PbftnTno plačana v gefovM. Leto LXXm., št. 55 Ljubijana, četrtek 7. marea I940 Cena Din i.— SLOJENS Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50, od 10O do 300 vrst A Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Sumner Welles dospel v Pari« Danes obišče predsednika republi ke in predsednika vlade, jutri in v soboto pa se sestane še z drugimi francoskimi, pa tudi poljskimi državniki — V nedeljo ali ponedeljek odpotuje z letalom v London Cnrfh. 7. marca. i. Ameriški državni pod:ajri-!< Sumner Welles je noneči ob 1.25 zapustil Lausanno. Francoske železnice so mu stavile na razpela20 Doseben salonski voz. katereaa so Dr:k!jučili orienteksoresu. ki ie prsnel s polurno zamudo. Na kolodvoru se ie poslovil od Wellesa ameriški poslanik v Švici Harrison in francoski generalni konzuL s katerim ie ob odhodu izmenjal Wel]es nekai besed. Pariz, 7. marca. s. (Reut?r) Sumner Wel-les ie dospel v Pariz dopo.dne ob 9.30. Za opoldne ie določil razgovor z inozemskimi in francoskimi novinarii. 2e v naprei oa | ie povedal, da bo nadvse molčeč o vsebini svojih razgovorov z evroDskimi državniki. Pariz, 7. marca. s. (Reuter) Takoi po njegovem prihodu bo sprejel Wellesa v avdienci predsednik republike Lebrun v Elizejski palači. Nato bo obiral Welles ministrskega predsednika Daladiera Pariz, 7. marca. program Wellesovega sega razgovore s 01 Lebrunom. minstrski ladierem in oodtaini deve Champetier de Welles v zunanjem večeri i. ki i o priredi strski predsadn:k Dal boto bo imel Welles s. (Havas). DanaSnii bi vama v Parizu ob-edsednikm republike m predsedn kom Đakom za zunanje za-Ribesom Zvečer bo ministrstvu gost na niemu na čast mini-ad er V oelek in sera zgovore s predsed- nikom senata in parlamenta, podpredsednikom vlade Chautempsom. pravosodnim ministrom Bonnetom. finančnim ministrom Revna udom. poljskim ministrskim predsednikom Sikorskim in ooliskim zunanjim ministrom Zaleskim. We!lesov odhod v London je določen za nedeljo ali oonedelie*v in sicer z letalom. Iz amerišk h krogov ni še nobenih podatkov o njegovih sestankih v Londonu. Vsekakor mu bodo člani angleške vlade rade volie dali na razpolago vse informacije, ki jih želi \VeIles imeti o spicSnem položaju. Welles bo gotovo naletel na prisrčen spre-lero v angleških odločilnih kregh. obenem pa se bo lahko prepričal o odločnosti, s katero ie Anglija začela in nadaliuie sedanji konflikt. Prav tako mu bo raztolma-čeno angleško stališče do mednarodnega položaja, ki je že znano iz številnih iziav angleških ministrov. V teh izjavah so bili točno označeni pocoii. s katerimi bi bila Anglija pripravljena na mirovna pogajanja. Na podlagi teh iziav pa ničesar ne opravičuje upanje, da bi se taka pogaiania v sedanjem trenutku mogla začeti. S cer se ie verjetno mogel Welles o tem prepričati že v tc&u svoiegs dosedanjega potovanja po Evropi. Informacije, ki iih ie prejel že v Rimu in Berlinu so bile gotovo zeln iasne. 99Queen Elizabeti!1* zasidrana v New Yorku Največji p s mik na svetu je tajno odplul iz angleške luke ter preplul brez vsake ovire Atlantski ocean London, 7. marca s. (Reuter). Včeraj popoldne Je bilo prvič javljeno, da je največji parnik na svetu, 85.000 tonski preko-momlk »Queen Elizabeth«, zapustil luko v Glasgovtu In nastopil svojo prvo vožnjo po reki Clyde: »Davi pa je sledila presenetljiva vest, da dospe »Qucen Elizabeth« že v nekaj urah v pristanišče v Nevv York. Zvedelo se je, da je od plula. »Queen Elizabeth« v New York že 26. februarja, pa so čuvali njeno vožnjo iz varnostnih razlogov v največji tajnosti. Ladja je odplula točno na dan, ki je bil ie junija m o sera. lanskega leta določen za njen odhod. Vsa vožnja preko Atlantskega oceana je potekla brez vseh ovir. Ameriški mornariški krogi se vprašujejo, če je to dokaz, da sploh nI nemških podmornic v Atlantskem oceanu ali pa je bila »Queen Eliza-bethe tako dobro zavarovana v konvoju angleških vojnih ladij, da je ni bilo mogoče napasti. Cunard Line, ki je lastnica prekomornika »Queen Elizabeth« ni objavila nobenih podatkov o poti na vožnji v Ameriko. Tudi niso povedani razlogi, zakaj je ladja zapustila evropsko luko in odšla v New York. Domnevajo pa, da bo tam varna pred možnimi letalskimi in p odmor- ni Sk i ml napadi, katerim bi bila v Angliji lahko izpostavljena. >Queen Elizabeth« ima na krovu 1230 mož posadke, na ladji je prostora za 2100 potnikov, vendar je svojo prvovožnio preko Oceana opravila brez vsakega potnika. Taka vožnja je edinstven primer v zgodovini r aroplovbe. V newyorški luki bo 3>Queen Elizabeth« zasidrana ob strani svoje sestrske ladje ^Queen Mary<: ln francoskega prekomornika »Normandie«. Ameriški prekomornik >Mauretania«: se je umaknil s svojega stalnega pristajališča v luki, da napravi prostor za >Queen Elizabeth«. Nevv Y o r k, 7. marca. s. (Ass PressK Sele o polnoči (ob 6. srednjeevropskega čnsa zjutraj) se j«» tu Izvedelo, da dospe »Queen Elizabeth« že čez nekaj ur v Npat York. Tedaj je bilo namreč izdano 150 uniformiranim policistom in detektivom povelje, n?j ob 8 zjutraj 14. srednjeevropskega časa nastopijo stražo v luki. da preprečijo vsak nnpad na »Queen Elizabeth'?. Med tem so »Queen Elizabeth« že opazili v bližini vhoda v newyorško luko in bo čez nekaj ur zanlula v karanteno. V pristanišče bo vleklo ladjo 12 vlačilcev. London. 7. marca. A A (Havas). Potovanje ladje 5vQveen Elizabeth« čez Ocean se je začelo v popolnoma drugih okolišči- nah kakor potovanje >Queen Mary«. Ko je odhajala *Quecn Mary«, je bilo na obali več tisoč ljudi, 26. februarja pa je samo okoli 100 oseb videlo odhod ladje »Queen Elizabeth«, ki je bila sivo pobarvana in brez rešilnih čolnov. V 70 minutah je :^Queen Elizabeth« izplula iz doka ladjedelnice Johnbrovvn & Co.. v katerem so več mesecev delali na notranji ureditvi ladje. Po zelo težkih manevrih se je »Queen Elizabeth« spustila po reki. Trajalo je eno uro. da je ladja prispela do morja. Nemcem to ni bilo znano, posebno pa Nemci niso vedeli za dan spuščanja največje ladje na svetu v morje. Angleška trgovinska mornarica in družba, ki ji ladja pripada, sta na to največjo ladjo na svetu s pravico ponosni. Ko je septembra 1935 kraljica Elizabeta botrovala ladji, ki nosi njt.no ime, jo je imenovala najlepšo ladjo, ki je bila doslej zgrajena v Angliji. >Queen Elizabeth« se smatra za največjo in najhitrejšo čezocean-sko ladjo na svetu. Njeni stroji imajo 200.000 konjskih sil. Ladjo so gradili štiri leta. >Queen Elizabeth^ ima samo dva dimnika, kar ji daje graciozen izgled. Ladja lahko razvije hitrost 31 in pol milje. Za krajši čas pa lahko razvije tudi hitrost 32 in pol milje na uro. Italijanske ladje fe$ia smele odpluti—toda brez premoga Premog ne tor> konfisciran, temveč bo po vojni izročen Italiji — Angleški odgovor na italijanski protest šele prihodnji teden Švedska obramba Stockhclm. 7. marca s. (Havas) Obe švedski zbornici sta odobrili izredne kredite 9 m liionov švedskih kron za vojaške svrhe Dredvsem za zgraditev novih letališč. Avstralska vojska London. 7. marca i Predsednik avstralske vlade ie iziavil da bo avstralska armada v kratkem štela 48.000 mož. v iuni-iu orihodniesa leta oa bo nieno število znašalo že 90 000 mož mimo teea oa bo Avstralija izpopolnila svoie letalstvo in izvežbala 80.000 letalcev. Prepoved prodaje arabskih zemljišč v Palestini London, 7. marca. AA. (Reuter). Kolonialni minister Mac Dcnald je imel v spodnji zbornici govor o problemu Palestine in o vprašanju pravilne razdelitve zemlje med Židi in Arabci. Mi popolnoma priznamo pravice Židov v Palestini, je dejal, toda v Palestini so tudi Arabci, ki imajo enake pravice kakor Židi in bomo njihove pravice enako ščitili kakor židovske. V Palestini obstoja lahko mir ln napredek samo na osnovi medsebojnega priznanja pravic obeh za-jednic. ki prebivata v Palestini. Zaradi tega smatram, da bo spodnja zbornica odklonila nezaupnic d, kajti predpisi o pridobivanju zemlje slonijo na navedenih načelih. Laburistični predlog o nezaupnici je bil nato z 292 proti 129 glasovom odklonjen. Kanadska pšenica Ottavva, 7. marca, s (Reuter) Vlada iav-lia. da ima Kanada sedai v svojih skladiščih 320 miliionov bušLiev DŠanice. Lani so znašale zaloge samo 147 milijonov buš-ljev. London. 7. marca. s. (Reuter) V angleški kontrolni posrtaii za vojno tihotapstvo ob južnovzhodni obali je sedai že 16 italijanskih ladij z nemškim premogom Na 8 ladjah ie bilo že odrejeno zaseženie Dremo-mo^a. Ena ladja pa je bila opreščena. in sicer je to parnik »Loaso«. V smislu veljavnih zakonov o pomorski voini snoroča blokadno ministrstvo, da zaseženi premog; ne bo konfisciran, temveč sadržan do konca vojne. Ce se izkaže, da Je premoK italijanska last. bo po koncu vejne izročen lastniku. Ladje same bodo čim prej Izpuščene in bodo smele brez tovora odpluti. K temu pripominjajo, da zaseže i o aneleške kontrolne oostaje ladie samo v nrimerih. če vozijo ladie nesDorno kontrabandno blago v Nemčijo, ne oa iz Nemčije. Z ozirom na italijanske Drcteste zaradi zaseženja prirx>mmiaio v Londonu še. da je sicer Angliia doslei že v mnoeih ori-merih in ne glede na prosilca ugodila proš-njam za prost prehod nemškega izvoznega bla?a. da pa se to dogaja v Drinciou samo z blagom za katerega ie bilo d-voljenie naprošeno v naprej Angliia nikakor noče v tem oziru favorizirati posameznih držav. London, 7. marca. s. (Havas) Pričakujejo, da bo angleška vlada na italijanski protest zaradi izvoza nemškega premora odgovorila sele prihodnji teden. Ena izmed točk. ki jo bo angleška vlada omenila ▼ svojem odgovoru bo gotovo de stvo. da je sasesenje nemškega izvoznega blaga ukrep, ki ca je v svetovni vojni odobrila italijanska vlada sama. Sicer smatrajo v angleškrh političnih krogih, da ie odvisno od italijanske vlade, če hoče prejemati angleški premog, ki ga nujno potrebuje. V zvezi s tem pa ie treba rešiti več vprašani, ki se tičejo trgovinskega prometa med obema državama. Anglija je gotovo pripravljena iti na roko Italiji Slede plačevanja premoga. Zahteva pa do- * bavo materiala, ki ga rabi za svoie voine svrhe. London, 7. marca. i. Amerik*.i iondonrki veleposlanik Kennedv. se ie včeraj na svojem povratku iz Washingtona v London ustavil v Rimu. nato Da ic nadaljeval potovanje preko Pariza v London. Antensko javno mnenje na strani zaveznikov VVashington, 7. marca. s. (Reuter) Posebni odposlanec angleškega blokadnega ministrstva Gvvatkin in odnos anec francoskega blokadnega ministrstva Rist sta pričela včerai z razgovori z ameriškimi osebnostmi. Razgovori imajo namen, da urede vsa sporna vprašanja kontrab3ndne kontrole, v katerih se ameriška vlada ne strinja z Anglijo in Francijo. Včeraj sta se oba delegata sestala z zunanjim ministrom Hullom. nato pa so sledili razgovori z drugimi predstavniki vlade. V zvezi s temi razgovori piše >New York World Telegraphc. da ie tako Anglija krenila na pravo pot. da prepreči spore glede kontrabandne kontrole z Zedinienim: državami. List naglasa, da ie lavno mnenje v Zedinjen;h državah, kakor so razna glasovanja pokazala, itak s 85 odstotki na strani Anglije in Francije. Trgovinski promet med Francijo in Italijo P»Hz, 7. marca, s. (Havas). Včeraj se je sestala v Parizu stalna francosko italijanska komisija, ki ureja trgovinski promet med obema državama. Dosežen je bil sporazum o medsebojni izmenjavi blaga v tekočem letu. Sporazum sta sestavila predsednik italijanske delegacije Giamlnl in predsednik francoske delegacije Al-phopf Vojna na morju Nemški letalski napadi na angleške petrolejske in svetilne ladje - Angleži zaplemli velik nemški parnik - Izgube danske trgovinske mornarice London, 7. marca. s. (Reuter) 700 tonska petrolejska ladja »Shellbrat« iz Svvanse je iavila sinoči, da io ie ob vzhodni obali napadlo nemško letalo, ki ie vrglo pet bomb in obstrelievalo ladjo tudi s strojnicami. Napad ie trajal 30 minut, vendar ni bila povzročena večja škoda Samo en član posadke ie bil lažje ranjen. Ob norfolški cbali so slišali sinoči brezžične klice na pomeč. ki iih je poslala p^va svetilna ladja, ki jo ie napadlo nemo*.o letalo. Letalo ie vrglo tri bombe in streljalo s strojnicami, ne da bi covzročilo škodo. Neki vlačilec ie orioelial v angleško lukn neko angleško trgovinsko ladio. ki so io našli brez popadke v Severnem morju. Ladio ie poškodovala sovražna podmrrni-ca. Gre menda za 12.000 tonski parnik »San Florentino«. New York, 7. marca. s. (Ass. Press) Iz nizozemske Zanadne Indiie invliaio. da so angleške vojne ladje zapienil2 neki 7000 tonski nemški trgovin ki parnik. KcdanJ. 7. marca. i. Od začetka vojne je danska mornarica izgubila 25 svojih ladij. Skupna tonaža potopi lenega brodov-ia znaša 80.000 ton. življenje Pa ie izgubilo 280 danskih mornariev. Potopljena nizozemska podmornica Amsterdam. 7. marca. s. (Reuter) Preostalih treh članov posadke s potopljene nizozemske podmornice »O 11« ni bilo mogoče več rešiti. Potapljači, ki so se spustili do podmornice, niso na sigrale s trkanjem dobili nobenega cdgovora. Upajo, da bodo Dodmornco še danes dvignili, ker leži v plitvi vodi Kronski svet v Bukarešti Poslanica angleške vlade romunski vladi — Pred sovjetsko-rumunskim nenapadalnim paktom? Bukarešta. 7. marca. s. (Havas) Sinoči je bil v kraljevi palači kronski svet pod predsedstvom kralja Karola II. Razpravljalo se ie o mednarodnem položaju, o delovnem programu prihodnjega parlamentarnega zasedanja ter o gospodarskih in finančnih vprašanjih Rumunije. V Bukarešto dospe v kratkem rumunski poslanik v Londonu. Prinesel bo posebno poslanko angleške vlade rumunski vladi. V kra&em dospe v BuVarefto tudi angle- ška gospodarska delegacija na pogajanja z rumunsko vlado. Bukarešta, 7. marca. s. (Ass. Press) Angleška vlada je baje stavila rumunski vladi zahtevo, da določi Rumunija pariteto v dobavah petroleja Angliji z dobavami Nemčiji. V rumunskih političnih kroe"h napovedujejo skorajšnjo sklenitev sovjetsko ru-m unskega nenapadalnega pakta. Iz Moskve o tem ni nobenih poročil. Eksplozija v tovarni municije Kinu 7. marca. s. (Reuter) V Bresciji se ie včerai primerila eksploziia v neki tovarni municije. 6 oseb ie bilo ubitih. 20 pa ranjenih. Inserirajte v „SL Naroda"! Kdo je zažgal Rim? Berlin, 7. marca, i. Zadnja številka glasila Georga Strasserja »Stiirmer« objavlja daljši članek, v katerem pravi, da Nero ni sam zažgal Rima, ampak so ga zažgali Judje. Sicer je gotovo, da je bil Nero pri požigu tudi udeležen, vendar je njegova krivda mnogo manjša nego se je prvotno mislilo. Iz notranje politike OSTRA OBSODBA V zvezi s proglasom podpredsednika vlado dr. Mačku na Zagrebčane zaradi zadnjih eksplozij dinamitnih patron v javnih telefonskih govorilnicah in zaradi postavitve peklenskega stroja v sodnem poslopju piše »Hrvatski dnevnik« med drugim: Ta dejanja niso v nobeni zvezi z razpoloženjem hrvatskega naroda, ki jih najostreje obsoja. Ne vemo. kakšni elementi so zakrivili ta dejanja, toda v hrvatski javnosti ne bodo našli nikake moralne podpore. Hrvatski narod vidi v teh dejanjih zavestni ali nezavestni napad na svojo svobodo ter je zato pripravljen s svoje strani storiti vse, da se krivci najdejo. Ne more se dopustiti, da bi neodgovorni po-edinci na nedopusten način manifestirali svoja razpoloženja. Sicer pa, proti komu so naperjene te demonstracije? Naši narodni zastopniki se bore za očuvanje in razširjenje doseženih rezultatov. Z vsemi silami se dela na tem. da se čimprej sestane hrvatski sabor, kamor bo lahko poslal svoje zastopnike vsak, ki količkaj pomeni v hrvatskem narodu. Ako kdo ni zadovoljen s sedanjo politiko vodstva hrvatskejra naroda, naj poskrbi, da privede v hrvatski sabor večino, ki bo zastopala drugo politiko. Hrvatski narod ve, da se politika vodi z razumom in se zato ne bo dal zapeljati po nezrelih in brezvestnih elementih. Dejanja, za katera gre, niso koristna hrvatskomu narodu. Z nepoštenimi plačanci in izzivači je treba najradikalneje obračunati. Će pa gre za nerazsodne posameznike. Jih je treba z odločnim postopanjem prepričati, da poedinci ne morejo in ne smejo računati z usmiljenjem, ker ga sami nimajo. Komur ni nič do življenja svojih someščanov, nima pravice zahtevati pardona s sklicevanjem na morebitne rodoljubne motive. Kdor povzroča nerede, slabi istočasno svoj lastni narod. Zato jo docela umesten poziv dr. Mačka zagrebškim meščanom, da se upro pojavom, ki bi mogli služiti narodnim neprijateljem. PODRUŽNICE JUGOSLOVENSKC-GA KLUBA Večje število intelektualcev v Novem Sadu je sklicalo sestanek za ustanovitev Jugoslovenskega kluba. Na dobro obiskani sestanek so bili povabljeni iz centrale Ju-goslovenskega kluba v Beogradu dr. Prvi-slav Grisogono, dr. Viktor Novak in dr-Dušan Popović. Zastopniki beograjskega Jugoslovenske-ga kluba, čigar delovanje temelji na državnem in nacionalnem edinstvu, so na sestanku razložili klubove cilje, nakar je bilo sklenjeno, da ho pred ustanovitvijo kluba v Novem Sadu predaval dr. Pr. Grisogono. Na sestanku je bilo sporočeno, da se pripravljajo ustanovitve Jugoslovenskega kluba tudi v Ljubljani, na Sušaku, v Splitu, Dubrovniku in po drugih mestih. PREHRANA PASrVNIH KRAJEV NA HRVATSKEM Zadnja številka glavnega glasila HSS »Seljački Doma piše: Vprašanje prehrane je skrb tako predsednika dr. Mačka kakor bana dr. Suba-šiča. Minulo gospodarsko leto je bilo tako slabo, da so ostali brez človeške hrane in krme za živino ob koncu preteklega meseca celo oni kraji, ki sicer ne kupujejo ne kruha in ne sena. Dolga in ostra zima je to zlo le še povečala. Da bi kmečko ljudstvo banovine Hrvatske preživelo to splošno zlo s kar najmanjšimi težkočami, sta dr. Maček in ban Subašič skupno z Gospodarsko slogo storila vse, kar je bilo mogoče. Prva polovica marca, čas, ki je tudi v rednih letih najslabši za kmečko gospodarstvo, ne bo nasla niti enega hrvatskega kraja brez pomoči. STEVBLO SRBOV V JUGOSLAVIJI Novosadski »Dana ugotavlja na podlagi ljudskega štetja iz 1. 