danes, po tolikih letih, Slovenija krepko občuti veliko praznino. Del te družbe zato manjka. Predstavljajmo Si, koliko je bilo zaradi brezobzirnih pobojev v imenu revolucije in komunizma preprečenih novih slovenskih družin? Koliko potomstva, ki bi lahko danes sooblikovalo naše bivanje in soustvarjalo našo, pred nekaj leti končno dočakano svobodno in ncoil-
Spomenik na krašenjskem pokopališču
smo se zbrali lakoj po mašni daritvi za
žrtve, je sledila blagoslovitev spominske plošče, kar je storil gospod monsinjor Ivan Merlak. Zatem je potekal kratek
kulturni program, ki smo ga pripravili cerkveni pevci in recitatorji pod vodstvom Jelice Zupan. Z uvodnim pozdravom vseh prisotnih sta spregovorila tudi predstavnik Nove slovenske zaveze gospod Slane Štrbcnk in župan gospod Zivko Burja. Ker se prav te dni Kamnik spominja osemdesete obletnice rojstva
rojaka, mladega pesnika Franceta Balantiča, ki je tudi v rani mladosti umrl nasilne smrti, je bila v množici povabljenih prisotna na kraju dogodka tudi Balantičeva rodna sestra gospa Minka
visno državo Slovenijo? V večini primerov je bilo pred temi ljudmi še vse življenje. Bili so očetje, matere, med njimi tudi mladi, polni načrtov In upanja. Itak časa ne moremo obrniti nazaj, zato je dolžnost nas vseh, da zločin, ki je bil mnoga desetletja zamolčan in napačno predstavljen, končno priznamo. Zal, smo mi vsi dediči tega zločina, zalo je tudi na nas vseh, da vzamemo tO kruto dejanje nase in v bodočnosti iščemo drugačne poti naše medsebojnosti. To je temelj narodne sprave, brez katere ne bomo osvobojeni za prihodnost.
Slane Strbenk je spregovoril 0 času med vojno in po njej. O času, ki je OD vdoru okupatorja In ob pojavu ljudi, ki
so si v stiski vojne dovolili izzvati še državljansko vojno, ko je "brat dvignil roko nad bratom". Šlo je za nasilno spremembo družbenega reda, kar je bilo po obstoječih mednarodnih pravilih razumeti kot terorizem in zločin. Tudi v naših krajih so ljudje spoznali, da gre za prevaro in za vzpostavitev komunističnega sveta, ki je bil v resnici proti takratni svobodi slovenskih ljudi. Ljudje, ki so sprejemali komunistično ideologijo, so bili zaverovani v svoj prav, zato za uveljavljanje svojih ciljev niso izbirali poli. Posegli so tudi po surovih in sadističnih umorili. Tudi v naši župniji Krašnja. Žrtve SO bili krščanski ljudje, tisti, ki so komunizem zavračali. Tako so od leta 1942 do 1945 v naši župniji popolnoma po nedolžnem pobili šestindvajset oseb, med njimi pa jih šest zažgali v lastnih domovih. Vzeli so jim največ, kar človek ima -življenje. Za njimi ostaja praznina, ki še danes negativno odmeva v naši slovenski družbi.
Iskanje zamolčanih žrtev na podlagi popisnih listov ni bilo preprosto, je poudaril v govoru gospod župan, ki je pri razkrivanju podatkov tudi sodeloval. Med ostalimi krutimi dejstvi je omenil tudi lastno preizkušnjo še kot enajstletnega otroka, ki je še dolgo po smrti očeta skupaj z, ostalo družino živel v upanju, da se bo morda nekoč vrnil oče. Verjetno je za nas krajane zanimiva vsebina posameznega primera na popisnem listu. Najmlajši od zabeleženih je imel komaj osem let. Na popisnem listu pa piše: "Gledal trpljenje očeta in matere, nato še on ubit in požgan". Najstarejša je imela dvainosemdeset let. Na popisnem listu je zabeleženo, da je šla v gozd nabiral gobe in se ni več vrnila.
Njihova imena so sedaj na plošči, ki Stoji na blagoslovljeni zemlji. V resnici pa SO njihovi spomeniki drevesa, katerih korenine so se spojile z življenjskimi sokovi omahnjenili teles. Lepšega svetišča jim ni mogoče sezidati.
Spominsko obeležje naj nas opominja, da SO tudi nedolžne žrtve revolucije in komunizma v našem kraju pripomogle k zrušitvi komunizma, večnega mita laži in teptanja poštenosti in resnice, je bilo še zadnje razmišljanje župana. Nazadnje se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri razkrivanju popisa zamolčanih, najbolj pa gospodu Vinku PirnatU, ki je S svojim trudom pri iskanju Informacij opravil veliko delo. Enako se je Zupan zahvalil vsem, ki so sodelovali pri tej slovesnosti z dostojnim spominom in spoštovanjem vseh šestindvajsetih žrtev, ki s tem dnem simbolično počivajo na pokopališču v Krašnji in S svojimi imeni pričajo kraju, da SO tudi oni nekoč živeli.
Marta Lavrič
PRI BZELOVIH V BLAGOVICI
Ko vstopim v kuhinjo, se mi smeje; ko sem jo neštetokrat prej pozdravila pred njeno domačo hišo, se mi je smejala, kar pomnim, je na njenem obrazu nasmeh, nasmeh mame Milke Ovca iz Blagovice namreč. Kljub težkim časom, ki jih je preživljala ob bolnem možu, kljub njeni zdravstveni težavi (bergle uporablja že dobrih petindvajset let) je na njenem obrazu nasmeh. Nedeljsko dopoldne je bilo, ko sem obiskala družino Ovca in mamo Milko. Nedelja, tisti dan, ko so vsi skupaj.
Mama Milka se počasi bliža osemdesetim letom. S pokojnim možem Zdravkom sta imela dva otroka, eden je umrl, ko je dopolnil leto in mesec, ostal jima je sin Ivan. Njihova kmetija je kar velika, dobrih štirideset hektarjev meri, od tega je deset hektarjev obdelovalne zemlje, ostalo so travniki in gozd. Pošteno je bilo treba pljuniti v roke, da je bilo vse obdelano in seveda, ko je Ivan toliko dorasel, da je tudi že lahko pomagal.
»Vse bi še bilo«, pravi mama Milka, »če me ne bi pred petindvajsetimi leti brcnil konj in mi poškodoval nogo. Takoj nisem šla k zdravniku, veš, včasih nismo kar takoj tekli k zdravniku, nekaj zato, ker si znal malo potrpeti, nekaj pa zato, ker je bilo treba delati. Poškodbo sem malo zanemarila sama, malo predolgo so z operacijo odlašali tudi zdravniki in bilo je hudo. Opravili so kar nekaj težkih operacij, več sem bila v postelji kot na nogah, pridelala sem si še zlomljen kolk in pristala na berglah. Leta triinosemde-set sem si zlomila še drugi kolk in tako so bergle moj stalni spremljevalec. Sedaj ko ne morem več delati ne hoditi, rada poslušam novice, ki mi jih povedo domači, posebej rada berem Rokovnjača, saj tako izvem večino dogodkov iz naše občine.«
Da se je mama Milka lahko malo odpočila od pripovedovanja, sem pobarala snaho Silvo, kako kaj njena mladost in prihod v družino Ovca. Pripovedovala je:
»V Češnjicah nad Blagovico sem bila re-jenka pri stari mami in starem očetu. Kot pridna učenka sem po končani osnovni šoli želela naprej v srednjo šolo, vendar sta mi stara starša rekla, da ne zmoreta sama moje vzgoje in izobraževanja, zato pride v poštev samo internat, kar pa meni nikakor ni bilo po godu. No, pri osemnajstih letih sva se našla z Ivanom, se zaljubila, poročila in ustvarila družino. Ivan je takrat še hodil v službo, katero pa je moral kmalu, čeprav nerad pustiti, ker je njegov oče zbolel, drugih rok za delo na kmetiji ni bilo. Imela sva že tudi dva otroka. Meni, čeprav sem imela precej dela, nisem pa hodila v službo, je čas še vedno ostajal. Lepega dne sem se odpravila brez vednosti domačih v Domžale na socialno in se pozanimala, če lahko vzamem v rejo kako malo siroto brez pravega doma. Doma so bili seveda sprva malo presenečeni in proti. No, vsa zadeva se je zavlekla za dve leti, na to misel in mojo željo so se privadili in se z njo tudi sprijaznili. Nekega dne so mi iz Domžal pripeljali dveletno punčko Vesno, ki sem takoj vzljubila. Deklico je sin Miha kar takoj odpeljal v dnevno sobo igrat se s kockami in že je bila naša. Tudi ostali so jo vzljubili, še posebej tast se je zaljubil vanjo. Dela na kmetiji je bilo veliko, denarja bolj malo in zaposlila sem se na črpalki, da sem lahko tudi jaz denarno pomagala. Kasneje sem sprejela še delo na DARS-u v Blagovici. Moj delavnik je deljen, vendar je služba blizu in tako nekako gre. Vsi poprimemo za delo, vsak dela vse, kar je treba.«
Pri tako številni družini je bilo potrebno tudi hišo malo razširiti, da so imeli več prostora. Silva pripoveduje, da je mama Milka pridno pomagala, čeprav na berglah, je še vse skuhala, pomila posodo in postorila kup drugih stvari. Še sedaj, čeprav zelo težko hodi, z. berglo spravlja vkup igrače, kuha pa ne več, pravi, saj vas je drugih dovolj in znate tudi.