1931, da je v naši državi 8,013.080 pravoslavnih ter pravi: Po rezultatu ljudskega štetja je bilo Rumunov in Cincarjev 231.068, Rusov 25 tisoč 668, skupno 256.736. če vzamemo, da znaša njih prirastek v desetih letih okoli 20%, število pravoslavnih Kumunov, Cincarjev ln Rusov v nobenem slučaju ne presega 300.000. Ako od skupnega števila pravoslavnih odštejemo 300.000 Kumunov, Cincarjev in Rusov, dobimo okoli 7,700.000 Srbov. ZAHTEVE VOJVODINSKIH MADŽAROV Te dni so imeli voditelji bivše madžarske stranke zaupen sestanek, o katerem so sedaj izdali uradno sporočilo, ki pravi« da je konferenca vzela na znanje pogajanja bivšega senatorja Varadija z vlado. Konferenca je potrdila, da so bila ta pogajanja vodena v interesa madžarske manjšine v Jugoslaviji ter je pozvala bivšo madžarsko stranko, naj aktivno sodeluje v političnem življenju. Komunike pravi dalje, da se bo madžarska stranka znova organizirala na starem programu. Voditelji morajo zahtevati, da vlada izpolni vse politične, gospodarske, socialne ln kulturne zahteve, ki so brezpogojno potrebne za življenje Madžarov v Jugoslaviji. V komunike ju je posebno poudarjeno, da je nedeljivost Madžarov v okviru Jugoslavije življenjski interes džarske manjšine, Zastoj v sovjetski ofenzivi pri Viborgu Sovjeti sa podcenjevan obrambno moi Unskih žet — Cla racije proti zapadni obali Viborikega Helsinki, 7. marca s. (Reuter). Sovjetska vojska je tudi včeraj ponovno poskusila posamične napade proti raznim točkam obale Finskega /aliva med Vlbor-šklm zalivom !n Hamino. Vse te napade pa so Finci odbili. Glavna strateška operacija sovjetske vojske gre sedaj proti zapadni obali Vlbor-škega zaliva. Doslej se je sovjetskim četam posrečilo prodreti do obale samo na treh mestih, vendar so tudi tam povsod sovjetski oddelki obkroženi in zaenkrat ne tvorijo resne nevarnosti. Pač pa je sovjetska vojska sedaj že v ponesti vseh otokov v Vlborfikem zalivu in se jih poslužuje kot izhodišča za svoje operaciji. Ce sp posreči sovjetski vojski pripeljati na te otoke tudi težko topništvo, bi lahko postal položaj za finsko vojsko prav nevaren. Dejstvo" da je Vlborg še vedno v finskih rokah in da so bili doslej vsi direktni sovjetski napadi na mesto s težkimi izgubami odbiti, bi postalo brezpomembno, Če se posreči sovjetski vojski utrditi se na zapadni obali Viborškega zaliva. V tem primeru bi bila finska vojska pri Viborgu popolnoma izolirana in bi se fronta tako rekcč brez bojev pomaknila za novih 20 km proti zapadu. Helslnkl.7. marca. s. (Havasl. V sovjetski ofenzivi proti Viborgu je prišlo do majhnega zpstojn. Verjetno fe vzrok zastoju pregrupaclja sovjetskih Čet, ki jo hoče izvesti sovjetsko vrhovno poveljstvo. Vsekakor pa Imajo sovjeti dovolj razloga biti razočarani v svoji ofenzivi proti Viborgu, zaradi Izredno žilavega finskega odpora. Zdi se, da so sovjeti sope t podcenjevali odporno moč finske vojske. Zadnje dni je bila ledna površina Finskega zaliva prizorišče izredno hudih borb. Sovjetska ofenziva na ledu je bila mogoča, ker je led še vedno izredno debel in ločijo celino le majhne razdalje od otokov, na katerih se je sovjetska vojska sedaj že utrdila. Finsko topništvo ln letala pa so vendarle povzročila težke izgube napadalcem, ki so izgubili mnogo moštva, tankov in oklopnih smuči. Sovjetsko letalstvo je zaman poskušalo preprečiti udejstvovanje finskega letalstva. Doslej se zdi. da so bili vsi sovjetski napadi na zapadni polovici Viborškega zaliva odbiti razen na dveh točkah. Helsinki. 7. marca. s. (Reuter). Zaradi ponovnih napadov sovjetskih bombnikov na bolnice v zaledju je sklenilo finsko vojaško poveljstvo odstraniti s streh bolnic vse znake Rdečega križa. Sovjetsko vojno noročilo Moskva, 7. marca. AA. (Havas). Agencija Tass poroča: 6. marca ni bilo pomembnejših dogodkov. Sovjetsko vojno letalstvo je z uspehom bombardiralo sovražne čete in vojne objekte. V tekli zračnih borb bila sestreljena tri sovražna letala. FoniD^ firoskemu Rdečemu križu Stockholm, 7. marca. 1. Zbirka za podporo Finski in finskemu Rdečemu križu znaša doslej 25 ln pol milijona švedskih kron. Večina tega denarja je bila že nakazana finskemu Rdečemu križu. Haag. 7. marca, i. Parlament Je včeraj odobril 100 000 goldinarjev podpore finskemu Rdečemu križu. Montevideo, 7. marca. s. (Havas) Urugvaj.*.a vlada 1e nakazala finski vladi pomoč 100.000 nezoaov. Ob tei priliki je iz-iavil oredsednik republike nevnariem. da hoče Urugvaj s tem sicer majhnim prispevkom dokazati, da ie treba Finski pomagati tudi z dejanji v nieni b~rb: za pravičnost in zakonitost. Norveški ukrepi Oslo, 7. marca. s. (Reuter). Vsi norveški protiletalski topniški oddelki na severni norveški meji so dobili navodilo, da takoj prično streljati na vsako sovjetsko letalo, ki bi 5e preletele norveško ozemlje. Baje so bile kršitve norveškega ozemlja s strani sovjetskih letal zadnje čase tako pogoste, da jih norveško vojaško poveljstvo ne more več smatrati kot slučajne. hlmlMvl pmti obnovitvi češkoslovaške d ji v Q Grof Csa!:y f^ vznemirjen zaradi sodelovanja če-Skosiovašksli prostovoljcev v zavezniški vojski Budimpešta, 7. marca A A. CMTI). Zunanji minister grof Csaky je odgovoril na neko interpolacijo z izjavo, da madžarska vlada ne podcenjuje pa tudi ne precenjuje propagande, ki jo vodi dr. Beneš. Takoj po izbruhu sedanje vome, je dejal Csaky, se je Osuskemu posrečilo, da je z Daladierom sklenil sporazum, po katerem se ustanavljajo oddelk' češke, slovaške in poljske vojske, v Interesu Evrope je. da se češkoslovaška drsava vrč v<~ obnovi Razumem, je nadaljeval grof Csakv, da se Velika Britanija in Francija trudita, da bi poleg svojih otrok poslali v borbo tudi tuje legije. Važno je to, da se nam je posrečilo in da so na našo pobudo naši mečni prijatelji prav tako spoznali, da bi veliki zapadni sili odšli na zelo spolzka tla, če bi dajali krike prezgodnja obljube. To bi spet ustvarno nezrelo stanje, ki bi imelo za posledico vojno, ki bi izbruhnila nenadno mnogo prej. Madžarska vlada sma* tra. da je nepotrebno intervenirati takrat, kadar niso ogrožni madžarski interesi. Ob- Hlbbeatrop varuje, da &3 vjjjua končana že v enem letu Tako je asjavsl fr~£rsSovcrss!s:ns norSsaffjesn v svojem kabinetu Berlin, 7. marca. p. Zunanji minister Ribbentrop je suoči sprejel v svojem kabinetu skupino jugoslovenskih novinarjev, ki je že nekaj dni mi studijskem potovanju po Nemčiji. V razgovoru je prešel na od-nešaje Nemčije do jugovzhodne Evrope In je med drugim izjavil: Po ureditvi češkomoravskega problema Nemčija absolutno nima več nikakih teritorialnih aspiracij v Evropi. Od jugovzhodne Evrope pričakuje le miru in prave nevtralnosti. Pri tem želi, da bi dosegla z državami v tem prostoru Evrope tUdI v bodoče čim bol;Se gospodarske ođnofiaje. Nemčija predstavlja gospodarski blok nad sto milijonov ljudi. Njena gospodarska ka- paciteta ji omogoča, da dobavlja svojim kupcem najboljše in naicenejSe blago. O blokadi, je d^j^l Ribbentrop. da se bo kmalu pokazalo, kateri drfiavi ho blokada največ škodila. Razen Anglije in Francije so Nemčiii odprte vse druge države v Evropi ter vsa Azija. Po transsibirski železnici crzijo sedaj nešteti vlaki z blagom za Nemčijo. Direktno ah Indirektno so Nemčiji odprta viata tudi na vr.a morja. Nemci nimajo vsega v IzoMIiu, a vendar toliko, kolikor jim je treba: Nemčija je popolnoma aavarovana in ormravliera na vojno, ki bi lanko trajala tudi pet let. Vendar varujem, Ji r^kei Ribbentrop, da bo vojna končana Se v enem letu. Pogreb belgijskega letalca Bruselj. 7. marca. i. Včerai dopoldne ie bil v Brusiiu svečan rx>2reb ie alskega poročnika Orana, ki ie padel v borbi z nemškim letalom, ki ie kršilo bslgiisko nevtralnost. Posreba so se udeležili naiodlič-nejši Dredstavn.ki iavnosti. več članov vlade, med niimi tudi minister za državno obrambo Denis, ki je ooicžii na krsto krasen venec, kraiiev pribečnik pa posmrtno odlikovanje junaškega leiaica. Leopoldov red Iz Kranja — Sestanek gorenjskih m°tocikllstov in avtomobilistov. I. gorenjski metoklub v Kranju sklicuje za nedeljo 10. t. m. ob 10. dop. v hotelu >Evropa* sestanek vseh gorenjskih motoclkiistov in avtomobilistov zaradi nove uredbe o tekočih gorivih, ki je prizadela vsem lastnikom motornih vozil težak udarec, ke.- ni opredelila v covoljni meri onih lastnikov, ki si s svojimi vozili služijo kruh od onih, ki jim služijo vozila le v luksuzne svrhe. I. gorenjski motoklub čuti dolžnost, da se zavzame za interese tako avicrr.obilistcv kot motociklistov in bo na podlagi referatov in podatkov na sestanku predložil spomenico za vsa v po-štev prihajajoča oblastva. Motoklub naproša vse lastnike motornih vozil, naj predlože pismeno naslednje podatke: 1. ime lastnika vozila, 2. poklic lastnika vozila, 3. registr. številko voziia, 4. vrsto vozila, 5. jakost stroja in ci lin drsko vsebino, 6. znamko vozila, 7. števiiko bencinske nakaznice, 8. v kakšne svrhe rabi svoje vozilo, 9. koliko bencina mu sedaj pripade. 10. koliko bencina bi minimalno rabil, 11. utemeljitev, zakaj rabi ped 10. navedeno količino goriva. Volitve obratnih zaupnikov so potekale v tukajšnjih tovarnah ob pičlem zanimanju delavstva. Udeležba volilcev je bila v nekaterih obratih komaj 20% vseh upravičencev. V nekaterih cbratih se volitve niso niti vršile. V tovarni Franja Sirca je dobila rdeča lista 5 zaupnikov, skupna Usta plavih in belih pa po enega. V »Jugo-česki« je dobila skupna lista {plavih, rdečih in belih) 9 zaupnikov, zeleni 6 zaupnikov. V »Jugobruni« so se volitve vršile, toda vložena je bila pritožba ln rešitev se ni znana. — Tatln«»fca toip-, razkrit*. V torek se je posrečilo po naključja razkr'ti dobro c:guniz rano tatinsko družbo, ki je že dobio leto sistematsko oda šala blago Iz to-vacne *Intexc. Neki delavec j3 namreč Opaai] v nočnih urah., da je nekdo odnašal od ograje tovarne »Intex« neke zavoje. Zadevo je prijavil vodstva tovarne, ki je takoj zasliiala nočnega čuvaja, ki pa je trdil, da je prijava ali plod maščevanja ali pa p janosti. Po začetnih poizvedovanjih pa se je izkazalo, da je bil tudi dotični nočni čuvaj v službi tatinska druščine, v kateri so bili poleg njega tudi vratar, kuharica, neka služkinja in cei© potnik, ki je ukradeno blago razpečeval. Ker preiskava še ni končana in čuvajo oblastva podrobnosti te v tajnosti, ni mogoče razvideti, kako široko razpredeno je bio delo pretkano organizirane tatinske družbe, ki je zaradd dolgega neopaznega dela razpečala obilo ukradenega blaga in je tovarno oškodovala za precejšnjo vsoto. — H°tel »Stara p<**taina ponovno op^ziria prebivalstvo na predpisane roke, v katorih prestanejo bti pleo "no aredatvo strri ko-vano. Poalodiiji raki 30: IG. februarja za srebrne kovnnce po 50 din. 20. aprila 1010. za kovance po 1 din. IG. avgusta 1940 za antene kovance po 20 cun "n kovaaoe po 2 din in 50 par J^rebivaioLvo opozarjamo, da se sajmenjava označenih kovancev more izvršti pri blagajni Narodne banke in njenih podružnicah, pri davčnih uprrvah. državni) pc£tali kakor tudi pri aragih dr-Savnih in sajnou pravni h blagajnah- Snežac ra^sra Por-irilo Tujskoprometn:h zvez v ljub Ijani in Mariboru, SPD in JZSS Rateče riarica 870 m: —7, jasno, mimo. 40 cm Enega, osojno srež, skakalnice uporabne rii\nloa-Sla.tlne (T>°m Idrija) 950 m: —6, jasno, mirno, 60 cm snega, obojno srež, drsališče upoiabno Krar.jrka gora 310 m: —10, tarometersc dviga, jasno, misno, 40 cm snega. Stan Krnica: 150 cm snega, sren Erjavčeva koča na Vršiču 1515 m: —8. delno obla'-no. 95 cm crega, osi en jen Podkoren 800 m: —8. jasno, mirno. 40cm snega, sren Dovjo-Mojstrana 050 ro: —S. jasno. 43 era snega. sren. skakalnica uporabna Pokljuka 1S00 m: —8. >a»D0, vetrovno, 75 cm snega, e:*en Bchinj-Zlator^g 5r.r> rn: 5. delno oblačno, 65 cm snega, sinu Dolu na iiomnl 1523 m; —11. delno oblačno. 135 cm snaga, deloma srenee Koca pri Triglavskih jezerih: —12. delno oblačno. 145 cm snega, deloma srenec Valvazorjev dcra 1100 m: —S. jasno. 00 cm snega Dom na lirvE.vcu 1700 ro: —4, delno oblačno. 95 cm snega, deloma frenec Kote na Veiilu planini 1558 m: —3, delno oblačno. 60 cm snega, orrenjen Biba na Slenini planini 1508 m: —12, jasno, vetrovno, 15 cm pršića na 90 cm podlage Bloke 900 m: —10. barometer pada, obla er. o, vetrovno. 17 cm snega, sren M odrska keca 1844 m: —8, Jasno. mimo. 80 cm snega, oarenjen Celjska keca 700 m: —6. jasno, mirno, 30 cm snega, oarenjen Peca 1654 m: —10. jasno, mimo, 75 cm snega, sren Sv. Lovrenc na Pokor ju 488 m: —8 drob* no međe. 12 cm snega, osojno srež Senjorjev dom 15*?2 m: —4. drobno mede, 10 cm prsi ca na 70 podlage. Sorzna poročila CuTOi, 7. marca. Eeograd 10. — Pariz 9.8S, London 17.44, New York 446, Bruselj 75.45. M lan 22.52, Amsterdam 237.05. Berlin 178.75, Stockholm 106 275, Oslo 101.325. K odan j 86.10, Sofija 5.50, Buka- I resta 3.40. 1 Več bencina za Slovenijo! Zahteve aJkeifalcega odbora sa ureditev vprašanja tekočih goriv v Sloveniji Ljubljana. 