Ne gre, da bi ne zapisala nekaj zanimivih stvari o vnukih mame Milke. Andrej šteje osemnajst let, obiskuje gostinsko šolo, ob vikendih že pridno »kelnari«, da si prisluži kakšen tolar za svoje potrebe in ne obremenjuje staršev, prostega časa ima zelo malo, vendar se ga za kakšen disko le najde. Miha je petnajstletnik, obiskuje geodetsko šolo in je nasprotno od Andreja bolj mirne narave. Vesno smo že predstavili; čeprav re-jenka, je njihova, je zelo pridna in četudi ima šele dvanajst let, pridno kuha, lika in pospravlja. Zadnja, petletna Helena, ta pa je
Krajevna skupnost Blagovica je še ena redkih v naši občini, ki nima mrliške vežice. Sprašujete se, kako pa to spada v ta prispevek. O, spada. Ker sem pred slabim letom pri predsedniku Krajevne skupnosti izvedela, da je menda Ivan Ovca precej kriv, da se je ta zadeva tako zavlekla, sem ga o tem pač pobarala in dobila naslednji odgovor:
»Vem za le govorice, vendar je stvar malo drugačna. Ze staro pokopališče je bilo na naši zemlji, tudi del zdajšnjega pokopališča je na naši zemlji, to je menda zavedeno na krajevni skupnosti. Gotovo je že dvajset let, kar so bili tukaj predstavniki občine Domžale in jim prvotni načrt, da bi vežica stala malo višje v bregu na naši njivi, ni bil všeč, tudi nam ne. Potem je bilo dolgo vse tiho. V sedanjem prostorskem načrtu je predvidena mrliška vežica na naši zemlji ob potoku. Tudi pet parkirnih mest je predvi denih ob njej in zagotovo ne bodo zadoščali ob pogrebih. Pričakoval bi, da bo kdo iz.
pika na i v družini. Silva jo je rodila v poznih mladih letih (tisto leto so kar tri, ne več rosno mlade mamice, rodile iz vasi). Sinova sta sestrico sprejela vsak po svoje. Mlajši Miha je dejal, fino, zdaj ne bom več najmlajši; Andrej pa je rekel, ja, kaj se je vsem vam starim zmešalo. Seveda so bili male Helence še prav posebej veseli, kajti po treh rodovih Bze-lovih, oziroma sto letih, se je rodila punca, prej so se rojevali samo fantje.
Zadnjega moram predstaviti še glavo družine, Ivana. Pove mi, da je hodil v službo do leta štiriinosemdeset, nato je ostal doma zaradi očetove bolezni. Ni mu bilo lahko pustiti službe, kajti delati osem ur in ne imeti prevelikih skrbi, je lažje, kot pa sam skrbeti za vse delo na kmetiji, se še sproti učiti, kako opraviti kako kmečko opravilo, kako skrbeti za živino v hlevu. Treba je bilo skrbno gospodariti, kmetija jim je bila sprva tudi glavni vir dohodka. Otroci hodijo v šolo, nimajo veliko časa, da bi mu pomagali, za vsa kmečka dela je sam. Saj prodajo kakšno govedo iz. hleva, oddajajo mieko, prodajo kakšen les, vendar je tudi odhodkov veliko.
krajevne skupnosti ali občine prišel na pogovor z menoj o planih, ki posegajo v moje lastništvo. Do sedaj si za to še nihče ni vzel časa. Ureditev lastniških razmerij je zagotovo osnova za vse načrte, brez pogovora se stvari ne bodo premaknile. Domačija že sedaj ne deluje kot celota zaradi ceste, ki jo deli na dvoje. Nikoli nisem želel zavirati urejanja krajevnih zadev, vendar ne morem pristati na nadaljnje utesnjevanje prostora ob domačiji. Zagotovo pa bi ob pogovoru našli zadovoljivo rešitev problema.«
Tako, zapisala sem odgovor, ki sem ga dobila. Potrkala sem na vrata, na vas, spoštovani predstavniki tega projekta, je, da se dogovorite.
Posedali smo za veliko kuhinjsko mizo, kjer je prostora za sedem ljudi, kolikor jih šteje Bzelova družina. Moj obisk in drezanje v njihovo zasebno življenje ni pretirano vznemiril družine, mami Milki nasmeh na obrazu ni zbledel. Želim, da ji še dolgo ne bi.
Milena Bradač
————j'rfriifffca
PREPIH - PROGRAM ZA MLADE
Na mladih svet stoji! Mladi so naše bogastvo! Bodočnost je v rokah mladih!
To so besede, ki so bile izgovorjene neštetokrat. Izgovarjali so jih politiki prejšnjega režima, pa tudi sedanjim niso tuje. Te trditve seveda niso iz trte zvite, posebej, če se zavemo, kolikšna bremena se kopičijo na gospodarski, socialni in državni ravni. Povsem mirno smo prevzeli dolgove preteklosti, podpisali zadolžnice in obljubili povračilo, ki pa ga na noben način ne more poravnati generacija, ki je ta dolg sprejela. Vračala ga bo torej sedanja mlada generacija, ki pa sedaj dobiva največkrat le statistične podatke o stranpoteh, po katerih se menda giblje. Resničnega dela Z mladimi, v njihovi sredini, se lotijo redke družbene skupnosti. Tudi v teh primerih pa so dejavnosti za mlade vse prevečkrat omejene le na izbrano mladino. Zavedanje, da to ni dovolj, nas je pripeljalo do sklepa, da je takšno stanje treba spremeniti. Prevetriti je potrebno naš odnos do mladih, jim z njihovo pomočjo in njihovimi idejami približati možnost uresničevanja njihovih želja in potreb.
Preizkusni program Spoznavajmo svojo domovino je pokazal, da obstaja velik interes mladih za takšne in podobne dejavnosti, V obeh letih obstoja tega programa smo ugotavljali, da takšen program ne privlači vseh. Odločili smo se, da bomo program razširili z dejavnostmi, ki bodo vključile vse mlade v času, ko niso obremenjeni z družinskimi ali šolskimi obveznostmi. Vodenje in pripravo programa je prevzela diplomirana pedagoginja g. Nina Zelenjak. Program se bo odvijal pod
okriljem Društva prijateljev mladine. Gotovo ne bomo mogli že v naslednjem letu zagotoviti vseh možnih dejavnosti. Zato bomo dograjevali program po potrebah mladih. Že v letu, ki prihaja, pa bomo poleg izletov organizirali razne delavnice, Športna tekmovanja, razvijali ročne spretnosti in dograjevali komunikacijske sposobnosti. Za vodenje programa se usposabljajo študentje in dijaki prostovoljci Zaenkrat je število mladih, ki se usposabljajo za vodenje, še premajhno, vendar upamo, tla se nam bodo do pomladi še priključili. Prav tako nam bodo pri posameznih programih pomagali tudi starejši. Tako med sodelavce lahko že prištejemo našo zdravnico gospo Anjo Babic, ki se zaveda nujnosti takega programa in je z veseljem obljubila svoje sodelovanje. Upamo, da se nam bodo pridružili še mnogi, ki se zavedajo pomembnosti tega preventivnega programa in so pripravljeni svoje sposobnosti pretlstaviti mlajšim. Vse dejavnosti morajo biti dostopne vsem, ki pokažejo interes zanje, zato bomo morali zbrati kar precej sredstev, da bo v resnici možna realizacija, kot smo si jo zamislili. Glede na to, da je bil program že predstavljen na prvem programu slovenskega Radia ob predstavitvi Občine Lukovica, menimt), da nam je občinska podpora ze zagotovljena. Dodatna sretlstva bomo poskušali pridobiti na ministrstvih za šolstvo in šport, za družino in socialne zadeve in na ministrstvu za zdravstvo. Mislimo, da nam prepoznavni preventivni značaj programa to omogoča. Pričakujemo pa tudi pomoč gospodarskih subjektov. Program ne bo potekal samo v Lukovici, marveč na
Klemen Gerčor v akciji
celotnem področju občine. Pričakujemo tudi sodelovanje obstoječih društev, saj bodo s tem lahko pridobili nove člane za dejavnosti, ki jih izvajajo.
Toliko o PRKPIHU zaenkrat. Sproti vas bomo obveščali, kako napredujemo in koliko novih sodelavcev je pripravljeno sodelovati. Upamo, da bodo začetne dejavnosti stekle že spomladi. Pričakujemo čimprejšnji odziv mlajših in starejših sodelavcev, ki svojo pripravljenost za sodelovanje lahko sporočijo kar na uredništvo Rokovnjača. Prav je, da se čimveč ljudi vključi v ta program, s katerim bodo mladi pridobili sposobnosti za premagovanje težkih nalog, ki smo jih tudi mi, s premalo premišljeno politiko, postavili na njihovo življenjsko pot
SREČANJE NEKDANJIH SOŠOLCEV
Letos mineva že petintrideseto leto, odkar smo zapustili šolske klopi v Osnovni šoli Janka Kersnika na Brdu, Generacija takratnih učencev je bila zelo številna, saj je štela preko štirideset Učencev, ki smo stopili vsak na svojo pot življenja.
Velika večina se je odločila za nadaljnje šolanje, saj je bilo že takrat vsem jasno, tla je prav izobrazila osnovni pogoj Za boljše življenje. Toda želja po snidenju je bila velika, zato smo se po desetih letih ponovno srečali. Moram poudariti, tla je bil takratni razred Izredno razgiban, vesele narave, kar se odraža še danes. Vsakih pet let se dobivamo na družabnem večeru, na katerem nikoli ne manjka do brih idej, v pogovoru si izmenjamo doživetja svojih poti življenja, vsakič je na pretek vrsta dobrih šal, pohvalimo pa se lahko tudi z ubranim petjem in svojim priložnostnim ansamblom.
Letošnje srečanje pa je bilo še posebej slovesno, saj nas je velika večina dopolnila svoj SO. rojstni dan, srečanje z Abrahamom, kar je nekakšna prelomnica življenja.
Prijeten večer smo sklenili s skupno sliko nekdanjih sošolcev šole Janko Kersnik na Brdu pri Lukovici
Ob vseh teh srečanjih pa se vedno spomnimo tudi naših tedanjih učiteljev, katere z, veseljem povabimo medse, tla skupaj preživimo tlo setlaj vedno nepozabni večer.
Ob koncu naj izrazim zahvalo organi zatorjem srečanj, posebno pa gostilni Rl iS v Šentvidu za gostoljubje in prijaznost,
zato se že vrsto let vračamo prav k njim.
T. Habjanič
ROTARY CLUB DOMŽALE ^"tava
VOJNA ZA SLOVENIJO 1991
Ustanovljen je bil v letu 1998 in že petega marca istega leta je bil sprejet v mednarodno organizacijo Rotarv international. Prav je, da vemo, da je bil prvi Rotarv club ustanovljen že leta 1905 na pobudo popotnika in vizionarja Paula Harrisa. Danes je v 186 državah sveta že 26.000 klubov z več kot milijon člani. V Sloveniji so bili rotarijanski klubi v vseh večjih mestih pred drugo svetovno vojno, nato je rotarijanstvo zamrlo. Ponovna oživitev je bila mogoča šele leta 1990, ko je bil ustanovljen prvi klub v Ljubljani. Domžalski klub je bil kot dvanajsti slovenski sprejet osem let kasneje.
Janko Velkavrh, predsednik Rotarv cluba
Član kluba lahko postane le tisti, ki s svojim življenjem in delom dokazuje svojo pripravljenost živeti in delati za dobro vseh ljudi in je v klub zaradi tega tudi povabljen. S svojim delovanjem so člani kluba zavezani delovanju v korist pomoči potrebnih, posebej pa še v korist ožje in .širše družbene skupnosti na vseh področjih, ki jih pokrivajo člani kluba. Velik poudarek je tudi na pomoči mladim, tako pri izobraževanju kot tudi pri zaposlitvah. Član kluba nikoli ne sme iskati osebnih koristi, zlasti pa ne na škodo drugih.
Rotarv club Domžale vestno izpolnjuje sprejeta načela. V svojih humanitarnih dejavnostih, kjer je bolj opazen, pomaga invalidski organizaciji INCE Mengeš pri gradnji njihovega novega doma. Že prej je pomagal z opremo, sedaj pa bo za to poskrbel
tudi v novem domu, seveda po svojih močeh. Redno pomaga pri letovanju rejni.ških otrok. Vsako leto jim pripravi tudi miklavževanje. Pomaga tudi pri drugih humanitarnih akcijah, vendar bi bilo o vsem pisati v eni številki Rokovnjača preobsežno. Zato naj zaenkrat končam predstavljanje in se posvetim prijetnemu dogodku, ki se je zgodil 1. decembra v Lukovici.
Rejniške družine so se zbrale v kulturnem domu, kjer so si ogledale prijetno predstavo gledališke skupine Kulturnega društva Milan Jarc s Studenca. Ob zaključku predstave se je pojavil še Miklavž, ki je družine vabil drugo za drugo k sebi in obdaroval otroke. Prijetno vzdušje in toplina, katere so bili vsi deležni je prireditev naredila nekako bolj svečano. Rotarijanci so v ozadju spremljali uspelo prireditev, ki so jo omogočili. Brez iskanja hvale SO uživali ob pogledu na srečno mladež. Videti je, da so tega vajeni. Ne aplavzi in javna priznanja, ampak notranje zadovoljstvo, so vodilo njihovega dela. Zato sem dobil željo, da jih predstavim podrobneje. V času pomanjkanja človeške topline mislim, da to zaslužijo. Morda bodo načela, po katerih deluje njihov klub,spodbudila še koga, da bo storil vsaj toliko, kolikor lahko brez posebnega truda stori vsak, ki želi zastopati pozitivne življenske vrednote. V kolikor mi bodo člani kluba dovolili, bom v naslednjih številkah podrobno predstavil njihovo delovanje.