7. marca Žal je treba zopet zapisati, da avtotnobi-listi niso sadovoljni tudi s tretjo zakonsko omejitvijo motornega prometa, s prodajo tekočega goriva na nakaznice. Vendar so prav oni predlagab" omejitev prometa z motornimi vozili na ta način, da bi oblasti predpisale določene količine bencina za prodajo, tako da bi avtomobilist porabljal tekoče gorivo svobodno po potrebi. Takšna omejitev porabe tekočih goriv nedvomno bolj ustreza kakor časovna in krajevna omejitev prometa z motornimi vozili Naglasiti jc treba, da so jo avtomobili-sti pozdravljali še proden je bila uvedena in da tudi še zdaj z njo v načelu soglašajo. Nikakor si je pa n'so zamišljali v praksi taksne, kakršna je bi!a uvedena. V Ljubljani je bil sestavljen pred tedni iz zastopnikov stanovskih, gospodarskih in tujskoprometnih organizacij »Akcijski odbor za ureditev vprašanja tekočih goriv v Sloveniji«. Odbor je zelo delaven in poročali smo, da je v Beogradu po svojih za-stopn:kih posredoval na vseh pn?tojnih mestih, naj bi čim prej odpravili časovno in lokalno omejitev prometa z motornimi vozili ter uvedli prodajo bencina na nakaznice, če se že tudi na5a država ne more izogniti varčevanju. Akcijski odbor pa je tedaj na vseh pristojnih mestih naglasal, da Slovenija ne more utrpeti večje omejitve porabe bencina kakor le četrtino normalne porabe, to se pravi dobiti moramo najmanj 759f porabe bencina na leto v prej "njih časih. Z večjo redukcijo bi bilo občutno prizadeto vse naie gospodarstvo. Zdelo se je, da so na pristojnih mestih po-kaza'i razumevanje za naše potrebe Ko so pa bile prejšnji me-ec predpisane količine bencina za posamezne kategoriie vozil, ni mogel biti nihče za lovoljen z novo ureditvijo. Delavci akcijskega odbora so bili zelo razočarani. Namestu. da bi Slovenija dobila tri četrtine normalne porube bencina, ga je samo četrtino. Ta omejitev porabe bencina je bila hud udarec vsej naši moto-rizaciji, da se izrazim* milo. V resnici ni nič milejša od prejšnjih. Določene so premale količ:ne tekočega goriva za vse vrste vozil. Za vozi'a, k^ služijo osebnemu, potniškemu prometu je predpisano tako malo goriva da nimajo več praktične vrednosti Kdor bi vzdrževal pod takšrdmi f> goji avtomobil bi to v resnici pomenilo ' li mnenja, da sedaj ni čas za ustanavljanje tak h ccaitralisiičiiih ustanov. Predstavniki slovenskega obrtništva so p abili deljenega mnenja. Obrtni odsek ljubljanske zbornice že skoraj leto dni ni imel nobene seje ■n o tem sploh ni razpravljal. Predsednik obrtnega odseka Ivan Ogrtn je Izjavil, da so slovenski obrtniki glede vpraša a ja skup ne obrtniške organizacije nevtralni. V imenu opozicije sta gg. Rebek in Igl^č zagovarjala načrt za takojšnjo ustanovitev vse * .c^.ne obrtniške zveze. Oba tabora sta se na.ocslfd sporazumela glede tega vprašanja h pred]ogom. naj se v posameznih zbornicah to vprašanje Se nadalje proučuje, ker za rršitev £e ni dozorelo. Delegati 90 po tej debati sprejeli soglasno zaključno resolucijo, v kateri odobra-vaio razis'rjcno pavšalno obdavčevanje, to-z občutnim povečenjc-m skupnega davka na poslovni p omet, luksuznega davka, j ln tAlos je zelo prizadeto gospodarstvo sploh, zlasti pa obrtništvo. Zaradi težkih razmer bi bila pocrebna večja in temelji-tejša davčna razbremenitev obrtnišLva. Potrobna je temeljita revizija celota ga davčnega zakonodajstva, poenostaviti je treba današnji komplicirani davčni s'đlem in ga piilagoditi stvarnim razmeram. Reforma naj se izvede vsaj delno in sicer na tak način, da se previsoka pridnim na za obrtnike zniža. Pri pridobnird naj se uvede načelo eksistenčnega minima. Kosmati dohodek v znesku najmanj 6000 a.n naj se oprosti plač-la pri dob n: ne. Finančai minister naj upošteva težavni položaj obrtnikov in naj naroči davčnim oblastem, da postopajo obzirneje. Glede pridobnirie pavšali ranih in nepavšaJiranih, obrtn kov so v resoluciji navedene podrobno zahteve. Glede skupnoga davka na poslovni promet vsebuje resolucija podrobne navedbe o tem. kako naj se ta davak omili. Omilje-nje teh dajatev je potrebno, ker so cbrt-n:ki v določenih strokah preobremenjen! s tem davkom. Minister za finance nij oprosti vođenja knjig o prometu vse obrtniške davčne zavezance prometnega davka, ako promet ne prekorači na leto dveh milijonov dinarjev Resolucija zahteva tudi decentrarzacijo ustanov za delavsko za varovanje. Zaradi preureditve delavskega zavarovanja naj se skliče vsediržavna. konferenca delojemalcev in delodajalcev. Dve pMHjnl predstavi v naš! drami: Z.Z- vpjrizoritev ,,žen na NSskavuoriju" in 2S« vprizoritev »Rdečih rož" 25 pr©d«tav-repr;r ene igre v drami je precej redko število Ker ima drama po 20 iger v sezoni na sporedu, se dogaja le v izrednih prilikah, da doživi katera izmed iger toliko repriz. Navadno se jih nabere do 25 v treh sezonah. Če ponavljajo komad z vel*k:m uspehom Ze do'go nismo imeli v drami na sporedu iger, ki bi v teku dveh sezon doživele 25 predstav, s'učaj pa je nanesel. da sta se srečali na našem odru skoraj istočasno dve taki igri m sicer Be-nedettija salonska komedija »Rdeče rože«, ki jo je uprizarjalo naše gledališče z velikim uspehom, da je doživela na našem odru 13 predstav, na gostovanjih po Sloveniji pa 12 repriz, tako da je bila letošnja nedeljska jubilejna 25. Da vlada za to igro še vedno veliko zanimanje in se je ohranil sloves nje zabavnosti in odlične igre sodelujočih: Mire Danilove, Jana, Sancma m S]avčeve, priča izredno dobro obiskana letošnta prva predstava. De'no nova inscenaciia in nove toalete Mire Danilove bedo gotovo tudi v nedeljo popoldne pritegnile velik krog zabave in smeha željnega občinstva, V soboto zvečer bo jubilejna 25 predstava igre »2ene na Niskavuorijta ki jo je napisal« finska pisateljica He1:« Vuolijoki. Sodobno re?eni problem nesrečnega zakona, aktualne misli in resnice, pestrost dejanja iu značajev, vse to ustvarja igro, ki popolnoma ustreza okusu današnjega občinstva. Da je doživelo de'o v teku dveh sezon 25 predstav, ima zaslugo ansambel, ki je zastavil svoje najboljše sposobnosti, da je iz- oblikoval dogajanje na odru. Nosilci glavnih vlog: Marija Vera, V Juvanova. Mira Danilova in Jan, prav tako kakor vsi ostali sodelujoči, so znova potrdili sloves enotnosti in homogenosti igre ansambla. Zanimivo, za naie čase in okus občinstva značilno je dejstvo da imajo poseben uspeh Igre, ki rešujejo problem zakonskega življenja, zvestobe m nezvestobe ter penpetij. ki jih prinaša življenje v tem pogledu s seboj. Med nje spadata: »Rdeče rože« in »Žene na Niskavuoriju«; izmed predstav, ki so v zadnjem času na sporedu pa Mauriacov »Asmodej* in Bekeffijeva »Neopravičena ura«. Problem zakona, pa naj si bo obravnavan na zabaven aH resen način, občinstvo izredno zanima. Režiser obeh jubilejnih predstav »Rdečih rož« in »2ena na Niskavuoriju« je dr. Kreft, čigar nemala zasluga je, da sta Enonad-stropna Amerika«, ki sta j" spisala rušita pisca iijf in Petrov. Novi naročniki dobe prejšnja nadaljevanja brezplačno. Zahtevajte še danes na ogled brezplačno številko, ki vam jo bo uprava takoj poslala. Njen naslov je: »NAS VAL*, Ljubljana, Knaf-ljeva ulica 5. — Razširjenje liste za kontrolo cen. Prihodnja seja odbora za kontrolo cen bo v ponedeljek. Na seji bofo razpravljali o razširjenju liste življenjskih potrebščin, knterih cene naj spadajo pod nadzorstvo. Razen tega bodo tudi razpravljali o vprašanju cen artiklov, ki so že v spisku za kontrolo ocen. — Protesti zagrebških šoferjev in zdravnikov avtomobilistov proti novim predpišem o prodaji bencina na nakaznice. Zagrebški šoferji so na svojem zborovanju odločno protestirali proti novi omejitvi porabe bencina in v posebni resoluciji zahtevali, naj bi bila prodaja bencina na nakaznice odrejena tako. da bi lastniki oseb-' n**- avtomobilov, ki nimajo šoferjev, dobivali na mesec 60 do 120 litrov bencina glede na kapaciteto motorja. Zasebniki pa, ki zaposlujejo šoferje, naj bi prejemali za osebni avto 200 litrov bencina, dalje zasebniki, ki uporabljajo avtomobil in za-prslujejo šoferja za trgovske posle v samem mestu. 250 litrov, za uporabo zunaj mesta pa 300 litrov. Znatno večje količine od sedaj določenih so zahtevali tudi za drage vrste motornih vozil. Zbrali so se pa tudi zagrebšk* zc ravniki-avtomobilisti in ugotovil! na sestanku, da sedanje količine bencina nikakor ne zadoščajo. Zahtevali so. naj jim dovolijo kupovati takšne količine bencina, da bodo lahko prevozili na mesec najmanj 800 do 900 km. — Novi rudnik zlata v Bosni, v Hrmzi v Bosni nameravajo začeti pridobivati ar-zenikovo rudo V tej rudi je tudi zlato in računajo, da bodo pridobili v 50.000 tonah rude 200 kg zlata, — Lani so pridobili v dveh rudnikih v Neresnici in Sv. Varvari 550 kg zlata. Razen tega so pridobili se 352 kg srebra. — Živahna stavbna delavnost se obeta v Zagrebu. Pričakujejo, da bo letos stavbna delavnost v Zagrebu zelo živahna. Država bo baje zidala novo poslopje finančne direkcije in novo poitno poslopje na kolodvoru. Banovina namerava ziaati uradno poslopje, dalje poslopje Etnografskega muzeja in palačo Banovinske hranilnice. Občina bo zidala tramvajsko upravno poslopje z delavnicami in šolo. razen tega pa bo dogotovila carinsko in centralno vajensko šolo. Tudi zasebniki nameravajo mnogo zidati. Podjetje Bat'a namerava zidati na Jelačićevem trgu nebotičnik, drugi zasebniki pa večje stanovanjske hi-hlše. — Zasledovan slepar. Varnostna oblastva zasledujejo 211etnega Franca Bana. po poklicu brivca, ki ze je do zadnjega časa zadrževal v Ljubljani, a je sedaj pobegnil nekam na deželo. Ban je pretkan slepar, ki se izdaja za poljskega begunca in na ta način izvablja od dobrosrčnih ljudi denar. — Zopet sneg in mraz v Primorju. V Dramatičen konflikt v srcu mlade žene, ki ljubi dva moža... Pretresljiva usoda ruske plesalke emigi antke v pariškem podzemlju .. . Učinkovita drama iz življenja ruskih beguncev LJUBEZEN VELIKEGA KNEZA DANES PREMIERA! KATHE NAGY in JEAN MU RAT v gl. vi. francoskega filma »Nuits de Princes. Sodelujejo še: Fernand Faber, Rene Lejevre, Alcover in drugi. KINO UNION, tel. 22-21. — Danes ob 16., 19. in 21. uri. po revoluciji v Parizu___Ruske in kozaške narodne pesmi v sijajni interpretaciji velike umetnice MARINE SCHUBKRT. Dalmaciji je zopet začela pihati močna burja in nastopil je oster mraz. V Splitu Je celo naleta val sneg. V višjih legah v Dalmaciji se je sneg celo prijel. V Dalmatinskem Zagorju je temperatura znašala celo —S C. Snežilo je tudi v Šibeniku in na otokih Visu in Hvaru. — Vreme. Vremenska napoved pravi. d3 bo spremeni j: v-o, deloma jasno in zmerno mrzlo vreme. Včeraj je nekoliko snežilo v Mariboru in Sarajevu, deževalo pa v Zagrebu. Beogradu. Splitu in Rabu Najvišja temperatura je bila v Dubrovniku 12, v Splitu 11, v Kuraboru 9. v Ljubljani, Visu m Rabu 7. v Sarajevu 6 v Zagrebu 4, v Mariboru 3.4, v Beogradu 3 Davi je kazal barometei v Ljubljani 7584. temperatura Je znašala —4.5, na aerodromu —«.."> C Iz Ljubljane —lj Razstava slik Matije Jame v Jakopičevem paviljonu je odprta vsak dan od 9. do 18. —lj Hrvatski književni večer v Ljubljani 8. t. m. v dramskem, gledališču bo kulturen dogodek, kakrbnega že -olgo nismo imeli. Razmere pri nas niso bile nakio-n]ene niti kultumim stikom, kulturna bi-"nca je bila vsako lelo slabša, gotovo ne v naš^ korist. Dcgodki, ki so prišli, -o man dokazali, da je treba popraviti zamujeno, da je treba graditi in ne podirati. Tak namca ima tudi prireditev, ki naj pokaže naši javnosti, kako se razvija hrvatsko književno življenje. Pri nas je malo zj?ano, da je hJvatska lirika danes v razvoju, kakršnega ne more pokazati v zadnjem času niti slovenska niti srbska pesniška tvornost. Hrvatska Matica v Zagrebu je izdala serijo desetih pesniških zbirk. Ki pričajo o nadarjenih mladih ljudeh, med katerimi so ž> pomeni! na imena. Nekateri izmed njih bodo nastopili v Ljubljani. Svoja dela bo bral tudi Dragutin Tadijan'Jvić, čigar pesmi so šle že v široki svet, saj so prevedene v češčino, nemščino, francoščino itd. Naše kulturno občinstvo je vabljeno k večeru, ki ga ne sme zamuditi. —lj Društvo Rl°venskih književnikov vabi svoje člane, da se u elože sprejema hrvatskih go3tov, ki pridejo v Ljubljano (gl. kolodvor) v petek 8. t. m. ob~ 16.12. —lj Sadjarsko in vrrna^.sko društvo na Viču ima drevi ob pol 8. predajanje naslednje vsebine: Preizkušene sort*1 semena za naše razmere. Predaval bo upravitelj Grčar. Predavanje bo posebno važno sedaj, ko bo treba nakupovali semena. dalje bolj zanemarjena in se mestno cestno nadzorstvo kaj malo zanima zanjo. Cestišče je ostalo v teku časa kar vegasto, ob deževnih dneh pa je v samih lužah. V Kolodvorski ulici je tudi se vedno velik tovorni promet, vendar še sedaj niso odpeljali kupov snega, ki je nagromaden ob obeh straneh ulice. —lj Dva senzacionalna filma v kinu »Slogi«. >Boginja džungle« je izredno zanimiv ekspedicijski film, ki bo zadovoljil številne ljubljanske kinoobiskovalce, zeljne pestrih filmskih senzacij. V srcu divje in neprehodne afriške džungle živi mlado dekle nazvana »Tigrova hči«, ki je zaradi svoje lepote posta la> bela boginja mnogih Mudožiskih plemen. * Divje zven zadobe v njeni oblasti skoro človcSko razumevanje, nasprotno pa postajajo domačini brezsrčni in zverinski. Skrivnostni ln zloglasni zvok tajnega obveščanja v džungli prinaša občutek preteče nevarnosti in slehernemu članu ekspedicije zaledeni kri v žilah. Lju-dožrstvo je prikazano v vsej svoji naravni okrutnosti, divni pa so prizori sladke in vroče tropske ljubezni. Glavno vlogo v tem filmu ima ameriška filmska krasotica Ro-chelle Hudson. Kot dodatek k temu programu se predvaja misteriozni kriminalni film »Morilec pod krinko«, ki obravnava strahotno zgo:bo zagonetne smrti trinajstega gosta. Trinajst let je belil morilec giave najboljšim kriminalistom obenem pa oprezovaj za novo žrtvijo, da si prisvoji njeno mililonsko premoženje. A končno ga izsledi roka pravice in tajnost zagonetne smrti je razkrinkana Dvoje mladih ljudi se je zaljubilo in združilo v srečen zakonski par. — Oba filma sta samo danes in jutri na programu v kinu Slogi ter priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji. —741 —lj Koncert pevskega društva »Save«. Pevsko društvo j Sava« Je priredilo v nedeljo 3. marca v Soko?skem domu v ftte-panjl vasi svoj vsakoletni koncert. Nabito polna dvorana je opravičila velik sloves agilnih pevcev ^Save«. ki praznujejo letos 15!etni?o obstoja svojega društva. Pod skrbnim vodstvom pevovodje g. Franca. Pivi dei sporeda so izpolnile skladbe ki ie mora' zadovoljiti sle-hmesra poslušalca. Prvi del sporeda os* izpolnile skladbe .'■ivca, Laha mar ja. Nedveda. Adamiča in Ventiudnija. 2e prvi dve pesmi Sareova -Kalo. mornari čilu in Laharnarjeva »Na tujrm sta Izzvali navdušenje vseh navzočih, ker sta potrdili prizadevanje pevskega društva >Save« c'ati pesmi tudi širši pomen kot sredstvu za širjenje domovin-ske ljubezni ln narodnega ponosa. Drugi del koncerta je bil posvečen spominu lani r.mrlrga skladatelji Zorka Pre-ovca. V uvodu je pevovodia g. Franc Venturini r-ri^sl lik pokojnega Prelcvca, ki je še posebno cenil delo in požrtvovalnost čianov »Save« in Jim poklonil tudi eno izmed svojih najlepših pesmi »Cvetica in hro>č*. Nato je zbor odpel v odlični interpretaciji omenjjeno poklonjeno pesem, dalje »Belo brezo* in njegovo večno lepo »Nageljni rdeči*. Mehke čustvene Prelovčeve pesmi ?n naletele pri poslušalcih na navdušenje in popoln uerpeh. Zadnji del sporeda pa 1e bil izpolnjen z narodnimi v priredbi skladateljev Mirka in Ventiirini;'a. Iskreno priznan le, s kate-I rim poslušnici niso štediM je najboljši dr-{ kaz. da je koncert Save« popolnoma t uspel ter moremo dn štvu samo čestitati I in mu želeti pri njegovem nadaljnjem delu še mnogo takih uspehov. DANES PREMIERA! KINO SLOGA, tel. 27-30. Dva filma za občinstvo, željno napetih filmskih senzacij! Ob 16., 19., 21. uri Boginja džungle Izredno zanimiv ekspedicijski film, ki Vam pokaže strahote krvoločnosti v neprehodnih afriških džunglah. V glavni vlogi: Koehelle Hudson. Morilec pod krinko Misterijozen kriminalni film, obravnava strahotno zgodbo zagonetne smrti trinajstega gosta. V glavni vlogi: Ginger Rogers in Mae Donald. PREMIERA Slavne kompozicije velikih mož: VVagnerja —■ JLiszta — Chopina — Straussa — Mo-9zkowskega — Griega RAPSODIJA Pretresljiva usoda mlađega ljubavnega para In velikega komponista KINO MATICA, tel. 21-24. Ob 16., 19. in 21. SPORT Smuški poleti v Planici. Včeraj je Nov-šak prvi poletel preko velike skakalnice in s tem otvoril letošnjo prireditev, žal je bil veter tako močan, da je bila nevarnost za nadaljnjo izvedbo poletov prevelika, in tako so morali skakači odložiti svoje poizkuse na danes. Skakalnica je v odličnem stanju in je prireditev za nedeljo 10. t. m. zagotovljena. Ni samo snega dovolj, skakalnica je sedaj tudi tako pripravljena, da ji vremenske razmere ne morejo ve? škodovati, veter, ki -e že dva dni pihal po dolini Planice pa nikdar nc traja dolgo, saj je Odlika Planice prav v tem. da je poznana kot dolina z naimanj vetra iz Ljubljane bodo vozili štirje posebni vlaki, vendar je potrebno, da se tisti, ki se nameravajo prireditve udeležiti, prijavijo takoi, ker železniška uprava ne more vpeljati vlakov, ako ne ve vnaprej, kako je s potniki. Vsi gledalci ki so se odločili, da gredo v Planico, naj kupijo vosdfl listek takoj pri Putniku v Ljubljeni ali v Mariboru, da se bo lahko pripravilo zadostno Število vlakov. Voznina je polovična, vstopnina k tekmam pa samo 10 din Prireditev se bo pričela v nedeljo ob 11. dopoldne. e ttttca KOLEDAR Danes: četrtek, 7. marca: Tomaž Akvinski DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Rapsodija Kino Sloga: Boginja džungle to Morilec pod krinko Kino 1'nion: Ljubezen velikega kneza Razstava Matije Jame v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18. Filozofsko društvo: predavanje vseučlll-škeera profesorja dr. Branislava Petronije-vica *Moj filozofski sistem« ob 18. v predavalnici mireraloškega instituta Sokolsko društvo Ljubi jana-Moste »Trt vaški svetniki« ob 20. v kino dvorani DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hc*-čevar. Celovška cesta 62, Gartus, Moate — Zaloška cesta 47. Iz Novega mesta —lj V filozofskem drn§tvn bo predaval danes 7. t. m. o svojem filozofskem sistemu nestor srbskih filozofov g. dr. Brani-&lav Petror.ijevie, cian srbske akademije znanosti in umetnosti, upokojen profesor beograjske univerze. Predavanje se bo vršilo ob 18. v predavalnici mineialofkega instituta na univerzi. Vstop prost. Vabljeni vsi. ki se zanimajo. —lj Pre^rnov Sonetni venec se bo ponovil pod vodstvom ravnatelja Poliča z istimi solisti, zborom in orkestrom, kakor pri krstni izvedbi in sicer v petek, S. t. m. ob pol 7. zvečer v veliki unionski dvorani škerjančeva kautata na tekst Prešernovega Sonetnega venca je najpomembnejše delo nase najnovejše glasbene .literature, ki jr* napisano za soli, zbor in orkester Zbcri, ki so povečini pisani a capella. so v istem slogu, kakor je svoječasno pisal za zbor slavni naš rojak Jakob Gallus. Orkester nima podrejene, temveč važno vlogo, posebno lepe so njegove medigre ki vežejo posamezne sonete. Najtežjo in največjo vlogo pa imajo solisti. Prepričani smo. da bo ponovitev odlično uspela in vabimo vse, ki se zanimajo za to umetnino, da posetijo petkov koncert Glasbene Matice v največjem številu. Cene sedežem so znatno znižane in so od 25 din do 10 din. StojiSča so že vsa razprodana. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Opozarjamo na začetek ob pol 7. —lj šentjakobsko gledališče v Mestnem domu bo ponovilo v soboto 9. in v nedeljo 10. t. m. obakrat ob 20.15 veselo zgodbo »Pekovsko«. Ta igra je minnio soboto in nedeljo, pri premieri in reprizi, tako >vžgala«, da se je od prizora do prizora stopnjevalo zanimanje in odobravanje občinstva, ki kar ni moglo iz smeha. Lepe pesmice, prijetna glasbena spremljava in pa dobrodušen humor starih čobrih časov vam za par ur prežene vsakdanje brige in skrbi. Predprodaja vstopnic je od petka dalje pri gledališki blagajni v Mestnem domu. —lj V petek, 15. t. m. bomo imeli zopet prvovrstni umetniški užitek in sicer na koncertu godalnega kvarteta Poltronieri iz Milana. Ta kvartet je najodličnejši italijanski godalni kvartet in njegov primarij. znameniti violinski virtuoz. Igrali bodo Mozartov, Pick - Mangiallijev in Ravelov kvartet. Predprodaja od sobote dalje v knjigami Glasbene Matice. —lj Kolodvorska ulica postaja člmdalje bolj zanemarjena. Dasi se usmerja promet s kolodvora v mesto sedaj v glavnem po Miklošičevi cesti, je Kolodvorska ulica Se vedno dokaj živahna, zal pa postaja čim- Iz Celja —c Za I. simfonični koncert, ki ga priredita združena orkestra celjske Glasbene Matice m godbe 39 pp. v torek 12. t. m. ob 20. v celjskem gledališču, so vstopnice v predprodaji v Goričanov: in Slomškov1 knj garni. —c Debatni večer Sokolskega društva Celja-matice bo drevi ob osmih v mali dvorani Narodnega doma. Vabimo članstvo m oaradcaj da se udeležita tega večera v čim večjem Številu. —c Nagradno a°bne streljanje za Člane in po njih vpeljane goste bo priredila Strelska druž'na v Celju v nedeljo 10. trn. od 8. dc 19. v Ce'jslterr. domu. dame in mlcr'ino so določene posebne nagrade. —c Tri nesreče. V torek je nek; mlinar na Dolu pri Hrasta" k .i po nesreči vsekal lOIetncga sinčka čevijaiskega mojstra Pe-pelaka Emila s sekiro po glavi :n ga težko poškodoval. V Lan::eku pri Novi cer- — G°siilnič»rji, tro^anna In susmarji. Preteklo soboto je bil v Novem mestu oponi zbor zadruge gostiln*carjev Obravnavali so vsa za gostilničarje važna vprašanja, med drugim tudi Srišmnrstvo. V sedanjih težkih časih se mora gos*ilničar boriti za svoj obstoj Dajatve, ki jih ima gostilničar, nikakor niso v skladu z njegovimi oohodki tem marj^ ker mu nemoteno kvarijo obrt razni šušmarji. ki jih je zlasti po vinoj oota. 9. marca: žene na Niskavuoriju. Izven. Glohoko znižane cene od 16 din navzdol. (25 predstava) Nedelja, 10. marca: ob 15. uri: Kdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20 uri: Praznik cvetočih češenj. Izven. Znižane rene od 20 din navzdol Velik uspeh pri kritiki In občinstvu je dosegla Mauriacova Igra »Asmodej«. Družabna psihološka igra, ki razkriva tragedije, ki jih povzročajo značaj in življenjska prilike, je našla v naših igralcih na čelu jim Saričevi, Severu in Janu, odlične oblikovalce. OPERA Začetek ob 20 uri Četrtek. 7. marca: Rusalka, Red A. Fetek, 8. marca: zaprto Sobota, 9. marca: ob 15. uri: Obuti maček. Gostovanje Dječjega carstva iz Zagreba. Izven Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. uri: Balet Hrestač. Glu-mači. Izven. Gostovanje A. Marušiča Nedelja, 10. marca, ob pol 11. uri: Pepelka-Izven. Gostovanje Dječjega carstva lz Zagreba. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 15. uri: Tcsca. Izven. Gostovanje Vere Majdlčeve in Borisa Popova. Ob 20. uii: Figarova svatba. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol V soboto bo gostoval v »Glumačlh« v baritonski partiji mladi hrvaški pevec Ante MaruSIć, ki po svojih bogatih glasovnih k- ilitetah daje slutiti, da se bo razvil v zelo uporabno odrsko moč dramatičnega žanra. V ostalih vlogah pojo: Polajnar-jeva, Marčec, Banovec in Doiničar. Dirigent: dr. švara. Istočasno se bo izvajala tudi plesna suita iz Cajkovskcga pravljičnega baleta »Hrestač«, v katerem je dosegel naš baletni zbor pod vodstvom ing. P. Golovina zelo lep uspeh. Dirigent: A. NeffaL Vlomilci ln tatovi p ridao na delu Lfttbijana, 7 marca KiVor v«;e kaze, je v LluHJjarH zopet na delu izredno spretna vlomilska družba, ki je zagrenila zadnji čas ?e več drznih vlomov, z'ssti v stanovanja. Predvčerajšnjim so ob-kvi je v ponedeljek slamoreznica zgrabila J iskali vlomilci stanovanje Leopolda Lavša SUetaega posestnika Jerneja Lužnika za | na Tržaški cesti, kier so odnesli t'sočdinar- desno roko in mu odrezala dva prsta. Prei dnevi je padla 59Ietna posestn kova žena Elizabeta Cokanova od ^>v. Jede rti pri Žalcu na poledenelih tleh in si nalomila levo roko nad zapestjem. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Umrla je v torek na Dečkovi cesti 7 v starosti 73 let zasebnica Ana Grafilčt-va. V celjski bolnici je umrl sinček železniškega nosača Stanko Strel od Sv. Petra nri Zidanem mestu. —c O °ss,-c°untry tek za nogometaše bo priredila atletska sekcija 3K Celja na Jožefovo 19. t m. ob 15. na Glaziji na 2.500 m dolgi progi Pravico nastopa :majo samo nogometaši, ki niso aktivni člani atletskih sekcij. Tekmovanje bo za moštva in za posameznike. Moštva tvori 6 tekačev, od katerih se prvi štirje štejejo za plasma. Prijavnine in nagrad ni. Prijave je treba pcslati SK Celju do 16. t. m. —c Smrt uglednega trgovca, v celjski boln'ci je umrl v sredr znani trgovec in posestnik Franc Zagode iz Gaberja pri Celju, Pokojni je bil odločno naroden mcž. kremenit značaj in zelo soliden in marljiv trgovec. Zapušča soprogo m hčerko, pogreb bo v petek ob 16.30 z Mariborske ce-frte 9 na okoliško pokopališče. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! (nserirajte v »Sh Na?o4aM! ski bankovec. 20 bankovcev po 100 din ter srebrno Ornega uro in srebrno cigaretno dozo z monodramom L L. Lavša so vlomilci oškodovali za okrog 4000 din. Istega dne se je vtihotapi:! neznan zliko-vec v podstrešje hi?e št. 1 na Cesti 29. oktobra, kamor se je dal zapreti in je v podstrešju najbrž tudi prenočil. Zjutraj, ko so bila vezna vrata že odprta, je tat smuknil zopet na cesto, toda ne prazen. Odnesel ie sedem moških pla^čev, nekaj temnosivih, nekaj pa drugobarvnih, več moških belih srajc in nekaj ženskega perila, v skupni vrednosti okrog 4000 din. 0?kodovanka je v hiši stanujoča Josipina Komac. Iz stanovanja Marije Strbanove na Vodovodni cesti St. 24 je drzen tat odnesel dam-sko zapestno pokromano uro in denarnico v obliki podkve. Strbanovo je tat oškodoval za okrog 400 din. Neznani vlomilci so si te dni zaželeli tudi dobrot iz Fabianovc gostilne na Glincah. Vlomili so pozno ponoči skozi okno in v gostilni vse pretaknili. Ko so se v gostilni dobro podprli in si privo§čili tudi nekaj litrov vina, so odnesli še več steklenic likerja, nekaj klobas, salam, sira in kruha. Poleg navedenega so vzeli s seboj tudi nov kovčeg, v katerega so stlačili precej obleke, devet jedilnih prtičev, igralne karte ter rdečkasto naglavno ruto. Finančni preglednik Anton Mihevc, stanujoč na Smartinski cesti, je prijavil, da mu je nskdo že pred Časom odnesel iz rtano-vanja masivno, zlato moško verižico z dolgimi členi in maihnim okroglim obeskom, vredno 2400 dir.. Tatvine je osumil dve ciganki, ki sta se takrat sukali okrog hiše. Iz stanovanja Ide Skočir v Rožni dolini jc zmanjkalo te dni 500 din in 250 din vredno nalivno pero. To tavino je najbrž zagrešil neki prosjak, ki je prišel v stanovanje v odsotnosti Lastnice. Policiji sta bili prijavljeni tudi dve tatvini v vlaku. Iz vagona na ljubljanskem glavnem kolodvoru je nekdo ukradel potnici Darinki Lisac 500 din vreden rdeč gumijast plašč Josipini Bečajevi pa Je drzen žepar ukradel med vožnjo od Ljubljane do Rakeka 800 din iz ročne tor-j bice. V Gradišču št. 1 je bilo ukradeno Marjanu MarinŠku rjavo pleskano moško kolo. znamke »Propeler«, vredno 1300 din. V K!avni!ki ulici je nekdo odpeljal 1000 din vredno, črno pleskano kolo, znamke »Phe-nomen* Francetu Rezarju. Izpred trgovine Kušlan na Karlovski cesti je tat odpeljal 600 din vredno, črno pleskano kolo, znamke »Puch« Josipu Campi. Železniški uslužbenec Ivan Omejc je pustil za trenutek svoje kolo znamke »IM« brez nadzorstva ob ielezniSki mostovni delavnici ob kamniški progi, pa je Že porabil priliko tat in mu ga odpeljal. Izpred trgovine »Jadran* na Tria-SJci cesti je nekdo ukradel 1600 din vredno, zeleno pleskano kolo znamke »Stadion«, Simonu Podržaju. Pred vinotočem Jeraj na Sv. Petra cesti je bilo ukradeno 800 din vredno kolo znamke »Puch« Josipu Grilcu Kancijan Skerl pa je prijavil, da mu je tat odpeljal 500 din vredno kolo znamke »Ar-dilla« izpred neke hisc aa Tvrševi cestL Stev. 55 Charlie Chaplin o svoje novem filmu Francozi bodo prodajali filme v zameno za letala« stroje Francoska tilmska igralka Michelin Chehel, ki je omožena z znanim angleškim filmskim igralcem Johnom Loderjem, se mudi zdaj v Hollywoodu. Srečala se je v filmskem mestu tudi s Chaplinom ter o tem srećanju poročala domov v Pariz takole: Charlota skoraj m bilo spoznati ta večer pri dineju. ki ga je priredil filmski podjetnik Jack VVarner. Odkar vrti film >Diktator«, ima svoje lase. ki so sicer že popolnoma beli. črno barvane Namesto da bi bil videti bolj mlad. je tak še starejši in sam s seboj ni zadovoljen Ves dan je bil v ateljeju, k večerji je prišel hripav. Popoldne je imel dolg govor v studiju v vlogi diktatorja v nekem docela nepoznanem jeziku Tulil je in se drl na v# grlo. Vprašala sem ga. kdaj bo dokončal svoj film in kdaj ga bomo videli v kinematogrrfih. Odgovoril je. da ima še za mesec dni dela. Film bo odšel v svet v maju. Me vem. aH bo moj film ^Diktator« popularen v Franciji, je izjavil Chaplin. Igram v tem filmu dve vlogi, vlogo diktatorja in vlogo neznatnega Zida. Ker je Žid p-dobrm diktatorju, nastanejo raznovrstni dogodki, ki tvorijo vsebino filma. Z vseh strani sveta so mi svetovali, naj prekinem snimanje filma, češ da ne bo kinematografa, ki bi ga predvajal, in ne ! podjetja, ki bi ga spravil na svoja tržišča, i Nisem odgovoril na take pismene nasvete. Film bo predvajan najprvo v nekem mojem kinu in sam ga bom spravil v promet. Povem, da je film zelo aktualen in nekaj novega v filmski produkciji. Dobil sem tudi že grozilna pisma, toda nimam strahu. Nadaljeval sem kljub vsemu temu z delom. FILMI ZA LETALA. STROJE IN SrROVTNE Franroska filmska industrija se prebuja, j Francoska vlada je organizirala veliko i akcijo za izdelavo francoskih filmov z najbolj znanimi in privlačnimi igralkami in Igralci in bo te filme izvažal s v inozemstvo, predvsem v Ameriko, v Švico in v Belgijo, kakor izvažajo danes države svoje blago, to se pravi, v zameno za blago, katerega same potrebujejo. V odločilnih krogih so prepričani, da bo akcija uspela in da bo Francija v zameno za dražestne smehljaje Danielle Darrieux. za zagonetni molk Jouvetov. za grimase Michela Simona, za sex-appel Viviane Romance in za pretkane kretnje Julesa Berrvja dobila letala iz Amerike, stroje iz Švice in premog iz Belgije. Film ni samo vojno orožje kot propagandno sredstvo, temveč tudi idealno eksportno blago. V Parizu so ustanovili veliko tvrdko, ki bo izvažala na ta način filme v inozemstvo. V načrtu ima podjetje pet velikih filmov. Neko drugo podjetje pa se pripravlja za izdelavo 50 filmov za izvoz. Podjetja so ustanovili francoski industrije! in bankirji GINGER ROGERS SE JE LOČILA Ginger Rogers. slavna partnerica plesalca Freda Astairea. je prosila za ločitev zakona z Levv-Airesom. Sodišče je izreklo ločitev, plesalka pa je izjavila, da se ne bo več pisala gospa Lew-Airesova. preden bo poteklo 90 dni. S tem ie Rogersova priznala, da se bo spet ornožila. in sicer bo to njena tretja možitev VES HOLLYWOOD OBTOŽEN Iz Nevv Torka poročajo, da je ves Holiv-\vood silno razburjen, odkar je poslanec Dies predsednik parlamentarne komisije, ki ji je poverjena preiskava o delovanju protiamenških elementov, izjavil javno, da je filmsko mesto okuženo s komunisti in simpatizerji komunizma. Dies je napadel v celoti ves Hollvvvood in obtožil nekatere filmske podjetnike, da delajo s filmi prikrito in tudi že odkrito propagando za komunizem. Hollywood ni molčal na obtožbo, temveč je začel borbo z Diesom. kateremu očita, da je orodje v rokah ame-r^kih fašistom I^OĆTTVENE EPIDEMIJE V Holly~.voodu spet razsaja ločitvena epidemija. Po ločitvi plesalke Ginger Roger-sove so listi objavili obširne članke o ločitvi filmske zvezde Helene Vinsonove. 2e drugič zahteva Helena Vinson ločitev zakona. Igralka je legitimna žena slavnega teniškega prvaka Freda Perrvja. Že v decembru predlanskim sta se zakonca odločila za ločitev, od tega časa nista več živela skupaj. V marcu lam sta se slučajno srečala v New Yorku in se pobotala. To pot so vzroki za ločitev resnejši ko prvič, kajti igralka je izjavila, da ravna mož z njo »nečloveško in zverinsko«. Tako ravnanje je tudi navedla kot vzrok v ločitveni tožbi. Helena Vinsonova je spoznala Angleža Freda Perrvja leta 1935. v nekem mestecu v državi New York. Tedaj je bila že ločena od svojega prvega moža Harrvja Wicher-mana. Leta 1936. je postal Fred profesionalni teniški igralec. Vinsonova je igrala že v velikih filmih, svetovno slavo pa si je pridobila s filmom -^Begunec semlnih 53 let. Še sedaj, ob koncu svojega življenja, ie bil Drožen in vedrega duha. Vedel je za vsako malenkost v svojem življenju. Anton Penik se je precei zanimal tudi za zgodovino našega Zasavja, predvsem Hotiča in njegove okolice. Penik je zbiral ustna izročila, listal pa ie tudi po starih spisih in ie pisal dolga leta izčrpno kroniko. Napisa] ie 6 spominkih knjig, ki jih je opremljal tudi s svojevrstnimi ilustracijami. Prav zanimiva ie kronika njegove družine, izvirajoče iz Hotiča. ki je bila svoi čas podložna ponoviški graščini. Peni kove spomine čitamo danes kot zgovoren roman, ki bo dobival na veljavi, čim stareiši bo. sai nam ohrania spomine, o katerih ni več med ljudstvom niti duha niti sluha. Penik je bil poslednjih 22 let vdovec. K pogrebu se ie zbralo 6 hčera; sin edinec pa ie umrl še v mladosti, ko ie divjala v Smartnem nalezljiva bolezen. Takrat je le oče Penik ostal zdrav in ie oskrboval obolelo družino. Čeprav ves izčrpan, ie hodil tudi redno v službo. Starejši delavci se še danes radi spominjajo nriliublienega in simnatičnesa gospoda kemika, ki ie znal vedno kako še-gavo povedati. Za zvesto službovanje ie bil tudi odlikovan, za dolgotraino službovanje pa no likvidaciji nodietia ni dobival n^ake pokojnine Čeprav ie služboval v tuiem podjetju, je bil Penik že iz mladih let vnet Jugoslovan in celo v predvojnih letih iskren srbofil. Vse svoie hčere ie vzgojil v narodnem duhu Pred voino ie prišel Drosit za roko njegove hčere inženjer, no rodu Nemec, slovansko orientirani Penik Da mu ni hotel dati hčere v zakon, češ: »Mi smo Slovani in ni prav da se može Slovanke s Svabi!« Pokoinik ie bil tudi velik priiateli nri-rode in navdušen planinec V mlaiših letih ie Drepotoval precejšen del sveta Ko se mu ie bližala poslednia ura. ie točno napovedal svoi konec: O polnoči sem se rodil, o polnoči bom tudi umrl In se ie tako tudi zgodilo Ob lepi udeležbi smo ga pokopali na tukaišniem pokopališču. Vrlemu možu poštenjaku, uglednemu zbiralcu domače zgodovine, bodi ohranjen časten in blas spomin, žalujočim družinam naše iskreno sočustvovanje! Ciril Metodov pevski večer za Bežigradom Najmlajša podružnica Družbe C. M. v Ljubljani je 2. t. m. prvič stopila pred občinstvo z lepo kulturno prireditvijo. Koncert v veliki, prijazni, parketirani telovadnici nove, vzgledno snažne bežigrajske ogledne šole je privabil toliko poslušalcev, ca je bila dvorana popolnoma zasedena. Pravilno se je odbor zavzel za načelo, da mora biti koncert po vsebini in izvedbi kvaliteten in da v Ljubljani diletantizmu ne sme biti nikjer več mesta. Zato je odbor pridobil izključno res sposobne pevke in pevce, ki se jim je ga. predsednica Min-ka Govekarjeva pred začetkom koncerta toplo zahvalila za rodoljubno požrtvovalnost, s katero so podprli od borovo narodno obrambno delovanje, če kdaj je danes to delo najvažnejše, najnujnejše. Bežigrajski pevski moški zbor. ki ga je pevovodja J. Godec v dobri sestavi že dvignil na višjo raven, je prav dobro in inteligentno zapel na začetku tri O. Devove in F. Venturinijeve ter na zaključku še dva Adamičeva oziroma koroška narodna zbora. Polajnar Ljudmila, solistka opere, je zapela odlično in čustveno s svojim dobro izšolanim, izdatnim glasom Pavčičevo »Kaj mi pravi . . .« in Gounodovo efektno na kitno arijo iz Fausta prav posebno živahno in toplo. Lupša Fric, operni basist, se je močno uveljavil z Adamičevo »Noč je tožnac in žal vsesplošno priznanje za Verdijevo arijo iz opere »Simon Bocca-nevra«. Absolventka operne šole Dolenčeve. Kristan Nuša je učinkovito podala Devo-vo »Pastiricom in težki kolorirani J. Strau-sov »Lastavičji valčekc. Kristančič Marjan, član opere in gojenec iste operne šole, je lepo izvajal tenorsko Hatzejevo »Serenado« in popularno arijo iz opere »Marta« Flotovva posebno udarno. V drugem delu koncerta je posrečeno nastopil še v slavnem dvospevu iz Smetanove »Prodane«: »Poznam mladenko« v družbi Fri-ca Lupše, ki je pokazal da se naglo :n krasno razvija žela sta iskreno pohvalo. Po premor nam je ga. prof Pavla Lov-šetova priredila izreden užitek s prizori po narodnih pesmih iz Baiukove in Devove zbirke pod skupnim naslovom »Po Savi in Dravi«. Izvajalo jih je deset gojencev njenega razreda v glasbeni šoli »Sloge« v narodnih nošah in dramatsko uprizorjene Zelo posrečeni nastop je izzval vsesplošno priznanje profesorici in nadarjenim gojencem. Končno smo prijetno poslušali znanega baritonista lepega, toplega glasu Milana Janovskega, ki je kultivirano podal dva samospeva dr. B. Ipavca in bosansko sevdalinko. Vse pevske solo točke je s priznanim okusom spremljal na klavirju operni zborovodja R. Simonitti, gojence šole »Sloga« pa dr. Lovše. Občinstvo je bilo z lepim pevskim koncertom iskreno zadovoljno ter je nagra-jalo zbor in soliste z živahnim ploskanjem. Takih priredb si želimo ponovno, odboru pa čestitamo. Da Bežigrajci ljubijo umetnost, so dokazali tudi to pot. in ne dvomimo, da dokažejo vselej ob takem sporedu in takih izvajalcih. T. K- Iz Zagorja — Pesem o zagorskem vodovodu, ki jo je vašemu dopisniku poslala rudarjeva žena ga. J. K. iz kolonije, je v doslej nepoznani stiski za vodo tako aktualna, da jo v naslednjem objavljamo. Takole se glasi: »Stoji na gričku kolonija, a v njej je vedno polomija, v vrstah štirih izlivke so, a največkrat prazne so. . . Če tujec mlm' koraka, začudi se kaj ljudstvo čaka, cela vrsta je posod ter čaka, da odpre se vodovod. . . Tedaj pa ženske vkup, bi rada vsaka bla najprva, se večkrat vname hud prepir, če škafi ne stoje v špalir... Ce v Kotredežu potare se, takrat Zagorje je brez vode, cela vrsta ljudstva gre, iskat v dolino si vode . . . Vprašajte pa še nas žene, kako s perilom mučmo se. škaf s perilom na saneh zdrči. v dolino čakat ure tri... Že marsiktera deputacija, na občino je romala, odgovor je dobila ta, da gospoda župana ni doma . . . Zato pa slavni občinski odbor, vas prosi kolonije zbor, da krizo končno rešite in v koloniji bo dovolj vode . . . « Takole pesem. Zvemo pa v pomirjenje ne samo prebivalcev kolonije temveč vsega vodovodnega okoliša, da so šli načrti za preložitev vodovodne napeljave od zbiralnika skozi Potoško vas na pristojno mesto v odobritev. Po tem načrtu bo preložen del cevovja, ki pelje skozi Potoško vas ob leseno korito, kjer se predvidoma teren ne bo sesedal in lomil vsled česar so neprestano pokale cevi. Proračun, ki bo šel v breme občine, znaša okroglo sto tisočakov. — Razred za mani nadarjeno drčo, ustanovljen na zagorski šoli. ie prevzela za to stroko usposobljena učna moč gdč. Budič Stana iz Ljubljane. Ali sem prispeval za soholsUi dom v Trnovem? MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. £a pismene odgovore glede malin oglasov je trena priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAZnO V PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. NajmanjSi znesek 8.— din. MALI OGLASI »Slov Naroda« miajc • ignreo a s p e n AVTOMOBILSKI ODBIJA« sem izgubil na cesti Metiika-Ljubljana. Pošten najditelj naj ga vrne proti visoki nagradi Alojzu Francu Metlika. 732 VSAKOVRSTNO POHIŠTVO Se vedno po starih cenah dobavlja v moderni in solidni izdelavi rvrdka ^Oprava«. Celovška 50 Sprejemajo se naročila O. L.. TRAJNO ONDIJLACIJO s 6-mesečno garancijo, v modernih frizurah Vam napravi z ^ajnovoišim aparatom zi eenc din 50- *»Salon Merlak*. Sv Petra c. 76. 62C PRED NAKUPOM OBUTVE si oglejte našo nedeljsko razstavo. Brajkovič zivko, diplomirano čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3 (pri Drami). 739 Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8.— din. OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite oaiceneje v MKDAKM Ljubljana, Židovska in. b. 501 S LUzBE Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. BRIVSKEGA POMOČNIKA stalnega, plača 250 din, oskrba, frizerko samostojno, dobro moč — tudi za trajne — 400 din z oskrbo sprejme takoj Heim-gartner. Slovenska Bistrica. 733 GOSPODINJA dobra kuharica, vajena tudi vseh drugih del, išče službo pri orožnikih ali pri majhni družini. Ponudbe na upravo lista pod »Poštena«:. 742 cd m cd ■ cd ■ cd ■ cd m cd m cd Insertrajte V KUPIM Beseda 50 par, aavek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. KUPIM dobro ohranjene postelje, omare ali spalnico, zimnice, kauč Ponudbe pod »Cisto pohištvom na upravo lista. 743 DOPISI Beseda 50 par Javek posebej. Najmanjši znesek 8.— din, LOJZE : i dopoldne zaposlena, popoldne pa ne. Pridi čim prej. — Srčne Dozdrave. 744 POUK Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. Strojepisni pouk Večerni tečaji, vpisovanje in pričetek pouka poljuben. Chri-stofov učni zavod, Domobranska c. 15. 738 KLIŠEJE ENO ; . VECBWVNE * JUGOGBAEIKA SV. PETINAM Vajboljši vodnik po radijskem sveto Je NAš VAL" sporedi evropskih postal na vseh valovfh, stroKovvJ članki, roman, novela, novice z radijskt^a in televizijskega sveta, tilmakl pregiea. oagradni natečaj, smešnice. Izhaja vsak petek in je tudi lepo Ilustriran 1 LPRAVA: Ljubljana Knafljcva ulica 5. Mesečna naročnina samo 10.— dinarjev 1 SLOV. NARODU d bcd ■ cd ■ cd ■ cd ■< NAPODNA ISKARNA L3UBL3ANA KNAFUeVA » tZVRSDJh VSS VRSTE TTSKCfVTD ob UP BO STB IN NAJFINBJSB Dmnlrl Les aear Krinka t ljubezni Borna* Čeprav je ta vest napolnila markizovo srce z žalostjo, mnogo večjo, nego jo je pokazal v pogovoru s princem Gairlancem, se ni pokazala na njegovem obrazu niti najmanjša sled tega občutka. Ostal je na videz povsem miren. On in ta stara žena, s katero je pravkar govoril, sta bila človeka, ki nista nikoli preveč govorila. Njuni duši sta bili močni in molčeči. Če sta se srečala v skupnih interesih, sta se tudi molče dobro razumela. Mathulina Gaelova je pripomnila čez nekaj časa: — Jaz stojim z eno nogo že v grobu. Njena mati nima več lastne volje in razsodnosti. Njeni strici niso oženjeni in njihova življenja so zaročena z morjem. Kdo naj varuje to dekle vsega hudega? Dekle s tako zapeljivim, lepim obrazom ? Z njeno lepoto se lahko primerja samo lepota njenega pokojnega mojega rajnkega Bertranda, ki je bil najlepši fant na vsej naši obali. — Vi nikoli ne boste nehali misliti nanj ... na svojega Bertranda. — Nikoli, nikoli . . . neprestano mislim nanj. — Kaj sinova, ki sta vam ostala, V ves in Mathias, nista še zapolnila vrzeli po njem. ki ga ni več med živimi ? Zenice stare žene so se srečale z markizovrmi očmi kakor v največjem začudenju. — Mar morejo galebi kdaj nadomestiti orla? Vi ste ga poznali, gospod Ren?ud. Vozili ste se z njim v čolnu, ko sta bila še otroka. Kdo bi vaju bil takrat razločeval, kdo bi bil uganil, kdo je Valcor in kdo moj sin, ko je vajini telesi pokrivala ista obleka iz navoščenega platna? Nekakšen divji ponos je zaplapolal v očeh starke, ki se je vzravnala liki stara druidska kneginja. Njene drhteče ustne so zamrmrale še nekaj nerazumljivih besed. Toda takoj je obmolknila — Kaj šepeče mati Gaelova? — je vprašal markiz. — Besedo »matic je izgovoril neizrečeno nežno in toplo tako, da se je starkin priimek ob nji malone izgubil. To je bila morda milina, ki jo je začutil ob sladkem spominu na čase — žal že tako davno minule — ko mu je sladka beseda matic nadomesto-vala ves svet. — Niti meni nočete zaupati svojih tajnih misli — niti meni, Renaudu, ki vas spominja na sina in ki bi vam ga tako rad nadomestil? — Nihče mi ne more nadomestiti lastnega otroka. Nekaj časa je vladala grobna tišina. Oba sta raz- mišljala, vsak je bil zatopljen v svoje misli. Slednjič je vprašal Valcor: — Kaj nima Bertranda nobenega dela? Morda so jo pa le česa naučili? — Čipke zna delati. — Kaj? Kakšne čipke? In v tem je izurjena? — Čipke, ki jim pravijo irske, ki pa izvirajo večinoma iz našega kraja. Mislim, da bi lahko postala iz nje zelo marljiva in spretna čipkarica. Toda v tem primeru bi bilo treba v prvi vrsti ljubiti delo. Starka je pokazala z roko v kot sobe, kjer se je valjal na stolu klopčič sukanca in nekaj čipkarskega orodja, potem je pa pripomnila: — To je njeno mesto. Toda kje tiči? Zunaj nekje pri morju... kjer se najbrž ukvarja z iskanjem nevarnih poznanstev. — Zakaj ste ji pa dovolili oditi? — je vprašal markiz skoraj osorno. — Saj je stara že enaindvajset let. Kaj naj storim z njo? Sicer pa doslej ni hodila z doma, razen k službi božji v cerkvico Saint-Mathieu. Najbrž se zdaj že vrača. Valcor je vzkliknil: — Dam ji doto! Omožim jo! Ta otrok ne sme dobiti za moža grobijana. — Vi, gospod Renaud, ji ne smete dati dote! — je vzkliknila starka z divjo odločnostjo. — Saj dobro veste, zakaj ne. Mar vam nisem že stokrat povedala, da nihče izmed Gaelov, dokler bom živa jaz, ne sme sprejeti od Valcorov niti beliča? — Toda ta vaš ponos je neznosen! — je vzkliknil markiz. Toda komaj je izgovoril te besede, ki so mu ušle iz ust zaradi silnega notranjega razburjenja, je opazil, kako se je starka vzravnala pred njim liki kip. Z roko je pokazala vrata, vodeča na vrt in zalita s sončnimi žarki in vzkliknila je: Čeprav ste markiz de Valcor, boste morali prej oditi od nas, preden bi dovolila, da bi še enkrat stopili predme s takimi izjavami. — Oprostite, mati Gaelova, — se je opravičeval markiz z glasom šolarja, zasačenega pri grehu. In jel jo je vpraševati, kako je z njenim tretjim sinom Mat hi asom, češ da je prišel zavoljo njega. Ni namreč dvomil, da bi Bertranda ... — Oh, Mathias ... ga je prekinila starka in vzdih-nila. — Glejte, on je prvi izmed nas, ki bi mirne duše onečastil čisto ime Gaelov, če bi ne imela še vedno toliko moči in odločnosti, da bi ga lastnoročno ubila, če bi ne bilo več druge pomoči... Senca je legla na Renaudov obraz. Ponosna starka bi bila gotovo storila to, kar je zdaj zatrjevala. Stroga, pogumna in poštena rodbina Gaelov je bila našla svoj najlepši simbol v tej stari svečenici peči, ki so bile njene oči jasne in ki je njihov pogled sijal kakor solnce nad vodami. Toda zakaj je bil markiz de Valcor tako nehote zadrhtel? Mar se je bal za Mathiasa? Za čk-veka, ki ga vendar ni mogel posebno zanimati. Ali pa za Bertrando... Za zelo lepo dekle, na katero bi tudi lahko padel kdaj gnev stroge starke?... Ali pa samo za samega sebe?... Nemogoča domneva! Urejuje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskarno4' Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani Stev. 55 iSlOVENSKI NAROD«, četrtek, 7. marca 1940. Stran 3 DNEVNE VESTI Veliki otroci So ljudje, kJ nikukor nt morejo razumeti duha časa, v katerem živimo, ter novih potreh in dolžnosti, ki nam jih prinašajo novi časi. Mnogi žive še vedno v minulem stoletju, so pa tudi taki, ki se ne razlikujejo posebno od jamskega Človeka, razen morda po zunanjosti. To se ne more reči o ustanoviteljih in članih nekih novih društev, ki so bila zamišljena in ustvarjena v pravem času. Ti ljudje so docela resno doumeli današnje življenje In njegove potrebe. Naj jim bo zato vsa hvala in čast hvaležnega rodu in potomcev. V zadnjih dn» h smo čitali o nekem novoustanovljenem društvu ^Trenkovlh pandur-jev«. Kakorkoli je to velika stvar, vendar ji mnoge naše novine niso pripisale one važnosti, ki jo zasluži, nekatere pa »o pisale o tem celo — rekel bi — »posprdno« (porogljivo). Ne gre tako, ljudje, kajti na ta način bomo ubili v mnogih naših po-edincih vso ono zdravo ambicijo, ki se je nabrala v njih liki para v podkurjenem, toda pokritem loncu. Društvo »Trenkovih pandurjev« je nedvomno naše goreče vprašanje. Ce bi na našo veliko srečo še ne bilo ustanovljeno, bi ga morali ustanoviti. (Satvriciis v »Hrvatskem rinovnlkucr) — Trgovinska pogajanja z Grčijo. Pogajanja z Grčijo za sklenitev nove trgovinske pogodbe se bodo začela že v tem mesecu. Stara trgovinska pogodba bo namreč potekla že 20. aprila. Beograjski Pokojninski zavod bo gradil palače v Beogradu, Novem Saiu, Nišu in Skoplju. Zavod posluje komaj dve leti, \endar je že zbral 68,000.000 din. Zdaj ima 16.000 zavarovancev. V dveh letih se je število zavarovancev povečalo za 4.000 in računa.]o, da bo v prihodnjih dveh letih že 20.000 zavarovancev. Zavod namerava zgrs-i-ti že letos palačo v Beogradu, razen tega kupuje zemljišča za večja poslopja v Novem Sa:u, Nisu in Skopi ju. — Imenovanje Članov posvetovalnega odbora finančnega ministrstva. Na predlog finančnega ministra so kraljevski namestniki imenovali na podlagi zakona o državnem . .:ovodstvu člane posvetovalnega odbora ministrstva financ za leto 1940. Izmed Slovencev je v odbor imenovan r -i :i Anton Krejči kot zastopnik Zbornice za TOI v Ljubljani. — Razširjenje Bate za kontrolo cen. Pr sojn odbora za kontrolo cen bo v ponedeljek. Na seji boi?o razpravljali o razširjenju liste življenjskih potrebščin, katerih cene naj spadajo pod nadzorstvo. R.i-zen tega bodo tudi razpravljali o vprašanju cen artiklov, ki so že v spisku za konti olo ocen. — Protesti zagrebških šoferjev in z«ravnikov avtomoblli^tov proti novim predpisom o prodaji bencina na nakaznice. Zagrebški šoferji so na svojem zborovanju odločno protestirali proti novi omejitvi -3be bencina in v posebni resoluciji zahtevali, naj bi bila prodaja bencina na nakaznice odrejena tako, da bi lastniki osebnih avtomobilov, ki nimajo šoferjev, dobivali na mesec 60 do 120 litrov bencina glede na kapaciteto motorja. Zasebniki pa, ki zaposlujejo šoferje, naj bi prejemali za osebni avto 200 litrov bencina, dalje zasebniki, ki uporabljajo avtomobil in zaposlujejo šoferja za trgovske posle v samem mestu. 