V. G.
Župan s članoma Rotarv cluba
V domžalski galeriji je bila 7. 11.- 17. 11. 2001 odprta prva razstava »Vojna za Slovenijo 1991«, ki jo je pripravil center za vo-jaškozgodovinsko dejavnost SV in OO ZVVS Domžale. Avtor razstave je Janez J. Švajcer, oblikovanje je opravil Albin Mikulič, oblikovanje plakata in tehnične priprave pa Damijan Cajhen s sodelavci. Fotografije na razstavi so delo različnih avtorjev. Posebnost razstave je bil prostor, namenjen »trzinski bilki, bojnim zastavam in 55. OŠTO Domžale«. Na razstavi sta se
prikazovala dokumentarna filma o vojni
za Slovenijo 199I in o trzinski bilki.
V uvodnem govoru nam je spregovoril predsednik OO ZVVS Domžale g. Dominik Grmek. Najprej je v imenu OO ZVVS in v svojem imenu vse prisotne lepo pozdravil. S posebnim zadovoljstvom je pozdravil predstavnike centra za zgodovinsko dejavnost pri CVS MORS, ki so prisluhnili želji našega OO ZVVS Domžale in nam omogočili razstavo za ogled zgodovinskih dokumentov iz leta 1991. Zahvalil se je občini Domžale za pokroviteljstvo in pozdravil županjo Občine Domžale Cveto Zalokar Oražem in predstavnika kulturnega doma Franca Bernika iz Domžal, ki nam je omogočil uporabo likovne galerije. Pozdravil je tudi mlade glasbenike iz. Glasbene šole Domžale, ki so nam priredili prelepo glasbeno presenečenje. Poseben pozdrav je veljal ga. Mojci Pepcrka, njeni hčerki Pelri, ter mami pokojnega Edvarda Peperka. V govoru, ki je temeljil na novejši vojaški zgodovini našega območja pri izvajanju bojnih nalog Vli 55. OŠTO, ki so jih uspešno izvedle enote TO iz Domžal, Kamnika, Komende, Lukovice, Mengša in Trzina, je posebej poudaril sodelovanje pripadnikov Milice, Civilne zaščite in drugih organizacij in posameznikov. Te akcije in sodelovanje je bilo trdno vse do odhoda zadnjega vojaka JI.A iz. Slovenije 1991. Kljub razorožitvi TO Domžale - Kamnik, 1990 - 1991, smo organizirali manevrsko strukturo Narodne zaščite in prve bojne akcije in bitke za samostojnost Slovenije pričakali oboroženi in odločeni nadaljevati plebiscitarno voljo slovenskega naroda. Zgodil se je Trzin, zato moramo priznati, da smo bili pripravljeni na vojno za samostojno Slovenijo. Oklepna enota JA |e v jutranjih urah 27. 6. 1991 pričela bojni pohod iz. Borovnice preko Ljubljane skozi Trzin, Mengeš, Moste pri Komendi, vse dO letališča Brnik in povozila pod seboj vse, kar se ji ni moglo upreti, lako je JA v nekaj urah spremenila MIR v VOJNO. Zadovoljen sem, da SO naši dom žalski in kamniški teritorialci naredili svoje in dali svoj neizbrisni pečat kratki, vendar učinkoviti in zmagoslavni vojni ZA Slovenijo 1991. Nato je prosil za minuto molka v spomin Edvarda Peperka, pripadnika diverzantskega voda Kamnik, ki je bil smrtno ranjen v bitki v Trzinu, in vojaka Petra Pelriča iz sestave enot 31. OŠTO iz. Kranja, ki je padel v boju na Brniku. SLAVA JIMA! Na koncu je pozval županjo ga. Cveto Zalokar Oražem, da spregovori nekaj besed in odpre razstavo.
Nadaljevanje na naslednji strani
Nadaljevanje s prejšnje strani
Županja je najprej pozdravila vse navzoče in se zahvalila vsem, ki smo pripravljali prvo razstavo o vojni za Slovenijo 1991 v Domžalah. V nadaljevanju je poudarila, kako krivična je bila vladna politika do Spomina in opomina na osamosvojitveno vojno za Slovenijo 1991. Sam dodajam, da so v boju za oblast nekatere stranke pozabile, kdo jim je omogočil današnjo blaginjo, svobodo in samostojnost slovenskega naroda. Sledilo je svečano odprtje razstave.
Ob tej priliki botri omenil še nekaj zgodovinskih podatkov o vojni za Slovenijo 1991..ILA je z oboroženo silo nastopila proti slovenski poti v samostojnost 23. maja 1991 v Pekrah. Tanki JLA so slovensko mejo na Primorskem zasedli 26. juniju. G lavni oboroženi napad na slovensko samostojnost pa je JLA začela v prvih urah 27. junija 1991. Odpor slovenske vojske - TO in milice se je začel z barikadami in se nenehno stopnjeval. Enote in vojašnice okupatorja JLA so bile povsod obkoljene, ker pa so imele slovenske obrambne sile taktično prednost, so prehajale v napad. V breizhodnem položaju JLA in zvezne milice v Sloveniji ter ob sodelovanju mednarodnih predstavnikov je bila 7. julija 1991 na Brionih podpisana deklaracija o trimesečnem moratoriju, s katero SO bili oboroženi spopadi končani. Navkljub podpisu pa smo bili v TO pripravljeni na najhujše, vse do odhoda zadnjega vojaka JLA, zaradi možnosti, da JLA ne bi spoštovala podpisanega.
Naj navedem dva grozilna letaka, ki so ju 27. junija 1991 nad Slovenijo trosila letala JLA.
Prebivalci Slovenije,
z odločitvijo Zveznega izvršnega sveta in v skladu z. ustavnimi pooblastili, Zvezni sekretariat za notranje zadeve in enote Ju-
lz otvoritve razstave
goslovanske armade prevzemajo nadzor nad državno mejo. Ta korak je izsiljen. Neposredno so ogroženi teritorialna integriteta Jugoslavije, mir in varnost prebivalcev in izvrševanje mednarodnih obvez, ki jih ima SFRJ.
Prebivalci Slovenije,
ostanite doma in na svojih delovnih mestih. Ne dovolite, da vas zlorabljajo zoper vaše življenjske interese. Vabimo vas na mir in sodelovanje! Fnote Zveznega sekretariata za notranje zadeve in JLA bodo svoje naloge izvrševale dosledno in energično. Vsak odpor bo zlomljen.
Razstava »Vojna ZA Slovenijo 1991« je prispevek Slovenske vojske k ohranjanju spomina na najbolj pomembno obdobje slovenskega naroda in k počastitvi desete obletnice vojne. Fotografije in dokumenti so zbrani iz celotne Slovenije. Zbrali so jih
Slovenska vojska, veterani, predstavniki policije, civilne zaščite, muzeji in posamezniki. Tako smo ob 10. obletnici pripravili prvo veliko razstavo o vojni za Slovenijo leta 1991.
Vsi branitelji v vojni za Slovenijo 1991 smo naši domovini Sloveniji obranili samostojnost in neodvisnost, kar se ni zgodilo vse od prve slovenske države Karantanije. Med tem obdobjem pa so se slovenski vojaki borili in usposabljali za druge države, ideologije in zastave. Vojni uspehi slovenskih vojakov, policistov, takratnih pripadnikov TO in milice so omogočili mednarodno politično dejavnost, ki je na koncu pripomogla k mednarodno priznani samostojni in demokratični državi SLOVENIJI.
Danilo Kastelic
počastili smo desetletnico samostojne slovenije
Minilo je deseto leto, ko smo si Slovenci priborili svojo samostojno državo. Vse takratne razpoložljive sile so bile usmerjene v en sam cilj: samostojna Slovenija.
V prvi vrsti so bile vanj vključene policijske enote, skupno /. rezervnim sestavom, ki so opravile ogromno delo pri osamosvojitvi. Njihove vrste so zapolnjevali ludi fantje iz naše občine, povedali pa je potrebno, da so sodelovali tudi nekateri drugi naši občani. V takratnih
trenutkih je bilo potrebno ob vrsti zahtevnih opravil zagotovili varovanje objektov, ena največjih nalog pa je bila nadzor na barikadah v Dragomlju, Trzinu in Mengšu. Pred leti je bilo ustanovljeno združenje SEVER, ki ga sestavljajo prav slednji. Ob deseti obletnici osamosvo-jilve je bilo na srečanju članov združenja SEVER v seklorju domžalske policije še posebej slovesno. Pozdravni govor je imel takratni vodja operative g. Maks Kar-ba, v nadaljevanju pa generalni sekretar Združenja g. Stane Plohel, Poudarila sta
prizadevnost in delo takratnih policijskih
enot, pa tudi nekaterih drugih priza-
devnih občanov. Z enominutnim molkom smo se spomnili tudi vseh padlih za samostojno Slovenijo.
Podeljena so bila bronasta, srebrna in zlata priznanja ter znaki OSAMOSVO-
JITVE. Sledil je družabni del večera, ki smo ga pričeli z pesmijo: KOLKOF KAPLJIC, TOLKO LET...
T. Habjanič
Bronasto plaketo in znak osamosvojitve je prejel tudi Stane Jemec gostilničar iz Lukovice
SKOKI V KOMOVCU
Med vasicama Prevalje in Spodnje Koseze, ob starorimski cesti: Prevoje - Ime-nje - Moravče, je sredi gozda skakalnica, poimenovana Komovec, saj leži v gozdu Komovec. Skoraj 25 let je minilo od zadnje organizirane tekme v skokih na skakalnici v Komovcu. V tem času je zanimanje za ta zimski šport v naših krajih nekoliko zamrlo, zadnje zime pa so skoki spet pridobili na priljubljenosti, še posebno pri mladih.
Skakalnica v Komovcu je bila narejena okrog leta 1954, gradili pa so jo fantje iz okoliških vasi, ki pa so bili kasneje tudi tekmovalci. Prvi skoki so bili dolgi okoli 15 m, sčasoma pa je bila skakalnica deležna prenovitev in povečav. Naj-pogumnejši skakalci so skočili tudi do 25 metrov, kar ob takratni opremi ni bil zanemarljiv dosežek. Kot že rečeno, so leta 1976 skoki v Komovcu zamrli. Delno zaradi starosti generacije, ki je skakala, delno pa tudi zaradi graditve skakalnice na Prevojah. Ta je bila večja, varnejša in za tekmovalce privlačnejša. V Komovcu se je skakalo še naprej, a v manjšem številu, brez prave organizacije, predvsem pa brez nobenih obnovitvenih del. Tako se je Komovec počasi zaraščal, skoki pa so postajali vse bolj nevarni.
Kmalu je postalo jasno, da bo treba nekaj storiti. Tako so spomladi leta 1992 prvi v roke pljunili koseški fantje. Lotili so se predvsem naleta in naslednjo zimo je bilo zelo živahno, a ne za dolgo, saj se je eden od skakalcev hudo poškodoval ob padcu v izteku skakalnice. Ta dogodek je še dodatno opozoril, da so skoki na tako (ne)urejeni skakalnici prenevarni. Kljub temu se je še vedno skakalo, a bolj kot s skokom so se skakalci ukvarjali s tem, kako priti do odskočne mize, čez njo, in se v izteku ustaviti.
Končno so tudi prevaljski fantje naredili konec temu nepotrebnemu izpostavljanju. Ideja o prenovitvi je bila že dolgo prisotna v njihovih glavah, zavedali pa so se tudi tega, da bo treba pošteno zagrabiti za delo. Po sami predstavitvi ideje in dovoljenju lastnikov; Kokalj Rajka-Jerga-novega, iz Sp. Kosez, Avbelj Jožeta-Gmaj-narjevega iz Vidma in Omahna Jožeta-Kostelovega iz Prevalj, so dela stekla spomladi 1999- Ko se je pospravilo grmičevje in trnje, ob tem pa še nekaj dreves, se je pokazalo, da se tu skriva še ogromno divje odlagališče smeti. Poleg smeti so se fantje lotili še doskočišča in izteka skakalnice. Ob tem jim je s težko mehanizacijo na pomoč priskočil Štrukelj Ivan-Mikov iz Spodnjih Lok. Po dveh dnevih se je podoba skakalnice povsem spremenila. S tem je bilo veliko dela že opravljenega, a čakala jih je še ureditev okolice.
Pri ureditvi okolice pa je potrebno omeniti še Klopčič Petra-Jakčevega in pa GP KRIŽNAR d.o.o., ki sta jim pri tem pomagala z mehanizacijo. Ob tem se fantje zahvaljujejo za razumevanje lastnikov in pomoč izvajalcem pri obnovi skakalnice.
Kaj napisati za konec? Skakalnica v Komovcu je več kot zgolj športni objekt. Je stičišče spominov in novega sklepanja stikov ljudi, ki smo sicer sosedje, v resnici pa vedno bolj tujci. To so spoznali in doumeli vsi, ki so delali na obnovi in ki so za to namenili svojo lastnino in tudi vsi ostali, ki so kakorkoli pripomogli k obnovi. Objekt je obnovljen, za obnovitev stikov in spominov pa potrebujemo, poleg snega, tudi Vas.
Lepo vabljeni!!!
Matej Uštar
TEKMOVANJE V PLANINSKI ORIENTACIJI
Prevojski bajerji so bili prizorišče starta 1. tekme v planinski orientaciji gorenjske lige za sezono 2001/2002. Planinska orientacijska tekmovanja se delijo na dve stopnji. Prvi del predstavljajo ligaške tekme. Področnih lig je v Sloveniji 9, znotraj katerih tekmuje skupno preko 50 planinskih društev, PD Domžale pa spada v gorenjsko področno ligo. V tem delu se odvijejo tri do štiri tekme, najboljši ekipi iz vsake kategorije pa se uvrstita na SPOT (Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje), ki je vsako leto v mesecu maju. Različnih kategorij je 6; učenci do vključno 6. razreda, učenci 7. in 8. razreda, mladi do vključno 26. leta starosti, člani od 27. do 39. leta starosti, starejši člani od 40. leta starosti naprej in kategorija družin, tekmuje pa se v skupinah od 3 do 5 tekmovalcev.
Pokrajina okoli prevojskih bajerjev, Vrhovelj, Rafolč in Brda predstavlja skoraj idealen teren za tekmovanja v orientaciji, zato se je tokratni organizator, PD Domžale, odločil postaviti progo prav na tem delu. Start je bil pri prevojskih bajer-jih, cilj pa pri OŠ Janka Kersnika na Brdu. Skupaj pa se je tekmovanja udeležilo 25 ekip z okoli 110 tekmovalci iz 7 različnih planinskih društev. Izmed ekip sta bili izven konkurence dve številni ekipi članov planinskega krožka na OŠ Janka Kersnika s starši, ki so okusili čar takšnega tekmovanja. Vsi so bili navdušeni tako s tekmovanjem kot z organizacijo in zatrjevali, da se bodo še udeleževali tekmovanj. Najbolje so se sicer odrezale ekipe PD Radovljica, ki so domov odnesle kar dve prvi mesti, zmaga v najprestižnejši kategoriji mladih pa je ostala doma, v PD Domžale
Zahvalil bi se vsem donatorjem za velikodušne prispevke za nagrade, tako najboljšim kot vsem udeležencem; Občini Lukovica, gostilni Konjšek, pekarni Čemažar, trgovini Vele, RCU Ilrbanija ter OŠ Janka Kersnika.
Da smo preživeli aktivno in prijetno soboto, sva se trudila člana PD Domžale Blaž Češka in Dušan Prašnikar, vaditelja orientacije PZS.
Dušan Prašnikar
KAJ ZM0REVA...
sta se zagotovo spraševala Franc Zakraj-šek i/. Krajnega Brda in Marjan Štrukelj iz Krašnje, ko sta se odločila kar petkrat v enem dnevu obiskati Limbarsko goro. To ni bila le pot od vznožja do vrha in nazaj, ampak sta začela vsak vzpon na Krajnem Brdu in ga tam tudi končala.
Ob prvi vrnitvi na Zakrajškovo domačijo ju je pričakala Francetova žena s frutkom, kar je Marjana prepričalo, da verjame v njuno vračanje v zgodnje otroštvo. Vendar njuna pot ni bila nikakor otroška igrica, saj sta po spustu v dolino morala krepko garati v strmino nad vasjo Žirovše. Njuni počitki na Limbarski gori so bili kar štirikrat zelo kratki, saj bi drugače težko izpolnila zadani cilj. Tudi spust z Limbar-
Le kakšen bom jaz v tvojih letih...
ske gore ni bil ravno počitek in vzpon na Krajno Brdo po takem spustu prav tako ni bil mačji kašelj. Z vsakim mimohodom sta vzbujala več pozornosti prebivalcev hiš ob poti. Pa tudi Francetova žena Marija ju je vse bolj resno stregla. Znano je, da se kaj hitro razve, kaj počnejo ljudje, in tako sta naša junaka imela tudi na Limbaski vse več občudovalcev. O njunem naporu so pričale premočene majice, ki sta jih menjavala na obeh skrajnih točkah poti. Dobra volja pa ju ni minevala tako, da sta peti vzpon na Limbarsko goro zaključila že malo po tretji uri. Prijazna gostilničarka ju je ob tem postregla s peharjem domačih klobas, namesto prehodnega pokala, ki bi ga gotovo zaslužila. Tako se je njun zadnji počitek kar malo zavlekel, saj po dobri gorenjski navadi nista hotela prepustiti podarjenega svojim občudovalcem, ki se jih je kar nekaj nabralo tam gori. Na Krajno Brdo sta se vrnila prav prešerno razpoložena in obilna količina hrane, ki ju je tu čakala, jima ni bila ravno posebej vabljiva. Odločila sta se, da bosta raje nadomestila izgubljeno tekočino, hrana pa pride na vrsto za tem.
»Prav lahko bi še enkrat opravila to pot,« je menil France, ki si je že naložil svoj sedmi križ,
»Za danes je dovolj,« je menil Marjan, ki še Abrahama ni srečal in dodal: » Prav ponosen bom nase, če bom pri šestdesetih letih zmogel toliko kot France.«
Toliko napora za en dan bi bilo za marsikoga res preveč, a če bi si vsak privoščil kaj takega vsak mesec, bi se življenjska doba v naši dolini gotovo podaljšala.
V. G.
na trojanah smo ustanovili (oživili) športno društvo
V soboto, 1. decembra, se je na usta novnem občnem zboru Športnega društva Trojane zbralo več kot štirideset ljubiteljev športa in podpornikov ideje iniciativnega odbora, da se ponovno oživi Športno društvena dejavnost na območju Trojan in okolice.
Zadnji poskus oživljanja športne aktivnosti sega dvajset let nazaj, ko so za kratek čas obnovili dejavnosti ŠD Polet, ki je bilo prvič ustanovljeno pred petintridesetimi leti. Takrat so se ukvarjali predvsem z nogometom, namiznim tenisom, streljanjem in šahom, pri čemer so bili zelo uspešni predvsem v namiznem tenisu, saj so osvojili celo občinsko lovoriko. V zadnjih nekaj letih so športne aktivnosti na Trojanah ponovno oživili - z lastno pobudo - tako je na primer turnir v malem nogometu postal že kar tradicionalen.
Kako pa bo v prihodnje? Po uvodnih formalnostih, kot je izvolitev delovnega predsedstva, izbiri zapisnikarja in overo-viteljev zapisnika, SO prisotni soglasno
sprejeli sklep, da se ustanovi ŠD Trojane, v katerem se bodo združevali vsi, ki se želijo
aktivno udejstvovati v športnih dejavnostih društva in ki podpirajo njegovo delovanje. Po sprejemu statuta društva pa je sledila razprava o delu in aktivnostih društva. Med predlogi SO se poleg Že omenjenega nogometa in namiznega tenisa meti drugim zvrstili še: smučanje, aerobika, sankanje, košarka, tenis, šah, badminton, organi z.aeija   športno-tlružabnega tekmovanja,
pohodi, izleti - vsi ti predlogi bodo v pomoč upravnemu odboru društva, ki ga je občni zbor zadolžil, da pripravi program dela za leto 2002 in finančni načrt ter skliče redni občni zbor v prvi četrtini prihodnjega leta.
Sledile so volitve v organe društva, izvoljen je bil predsednik Robert Smrkolj, v upravnem odboru pa bomo s predsednikom tlelo društva usmerjali še: Ivo Mikša, Martin Goričan, Janez Iklovič, ml., Ana (ioričan, Vladimir Doberšek in Maja
Smrkolj. Nadzorni odbor sestavljajo: Lado Goričan - predsednik in Petra Hlebec ter Mojea Smrkolj; disciplinsko komisijo pa: Lucija Doberšek - predsednica in Simon Lavrač ter Anton Jereb.
V okviru zadnje točke so ustanovni člani - teh je vseh 41, določili še višino članarine za prihodnje leto, nato pa se je oglasil urednik Rokovnjača Vili Golob, ki je predstavil projekt Prepih - preventivne in izobraževalne dejavnosti za mlade in povabil društvo k sodelovanju. Sledilo je še vprašanje o včlanjevanju v društvo, nato pa se je ustanovni občni zbor, ki ga je z dobrim vodenjem do konca pripeljal Lado Goričan, zaključil. Takrat si je verjetno oddahnil tudi iniciativni odbor, ki se je že nekaj mesecev trudil s pripravami na ustanovitev in mu je tako uspelo, da se bo društvena dejavnost na Trojanah počasi prebudila.
Ob koncu je potrebno omeniti tudi to, da se društvo ne bo omejilo le na prostor znotraj naše občine, saj so med ustav-novnimi člani in člani organov društva tudi krajani Šentgotarda in Brezij, ki sodita v občino Zagorje.
Maja
občni zbor športnega društva zlato poue
Ob koncu leta je čas, ko se običajno zazremo nazaj v leto, katero smo končali bolj ali manj uspešno. Za naše ŠD, ki šteje štirideset članov, lahko zatrdimo, da smo bili delavni in tudi športno dejavni vse leto.
V uvodnem delu občnega zbora, katerega se žal ni udeležil nihče od povabljenih z Občine Lukovica, je predsednik društva Marko Vrankar nanizal svoje poglede in delo ter delo članov v letu 2000.
Poudaril je, da smo izvedli nekaj vidnih delovnih akcij (čiščenje okolja, dograditev igrišča, itd), da potekajo dogovori o pridobitvi zemljišča (lastništvo), na katerem je igrišče. Poseben poudarek je namenil mladim, da se v čim večjem številu vključujejo v športno aktivnost, kar je potrdil z dejstvom velike udeležbe mladih na športnih igrah, ki smo jih organizirali sredi leta. Poleg ostalih poročanj smo prisluhnili poročilu o športnih aktivnostih v preteklem letu. Razveseljivo je, da smo lani odigrali kar trideset nogometnih srečanj. Udeležili smo se nekaterih nogometnih turnirjev, seveda pa smo jih organizirali tudi sami. Odigrali smo vsa tradicionalna srečanja, med drugim smo gostovali tudi v Domžalah ter v prijetnem nočnem ambientu odigrali tekmo z njihovimi veterani. Omeniti moram tudi našo udeležbo na vlečenju vrvi v Lukovici, kjer smo bili prav tako uspešni. Pohvalne besede pa so bile namenjene vsem, ki si prizadevajo za uspeh Športnega društva Zlato Polje. Skromne nagrade so prejeli trije najboljši strelci v lanski nogometni sezoni: Damjan Močnik, Roman Hribar in Janez Hribar. Posebni plaketi ŠD Zlato Polje pa sta za dolgoletno vzorno delo in športno aktivnost prejela Janez Pogačar in Marjan Korošec.
< )b koncu občnega zbora se je predsednik zahvalil vsem navzočim za delt) ter športno prizadevanje v minulem letu, posebno zahvalo je namenil vsem krajanom in Občini Lukovica za pomoč in razumevanje. Zaključil je z željo, da bi v letošnjem letu športno aktivnost še razširili, da bi delali še z večjo vnemo in zagnanostjo ter da bi se izpolnila tudi želja ostalih v društvu, čim prej zgraditi nujno potrebne prostore in sanitarije ob igrišču.
T. Habjanič
Občni zbor ŠD Trojane
Nogometna ekipa
Servisno prodajni center
ŠKODA ŠKERJANEC
Krumperška 21,1230 Domžale
Tel.: 01 724 40 85, fax: 01 724 40 84 E—mail: skoda.skerjanec@siol.net
Darilo v decembru: prihranek ob nakupu do 250.000 sit
KRIŽNAR
KRIŽNAR PETER s.p. Imovica 25,1225 Lukovica
6^6tu> oAo-vo /eto.
loufer leom
TRGOVINA LAUFER LUKOVICA
Izredna prednovoletna ponudba zaplenjenega carinskega blaga:
3.990.- sil od 2.990.. do 3.490.-250.-
M0SKAIN ŽENSKA BUNDA OTROŠKE S0PERGE ŽENSKE HLAČNE NOGAVICE MOBILNI TELEFONI
M0T0R0LA,SEGERM, TRIUM do 29.990.-
WHISKY CC, BALLANTINES, JIM BEAM od 2.590.- do 3.490.-MARTINICAMPARI, MALIBU od 1.590.- do 1.990.-
K0NJAK MARTELL, NAPOLEON od 1.690.- do 2.490.-VIDE0 IGRE PLATSTATION I IN 2 od 29.990.- do 74.990.-BATERIJE ZA RAZNE APARATE 1,5 V od 50.- do 150.-N0V0LETNE LUČKE 50 IN 100 KOM od 490.- do 990.-BAL0NČKI KOMPLET 5 KOM 590.-
ŽENSKI iN MOŠKI ČEVUI IN ŠE IN ŠE.
Oisem pnebwaCfiew Otnega g/iabna, \>mvh<?\ pa h sne&io Jiovo klo 2002 I
TRGOVINA REZERVNIH DELOV
PREV0JE, TEL: 7235 265
Želimo vam vesele Božične praznike in vse najlepše v letu 2002
PREVOJE PRI /V ŠENTVIDU 113A
AVA-BAR
Vesele božične praznike in srečno Novo leto 2002 vam želi vulkanizerstvo in kava bar Lenček. Z zimskimi pnevmatikami se varno peljite v novo leto
AC Krtina-Ljubljana - dva dneva pred otvoritvijo /. zapravljivčkom po AC in nikoli več, ali pač?
Pred blokom v Šentvidu in Mlekarsko zadrugo Prevoje stoji kontejner tik ob vodnjaku. Ali moramo res vse zastrupiti?
Na Prevojah se je pričelo Z gradnjo pločnika vendar brez kolesarski' steze
Stebri, ki jih ne bo več. Kaj pa banka?
Položili so asfalt pri Španu vendar prekratko še posebej pa mod izvoz na regionalno cesto 610 saj je višina v križišču izdelana prenizko - stara rana
Takšen je pogled na urejeno odlagališče
SADAM PONOVNO FAVORIT
Obiskal sem gospodarja kmetije Milana Prašnikarja, po domače Pangreto-vega iz Vrbe. Na kmetijah je večinoma tako, da ostane tisti doma, ki ima rad zemljo in živali. Stoletja so se tako ohranjale kmetije in slovenski rod, kar pa je dandanes malo težje. Ker se kmetijstvu ne obeta lepe prihodnosti, je vsak naslednik na kmetiji že uspešen, če vsaj ohrani kmetijo v takšnem stanju, kot jo je dobil. Zato je potrebno za ohranjanje povprečno velikih slovenskih kmetij dopolnilna dejavnost, redna zaposlitev drugod ali pa opravljanje neke obrti. Le tako lahko danes posodabljaš kmetijo in obdelovalne stroje.
Če se odpravite s Prevoj proti Vrbi, vidite na desni strani ograjene pašnike, po katerih se večji del leta pase deset konj iz Pangretovega hleva. Sam sem imel v najstniških letih zelo rad konje, posebno pa še jahanje. Zato, da bi lahko jahal konja, sem bil pripravljen pomagati pri vseh kmečkih opravilih na kmetijah, pri Kolačku, pri Pevc in pri Mahniču Šentvidu. V Vrbi pri Marijinem znamenju zavijem levo na lepo urejeno domačijo in pred hlevom zagledam več dvokolesnih vozičkov, v katere se vprežejo kasaški konji. Gospodarja sem zmotil ravno pri večernem opravilu, ko je krmil konje. Povabil me je na ogled hleva in konj ter mi pripovedoval, kakšne muhe imajo konji, koliko so stari, kakšnega rodovnika so in kako se ravna z njimi. Ko sem bil nazadnje pri njih, je bil v hlevu le en konj, drugo pa so bili goveji pitanci. Povprašal sem ga, zakaj se je preusmeril v konjerejo. S ponosom mi je odgovoril, da s konjerejo bolje usklajuje svojo obrt avtoservis in vleko vozil. Da pa bi se kmetija ohranila, je potrebno vzdrževanje, za sledenje novim tehnologijam in programom pa so potrebna še večja vlaganja. Pri večjih kmečkih opravilih pa sodelujejo vsi domači iz družine Pangre, največ pa se zemlja obdela strojno.
Z gospodarjem stopiva v hišo, saj zunaj kaže zobe mrzel november. Pogovor steče s Pangretovo mamo, ki ravnokar kuri kmečko peč. Pri tem pove, da ima ogrevanje s krušno pečjo več prednosti. Prvo je boljši zrak kot pri ogrevanju z radiatorji, drugič pa je še ceneje in tudi kruh spečejo vsakih štirinajst dni. Rada tudi pove, če zmanjka kruha, ga gredo kupit, vendar sin Milan pravi, da ni vajen kupljenega kruha in mama speče novo peko.
V kuhinjo stopi Milan ter me povpraša, ali bom kozarček domačega vina. Ob vinu steče pogovor laže in Milan prične pripovedovati, da je letos izjemno zadovoljen s svojimi štirimi tekmovalnimi kasaškimi konji. Posebno pa se je letos izkazal »Sadam«. Letos je konjeniški klub Lj. Stožice priredil kasaško tekmo, v kateri je bilo osem točk slovenske konkurence najboljših konj. V osmi točki je
Sodam in njegov lastnik Milan Prašnikar na zmagoviti dirki v Stožicah.
bila tekma, kjer so nastopali najhitrejši slovenski in uvoženi kasaški konji. V tej tekmi je nastopal tudi Sadam z njegovim vozačem in lastnikom Milanom Praš-nikarjem iz Vrbe. Po zelo uspešnem startu je Sadam pritekel na tretje mesto in po tisoč metrih je prevzel vodstvo ter vodil vse do konca in na koncu tudi zmagal. V tej tekmi je Sadam postavil svoj osebni rekord v času ene minute in petnajst celih šest sekunde, kar je bil tudi rekord dneva. S tem rezultatom pa je v stožiškem klubu letos ostal nepre-magan. S tem časom pa se je tudi v Sloveniji uvrstil na drugo mesto.
Milanove želje so, da bi Sadam dosegel iste rezultate tudi prihodnje leto. Verjamem, da mu bo uspelo. V naslednjem
letu bodo iz Pangretovega hleva tekmovali trije tekmovalni konji, na kar je Milan zelo ponosen. Pripravljeni pa ima tudi dve kobili, ki pričakujeta naraščaj spomladi, s tem pa bo tudi več konj v hlevu. Sedaj je Milan pričel pripravljati par konj, ki ga bosta popeljala na sv. Štefana dan k maši in blagoslovu konj v cerkev sv. Vida v Šentvidu, tja pridejo ljudje s svojimi konji od blizu in daleč. Tako je Pangretov Milan svoje načrte in zamisli združil v prijetno s koristnim. Želim mu veliko uspehov in morda skrito željo, da bi se v naši občini zgradil hipodrom, kar bi popestrilo turistično ponudbo Krajevne skupnosti Prevoje in Občine Lukovica.
Danilo Kastelic
Članice Društva podeželskih žena Lukovica so vedno prisotne
n
murne*
USPEŠNE IGRALKE NAMIZNEGA TENISA
Kar težko je verjeti, da v tako majhnem kraju, kot je Krašnja, živi in trenira kar osem mladih igralk namiznega tenisa, ki se vse lahko pohvalijo Z medaljami raznih tekmovanj, Vse SO članice Športnega društva Krašnja. Njihov trener je Uroš Bc-guš, ki svoje delo opravlja brezplačno. Prav je, da se seznanimo z njimi.
Karmen Umek se je za igro z belo žogico navdušila že preti šestimi leti in od tetlaj ves čas aktivno igra. Sedaj igra že pri kadetinjah, uspehi pa se vrstijo. Valerija Grllj nastopa kot mlajša kadetinja in igra že pet let. V isti kategoriji igra tudi Tjaša Udovič, ki vatli tri leta. Štiri leta nastopa Veronika (irilj. Dve leti tekmujejo Anka Cerar, Bernarda in Klavdija Stražar. Najmlajša tekmovalka pa je Katarina (irilj, ki tekmuje šele eno leto, pa tudi ona ima že medaljo. Tako, naštel sem vse nosilke medalj, ki sem jih obiskal na treningu. Trenirajo petkrat tedensko, katlar pa se bliza tekmovalni nastop, pa še večkrat. Poleg njih trenirajo še drugi, vendar tokrat ni bilo časa za klepet z njimi, čeprav verjamem trenerju Urošu, da tudi oni zasluzijo pohvalo. Za tekmovanje pa še niso povsem dozoreli. Opazil sem, da je Uroš res dober Strokovnjak, saj zna Spodbujati svoje varovanke in varovance. Vsi zelo radi igrajo prav z njim in katlar ga premagajo, je veselje večje koi ob osvojitvi medalje. Njihovi treningi so naporni, vendar letom primerni. Marsikdo takih naporov ne Zdrži, zato jih kar nekaj odide, preden
Uspešni igralci namiznega tenisa
vstopijo med prave tekmovalce. Žal pa je v Športnem društvu Krašnja premalo denarja, da bi lahko trenirali tudi starejše kategorije. Tako odhajajo boljši tekmovalci v druge namiznoteniške klube, kjer pa se dostikrat tudi izgube, saj njihovi starši nimajo dovolj denarja, da bi jih podpirali na poti proti slovenskemu vrhu. Pa vseeno velja vedeti, da se tam v majhni vasici Krašnja kujejo mladi talenti z delom in na ta
način rastejo v zdravem športnem duhu. Imajo človeka, ki mu ni žal časa zanje. Navezani SO nanj, saj jim ni samo trener, marveč tudi prijatelj. Njegov prispevek k njihovemu dozorevanju bo vsekakor obrodil satlove.
Vsem članicam in članom namiznote niške skupine čestitamo za njihove tekmovalne uspehe, njihovemu trenerju pa za požrtvovalno delo z njimi. V. G.
LEVSTIKOVA POT
Litija - letošnja 22 km dolga pol Levstikovega pohoda od Litije do Čateža nas je pričakala zasnežena in blatna. Obljubo, da gremo na pot kljub slabemu vremenu, smo člani krajevnega odbora socialdemokratov Prevoje in Planinskega društva Blagovica držali. Gostoljubni Dolenjci so več kot sedem tisoč pohodnikom priredili nepozaben vtis. Skoraj vsaka hiša ob
Ena od veselih postojank iz Moravč pri Gabrovki -sneg ni ovira
poti nam je ponudila svoje domače spe-t ialitele: čaj, šilce žganja, cviček pa je tekel v potokih. Vsakdanje tegobe smo pustili v dolini in veselo odrajž.ali cilju naproti,
Pohodniki z. vseh vetrov smo se potlali na vet kot peturno pot veselja in spomina na dan pred 170 leti, ko se je rotlil pisatelj Pran Levstik. Takrat gotovo ni vedel, da bo njegova pot od Litije tlo Čateža s prijateljem Radovanom postala tisto, kar si je sam v časih, ko ljudstvo še ni bilo tako narodnozavedno kot danes, najbolj želel. To je, pisati in peti v domaČem slovenskem jeziku. Prav tega pa je bilo na pohodu na pretek, l larmonika se je slišala iz številnih zidanic na Gobovniku in Kes nikovi kašči v Moravčah. Suhe slatlke krh-Ije v zakurjeni stari sušilnici na Libergi smo vzeli s seboj za popotnico za vzpon
na Grmado, Ob prihodu se je zaslišala gasilska sirena, ki jo je zelo izvirno predstavil naš Franci. Bila je tako originalna, da se je gruča ljudi kar odstranila S ceste, saj so menili, da nekje res gori, saj smo bili pred gasilnim domom. Pot nas je vodila naprej do Bojčeve Zidanice, kamor je Lev stik ratl zahajal. V vsaki Zidanici SO nas ustavili in nam ponudili vino z izrekom: če ste poskusili pri sosedu, ga dajte še pri nas.
Verjetno je bil letos obisk manjši, ker se pohoda ni udeležil Milan, smo pa zato drugi pohodniki prišli na svoj račun. Ker
smo v Čatež prišli že po proslavi, smo si lahko   Ogledali   slikarsko   razstavo v
SKLENILI NOGOMETNO SEZONO 2001
Leto 2001 se je krepko prevesilo v drugo polovico, list na koledarju je ostal le se z napisom december, ki naznanja nogo metno rekreativnost le še v dvorani ali telovad niti.
S tradicionalnim srečanjem STARI : mladi so Zlatopoljci sklenili letošnjo bogato nogometno sezono, v kateri so z raznimi ekipami odigrali čez trideset sret anj. Že vrsto predhodnih let je prav na Martinovo nedeljo določen datum za medsebojni obračun ter tako priložnost dokazati, kdo je bolj vešč v nogometni igri. V kislem in hladnem vremenu, bregovi so bili prekriti s prvim snegom, sta se ekipi borili za čim boljši končni rezultat.
Svojo boljšo kontlicijsko pripravljenost SO mladi dobro izkoristili ter si ob kontu igre zagotovili prepričljivo zmago.
T. Habjanič
osnovni šoli. Ob igranju ansambla »Mi trije pa še eden« smo se še na plesišču zavrteli in se nato preobleki! v sveže perilo, nakar nas je avtobus odpeljal do Litije, od tam pa Z avtomobili domov na Prevoje.
Danilo Kastelic
GRADBENO STANOVANJSKO PODJETJE
GRASTO d.o.o.
Matije Tomca 4, 1230 DOMŽALE
®
Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE.
Trgovina z gradbenim materialom Trgovina z gradbenim materialom
Krakovska 4b, Domžale OD OPEKE... DO STREŠNIKA Zg. Stranje 1a, Stahovica
telefon: 01/722 05 60; 01/722 00 20 jn še mnogo VBČ..1II telefon: 01/83 27 030: 01/83 27 035
fax: 01/721 32 88; e-mail: dom@sam.si fax: 01/83 37 045; e-mail: st@sam.si
Vsem našim kupcem in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto 2002.
Hvala za dosedanje zaupanje. Trudili se bomo, da bo tako tudi v bodoče
www.sam.si