250 litrov, za uporabo zunaj mesta pa 300 litrov. Znatno večje količine od sedaj določenih so zahtevali tudi za druge vrste motornih vozil. Zbrali so se pa tudi zagrebški zr:ravniki-a\*tomobilisti in ugotovili na sestanku, da sedanje količine bencina nikakor ne zadoščajo. Zahtevali so. naj jim dovolijo kupovati takšne količine bencina, da bodo lahko prevozili na me-sec najmanj 800 do 900 km. — Novi rudnik zlata v Bosni. V Hrmzi v Bosni nameravajo začeti pridobivati ar-zenikovo rudo. V tej rudi je tudi zlato in računajo, da bodo pridobili v 50.000 tonah nzie 200 kg zlata. — Lani so pridobili v dveh rudnikih v Neresnici in Sv. Varvari 5o0 kg zlata. Razen tega so pridobili še 352 kg srebra. — živahna stavbna delavn°st se obeta v Zagrebu. Pričakujejo, da bo letos stavbna delavnost v Zagrebu zelo živahna. Država bo baje zidala novo poslopje finančne direkcije in novo poštno poslopje na kolodvoru. Banovina namerava zidati uradno poslopje, dalje poslopje Etnografskega muzeja in palačo Banovinske hranilnice. Občina bo zidala tramvajsko upravno poslopje z delavnicami in šolo. razen tega pa bo dogotovila carinsko in centralno vajensko žolo. Tudi zasebniki nameravajo mnogo zidati. Podjetjo Bata namerava zidali na JelaČičevem trgu nebotičn.k. dru^ri zasebniki pa večje stanovanjske hi-hiše. — Zasledovan slepar. Varnostna oblast - va zasledujejo 211etnega Franca Bana. po poklicu brivca, ki se je do zadnjega časa zadrževal v Ljubljani, a je sedaj pobegnil nekam na deželo. Ban je pretkan slepar, ki se izdaja za poljskega begunca in na ta način izvablja od dobrosrčnih ljudi denar. — Zopet sneg in mraz v Primorju. V Dalmaciji je zopet začela pihati močna burja in nastopil je oster mraz. V Splitu je celo naletaval sneg. V višjih legah v Dalmaciji se je sneg celo prijel. V Dalmatinskem Zagorju je temperatura znašala celo —8 C. Snežilo je tudi v Šibeniku in na otokih Visu in Hvaru. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, deloma jasno in zmerno mrzlo vreme. Včeraj je nekoliko snežilo v Mariboru in Sarajevu, deževalo pa v Zagrebu. Beogradu. Splitu in Rabu. Najvišja temperatura je bila v Dubrovniku 12. v Splitu 11. v Kumboru 9, v Ljubljani, Vlsu in Rabu 7, v Sarajevu 6. v Zagrebu 4, v Mariboru 3.4, v Beogradu 3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.4, tempe- ratura je znašala —4.5. na aeroai^. —6.5 C. Iz Ljubljane —lj Razstava slik Matije Jame v Jaki. pičevem paviljonu je odprta vsak dan o>. 9. do 18. —lj Hrvatski književni večer v Ljublja ni 8. t. m. v dramskem gledališču bo kulturen dogodek, kakršnega že dolgo nism: imeli. Razmere pri nas niso biie naklonjene niti kulturnim stikom, kulturna bilanca je bila vsako leto slabša, gotovo ne v našo korist. Dogodki, ki so prišli, 90 nam dokazali, da je treba popraviti zamujeno, da je treba graditi in ne podirati, j Tak namen ima tudi prireditev, ki naj po-{ kal- naši javnosti, kako se razbija hrvatsko književno življenje. Pri nas je malo znano, da je hrvatska lirika danes v razvoju, kakršnega ne more pokazati v zadnjem času niti slovenska niti srbska pesniška tvornost. Hrvatska Matica v Zagrebu je izdala serijo desetih pesniških zbirk, ki pričajo o nadarjenih mladih ljudeh, med katerimi so že pomembna imena. Nekateri izmed njih bodo nastopili v Ljubljani. Svoja dela bo bral tudi Dragutin Tadijan<>vič, čigar pesmi so šle že v široki svet, saj so prevedene v češčino, nemščino, francoščino itd. Naše kulturno občinstvo je vabljeno k večeru, ki ga ne sme zamuditi. Iz Celja —C Za I. simfonični koncert, ki ga priredita združena orkestra celjske Glasbene Matice in gxxlbe 39. pp. v torek 12. t. m. ob 20. v celjskem gledališču, so vstopnice v predprodaji v Goričanovi in Slomškovi knjigami. —c Debatni večer Sokolskega društva Celja-m a tiče bo drevi ob osmih v mali dvorani Narodnega doma. Vabimo članstvo in naraščaj, ua se udeležita tega večera v čim večjem številu. —c Nagradno s°bno streljanje za člane in po njih \peij\ane geste bo priredila Strelska družna v Celju v nedeljo 10. trn. od 9. do 19. v CeJjskem domu. Za dame in mladino so določene posebne nagrade. —c Tri nesreče. V torek je neki mlinar na Dolu pri Hrastn ku po nesreči vsekal lOletnega sinčka čevljarskega mojstra Pe-pelaka Emila s sekiio po glavi in ga težko poškodoval. V Lan deku pri Nov: cerkvi je v ponedeljek slamoieznica zgrabila 311einega posestnika Jerneja L-užnika za desno roko in mu odrezala dva prsta. Pred dnevi je padla 591etna posestn kova žena Elizabeta Cokanova od Sv. Jede.-ti pri Žalcu na poledenelih tleh in si nalomila levo roko nad zapestjem. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Umrla je v torek na Dečkovi cesti 7 v starosti 73 let zasabnica Ana Grašiče-va. V celjski bolnici je umrl sinček železniškega nosača Stanko Strel od Sv. Petra pri Zidanem mostu. —c O °*»s-c<>untry tek za nogOmetaše bo priredila atletska sekcija 3K Celja na Jožefcvo 19. t. m. cb 15. na Glazlii na 2.500 m dolgi progi Pravico nastopa imajo samo nogometaši, ki niso aktivni člani atletskih sekcij. Telcmovanje bo za moštva in za posameznike. Moštva tvori 6 tekačev, od katerih se prvi štirje Štejejo za plasma. Prijavnine in nagrad ni. Prijave je treba pcelati SK Celju do 16. t. m. —c Smrt uglednega trgovca., v celjski bolnici je umrl v sredo znani trgovec in posestnik Fianc Zagode iz Gaberja pri Celju. Pcikojni je Lil odločno naroden mež, kremenit značaj in zelo soliden in marljiv trgovec. Zapušča soprogo in hčerko. Pogreb bo v petek ob 16.30 z Mariborske ceste 9 na okoliško pokopališče. Pokojnemu bedi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožaije! SPORT Smuški poleti v Planici. Včeraj je Nov-šajt prvi poletel preko velike skakalnice in s tem otvoril letošnjo prireditev, žal je bil veter tako močan, da je bila nevarnost za nadaljnjo izvedbo poletov prevelika, in tako so morali skakači odložiti svoje poizkuse na danes. Skakalnica je v odličnem stanju in je prireditev za nedeljo 10. t. m. zagotovljena. Ni samo snega dovolj, skakalnica je sedaj tudi tako pripravljena, da ji vremenske razmere ne morejo več škodovati, veter, ki je že dva dni pihal po dolini Planice, pa nikdar ne traja dolgo, saj je odlika Planice prav v tem, da je poznana kot aolina z najmanj vetra. Iz Ljubljane bodo vozlu štirje posebni vlaki, vendar je po-trebno, da se Listi, ki se nameravajo prireditve udeležiti, prijavijo takoj,- ker železniška uprava ne more vpeljati vlakov, ako ne ve vnaprej, kako je s potniki. Vsi gledalci ki so se odločili, da gredo v Planico, naj kupijo vozili Ustek takoj pri Putniku v Ljubljani ali v Mariboru, da se bo lahko pripravilo zadostno število vlakov. Voznina je polovična, vstopnina k tekmam pa samo 10 din. Prireditev se bo pričela v nedeljo ob 11. dopoldne. — Kolesarjem koroškega koledarskega okrožja. Pomlajena in z novimi silami oja-čena Koroška kolesarska podzveza si je nadela nalogo, da arganiziira kolesarski sport v Šoštanju, Mozirju, Mislinju, Dravogradu. Marenbergu, Vuzenici in povsod, kjer se bo pokazalo zanimanje zanj. v ta namen se obrača na vse športnike, ki se zan'majo za športno delo in ki bi bili voljni, započeti organizacijo klubov, naj javijo svoje naslove Koroški kolesarski poi-zvezi. ki bo vsakemu rada šla na roke in poslala na mformatlvrie sestanke srvoje delegate. Kolesarji, strnim o se v močan nepremagljiv kolesarski bataljon, ki bo budno na straži naše severne meje. ' posekati m sežgati. Da bi pa to delo bflo os temeljito izvršeno, ga bo mestna občina izvršila pod strokovnim vodstvom dr-.nvnega strokovnjaka za rastlinske "oole- :ni. — Mladeničem. Komanda artilerijske podoficirske šole v Ćupriji razglaša, da prejme v tekočem letu do 1. aprila iz .ešcanstva gojence v artilerijsko podofi-•irsko šolo v starosti od 18. do 21. leta. -Natančnejši sprejemni pogoji so interesentom na vpogled v mestnem vojaškem uradu v Mariboru, Slomškov trg 11 med ura-nimi urami. — poroke, v zadnjem času so se v Ma- . iboru poročaii: Ivan Kraner, tovarniški ielavec, in Marija Dobrave, služkinja, Po-:jrežje; Gerhard Brose, pravnik. Mejna 24, Ln Kristina Letonja, šivilja, Pobrežje; Jo-ip VVelcebah, zasebni uradnik, in Hermana Korent; Vincenc Kociper, ključavničar, in Amalija Koštomaj. Bilo srečno! — Nočno lekarniško 8lužbo imata teko-ti teden Albanežejeva lekarna pil sv. Antonu na Frankopanovi 18, tel. 27—01, ter Konigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1, tel. 21—79. — Novo gimnazijo bodo gradili. Baje so že potrjeni načrti in tudi proračun za stavbo nove državne realne gimnazije, ki bo stala med Stritarjevo, Žitno in Dajn-kovo ulico. Dela so že razpisana. Gradbeni stroški se računajo na 8 milijonov din. Za sedaj je na razpolago 5 milijonov din. Mariborčani upajo, da se ne bo s to stavbo zgodilo tako, kakor z norim bolniškim paviljonom ob Tržaški cesti, ki stoji v surovem stanju že skoraj 3 leta. — Življenja se je naveličal 601etni posestnik Franc Lorber iz Partlnja v Slovensltih goricah. Z lovsko puško si je pognal skozi usta kroglo v glavo. Prepeljali so ga v bolnico, kjer pa je kmalu po prevozu podlegel poškodbam in umrl. — Avtomobilsko prikolico so našli na državni cesti v bližini Bohove. Prikolica ima označbo >Dt. Lastnik jo dobi na orož-niški postaji v Hočab, kjer se nahaja tudi velika avtomobilska ponjava, ki 30 jo našli na državni cest L — Odprta noč in dan so groba vrata ... Umrli so: posestnica Elizabeta Cretnik, Stara 81 let, zasebnica Marija Lepej, stara 40 let, ter posestnica Terezija TJrban-čič, stara 52 let. Žalujočim naše globoke sožalje. — Mariborski planinci In alpinisti so se zbrali snoči v lepem številu v dvorani Ljudske univerze, kjer je predaval naš znani alpinist o. Uroš Zupančič o poučni ter zanimivi temi »Borba z goro*. Svoja zanimiva izvajanja, ki so vzbudila iskreno priznanje navzočih planincev, je pojasnjeval z lepimi posnetki. Predavanje je bilo učinkovita propaganda za naše planinstvo in alpinizem. — Rabi a t na amaconka. R^burljiv dogodek se je pripetil na Kralja Petra trgu. K nekemu obrtniku je prišla neka ženska, ki je imela svojčas z obrtnikom ljubezenske ornošaje. Ženska je pričela očitati obrtniku razne rt vari, Ko je bila naposled postavljena na hladno, je ženska razbila nekaj šip na oknih. Stražnik je rabiatno ženske aretiral in oddal v policijske zapore. Izkazalo se je, da je bojevita amacon- Maribor, 7. marca Bili so v povojnih letih trenutki, ko se je zdelo, da je narodno obrambno delo spričo narodne države in zagotovljenega narodnega življenja izgubilo svoj pomen. Tedaj se je oblikovala zlasti v vrstah mariborske C.MD struja, ki je vztrajno zagovarjala tezo, da je treba slej ko prej stati na braniku domovine in da je trtrua nadaljevati s širokopoteznim narodnoobrambnim delom. Obe mariborski podružnici CMD sta se lotili obmejnega poslanstva, ki ga vztrajno izvajata ter izpopolnjujeta. O tem je pričal tudi snoČnji redni občni zbor obeh podružnic CMD. ki je bil v mali dvorani Narodnega doma. Snočnji občni zbor mariborske C.MD, ki s? ga je udeležil narodno zavedni Maribor po svojih najodličnejših zastopnikih, polno-številno po vrlih cirilmetodarjih, je pokazal oh poročilih agilnih funkcionarjev moške podružnice z zaslužnim predsednikom g. J. Tomažičem in marljivimi funkcionarkami ženske podružnice z neutrudno delavno predsednico go dr. J. Lipoldovo na čelu, da ie v Mariboru še mnogo idealizma in mno-«o optimizma ter da toplo utripa mariborsko srce za našo mejo. O tem govor predvsem velikopotezno zamišljena božična akcija, pri kateri so b;ii obdarovani revni učenci ter učenke vseh naših obmejnih šol z lepimi darili, z obutvijo, obleko. ?o!skimi potrebščinami itd. V težke tisočake gre vrednost božičnih daril, ki so razveselila srca ne samo na*e mladine ob meji, ampak tu-di njihove siromašne starše. V občutju globoke pietete je počastil snočnji občni zbor spomin pokojnih ciril-metodarjev, zlasti pa neumorne tajnice mariborske podružnice C.MD, šolske upraviteljice Slave Burnikovc in vzorno \estnc°a blagajnika šolskega upravitelja Franja Cvetka, ki sta zapustila globoko vrzel v krogu nesebičnih delavcev CMD. Posebno zanimanje je zbudilo tudi predavanje našega znanega obmejnega delav- ka identična z 381 etno Justino S., Id je bila lani za dobo 3 let izgnana iz policijskega okoliša mesta Maribora. — Kam? Od doma ie pobegnil 161etm Miroslav šapec, stanujoč v Vojašniški ulici 12. Starši so zadevo prijavili policiji. Id poizveduje za pobeglim dečkom. — žrtev dela je postal Franc Zorko. k: je uslužben v Rosnerjevi tekstilni tvornici Pri kulianju neke tekočine v kemične:n laboratoriju se je prevrnila lOlitrska posoda in se razbila po Zor kove m telesu. Zorko je dobil po vsem telesu huce opekline. Zdravi se v mariborski splošni bolnici. — Razne ve^ti. Delavcu Francu Lepoši stanujočemu v Razlagovi 3, je izginilo Ispred neke gostilne na Meljski cesta 1400 din vredno kolo znamke 5-Viktorija*. — Z dvorišča GuStinčičeve delavnice v Ulici kneza Poclja je izginilo 5 traverz, vrednih. 500 din. Policija je tatu kmalu izsledila. Je to neki Franc L. iz Loške ulice, ki je pri zaslišanju dejal, da je ukradene traverze hotel uporabiti pri gradnji neke nove hiše. — Pri Sv. Tro.jici so finančni organi zajeli nekega posestnika Ivana D., ki je hotel vtihotapiti v Maribor okoli 1200 litrov neobdavčenega vina. Vino s sodi vred so zapleniii in bo kazen precej občutna. — V Poljčanah je izginilo služkinji Tereziji Parkhausovi 2700 din gotovine, ki jih je imela shranjene v neki kaseti. Tatvine je osumljena neka Marija L., ki jo sedaj iščejo orožniki. — Tezenski orožniki so aretirali 401etnega Franca Rojka, ki je osumiien, da je izvršil v zadnjem času na Teznem in Pobrežju več vlomov in tatvin. Roiko, ki je zaradi tatvin že večkrat predkaznovan, se nahaja sedaj v sodnih zaporih. — Na Tržaški cesti je padla na poledenelih tleh 53!etna zasebnica Ana Benger, ki si je pri paricu zlomila desno nogo. Zdravi se v bolnici. — K mizarjevi ženi Rozi Roderjevi na Meljskem hribu je prišel mlajši moški, ki se je izdajal za policijskega agenta in hotel izvršiti hišno preiskavo. Roderjeva pa se je temu protivila in dejala, da dovoli h*šno preiskavo le, ako so navzoči tudi orožniki. Lažni policijski agent je moral spričo energičnega nastopa Roderjeve brezuspešno zapustiti hi§o. Orožniki poizvedujejo za >polic. agentom«. — Iz Košakov. Košaški občani so zelo zanimamo za pravni spor. ki je nastal med našo občino In mariborsko mestno občino zaradi pripadajočega dela dohodkov od meljske industrije. Zdi se nam, da skušajo mariborski veljaki speljati vso reč na slepi tir. Košačani pa tudi nismo oi muh Nedeljskemu protestnemu zborovanju pri Sv. Petru na katerem je celo tamošnji župnik v ostrih besedah ožigosal postopanje mariborskih vodilnih občinskih moz. bo sledil v nedeljo ob 10. košaski protes*-ni shod. ki bo pokazal, da ne mislimo pozabiti na 600.000 din. ki jih mariborska mestna občina dolguje Košakom. Veseli nas pa. da. so tudi doslej eksponirani ljudje spoznali, kako je s krščansko moralo. — Materinski tečaj. Drevi v četrtek je na sporedu predavanje o pravicah staršev in otrok. Predava dr. D. Cernej. — MariborsKo vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, oblačno in vetrovno vreme. Najvišja temperatura včeraj je bila 3.4. davi nainižli —8.9. Zapadlo je 3 cm novega snega. ca g. Ivana Robnika, ki je v preglednih obrisih in zanimivi obliki poročal o družbinem delu na našem Kozjaki. čuje se tu pa tam, češ da premalo mislimo na nas Kozjak. CMD pa je zmerom mislila na nas obmejni Kozjak s toplo materinsko ljubeznijo. O tem pričajo že predvojna prizadevanja, v povojni dobi pa prelepa in sodobno urejena šolska stavba v obmejnem Gradišču, ki ji je sledilo novo šolsko poslopje pri Sv, Treh kraljih nad Marenbergom. Pripravljalna dela so se pričela že jeseni leta 1938, potem ko je kupila družba potrebno zemljišče na Pernikovem posestvu. Družba je kupila pri domačih posestnikih 235 kub. m stavbnega lesa. dočim so prispevali domačini 34 kub. metrov plohov. Dela so bila oddana stavbeniku Franju Vrablu kot najnižjemu ponudniku. Kletni prostori so zidani. V pritličju je pisarna razred in druge pri-tikline. v prvem nadstropju pa je učiteljsko stanovanje. Pritličje in prvo nadstropje sta postavljeni v lesni konstrukciji. Zborujoči cirilmetodarji so sprejeli poročila vseh funkcionarjev in funkcionark ter poročilo g. Robnika s topiim priznanjem. Vzorno soglasje se je pokazalo tudi pri volitvah obeh podružničnih odborov, ki sta ostala po večini v dosedanji sestavi. V odbor moške podružnice CMD pride na mesto pokojnega Franca Cvetka kot blagajnik učitelj Ivan Cvetko, na mesto pokojne tajnice Slave Bumikove, prevzame tajništvo ženske podružnice ga. Vom-merjeva. Pri slučćvnostih je g. Zaje predlagal, da hi se ustanovila v Mariboru še moška podružnica in ženska podružnica CMD za Maribor-desni breg, dočim bi sedanja podružnica delovala na področju Maribor-levi breg. Spregovoril je tudi zastopnik narodno zavedne trgovske mladine g. Viktor Mavric, ki je delal, da se tući trgovska mladina pridružuje dela in programu CMD. Krasni uspeli zbor je bil zaključen z ubrano pesmijo trgovskega pevskega zbora pod vodstvom učitelja Ci-blca. ve v sijajni interpretaciji Saričeve, ki se je 1 globokim umetniškim občutjem približala tku žiahtne gospe iz Linhartove dobe. Za-netna nežnost in preprosta uglajenost sta i'.avni njeni odlik). Vedra, pronicava in razgibana je M'cka M. Dandove, ob njeni strani ognjeviti, postavn: ženin An/e v Prcsct-nikovem prikazu. Rokokojsko priliznjen je Drcnovčev »shlahtni« gospod Tulpenheiiru k? doživi na koncu nepričakovan polom. Po sličnem modelu je ukrojen Kraljev Mon-kof, pijančevsko zabaven pa je Severjev »shribar« Glažek. Ljubljanski dramski ansambel je doživel prodoren uspeh. Znova smo lahko ocenili višino in kvaliteto ljubljanskega ansambla, iskreno hvaležni smo vsem, ki so nara pripravili zares umetniški užitek in ki si pn zadevajo, kako bi čim sistcn-atičneje realizirali misel stalnega izmeničnega gostovanja ljubljanskega in mariborskega ansambla. —V. Mariborsko gledališče četrtek. 7. marca: ob 20.: >Vdotva Rofclln- ka«. Red B. Petak, 8. marca: Zaprto. Sobota 9. marca, ob 20 : >Kova.*-stvo in ljubezen*. Ped A; Obn ovijen a »CKjša^c na niartb°**Kera odru- Za to ljubko angleško opereto s slikovitim japonskim mUjejem in veselim, zabavnim dejanjem je vojni kapalnik Ji-ranek vglasb 1 nekaj sodobnih vložkov, in to Molly-no nastopno pesem v drugem dejanju ter plesne točke v prvem In drugem dejanju. Izpred sodišča — Su-ahovnlec z Velke. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je obsoiil SSletnega Franca Priča iz Velke na S mesecev strogega zapora ter na dvoletno izgubo častnih državljanskih pravic, ker je lani v septembru na V^lki vlomil v stanovanja treh tamošnjih posestnikov in ukradel razne predmete v skupni vrednosti okoli 12.000 din. Na dnu življenja Maribor, 6 marca V Selnici ob Dravi se jt v zadnjem času mnogo šušljalo o nekih čudnih, skrivnostnih dogodkih v neki selniški hi>i. Mladi dečki so se zbirali tamkaj, pa tudi deklice so prihajale. Ljudje so m pripovedovali v zvezi s tem razne zadev:čine. Vse to pa so bila le ugibanja in namigovanja. Govorice, ki so krožile po Selnici In tudi po okolici, so prišle na uho varnostnim organom, ki so se za stvar prčeli zanimati. Točno so opazovali dotično hišo in tudi om.*be, ki so zahajale vanjo. Potem so sledile poizvedbe. Rezultati niso mogli izostati. Na podlagi opažanj in zasliševanj so se varnostni organi odloči'i za naglo proceduro. Vdrli so \ hiso in našli v njej nage dečke in deklice. Zajeli so vse navzoče, ki so jih temeljito zaslišal'. Posebno pa so izprašali kosmato vest nekemu P^»tru H., ki ga smatrajo za glavnega krivca. Potem, ko so ga soocdi z lastnimi žrtvami m ko sv» zb-ali v>>e gradivo, so Petra H. oddali v mariborske sodne zapore. Razkritje brloga nemorale in skr.vnost-nih doživljajev ie zbudilo med ljudmi pozorno zanimanje, pa tudi razne komentarje in opazke. Dogodek je zbudil tem večje vznemirjenje, ker gre v tem primeru za zavajanje 13 do Mletnih dečkov in deklic. Iz Slovenskih goric Prerani grob. Turobno so zapeli zvonovi pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah in oznanjali poslednjo pot zglednega dekleta, 21-lctne Gizele Krajnčeve, ki jo je nepričakovano ugrabila smrt, tako da je bil udarec za vse drage svojce in znance ter prijatelje tem hujši. Množica pogrebcev se je zbrala pred hiše. žalosti pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah ter se uvrstila v veličasten mrtvaški sprevod. Za krsto so korakali tudi odlični prijatelji In znanci Krajnčeve rodbine, med drugim dr. Milan GoriŠek Iz Sv. Lenarta, notar HanŽič, dr. Krambeiger iz Sv. Lenarta, podpolkovnik Vaupotič, ravnatelj Krajne, ravnatelj Ljudske samopomoči Zinauer, gospa Pahorni-kova s hčerko kot predstavnica narodnega Vuhreda, starešina in podstarešlna gasilske župe za srez Maribor levi breg Srečko Krajne iz Pesnice in Emest Golob iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah, ki je zastopal tudi gostllničarsko zadrugo. PolnoSte-vilno se je udeležilo pogreba učiteljstvo iz Sv. Jurija, Sv. Jakcba, Sv. Lenarta ln Sv. Trojice. Mariborčani so se pripeljali k pogrebu s posebnim avtobusom. Tudi gasilska četa iz Sv. Jurija je izkazala svojo pletetno dolžnost napram pokolniei. Krsto ln vence so nosili gasilci. Globoko je pretresla vse u^eiež^nce poslovilna pesem, turobne žalostlnke. ki so iih odpeli pevci ^Jadranfi-Nflrosa« pod vodstvom g. J. Laha ln domači pevci. PopTeb je pokazal, kako tople simpatije je uživala blaga pokojnica ne samo pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah, ampak tudi po vseh krajih Slovenskih goric ln tudi v Mariboru. Njena svetla podoba bo trajno živela v spominu vseh, ki so jo poznali! Iz Staven!gradca — Nesreče. Pri padcu si jc težje ponesrečil 701etni občinski revež Vajde Martin 12 Ojstrice pri Dravogradu. Levo roko pa si je zlomila pri padcu 541etna dni1-nartca Peruš Terezija iz SL Janža £*r! Dravogradu. Ko je Šla od pogreba, Ji je na cesrti epodrsavlo. Nesreče zimskih športnikov so vsko. pomanjkanja snega v zadnjih dneh prenehale, a vseeno je zopet ravno sankaski sport zahteval svoje žrtev, llletna hčerka delavca v kamnolomu Marija Tarase iz Legna pri Slovenj Gradcu se je s stnkaml zaletela v drevo in poškedovala spodnjo čeljusa. Vsi ponesrečene 1 se zdravijo v tukajšnji bolnlcL — pod okriljem mlslinj&ke podružnic* SPD bo predaval v tukajšnjem kinu v torek 12. marca ob 20. dr. Svotozar riesič iz Ljubljane o temi: »Gora in človek v gospodaiskem pogledu«. Na zanimivo in poučno predavanje, ki ga bodo pojasnjevale krasne skioptične slike, opozarjamo planince In ostalo občinetvo. TukatSn*^ podiružmea SPD priredi v nedeljo 10. trn. ob 20. v Sokolskom domu d 1 užasni veler. Glavna to5ka sporeda b ^ Nu^'^eva veseloigra v treh dejanjih »Navaden Človeik*. Mariborske in okoliške novice — Tečaj za zatiranje škodljivcev In bolezni ter škropljenje sadnega drevja bo 12. marca t. 1. v Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj bo trajal od 8. do 12. in od 14. do 18. Za hrano skrbe udeleženci sami. — Ljudska univerza v Mariboru. V petek 8. t. m. bo predaval univ. prof. dr. Fr. Mesesnel iz Ljubljane o francoskem slikarstvu 19. stoletja. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične sike. — Ljudska univerza v Studencih pri Marib°ra ima na programu 7. marca ob 7. zvečer predavanje g. profesorja Teply-ja o temi -Iz srednjeveške zgodovine češkega naroda«. Vse prijatelje in člane Ljudske univerze prosimo, da se polnošte-vilno udeleže tega večera. Tedenske slike kakor običajno pred pričetkom predavanja. — Kapar San Jo*e. Po nekaterih vrtovih v mestu se je na sadnem in tudd okrasnem drevju ter grmičevju najhujši sadni škodljivec kapar San Jose ali kalifornijski kapar že močneje razširil. Zato bo treba vsa okužena drevesa in grmičevje »Shupanova Mizka« na mariborskem odru Narodno kulturna manifestacija v mariborskem gledališču ob gostovanju ljubljanske drame Maribor, 6. marca V današnji številki smo na kratko poročali o .manifestančni proslavi 1501etnice prve slovenske predstave Kratko poročilo o poteku dopolnjujemo s sledečimi ugotovitvami, ki se nanašajo n predstavo samo: Režiser dr. B. Kreft se je izkazal v gradnji predstave spretnega mojstra. Tok odrskih dogodkov ]e poživljala živa realistična scenerija s slikovitim okoljem Na vsem je bilo videti, kako si je režiser prizadeval, da bi spominske* predstavo »Shupanove Mizke« čim bolj primaknil slogu in podobi Linhartove predstave pred 150 leti. To se mu je posrečilo. Izvirna govorica v dolenjščini je zelo stopnjevala svežino odrskih dogajanj. Skrbna izgovorjava je pričala o temeljitem študiju in ljubezni, s katero sta se režiser in ansambl lotila svojega dela. Seveda ae uporaba dialekta m stoodstotno posrečila, česar pa ni mogoče niti predpostavljati. Režija »Shupanove Mizke* je med najlepšimi uspehi Kreftove odrske umetniške stvaritelj-nosti in domiselnosti Bratko Kreft je pritegnil dobre, preizkušene moči ljubljanskega dramskega ansambla. Cesarjev župan Taka je bil polnokrven zastopnik naravne bistrine m darovitosti j našega kmečkega človeka, ki mu tudi pretkani »žlahtni« gospodje niso kos Neka zdrava, klena rustikalnost je poglabljala markantne poteze Mickinega očeta, veljavnega vaškega župana. Klasično izklesana in dognana je bila podoba mlade, bogate vdo- Uspehi sistematskega narodno aWambnega dela Bilanca obeh podružnic CMD v Mariboru Charlie Chaplin o svoje novem filmu Francozi bodo prodajali filme v zameno za letala, stroje Francoska nlmska igralka Michelin Cheijel. ki je omožena z znanim angleškim filmskim igralcem Johnom Loderjem, se mudi zdaj v Hollywoodu Srečala se je v filmskem mestu tudi s Chaplinom ter o tem srečanju poročala domov v Pariz takole: Charlota skoraj ni bilo spoznati ta večer pri dineju, ki ga je priredil filmski podjetnik Jack \Varner. Odkar vrti film ^Diktator«, ima svoje lase. ki so sicer že popolnoma beii. črno barvane. Namesto da bi bil videti bolj mlad, je tak še starejši in sam s seboj ni zadovoljen. Ves dan je bil v ateljeju, k večerji je prišel hripav Popoldne je imel dolg govor v studiju v vlogi diktatorja v nekem docela nepoznanem jeziku Tulil je in se drl na vse grlo. Vprašala sem ga. kdaj bo dokončal svoj film in kdaj ga bomo videli v kinematografih Odgovoril je, da ima še za mesec dni dela. Film bo odsrl v svet v maju. Ne vem, ali ho moj film *Dikta-tor* popularen v Franciji, je izjavil Chaplin. Igram v tem filmu dve vlogi, vlog* diktatorja in vlogo neznatnega Žida. Ker je Žid podoben diktatorju, nastanejo raznovrstni dogodki, ki tvorijo vsebino filma. Z vseh strani sveta so mi svetovali, naj prekinem snimanje filma. čes da ne bo kinematografa, ki bi ga predvajal, in ne podjetja, ki bi ga spravil na svoja tržišča. Nisem oderovoril na take pismene nasvete Film bo predvajan najprvo v nekem mojem kinu in sam ga bom spravil v promet. Povem, da je film zelo aktualen in nekaj novega v filmski produkciji. Dobil sem tudi že grozilna pisma, toda nimam strahu. Nadaljeval sem kljub vsemu temu z delom. FILMI ZA LFTTALA. STRO-IE IN SUROVINE Francoska filmska industrija se prebuja. Francoska vlada je organizirala veliko akcijo za izdelavo francoskih filmov z najbolj znanimi in privlačnimi igralkami in igralci in bo te filme izvažala v inozemstvo, predvsem v Ameriko, v Švico in V Belgijo, kakor izvažajo danes države svoje blago, to se pravi, v zameno za blago, katerega same potrebujejo, v odločilnih krogih so prepričani, da bo akcija uspela in da bo Francija v zameno za dražestne smehljaje Danielle Darrieux, za zagonetni molk Jouvetov. za grimase Michela Simona, za sex-appel Viviane Romance in za pretkane kretnje Julesa Berrvja dobila letala iz Amerike, stroje iz Švice in premog iz Belgije. Film ni samo vojno orožje kot propagandno sredstvo, temveč tudi idealno eksportno blago. V Parizu so ustanovili veliko tvrdko. ki bo izvažala na ta način filme v inozemstvo V načrtu ima podjetje pet velikih filmov. Neko drugo podjetje pa se pripravlja Z3 izdelavo 50 filmov za izvoz. Podjetja so ustanovili francoski industrijci in bankirji OINGER ROCiERS se je ločila Ginger Rogers slavna partnerica plesalca Freda Astairea, je prosila za ločitev zakona z Lew-Airesom. Sodišče je izreklo ločitev, plesalka pa je izjavila, da se ne bo več pisala gospa Lew-Airesova. preden bo poteklo 00 dni. S tem ie Rogersova priznala, da se bo spet omožila, in sicer bo to njena tretja možitev VES IIOLLVWOOI) OBTOŽEN Iz Nevv Yorka poročajo, da je ves Hollv-\vood silno razhurjen odkar je poslanec Dies predsednik parlamentarne komisije, ki ji je poverjena preiskava o delovanju protiamer iških elementov, izjavil javno, da je filmsko mesto okuženo s komunisti in simpatizerji komunizma. Dies je napadel v celoti ves Hollywood in obtožil nekatere filmske podjetnike, da delajo s filmi prikrito in tudi že odkrito propagando za komunizem. Hollvvvood ni molčal na obtožbo, temveč je začel borbo z Diesom. kateremu očita, da je orodje v rokah ame- HSkih fašistov LorrrvFVE epidemije V Hollv.voodu spet razsaja ločitvena epidemija. Po ločitvi plesalke Ginger Roger-sove so listi objavili obširne članke o ločitvi filmske zvezde Helene Vinsonove. 2e drugič zahteva Helena Vinson ločitev zakona Igralka je legitimna žena slavnega teniškega prvaka Freda Perrvja. 2e v decembru predlanskim sta se zakonca odločila za ločitev, od tega časa nista več živela skupaj. V marcu lani sta se slučajno srečala v Nevv Yorku in se pobotala. To pot so vzroki za ločitev resnejši ko prvič, kajti igralka je izjavila, da ravna mož z njo ^nečloveško in zverinsko«. Tako ravnanje je tudi navedla kot vzrok v ločitveni tožbi Helena Vinsonova je spoznala Angleža Freda Perrvja leta 1935. v nekem mestecu v državi New York. Tedaj je bila že ločena od svojega prvega moža Harrvja VVicher-mana. Leta 1936. je postal Fred profesionalni teniški Igralec. Vinsonova je igrala ie v velikih filmih, svetovno slavo pa si je pridobila s filmom »Begunec seme s Pau- lom Munijem in s filmom ^življenje, umet-nost in ljubezen z Robertom Montgome- rvjem Slabi s® podedujejo Paradentesa ali izpadanje zob ni posledica odnosno spremljevalec naše civilizacije ce se začno (Hoveku prezgodaj majati zobje in če mu končno izpadejo, se pravi temu medicinsko paradentosa. To je seveda zelo neprijeten. pa tudi dokaj razširjen pojav. Splošno prevladuje naziranje. da zobje civiliziranih ljudi niso vet tako zdravi. Kakor so bili dokler so ljx:dje živeli se skromneje in uživali na vitaminih bogatejšo hrano. To bi se reklo, da je paradentosa posledica ali spremljevalka naše civilizacije. NeKateri učenjaki pa trdijo, da temu ni take Neki zobozdravnik, ki je imel za seb>i že dolga leta zdravniške prakae. je v treh pokolenjih ugotovil d i je paradentosa podedovana bolezen. Razen tega se je mud»i med mnogimi tujimi narodi, kjer je proučeval zobe Proučil je pa tudi zobovje najdeno v lobanjah ljudi, umrlih v pradavnih časih Na podlagi svojih študij je prišel do zaključka, da paradentosa ni odvisna od okolnosti v kakršnih živi, temveč da je to prt j podedovana lastnost gotovih ras. Na svetu so narodi in plemena, ki se jim zobje z grizenjem samo obrabijo drugim pa prav lahko izpadejo. Med narode, ki jim ostanejo zobje v ustih do smrti, spadajo v prvi vrsti grdnland^ki Eskimi, finski Laponci in drugi mongolski narodi, živeči v severovzhodni Rusiji in severni Srednji Aziji tako Samo jedi. Ost jaki, Kirgizi in drugi. Nasprotno je pa pri narodih, živečih v vročih krajih izpadanje zob tako razširjeno, da velja za nekaj samo ob sebi umevnega. Seveda so tudi tu izjeme recimo Kabili, ki se jim zobje v nasprotju z njihovimi sosedi Arabci. Berberi in Židi, preje odkiušijo nego izpadejo. Kabili so narod, ki se je že v davnih časih preselil v Afriko s severa in s tem je ta pojav pojasnjen. Nas seveda najbolj zanima kako je s paradentoso v naših krajih. V srednji ID južnovzhodni Evropi so narodi pomešani To SO ljudje, ki imajo k paradentosi prirojeno nagnjenje m drugI, ki ji sploh niso podvrženi, izrazito podedovana paradentosa je neozdravljiva. Poznamo pa tudi manj ostre njene stopnje. V takih primerih se da izpadanje zob omejiti ali vsaj precej odgoditi. Dokaz, da paradentosa ni odvisna od najina življenja m od kakovosti hrane, naj bi bii tudi v tem. da se to zlo pojavlja tudi pri nekaterih primitivnih narodih živečih še vedno strogo naravno življenje Te bolezni ne poznajo severni narodi z zelo težkimi življenjskimi pogoji, pa tudi sred-njeazijski Mongcli ne. **eprav jedo večinoma mlečno hrano Nasprotno je pa med Arabci in Berberi paradentosa splošno razbijena, dasi žive približno tako kakor Mongoli Smrt pS£r3?iM££« moža Šmartno pri Litiji. 6. marca Šmartno ie izgubilo svoiega naji.pled-neišega in naib?!^ ocoularr.e^o orebival-ca: Antona Penika unokoienega tonilni-škesa kemika ki se ^e bliža! že svoil de-] vetdesetletnici Rodil se ie v Hntič 1 ob i Savi na ugledni kmetir Ode) ie v ljub-I Ijanske šole Kasneie ie d^bil službo v ke- mičnem laboratoriju v litijski topilnici, kjer je služboval 48 let, do opustitve tovarne. Čeprav že star mož. ie pozneje našel službo kemika v sitarjevškem rudniku, kjer je služboval še nadalinih 5 let. Doživel ie zaton nekdai cvetoče litijske topilnice, kasneje pa tudi sitarjevškega svinčenega rudnika Služboval ie pri obeh podjetjih rx>lnih 53 let. Se sedai. ob koncu svoiega živiienia, ie bil prožen in vedrega duha. Vedel je za vsako malenkost v svojem življenju. Anton Penik se je Drecei zanimal tudi za zgodovino našega Zasavja, predvsem Hotiča in njegove okolice. Penik je zbiral ustna izročila, listal pa ie tudi po starih spisih in ie pisal dolga leta izčrpno kroniko. Napisal ie 6 spominkih kniig. ki lih je opremljal tudi s svojevrstnimi ilustracijami. Prav zanimiva ie kronika njegove družine, izvirajoče iz Hotiča. ki je bila svoičas podložna ponoviški graščini. Peni kove spomine čitamo danes kot zgovoren roman, ki bo dobival na veljavi, čim stareiši bo. sai nam ohrania spomine, o katerih ni več med ljudstvom niti duha niti sluha. Penik ie bil poslednjih 22 let vdovec. K poerebu se je zbralo 6 hčera; sin edinec pa ie umrl še v mladosti, ko je divjala v Smartnem nalezljiva bolezen. Takrat je le oče Penik ostal zdrav in ie oskrboval obolelo družino Čeprav ves izčrpan, ie hodil tudi redno v službo. Starejši delavci se še danes radi spominjajo Driljubiienega in simpatičnega gospoda kemika, ki ie znal vedno kako še-gavo povedati. Za zvesto službovanje ie bil tudi odlikovan, za dolgotrajno službovanje pa po likvidaciji podjetja ni dobival n^ake pokojnine Čeprav je služboval v tujem oodietju. je bil Penik že iz mladih let vnet Jugoslovan in celo v predvojnih letih iskren srbofil. Vse svoje hčere je vzgojil v narodnem duhu Pred vojno je prišel Drosit za roko njeeove hčere inženjer, do rodu Nemec, slovansko orientirani Penik Da mu ni hotel dati hčere v zakon, češ: »Mi smo Slovani in ni Drav da se može Slovanke s Svabi!* Pokojnik ie bil tudi velik Driiateli Dri-rode in navdušen planinec V mlajših letih je Drepotoval precejšen del sveta Ko se mu ie bližala poslednja ura. ie točno napovedal svoi konec: O polnoči sem se rodil, o Dolnoči bom tudi umrl In se ie tako tudi zgodilo Ob leni udeležbi smo ea Dokopali na tukaišniem Dokooališču Vrlemu možu poštenjaku, uglednemu zbi- ralcu domače zgodovine, bodi ohranien časten in blaa soomin. žaluicčim družinam naše iskreno sočustvovanje! Ciril Metodov pevski večer za Bežigradom Najmlajša podružnica Družbe C. M. v Ljubljani je 2. t. m. prvič stopila pred občinstvo z lepo kulturno prireditvijo. Koncert v veliki, prijazni, parketirani telovadnici nove. vzgledno snažne bežigrajske ogledne šole je privabil toliko poslušalcev, da je bila dvorana popolnoma zasedena. Pravilno se je odbor zavzel za načelo, da mora biti koncert po vsebini in izvedbi kvaliteten in da v Ljubljani diletantizmu ne sme biti nikjer več mesta. Zato je odbor pridobil izključno res sposobne pevke in pevce, ki se jim je ga. predsednica Min-ka Govckarjeva pred začetkom koncerta toplo zahvalila za rodoljubno požrtvovalnost, s katero so podprli od bo rov o narodno obrambno delovanje. Ce kdaj je danes to delo najvažnejše, najnujnejše. Bežigrajski pevski moški zbor. ki ga je pevovodja J. Godec v dobri sestavi že dvignil na višjo raven, je prav dobro in inteligentno zapel na začetku tri O. Devove in F. Venturinijeve ter na zaključku še dva Adamičeva oziroma koroška narodna zbora. Polajnar Ljudmila, solistka opere, je zapela odlično in čustveno s svojim dobro izšolanim, izdatnim glasom Pavčičevo Kaj mi pravi . . in Gounodovo efektno nakitno arijo iz Fausta prav posebno živahno in toplo. Lupša Fric, operni basist, se je močno uveljavil z Adamičevo »Noč je tožna« in žal vsesplošno priznanje za Verdijevo arijo iz opere »Simon Bocca-nevra-s.. Absolventka operne šole Dolenčeve. Kristan Nuša je učinkovito podala Devo-vo »Pastirico« in težki kolorirani J. Strau-sov »Lastavičji valček«. Kristančič Marjan, član opere in gojenec iste operne šole, je lepo izvajal tenorsko Hatzejevo ^Serenado« in popularno arijo iz opere »Marta« Floto\va posebno udarno. V drugem delu koncerta je posrečeno nastopil Se v slavnem dvospevu iz Smetanove »Prodane«: »Poznam mladenko« v družbi Priča Lupše, ki je pokazal da se naglo :n krasno razvija žela sta iskreno pohvalo Po premor- nam je ga prot Pavla Lov- šetova priredila izreden užitek s prizori no narodnih pesmih iz Baiukove in Devove zbirke pod skupnim naslovom »Po Sav: in Dravi«. Izvajalo jih je deset gojencev njenega razreda v glasbeni šoli »Sloge« v narodnih nošah in dramatsko uprizorjene Zelo posrečeni nastop je izzval vsesplošno priznanje profesorici in nadarjenim gojencem. Končno smo prijetno poslušali znanoga baritonista lepega. topiega glasu Milana Janovskega. ki je kultivirano podal dva samospeva dr B. Ipavca in bosansko sevdalinko Vse pevske solo točke je s priznanim okusom spremljal na klavirju operni zborovodja R. Simonitti. gojence šole »Sloga« pa dr. Lovše. Občinstvo je bilo z lepim pevskim koncertom iskieno zadovoljno ter je nagra-jalo zbor in soliste z živahnim ploskanjem. Takih priredb si želimo ponovno, o.boru pa čestitamo. Da Bežigrajci ljubijo umetnost, so dokazali tudi to pot, in ne dvomimo, da dokažejo vselej ob takem sporedu in takih izvajalcih.. T. K- Iz Zagorja — Pesem o zagorskem vodovodu, ki jo je vašemu dopisniku poslala rudarjeva žena ga. J. K. iz kolonije, je v doslej nepoznani stiski za vodo tako aktualna, da jo v naslednjem objavljamo. Takole se glasi: xStoji na gričku kolonija, a v njej je vedno polomija, v vrstah štirih izlivke so. a največkrat prazne so . . . Ce tujec mim' koraka, začudi se kaj ljudstvo čaka, cela vrsta je posod ter čaka, da odpre se vodovod . . . Tedaj pa ženske vkup. bi rada vsaka bla najprva, se večkrat vname hud prepir, če škafi ne stoje v špalir, .. Če v Kotredežu potare se. takrat Zagorje je brez vode, cela vrsta ljudstva gre, iskat v dolino si vode . . . Vprašajte pa Se nas žene, kako s perilom mučmo se, škaf s perilom na saneh zdrči. v dolino čakat ure tri. . . 2e marsiktera deputacija, na občino je romala, odgovor je dobila ta, da gospoda župana ni doma . . . Zato pa slavni občinski odbor, vas prosi kolonije zbor. da krizo končno rešite in v koloniji bo dovolj vode . . . « Takole pesem. Zvemo pa v pomirjenje ne samo prebivalcev kolonije temveč vsega vodovodnega okoliša, da so šli načrti za preložitev vodovodne napeljave od zbiralnika skozi Potoško vas na pristojno mesto v odobritev. Po tem načrtu bo preložen del cevovja, ki pelje skozi Potoško vas ob leseno korito, kjer se predvidoma teren ne bo sesedal in lomil vsled česar so neprestano pokale cevi. Proračun, ki bo šel v breme občine, znaša okroglo sto tisočakov. — Razred za mani nadarfenti drčo. ustanovljen na zagorski šoli. je or vzela za to stroko usDOcobliona učna moč gdč Budič Stana iz Ljubljane. AH sem prispeval za soUolsUt dom v Trnovem? MALI OGLASI Seseda 56 par. davek posebej. PreKlici. izjave oeseda din 1.— davek posebej. <£a pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAZnO H PRODAM Beseda 00 pai, davek posebej. Najmanjši znesek š.— din MALI OGLASI »Slov Naroda« inmjr tlgureu (ispeO AVTOMOBILSKI ODBIJAČ sem izgubil na cesti Metlika-Ljubljana. Pošten najditelj naj ga vrne proti visoki nagradi Alojzu Francu Metlika. 732 VSAKOVRSTNO POHIŠTVO še vedno po starih cenah dobavlja v moderni m solidni izdelavi tvrdka 'Oprava« Celovška f>0 Sprejemalo se naročila o. U TRAJNO ONDriAClJO s 6-mestcnc ^aiancrjo. v mo dernih frizurah Vam napravi z \-?inriv.''ši'>i aparatom w renc din 50 - Salon Merlak« Sv Petra c. Ib PRJLD NAKUPOM OBUTVE si oglejte našo nedeljsko razstavo. Brajkovič Zivko. diplomirano čevljarstvo. Ljubljana, igriška 3 (pri Drami). 739 Beseda oO par. davek posebej Najmanjši znesek 8.— din OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico donite oaiceneje v MEDAK.M Ljubl]ana. AidovoKa ui. b oOl s LUzRE Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek S.— din. BRIVSKEGA POMOČNIKA stalnega, plača 250 din, oskrba, frizerko samostojno, dobro moč — tudi za trajne — 400 din z oskrbo sprejme takoj Heim-gartner. Slovenska Bistrica. 733 GOSPODINJA dobra kuharica, vajena tudi vseh drugih del, išče službo pri orožnikih ali pri majhni družini. Ponudbo na upravo lista pod »Poštena«. 742 Inseriirajte V SLOV. NARODU** KUPIM Beseda SO par. davek poseoej. NalmaniSi /nps^k 8.— din. k l run dobro ohranjene postelje, omare ali spalnico, zimnice, kauč Ponudbe pod »Cisto pohištvo* na upravo lista 743 DOPISI Beseda 50 par Javek posebej. Naimanjši znesek 8.— din. LOJZE u dopoldne zaposlena, popoldne pa ne Pridi čim prej. — Srčne Dozdrave. 744 POLK Beseda BO par. davek posooej. Najmanjši znesek 8.— dtn. Strojepisni pouk Večerni tečaji, vpisovanje in nrićetek pouka poljuben. Chrl-stofov učni zavod, Domobranska c. 15. 73S KtIŠEJE ENO . VECBABVNE JMOGRAPIKA TOPA NAM Ti-.:-. ..V.......^JužX^^ Vaiboljs? vodnik po radijskem sveto ie „NAŠ VAL" sporedi evropskih postal na vseh valovih, strokov^/ članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, tilmsitl preglea. nagradni natečaj, smeSnice, Izhaja vsak petek in je tudi lepo ilustrirani LPKAVA: Ljubljana. Knafljeva ullea 6. Mesečna naročnina samo 10.— dinarjev! NAPODNA ISKABNA LJUBLJANA KNAFUEVA i IZVJfftTJJh VSS VRSTE TISKOVIN *R HLPBOSTB /A NAJFINRJŠB Danlel Lesaeur Krinka ljubezni Čeprav je ta vest napolnila markizovo srce z žalostjo, mnogo večjo, nego jo je pokazal v pogovoru s princem Gairlancem, se ni pokazala na njegovem obrazu niti najmanjša sled tega občutka. Ostal je na videz povsem miren. On in ta stara žena, s katero je pravkar govoril, sta bila človeka, ki nista nikoli preveč govorila. Njuni dusi sta bili močni in molčeči. Ce sta se srečala v skupnih interesih, sta se tudi molče dobro razumela. Mathulina Gaelova je pripomnila čez nekaj časa: — Jaz stojim z eno nogo že v grobu. Njena mati nima več lastne volje in razsodnosti. Njeni strici niso oženjeni in njihova življenja so zaročena z morjem. Kdo naj varuje to dekle vsega hudega? Dekle s tako zapeljivim, lepim obrazom? Z njeno lepoto se lahko primerja samo lepota njenega pokojnega mojega rajnkega Bertranda, ki je bil najlepši fant na vsej naši obali. na — Vi nikoli ne boste nehali misliti nanj . . svojega Bertranda. — Nikoli, nikoli . . . neprestano mislim nanj. — Kaj sinova, ki sta vam ostala, Vves in Mathias. nista še zapolnila vrzeli po njem, ki ga ni več med živimi ? Zenice stare žene so se srečale z markizovimi očmi kakor v največjem začudenju. — Mar morejo galebi kdaj nadomestiti orla? Vi ste ga poznali, gospod Rennud. Vozili ste se z njim v čolnu, ko sta bila še otroka. Kdo bi vaju bil takrat razločeval, kdo bi bil uganil, kdo je Valcor in kdo moj sin, ko je vajini telesi Dokrr-ala ista obleka iz navoščenepa platna? Nekakšen divji ponos je zaplapolal v očeh starke, ki se je vzravnala liki stara druidska kneginja. Njene drhteče ustne so zamrmrale še nekaj nerazumljivih besed. Toda takoj je obmolknila — Kaj šepeče mati Gaelova? — je vprašal markiz. — Besedo * mati v je izgovoril neizrečeno nežno in toplo tako, da se je starkin priimek ob nji malone izgubil. To je bila morda milina, ki jo je začutil ob sladkem spominu na čase — žal že tako davno minule — ko mu je sladka beseda >mati nadomesto-vala ves svet. — Niti meni nočete zaupati svojih tajnih misli — niti meni, Renaudu, ki vas spominja na sina in ki bi vam ga tako rad nadomestil? - — Nihče mi ne more nadomestiti lastnega otroka. Nekaj časa je vladala grobna tišina. Oba sta raz- mišljala, vsak je bil zatopljen v svoje misli. Slednjič je vprašal Valcor: — Kaj nima Bertranda nobenega dela ? Morda so jo pa le česa naučili0 — Čipke zna delati. — Kaj? Kakšne čipke? In v tem je izurjena? — Čipke, ki jim pravijo irske, ki pa izvirajo večinoma iz našega kraja Mislim, da bi lahko postala iz nje zelo marljiva in spretna čipkarica. Toda v tom primeru bi bilo treba v prvi vrsti ljubiti delo. Starka je pokazala z roko v kot sobe, kjer se je valjal na stolu klopčič sukanca in nekaj čipkarskega orodja, potem je pa pripomnila: — To je njeno mesto. Toda kje tiči? Zunaj nekje pri morju . . . Kjer se najbrž ukvarja z iskanjem nevarnih poznanstev. — Zakaj ste ji pa dovolili oditi? — je vprašal markiz skoraj osorno. — Saj je stara že enaindvajset let. Kaj naj storim z njo? Sicer pa doslej ni hodila z doma, razen k službi božji v cerkvico Saint-Math;eu. Najbrž se zdaj že vrača. Valcor je vzkliknil: — Dam ji doto! Omožim jo! Ta otrok ne sme dobiti za moža grobijana. — Vi, gospod Renaud, ji ne smete dati dote! — je vzkliknila starka z divjo odločnostjo. — Saj dobro veste, zakaj ne. Mar vam nisem že stokrat povedala, da nihče izmed Gaelov, dokler bom živa jaz, ne sme sprejeti od Valcorov niti belica? — Toda ta vaš ponos je neznosen! — je vzkliknil markiz. Toda komaj je izgovoril te besede, ki so mu ušle iz ust zaradi silnega notranjega razburjenja, je opazil, kako se je starka vzravnala pred njim liki kip. Z roko je pokazala vrata, vodeča na vrt in zalita s sončnimi žarki in vzkliknila je: Čeprav ste markiz de Valcor, boste morali prej oditi od nas, preden bi dovolila, da bi še enkrat stopili predme s takimi izjavami. — Oprostite, mati Gaelova, — se je opravičeval markiz z glasom šolarja, zasačenega pri grehu. In jel jo je vpraševati, kako je z njenim tretjim sinom Mathiasom, češ da je prišel zavoljo njega. Ni namreč dvomil, da bi Bertranda... — Oh, Mathias ... ga je prekinila starka in vzdih-nila. — Glejte, on je prvi izmed nas, ki bi mirne duše onečastil čisto ime Gaelov, če bi ne imela še vedno toliko moči in odločnosti, da bi ga lastnoročno ubila, če bi ne bilo več druge pomoči... Senca je legla na Renaudov obraz. Ponosna starka bi bila gotovo storila to, kar je zdaj zatrjevala. Stroga, pogumna in poštena rodbina Gaelov je bila našla svoj najlepši simbol v tej stari svečenici peči, ki so bile njene oči jasne in ki je njihov pogled sijal kakor solnce nad vodami. Toda zakaj je bil markiz de Valcor tako nehote zadrhtel? Mar se je bal za Mathiasa? Za čl j veka, ki ga vendar ni mogel posebno zanimati. Ali pa za Bertrando... Za zelo lepo dekle, na katero bi tudi lahko padel kdaj gnev stroge starke ?... Ali pa samo za samega sebe ? ... Nemogoča domneva! Urejuje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskarno" Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani